LETO VIII / ST. 5 KRANJ, 29. JANUARJA 1955 GLAS GORENJSKE ANKETA V SMLEDNIKU IN ZGORNJI LUSl Vedno mani nejasnosti RnHeia bo dobila pravno moč, te jo bo potrti il tuđi OLO -GALEB« JE V TOREK POPOLDNE ODPLUL IZ INDIJE Veličastno slovo r Predsednik Tilo sprejel vobilo Rene Coiyja naj obišče Franci Jo Iz Bangalora je predsednik prepotoval v Indiji in Burmi Priprave za formiranje ko- Kranj 52 in za Medvode 54 lju- 33,3%, za selško 64,3%, 2,4%pa ^un na Gorenjskem so bile že di ter v Drgojčani 37 za Kranj je bilo neveljavnih glasovnic, končane. Prav tako je bilo v in 12 za medvoško komuno. — ob naštevanju teh rezultatov Tito s svojim spremstvom (pri- nad 15.000 kilometrov. Točno po Slavnem že določeno ozemelj- Skupno se je izjavilo za kranj- nedeljske ankete pa moramo spel s posebnim vlakom v Ko- 57 dneh, odkar se je vkrcal na območje posameznih komu- sko komuno 513 prebivalcev, za pripomniti, da bo glasovanje do- čin, kjer so ga sprejeli najvišji Reki na »Galeba«, se je predanih skupnosti, v krajih pa, medvoško pa 358. Neveljavnih bilo polno moč šele tedaj, če predstavniki indijske države sednik Tito s svojim spremst-kjer Pripravljalni odbor za for- glasovnic je bilo 39. bo glasovalne rezultate sprejel Travankore - Kocin. V sprem- vom v torek opoldne ponovno branje komun na Gorenjskem Hkrati s smledniško anketo in potrdil tudi Okrajni ljudski stvu ministrskega predsednika vkrcal na ladjo ter po raportu ni Prišel do pravega zaključka, pa je bila izvedena anketa tudi odbor na svojem zasedanju, ki Pilaja in admirala Pisleyja je komandanta eskadre ukazal, ^e bila izvedena med prebival- v Selški dolini, kjer so bili an- bo v ponedeljek 31. januarja, obiskal veliko oporišče indijske naj eskadra odpluje ob 15. uri s*vom anketa ter 90 se prebi- ketirani prebivalci katastrske OLO prav gotovo ne bo dovolil vojne mornarice. Po pregledu popoldne. vj!^ci lahko sami odločili za tO občine Zg. Luša, ki obsega na- delitve katastrskih občin, kot je mornariških oddelkov je adml- Na svojem povratku iz Indije, a*i ono komuno. selja Sp. Luša, Praprotno in Sv. to v katastrski občini Zg. Luša, ral Pisley izročil komandantu ko ^ »Galeb« plul skozi teri- Tudi v Smledniku so se vo- Tomaž. Samo v Sp. Luši se je kjer se je Sp. Luša odločila za jugoslovanske vojne mornarice torialne vode Egipta, se bo livci na svojih sestankih in zbo- majhna večina ljudi izrekla za loško komuno, ostala naselja pa srebrn pokal, darilo Jugoslovan- predsednik Tito sestal na »Ga-rih izjavili kam želijo. Vendar loško komuno, v vseh ostalih z ogromno večino za selško. Ze- ski mornarici. Pred vkrcanjem leDU« tudi s predsednikom Pa so pred dnevi poslali na naseljih pa se je velika večina lo verjetno je, da se bo morala na »Galeba« si je predsednik egiptovske vlade polkovnikom °LO Kranj posebno delegacijo, ljudi izrekla za komuno v Sel- tudi Sp. Luša priključiti komu- Republike ogledal tudi šole in- Naserjem. je predstavnike Pripravljal- ški dolini. V odstotkih izraženo ni v Selški dolini. dijske mornarice. ge pred slovesom iz Indije Utga odbora zaprosila za dovo- se je izjavilo za loško komuno V. Š. Tito je s svojim spremstvom je predsednik Republike sprejel ljenje, da anketira prebivalstvo, *er s prvotno odločitvijo niso ^dovoljni. Na predlog ljudskega posl anca republiške Ljudske skupščine tov. Franca Popita je Upravljalni odbor dovolil an-ket.0, ki je bila izvedena pretečo nedeljo. Rezultati ankete so dokaj za Osnoval se je Pripravljalni odbor za formiranje domžalske komune vabilo predsednika republike Francije Reneja Cotvja, naj uradno obišče Francijo. Vabilo je izročil odpravnik poslov francoskega veleposlaništva v Beogradu, Burin des Rozierb namestniku državnega sekretar- Prejšnjo nedeljo dopoldan je cijska vprašanja prav v Dom- je bila osnovanje komisij. j*"* zunanje za/fe.Ye„21' AJe£u bil v Domžalah sestanek politic- Žalah posvetiti vso pozornost V komisijo za formuliranje _1b?1,er;)U-JPreT Se_ ^■hnivi, zlasti če upoštevamo, da njn aktivistov in zastopnikov teritorialni razmejitvi in osno- statuta je bilo izvoljenih 9 to-60 se na zborih volivcev prebi- 0bčin Mengeš, Radomlje, Dom- vanju krajevnih pisarn ter varišev. Predsednik te komisi-vaici izrekli za medvoško ko- žale Lukovica, Blagovica m svetov, ker so tu ti problemi še je je tov. Habjan. oiuno. v anketi pa je velika ve- Mor'avce na katerem so kcn- vedno pereči. Komisijo za organizacijsKa. stituirali' pripravljalni odbor za Prva točka dnevnega reda je vprašanja sestavlja 7 članov. vabilu odzval in bo zelo verjetno še letos obiskal Francijo. Iz dela LOMO Kranj Ob združitvi »Jelovice« in »Trate« REPORTAŽA IZ CERKELJ Od petka do petka IZ PARTIZANSKIH DNEVNIKOV Sport: Gorenjska »fovšija« TITANIC KRIK IZ NOCI ^'na ljudi glasovala za kranjsko komuno. V katastrski občini Za- foVmVranje ' kom^e M izvolili bila izvolitev predsednika inici- predsednik je republiški posia Z ZASEDANJA OLO RADOVLJICA P°ge, ki vključuje tudi vasi To r_cvo in Dornice, je glasovalo Za kranjsko komuno 55, za medvoško pa 134 prebivalcev; v Hrašah za kranjsko 111, za medvoško komuno 46 ljudi, v kata tri komisije. Sestanek je otvoril tovariš Troha in pozdravil vse navzoče posebno pa predsednika pripravljalnega odbora ljubljanske »trski občini Smlednik, ki vklju- zveze komun in predsednika tu ativnega odbora. Ker so po dru- nec tov. Blejc. Zadnje izvoije- gih krajih priprave za komun«, na komisija je bila komisija za že precej dalje kot v Domža- kadrovska vprašanja pod pred- lah in imajo že zdavnaj formi- sedstvom tovariša Trohe. rane iniciativne odbore (pristo- V zaključku so prisotni raz- pili so že k razpravam o statu- pravi j ali še o nekaterih drugih ^1« ludi vas Valpurgo, je gla- MLO Ljubljana tovariša Marija ^valo za kranjsko občino v Val- na Dermastjo, ki je v kratkih Purgi 104, v Smledniku 154 pre- besedah očrtal naloge iniciatlv- ^Valcev, za medvoško pa v Val- ne§a odbora in njegovih ko- Purgi 68' in v Smledniku 44 lju- misij. Posebno je poudaril, da že angažirani drugje v Mošah se je izreklo za bo morala komisija za organiza in organizacijskih vpraša- vprašanjih, kot o tem ali naj njih), pravzaprav Domžalam ni se Trojane priključijo domžal-ostalo mnogo izbiranja. Izkaza- ski ali trboveljski komuni. Bil! lo se je, da so najsposobnejši so mnenja, naj o tem odločijo tovariši, ki bi prišli v poštev, volivci iz Trojan sami. Izjasnilo se je tudi dejstvo, da so ti- Ne odlašajmo z ustanovitvijo komun Popravljen predlog upravno teritorialne razmejitve Gorenjske Sklepanje o delu pripravljalnega odbora za formiranje komun Delo komisij se bliža zaključku Radovljica, 27. jan. (po tele- ročilo o pripravljalnem delu. fonu). Pripravljalni odbor je svoje de- Na 21. skupni seji sta oba lo razdelil na 3 dele in sicer je Po daljši razpravi so se na- sti, ki so za priključitev Homra zbora Okrajnega ljudskega od- pripravil predlog upravno teri-, vzoči zedinili in predlagali za h Kamniku v manjšini in da bora v Radovljici obravnavala torialne razdelitve Gorenjske, predsednika tov. Sitarja (dose- je to popolnoma negospodarsko, poročilo o delu pripravljalnega predlog statuta kranjske komu- danjega predsednika priprav- --- odbora za formiranje komun na ne in predlog statuta okraja ljalnega odbora za ljubljansko V ponedeljek, 24. januarja, je Gorenjskem, ki ga je podal član Kranj. Važno delo, ki ga bo komuno Krim). Seveda se bo o bil v Domžalah tudi sestanek predsedstva pripravljalnega od- pripravljalni odbor moral še tem treba pomeniti še s kandi- vseh funkcionarjev SZDL iz bora, predsednik OLO Radovi ji- pripraviti skupaj s sedanjimi datom samim. V slučaju, da bi področja bodoče domžalske ko- ce tovariš Milan Kristan. občinskimi ljudskimi odbori pa on ne sprejel tega položaja, bo mune. Osnovali so skupni ple- Pripravljalni odbor za ustano- bo izdelava statutov posamez- predsednik pripravljalnega od- num, v katerega so prišli vsi vitev komun na Gorenjskem še nih občin oziroma komun. Prav bora v Domžalah republiški po- odborniki krajevni/h odborov, ni izpolnil vseh nalog, za kate- tako ne bo lahka sistematizacl- slanec tov. Blejc. Za tajnika predsedniki teh odborov tvorijo re je dobil pooblastila na sejah novega odbora pa je bil soglas- sekretariat. Za predsednika no- obeh gorenjskih okrajnih ljud- no izvoljen Boris Lenček, dose- vo osnovaneg odbora SZDL ko- skih odborov, vendar je sma- danji tajnik LOMO Domžale. mune pa je bil izvoljen tovariš tral za potrebno, da obema zbo- Druga točka dnevnega reda Troha. roma OLO Radovljica poda po- •Bo-i" - „Nova obzorja" - „Ljudska pr-osveta' tla Gureniskom pa Mar na Gorenjskem res ni pogojev za izdajanje kulturno-prosveine revije, ne potrebe po njej? Pred tednom me je obiskal ve pri politični in kulturni kvariš Zdravko Slamnik, mlad vzgoji delovnega ljudstva na Desnik, ki smo ga zadnja leta Gorenjskem 'ahko srečali v Novih obzorjih, o potrebi take revije na Go- Be?edi in Obzorniku, in mi pri- renjskem ne bi bilo treba po- n«sel svojo otroško zgodbico v sebej govoriti. Ce gledamo sa- v«rzih »Tončkove sanje«, ki je mo nazaj in zanikamo potrebo to dni izšla v Novem mestu kot po tej novi zvrsti tiskane bese- tretja knjiga Trdinove založbe, de z motivacijo, da smo doslej katero urejuje pesnik in znani shajali tudi brez nje, s tem ni- *tovenski prevajalec Severin smo dokazali, da nam revija ni ^a'i, financira pa jo Okrajni potrebna. Izkušnje nas uče, da °dbor Ljudske prosvete Novo vzporedno z razvojem gospodar- pravljalni odbor za formiranje mo, moramo imeti nek kriterij, krajni iniciativni odbori izdelali so Zirovčani za bodoče j a delovnih mest ljudske odbore. V svojem poročilu je predsednik OLO tovariš Milan Kristan orisal na kratko tudi delo posameznih komisij pri pripravljalnem odboru, ki so zbrale in pripravile vse potrebno gradivo ter stavile tudi nekaj tehtnih predlogov. Pripravljalni odbor je vse te predloge zbral in jdh uporabil pri uporabi statutov in pri predlogu upravno teritorialne razdelitve. Prvotni predlog ozemeljske razdelitve je predvideval 10 komun, ker pa na vsak način domžalske komune in so raz- po katerem sodimo in ocenju- in objavili svoje predloge. vptrajali pri zahtevi po lastni prave o teritorialnem obsegu v jemo (konkretno: za neko stvar To nam jasno kaže primer komuni, je pripravljalni odbor glavnem zaključene, se lahko se odločim takrat, ko spoznam takozvane »mengeške komune«, odstopil od svojega predloga, ozremo nazaj in damo nekaj da je koristna, razumna in po- Prve razprave v Mengšu so vendar s pripombo, da smatra kritičnih pripomb. trebna). bile dokaj živahne —■ a brez to rešitev za izredno slabo, ker Pred meseci, ko smo prvič Ko smo začeli razprave o ko- osnovnega, načelnega. Govorilo slabi tako politično kot gospo- Epilog k »mengeški komuni" Kje so vzroki za „reakcionnrnostM Mengšaaov? Ali Homčani razumejo, zakaj gredo v domžalsko komuno? Sedaj, ko je že osnovan Pri- reč, če se odločamo, oz. izbira- smo prišli šele takrat, ko so o- "*esto. Razen Trdinove knjižnice stva, materialne osnove, raste '*daja ta ustanova tudi dolenj- in se razvija tudi tiskana be- s^o kulturno - prosvetno re- seda. (V Švici izhaja danes n. vlJo »Ljudska prosveta«, ki si pr. okoli 110 dnevnikov!) Mi- v*dno bolj utira pot med do- slim, da je Gorenjska že dosc- '*»ljsko prebivalstvo in po šte- gla tako Stopnjo materialnega VJlu naročnikov skoro ne za- razvoja, da bo »zmogla« svojo začeli razpravljati o komunah, munah smo več ali manj poza- se je vse vprek, v gostilnah, na darsko enotnost Poljanske do-°stoja za našimi osrednjimi re- revijo. To je tudi bistvo progami. Pobudo dolenjske Ljud- blema. Neopravičena je boja-s^e prosvete je prav gotovo zen, da ljudje revije ne bi treba pozdraviti kot važno kul- sprejeli, če bi bila pisana v nji-torno dejan;e|, pozdnviti pa hovem jeziku, če bi bila v njej to treba predvsem razumevanje obdelana snov iz njihovega živetih, ki so iS sredstvi orno- ljenja — skratka, če bi bila re- smo šli na dokaj široko »demo- bili na ta faktor in dopustili, da sestankih in po podjetjih. Svo- line. Prav tako je prišlo do ne- kratično bs»ot in poudarili, da se je v volivcih ustalilo misije- ja mnenja so dajali funkcio- kaj bistvenih sprememb na te- narji in navadni volivci. — Pro- ritoriju kranjske komune, ker dukt vseh teh debat pa je bilo j,e je z anketo v Smledniku več ali manj enotno stališče: izrekel za Kranj (o rezultatu Mengeš naj ima svojo komuno! ankete poročamo na drugem Kje so vzroki temu? Gotovo mestu). Dokončni predlog upr. je, da politični aktivisti in funk- teritorialne razdelitve Gorenj-cionarji, ki bi morali biti prvi ske predvideva torej 11 komun seznanjeni s problematiko ko- in sicer: Jesenice, Radovljica, mun, niso znali ljudem jasno in Bohinj^. Bled, ,Kranj, Tržič, logično prikazati pravih krite- Skofja Loka, Cerklje, Gorenja rijev, po katerih se naj odlo- vas, Železniki in Ziri. Ob za-čajo. ključku poročila je predsednik Treba bi bilo že od vsega za- Kristan poudaril, da priprav-četka prikazati geografsko, zgo- ljalni odbor smatra vsako odla-Staterska »Nova obzor kulturno - prosvetni reviji se '^JJIBII^MMMIMlIPliJi dovinsko, kulturno, gospodarsko šarijo in zavlačevanje ustano-Dolenjska »Ljudsko pro- bo treba znebiti občutka, d:» J |^>>' ffjff in prometno enotnost tega pod- vitve komun za škodljivo predrto«. Gorenjska pa je še ni- naj od kulture ostane le ti- to. , H ročja in jasno nakazati nesmi- vsem zato, ker je pričela pa-Wa*i na primer podjetje kar je rentabilno, ker bi na la Ji" selnost tega, da bi se ta predel ctatli kvalitelta in ekspeditiu-^»»renjski tbk« <-'f«-omi tudi za način obstalo 'nore malo. Bolj H ločil na tri komune (mengeško, nosi administrativnega poslo- a mu še vedno nrimanj- nas mora zaposliti pri teh raz- ^^^^^^^■^^^^^^^^■^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ domžalsko in moravsko). Seveda vanja. CiT sredstev' da bi lahko svojo mišljanjih naslednja dilema, ki Pogled n- del Mene" tega niso mc>gn' ker si niti sa~ v razpravi so odborniki OLO r turno zanrsel uresničil. Pr:tv se postavlja pred sodobnega g "d * g!,a mi niso bili na jasnem in so pretresli nekatere manj zani- «lil- da bi se nad tem zami- človeka: ali zgolj razvoj teh- bili večinoma tudi sami za sa- mivia člene statuta in stavili ^ i delavski sveti ptoreniskih nike, ki danes na pragu atom- bodo volivci sami odločili o tem nje: a, sedaj se odločamo za to mostojno komuno. tudi nekaj spreminjevalnih »Vodnih in trgovsk'h pod je- ske dobe preti, da ponovno ali naj pride ta ali ona vas (za- ali bomo samostojni ali pa bo- Šele med in pred zbori voliv- predlogov. Pričakovali pa smo p .POma'ra'i s Prisncvki v zmaliči človeka v brutalnega, selek) v to ali ono komuno itd. mo prišli n. pr. pod Domžale ali cev so nekateri aktivisti (ker je živahnejšo razpravo, posebno s'ka°Vnl pk,Bfl »Goren^kesra ti- barbara, ali počlovečenje tega Tega svobodnega odločanja je pod Kamnik (torej kriterij »pod bila to pač »linija«) več aH zato, ker so odborniki dobili »resničiti 7;>m>el. ki bo razvoja z vzgajanjem kultur- bi'o včasih že kar preveč — oz. koga«) — nismo pa takoj raz- manj zavedno osvojili pred'og *: '-P^e primerke statutov pra-Botovo rodila dobre sado- nega človeka. točili izhajanje revije in izda- vija res domača — njihovi kftje knjig Trdinove knjižni- Ljudi, ki bi bili sposobni dati Ce pomislimo, da je Do- reviji prav takšno vsebino, na lei»jska pasivno .nedročje Slo- Gorenjskem imamo. Nato bo Veftije, nas je lahko na Gorenj- treba poskrbeti še za okusno ^em sram, da kaj takega še opremo, pa seveda za dostop- "'Hamo, saj smo danes edina no ceno, in vsak Gorenjec bo 8,°venska pokrajina, ki še nI- rad segel po takem čtivu. svoje reviie: Primorska im> Pri razmišljanjih o gorenjski *fiore« la« «1 S.K. bil je na napačni osnovi. Nam- jasnili pravih kriterijev. Na to (Nadaljevanje na 2. str.) vočasno v prer»'3d. -vš TEDEN DNI PO SVETU KATASTROFALNE POPLAVE Države zahodne Evrope, zlasti Francijo, je zadela težka elementarna nesreča. V Franciji je poplavljenih več mest in vasi ter so morali s področja Seine, Marne, Rho-ne in Garonne preseliti več tisoč prebivalcev. Reke so na več mestih narasle za približno 7,5 metra nad normalnim vodostajem. Tudi glavno mesto Francije je poplavljeno. Voda je vdrla v nekatere mestne predele ob Seini. VELIKA STAVKA V ZAHODNI NEMČIJI V porurskem industrijskem področju je pričelo stavkati nad 800.000 delavcev. V stavki, ki je trajala 24 ur, je sodelovalo 250.000 kovinarjev in nad 550.000 delavcev. Stavka je potekla brez večjih izgredov. — Skupne izgube v proizvodnji zaradi stavke, — znašajo 380.000 ton rjavega premoga, 60.000 ton jekla in 40.000 ton surovega železa. SOVJETSKA ZVEZA PREKINILA VOJNO STANJE Z NEMČIJO Prezidij Vrhovnega sovjeta je sprejel odlok, da prekine vojno stanje med Sovjetsko zvezo in Nemčijo in vzpostavi med obema državama normalne odnose. Ukaz pa pripominja, da s tem ne prenehajo mednarodne obveznosti in sporazumi, ki se nanašajo v zvezi s štirimi velesilami na vso Nemčijo. OSEM LET INDIJSKE REPUBLIKE Prijateljska Indija je v sredo slavila osmo obletnico razglasitve republike in se pripravlja, da se bo po sklepu svoje najmočnejše politične organizacije — kongresne stranke — načrtno lotila naporov za zgraditev države na socialističnih temeljih. Indijski minister za finance Deš-muk je v govoru, ki (ga je imel za študente, pozdravil ta sklep kongresa. Dejal je, da je kapitalizem neprimeren za razvoj te države in da je edino sprejemljiv način socialistični družbeni sistem. Ko je Nehru, prvi vodja Kongresa, povabil Tita na obisk v Indijo, da bi se med drugim udeležil tudi zgodovinske seje v Madrasu, ko bo ta sklepal o socialističnem razvoju Indije, je bil v tem izraz največje sorodnosti naporov dveh prijateljskih držav. Tudi mladi naj odločajo v gospodarskem življenju Izvlečki iz poročila o delo LOMO kra«| t preteklem letu Kranj, 28. januarja. Danes popoldne se bodo sestali odborniki LOMO Kranj, da bi kritično pregledali svoje delo v preteklem letu. Ker del« ljudskega odbora prav gotovo zanima naše bralce, objavljamo nekatere pomembnejše ugotovitve o delu LOMO Kranj v preteklem letu. Družbeni plan za lansko leto je sprejel ljudski odbor v začetku junija, ker je bil zvezni družbeni plan sprejet šele v marcu, republiški sredi aprila ter okrajni, ki je osnova mestnega družbenega plana, šele sredi maja lanskega leta. Plan administrativnih proračunskih potreb za lansko leto, je doživel pred dokončnim sprejetjem celo 8 popravkov. Prvotno določena vsota 110 milijonov, je bila povišana kasneje na 143 milijonov, končno pa, upoštevaje varčevanje, zmanjšana na 130 milijonov dinarjev. Razdelitvi sredstev za investicije so dale poseben poudarek investicije družbenega standarda, predvsem za stanovanjsko izgradnjo. Sredstva so bila razporejena takole: za stanovanjske zgradbe 113,500.000 dinarjev, za zdravstvo 16,800.000, za pro-sveto 25,200.000, za komunalne potrebe 62,900.000, za načrte in merjenja 3,400.000, vračilo posojila Tiskanini v višini 20 milijonov ter rezervni sklad 5 milijonov 640.000, kar skupno znese 247, 440.000 dinarjev. Čeprav je bil družbeni plan sprejet razmeroma pozno, je vendar že prva analiza njegove izpolnitve v prvem polletju pokazala bistvena odstopanja. U-gotovili so, da je bil plan dohodkov za vse leto ob koncu avgusta, ne samo že v celoti izpolnjen, temveč celo že znatno prekoračen, tako da je znašala realizacija 31. avgusta že 110,2 odstotka celotnega letnega plana. Na podlagi tega je ljudski odbor v začetku oktobra sprejel sklep o popravku družbenega plana, pri čemer je sprejel nov plan proračuna in investicij ter odobril povečanje sklada za kreditiranje gospodarskih investicij in ustanovitev sklada za kreditiranje gradnje individualnih stanovanjskih hiš. Za investicije odobrena sredstva so znašala v lanskem letu, upoštevaje tudi dolgoročno posojilo Izvršnega sveta skupno 347,841.000 dinarjev. Od teh sredstev je bilo dejansko uporabljenih do konca koledarskega leta že 278,492.000 din, vendar je treba upoštevati, da bo treba plačati še vse račune gradbenih podjetij za mesec december. — Sredstva so bila uporabljena takole: v lanskem letu je bilo v gradnji osem stanovanjskih zgradb, štiri vrstne hiše ter ena nadzidava. Z dograditvijo teh stanovanjskih zgradb smo pridobili v Kranju 59 stanovanj, 2 garsonieri, 3 samske sobe in 6 lokalov. Na Zlatem polju smo dokončali zgradbo provizorija Zdravstvenega doma, ki že služi svojemu namenu. Ob koncu leta so se pričela tudi dela na novi osnovni šoli v Stražišču, ter iso doslej izdelali temelje in deloma obodno obzidje. Vendar so zaradi mraza in nepopolne dokumentacije dela začasno ustavili. Največ sredstev je bilo uporabljenih za komunalna dela: za gradnjo vodovoda v Stražišču, kjer z delom še nadaljujejo, popravljena je bila viseča brv čez Kokro in tudi most čez Savo pri »Planiki«; z ureditvijo Savskega brega bomo morali še počakati zaradi pomanjkanja sredstev. Nadaljevati pa mislijo s temi deli vsekakor še v letošnjem letu. Tudi sklad za kreditiranje gradnje stanovanjskih hišic je bil v celoti izrabljen. Denar je bil razdeljen med 28 prosilcev. Denar iz sklada za kreditiranje gospodarskih investicij pa je ljudski odbor porazdelil nekaterim manjšim podjetjem na območju mesta, predvsem za nabavo ustrezne opreme in strojev. ; Ko prebiramo poročilo o delu ljudskega odbora v Kranju, je najti med nekaterimi izdatki tudi take, ki morda niso ravno popolnoma utemeljeni. Takih izdatkov je morda le nekaj, ki pa nikakor ne zmanjšujejo. naporov in gospodarskih uspehov, ki jih je LOMO dosegel v preteklem letu. A. Organizacija Ljudske mladine je že pričela ustanavljati svoja vodstva v bodočih komunah. V nedeljo 23. januarja je bila prva občinska konferenca LMS v Bohinju, ki ji je prisostvovalo 70 izvoljenih delegatov in številni gostje, med njimi ljudski poslanec in predsednik SZDL odbora komune tovariš Albin Jensterle. Konferenca je bila po oceni prisotnih dobro pripravljena, saj so delegati v razpravi razčistili številna pereča vprašanja. Pregled dosedanjega dela je pokazal vsestransko aktivnost bohinjske mladine v družbenem življenju. Mladina je bila pobudnik večine akcij, ki so jih organizirala društva. V Stari Fužini, Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in vseh okoliških vaseh je bila ravno mladina najbolj aktivna v kulturnih društvih. Dekleta iz Nomnja, n. pr. peš hodijo v Boh. Bistrico na pevske vaje. *" V Nomnju so mladinci pomagali pri gradnji elektrarne, sedaj pa so priskočili na pomoč gasilcem, da bodo čimprej popravili svoj dom, kjer bo tudi mladina dobila svoj prostor. Med letom je mladina iz bohinjskega kota odkrila tudi dve spominski plošči. Na konferenci je bila tudi obširna razprava o komunah, zlasti je mladino zanimala bohinjska. Sklenili so, da se bo morala mladina še bolj posvetiti obravnavanju gospodarskih vprašanj bodoče bohinjske komune in posameznih vasi, ki bodo v tej komuni. Epilog k »mengeški komuni" (Nadaljevanje s 1. strani) o enotnosti. Volivci pa so vztrajali pri svojem. Še več, očitali so aktivistom, da so »slape«, ker najprej govore tako — potem se pa odločijo drugače. (Da to kaj slabo vpliva na politično afirmacijo komun, je jasno!) Ni čudno potem, če je prišlo do zmešnjave na zboru volivcev, ki se je končal brez kakega zaključka (pozneje so ga zaradi nediscipliniranosti volivcev razveljavili!?) Do ponovnega sklicanja ali do kake ankete ni prišlo — kar je zopet psihološko in politično malce zgrešeno. Da se razumemo! Popolnoma jasno je, da je teza o enotnosti edino pravilna, postopek sam na sebi, s katerim so dosegli to e-notnost, se nam pa ne zdi povsem pravilen. Saj končno bo Mengeš nekako z administrativnim ukrepom (da ne rečemo prisiljeno) vključen v domžalsko komuno. Treba bi bilo iti nazaj na široko in temeljito politično delo — treba bi bilo ljudi — ne prepričevati — ampak dokazati jim nujnost enotnosti. In če ne bi bilo prvič uspeha, se ponovi in ni vrag, da ljudje vendar ne bi enkrat razumeli. Vzemimo še en primer. V vaseh Homec, Preserje in Nožice so se volivci ogrevali za pri- ključitev v kamniško komuno, čeprav bodo sedaj (zopet z administrativnim ukrepom) prišli v domžalsko. Na terenu smo ugotovili, da ljudje pravzaprav sploh ne vedo, zakaj bi bilo bolje, da bi se vključili v domžalsko komuno. Politični aktivisti bi morali — ne resignirano ugotavljati: ljudje so reakcionarni — ampak razložiti, da naj Homec gre k Domžalam zato, ker: kulturno in zgodovinsko teži k Radomljam in Jaršam (domžalska komuna), ker je industrijsko vezan na Jarše in Domžale, ker bo priključen k domžalskemu vodovodnemu omrežju itd. itd. Občutje, da je velik del ljudi nekega kraja reakcionarno u-smerjen in da jih je treba z administrativnimi ukrepi vzgajati, to občutje, ki je v nas ukoreninjeno še iz prvih povojnih dni — je danes negativno! Po vojni je bil pač položaj takšen, da smo morali z močno roko ukrepati in urejati naše življenje, Danes pa zahteva naš razvoj, da vsi državljani zavestno in razumno spoznavajo in se odločajo za pozitivno —v za tisto, kar je v skladu z rastjo naše socialistične dežele. Ce se tega ne bomo držali, je naše geslo o uvajanju državljanov v samoodločanje in samo- upravljanje, geslo o prehodu v najvišjo obliko socialistične demokracije — brez pravih osnov! A. Cebulj Mladinsko vodstvo za Gorenjsko 16. januarja so se zbrali Kranju člani Okrajnega komi teja LMS Kranj in Radovljica na skupnem plenumu. Oba predsednika dosedanjih komitejev sta poročala o stanju na terenu in o volitvah v nova mladinska vodstva. V radovljiškem okraju je delo organizacije v preteklem letu nekolike napredovalo. Okrajno vodstvo v Kranju pa je bilo nekoliko šibko in zaradi tega je bila tudi pomoč terenu premajhna. Oba komiteja sta se izrekla za združitev, nakar so prisotni izvolili 9-člansko predsedstvo*-Okrajnega komiteja LMS za Gorenjsko, katerega predsednik je Slavko Zalokar, sekretar pa Marjan Rožič. —an— Obvestilo našim bralcem! KOT V PREJŠNJIH ŠTEVILKAH NAŠEGA LISTA, OPOZARJAMO CENJENE NAROČNIKE IN BRALCE »GLASU GORENJSKE« TUDI TOKRAT, DA BOMO PRIHODNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA PRILOŽILI POLOŽNICE. TAKO BODO NAROČNIKI — CE BODO ŽELELI SODELOVATI V VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU NAROČNIKOV, KI BO V ZAČETKU MARCA — LAHKO PLAČAH NAROČNINO ZA LETOŠNJE LETO PO POLOŽNICAH. OBENEM OPOZARJAMO NAROČNIKE, BRALCE IN PRIJATELJE NAŠEGA LISTA, DA SMO V MESECU JANUARJU — MESECU »GLASU GORENJSKE« USTANOVILI PODRUŽNICE NAŠEGA LISTA IN TO: NA JESENICAH. PREŠERNOVA CESTA 21 — (URADNE URE OB TORKIH IN PETKIH OD 8. DO 10. URE). POVERJENIKA NAŠEGA LISTA STA TOV. FRANC ŽVAN IN POLDE ULAGA. V ŠKOFJI LOKI SO PROSTORI NAŠE PODRUŽNICE PISARNI PODJETJA »TRANSTURIST« (PRED POŠTO). URADNE URE: OB TORKIH OD 11. DO 13. URE IN O PETKIH OD 15.30 DO 17.30 URE. V RADOVLJICI, NA GORENJSKI CESTI ŠT. 15 (SOBA ŠT. 14). OB PONEDELJKIH IN PETKIH OD 15. DO 17. URB POVERJENIK NAŠEGA LISTA JE VIDA VOLC. V MEDVODAH SO PROSTORI NAŠE PODRUŽNICE V STAVBI OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA (MATIČNI URAD). — ZAENKRAT VSAK PONEDELJEK OD 15.30 DO 19.30 URE. NAPROŠAMO CENJENE BRALCE, DA TO UPOŠTEVAJO IN SE POSLUŽUJEJO PODRUŽNIC, KI POSREDUJEJO: MA' LE OGLASE, OBJAVE, REKLAME, ČESTITKE, NOVE NAROČNIKE ITD. Ljudje in dogodki jtova vojna - aH pol k pomiritvi Pereči problemi Daljnega Vzhoda ta teden v ospredju Tacensko otočje, otočje Macu in Kvemoj zastonj iščeš po zemljevidih. Se v leksikonu ne najdeš teh imen; niti v najnovejšem Websterjevem geografskem leksikonu ne niti v »velikem Herderju«. To so otočki in skupine otočkov, za katere je do predkratkim malokdo vedel, ki pa so čez noč: postali predmet razgovorov in ugibanj, kajti na njih s« trenutno odloča usoda miru v Aziji in na svetu sploh. Kot da bi pogledal skozi povečevalno steklo, so se naenkrat pojavili na zemljevidu Tacenski otočki, Macu, Kvemoj in vsi ostali, ki leže v formoškl ožini. Začelo se je pred tednom dni, ko so se čete LR Kitajske izkrcale na Jikjangšanu — malem otočku v skupini Tacen — ki so ga branili čankajškovi vojaki — in ga zasedle. Hkrati s tem se je povečala aktivnost obeh kitajskih armad, one s celine in kuomintangovcev s For-moze in bližnjih otokov. Kar pa je še važnejše, s tem se je do skrajnosti zaostrilo vprašanje, kdo sploh predstavlja Kitajsko. To vprašanje se je postavilo takoj po zmagi kitajske revolucije 1949. leta, ko se je zrušil kuomintanški režim kot trhla streha. Ostanki vojske s Can-kajškom na čelu so se zatekli na Formozo — otok, ki je 115 morskih milj oddaljen od Kitajske celine. Prav tako so s« rankajškove sile obdržale tudi na nekaterih drugih otokih, ki jih ljudska armada ni mogla zavzeti, ker še ni razpolagala z dovolj močnimi pomorskimi silami. Zmagovita revolucija v svetu seveda takoj ni našla priznanja in le počasi so trez-nejši in umerjenejši politiki uvideli, da se morajo pač sprijazniti z »neizbežnim zlomom« — s spremembo režima na Kitajskem. Počasi so začele posamezne države priznavati LR Kitajsko. Veliko afirmacijo in dokončno — če že ne formalno pa na vsak način faktično — priznanje pa je doživela Kitajska lani na ženevski konferenci. Do sedaj sta Kitajsko uradno obiskala dva* ministrska predsednika, indijski premier Nehru in burmanski predsednik U Nu ter generalni sekretar OZN Dagg Hammarskjold. Seveda so tiste vlade, ki so priznale LR Kitajsko, nujno morale opredeliti svoje stališče do Cankajškovih »ostankov« Kitajske, ki je bila sicer omejena le na Formozo in bližnje otočje, a je vendarle še predstavljala v mednarodnih organizacijah vso Kitajsko. Večina držav, ki je priznala LR Kitajsko, se je prizadevala, da bi dokazala svetu, da je edini pravi zastopnik Kitajske pekinška vlada, ne pa formoški ostanki nekdanje Kitajske. Indijski premier Nehru je odgovoril na vprašanje, zakaj niso povabili na bližnjo azijsko - afriško konferenco tudi cankajškovih predstavnikov, da le-ti ne predstavljajo ničesar več. V očeh nje otočje sestavni del Kitajske in je sedanji napad popolnoma notranja zadeva in samo sredstvo, s katerim želi priti legalna kitajska vlada do svojih suverenih pravic. Popolnoma nasprotno stališče pa zastopajo ameriški ekstremi-vseh teh, kot tudi LR Kitaj- sti. Le-ti se še niso sprijaz-ske, je jasno Formoza in bliž- nili z dejstvom, da je kuomln- Puščica kaže kje leži Tacensko otočje, h kateremu spada Jinkjangšan tanški režim dokončno propadel. Še več! Oni še vedno gojijo nade na ponovno »osvoboditev« celine. Odtod tudi sklep ameriške vlade, da z lastnimi pomorskimi silami zavaruje Formozo in otočje pred morebitnim napadom s celine, odtod tudi lansko leto sklenjeni ameriško - kuomnitanški o-brambni sporazum. Počasi je sicer začela slabiti misel, da bi ponovno »osvobajali« celino — posebno pri tistih, ki le malo realneje gledajo na položaj — vendar nihče ne misli, da bi prepustil Formozo in bližnje Peskadorsko otočje celinski Kitajski. Zakaj? Zato, ker igra to otočje v ameriških vojaških načrtih izredno pomembno vlogo, ker se od tu obvlada strateško zelo pomembna področja. Ni slučaj, da so Japonci (ki so osvojili Formozo in Peskadorske otoke že leta 1895 v japonsko - kitajski vojni), med drugo svetovno vojno te otoke zelo močno utrdili in so imeli |na njih izredno močne pomorske in letalske ba-zie. (Baza v mestu Mako na otoku Hoko — največjem od 48 Peskadorskih otokov — je bila n. pr. med največjimi japonskimi bazami na Pacifiku.) Ce bi dobila Formozo LR Kitajska, bi torej nastala občutna vrzel v vojaškem obroču, ki ga snujejo Amerik, okrog vzhodnega bloka in ga imenujejo tudi »sanitarni kordon«. Zato ni čudno, da se je v teh »zmernejših« krogih porodila misel, naj bi ta nasprotja rešili z delitvijo Kitajske na dva dela — na celinsko Kitajsko in na Formozo s Peskadorskimi otoki vred, ki naj bi ostali Cankajšku in tako posredno Ameriki. Za nagrado LR Kitajski — če bi seveda pristala na to rešitev — ponujajo otočje Tacen, Macu in Kvemoj, Kuomintangovcem pa obljubljajo, da jih bodo evakuirali s teh otokov pod varnim okriljem ameriškega brodovja. Ostra reakcija kitajskega predsednika vlade Cu En Laja na to ponudbo in ameriška reakcija na to kitajsko reakcijo, nam dokazujeta, da se položaj ne bo tako lahko razvozili al Cu en Lajeva izjava, da kitajski narod mora osvoboditi Formozo, na drugi strani pa Ei-senhovverjeva poslanica o For-mozi in pa sklep zunanjepolitičnih odborov ameriškega Kongresa in senata, da se da predsedniku ZDA posebna pooblastila, da uporabi ameriške oborožene sile v vseh »situacijah«, za katere bi smatral, da so aH pa bi bile sestavni del priprav za napad na Formozo in Peska-dore — vse to je ustvarila morečo zavest, da skoraj v n' upanja, da bi sovražnosti prenehale. Posebno Eisenhowerjev3 poslanica je zaostrila položaj, kajti iz nje je razvidno, da bi v skrajnem primeru ameriške sile intervenirale celo na kitajski celini. Britanska diplomacija si zelo prizadeva, da bi zbližala tfl nasprotna gledišča in zastop* tezo pomiritve, ker bi se na t» način tudi sama lahko izvlekla iz nerodnega položaja, ker ie sedaj priznava obe Kitajski-To pa jo trenutno tudi najreal' nejša rešitev, ker kakorkoli ■ /.ah t eve LR Kitajske po Fot" mozi res upravičene, je dane* položaj pač tak. da je možen' če bosta obe strani trmast** vztrajali pri svojih stališčih-edino nov spopad, če pa vendarle prevladala treznejš* politika, pa pametna pomiritev-ki bo lahko veliko prispeval* k utrditvi miru v Aziji in P0' temlakem na svetu sploh. Slavko Bežni k fy GLAS OORBIfMB 4 problemi lesne industrije Qft ^//tf^tf nagradne ankete Gospodarska Utemeljenost naj Odloči Bralci so nas ocenili takole Združitev Jelovice4 in .Trote* narehuje po manj ki jir o surovintho zaledje Na anketo> razpisano v 2. te- ankete niso edini. Nekateri nam , , ; f.;;; ^ j • ,.^v . •,, j , 1 m tošnji številki našega lista, predlagajo, naj objavljamo kraj \ebko naporov vlaga naša država, prav posebno zadnja tja in politično utrdilo delav- naliz an sta mislila, da se za smQ ioM| presenetljivo mnogo ge pođiistke, drugi so spet za leta, za stabilizacijo našega gospodarstva. Ti napori se zlasti ske vrste obeh kolektivov združitvijo skriva zelja enega odgovorov. To kaže, da se bral- daljše stvari, enega zanimajo Kažejo v ureditvi naše lesne industrije. V prvih povojnih letih Da je združitev obeh podjetij podjetja, da bi uničilo drugega. d zanimajo za syoj list Koš zgodovinski motivi> drugega 3tno irvažali ogromno lesa v inozemstvo, precej preveč pa smo smotrna nam kaže tudi pregled Z gesli: »Mi ne gremo »pod«...«, nasvetov> ki smo jih dobili in oclj vle5ejo ijubezenske Storije ga tudi uporabili doma. Lesne zaloge so se tako krčile iz leta surovinskega zaledja bodočega sita kolektiva zanemarila raz- fc. jih bomo ^ fcar m največ Ud Dosedanje podlistke po ve. v leto in primoran' smo bili posvetiti izčrpavanju naših goz- podjetja po občinah in bodočih pravo o dejanskem gospoaar- da upoštevali> nam 5o pomagal f.ini vsi *ar dobro ocenjujejo, dov največjo skrb in pozornost. Začeli smo načrtno zmanjševati komunah, za razdobje 1952 do skem položaju. ge bolj popestriti naš list m K& naibolj jim ugaja »Titanik<. V ugarske obrate, ki so po vojni rasli kot gobe po dežju, ker i962. Položaj se je še bolj zamo- še bolj približati bralcem. prihodnje misli uredništvo pri niso imeli zagotovljene zadostne količine surovin in tudi pri hlodovina v m3 tal, ko se je pojavilo vprašanje, Nekaj pa je želja, ki se kri- podlistkih poseči malo po delih izvozu smo napravili temeljite spremembe. °bcma drž. sektor zaseb. sektor kdo bo ustanovitelj novega pod- žajo. Medtem ko nekateri za- modernejših avtorjev, da na ta 650 jetja. Ustanovitelj bi bil rad na govarjajo rubriko »Gibanje pre- način seznani svoje bralce lu- 900 eni strani lomo v Škof j i Lo- bivalstva« in celo priporočajo, di s sodobnim razvojem litera- 600 ki. Vendar se vsi odgovorni go- naj se razširi, se drugi nad njo ture v svetu. Ker pa bomo red- Na Gorenjskem smo prav ta- izpremenila ter preusmerila tako zaprli nekaj 'žag in tako ko, da ne bi oba obrata še na-ustvarili pogoje za realno izko- dalje izdelovala enake ali po-riščanje naših lesnih zalog. Tu- dobne proizvode. Predelava bi di v Škof j i Loki je še sedaj ne- se po obratin ločila iltako> da bi Pravilno razmerje med lesnimi v enem obratu predelovali le les mdogami in zmogljivostjo pre- iglav v drugem pa ttes Ji-Jelave esa, kjer so 3 lesno in- stavcey_ Tudi investicije bi lah_ Qustnjska podjetja: »Jelovica«, , . ,. - . »Trata« in lesni obrat »Gradiš«. ko smotrneje izvajali za oba Vzklajevanje tega nesorazmerja obrata> v skladu s Proizvodnjo se vleče že od aprila lanskega in Perspektivnim razvojem. Prav teta, ko je OLO načel to vpra- tako je nad vse pomemben tudi sanje. enoten nastop podjetja pri od- Delovanje omenjenih podjetij kiiPii surovine (česar žal doslej Zabnica k zadnja ileta zaradi pomanj- ni bilo), kar bo brez dvoma Ziri kanja surovin znatno otežkoče- vplivalo na znižanje odkupnih skupaj Besnica Cerklje Gorenja vas Kranj Mavčiče Naklo Poljane Predoslje Selca (del) Smlednik Sovodenj Šenčur Škof j a Loka Zminec 420 6 250 30 30 100 110 110 20 25 150 20 1.271 50 spodarski organi zelo ogrevajo, ne navdušujejo preveč in me- no objavljali po dva podlistka, 150 da bi bil ustanovitelj novega njj0) da ne bi škodilo, če bi se bomo seveda razen tega lahko 1.750 podjetja kmetijske zadruge te- ukinila. Zato smatramo, da bo hkrati objavljali tudi razne 1.100 ča področja. To zamisel je tudi najbolj pametno, če gibanje zgodovinske in druge štorije. 250 kai lahko utemeljiti! Ce bi bile objavljamo tako kot doslej, da Na splošno pa so nas bralci 900 ustanovitelj podjetja zadruge, bi ga pac objavimo, če ga, če pa še kar pozitivno ocenili. Pravi- 250 podjetju odpadla skrb za suro- ne pa tudi prav> da torej izide jo, da so z listom iz leta v le- 700 vine, ker bi se zadruge obve- ge izide> kot med vojno »Pavli- to bolj zadovoljni. Tovarišica 400 zale za dobavo hlodovine, kar na«. prav tako je več mnenj o M. Matelič iz Ljubljane nam 350 bi omogočilo podjetju nemoteno tem, ali naj bi izhajal radio piše. »Pred seboj imam »Go- 700 proizvodnjo. Mobilizirali bi na program ali ne. Medtem ko se renjski glas« od 2. novembra 250 ta način tudi tiste surovine, ki nekateri zavzemajo, naj bi ga 1952 pa vse do danes. Precejšen 700 bi sicer ostale neizkoriščene ali objavljali še bolj podrobno kot kup jih je že. No in če listam - pa bi jih prodali drugam. Ce bi doslej, so drugi sploh proti ob- stran za stranjo, se mi zdi ka- 9.700 imelo podjetje zadružno obelež- javljanju. Sklenili smo, da bo- kor da vas gledam, kako dela- je, bi imelo tudi druge olajša- rao pač objavljali program v te. »Glas Gorenjske« ste že n" in to v taki meri, da se naj- cen. Z enotnim upravnim poslo- resneje postavlja vprašanje ob- vanjem (število uslužbencev bi Iz prikaza je razvidno, *%J? ve. Po letošnjem zveznem druž- istem obsegu, kot smo ga objav- prav lepo spremenilil —"zares stoja teh podjetij, ker je Žagar- se precej zmanjšalo), bi zdru- naravna surovinska osnova s*o- benem planu bi bilo osvobojeno ljaH doslej; razen tega pa smo lepe fotografije, kratki članki, ska zmogljivost »Jelovice« in »Trate« že presegla svoje naravno surovinsko zaledje. Vse dosedanje ugotovitve, tako strokovnjakov kot raznih komisij so oile enotne, da je treba polno-larrneniške kapacitete v Loki zmanjšati. Ce hočemo to storiti, le nujna združitev podjetij »Jelovice« in »Trate«, kar ni le trenutno opravičljivo, temveč bo tudi v prihodnosti obrodilo dobre rezultate. Kaj bomo dosegli z združitvijo omenjenih podjetij? Sedanje polnojarmeniške kapacitete se bodo znižale od 25 tisoč m3 letne predelave lesa na približno 14.000 m3, kar u plačevanja zveznega davka in na splošno željo bralcev skleni- zanimive teme... Vaša stara tudi plačevanja obresti na os- jj; da bomo odslej redno objav- bralka vas prosi samo še to, da novna sredstva. Tako bi ostala ijali tudi izide žrebanj držav- kar nadaljujte to pot pa boste podjetju precejšnja sredstva, s ne loterije. imeli uspeh. Samo glejte, da ne katerimi bi lahko skrbelo za Nil željo udeležencev ankete postanete TT. Veste vsem je re- modernizacijo obratov, ki je smo že v prejšnji številki uve- lo všeč ta časopis, toda »ti vsi« nujna. Zato bi v naslednjih ne- du novi rubriki: Tedenski no- — to je le naša mladina. Zelo kaj letih lahko ustvarili v Loki tranjepolitični pregled in pa so zaljubljeni v razne filmske moderen lesni kombinat z novi- »Ljudje in dogodki«. zvezdnice, meni pa so le bolj mi stroji in napravami. Mnogi želijo tudi, naj bi se všeč fotografije z naše Gorenj- Vsa dosedanja utemeljevanja razširila rubrika »Družinski po- ske. Senzacije prav rada za- težko vzdrže kritiko in jih je menki«. Poizkušali jih bomo menjam s preprostim nasve- nemogoče utemeljevati s kakr- ugoditi. Seveda vsem hkrati ne tom, ali lepo sliko od koderko- šnimi koli drugimi »željami«. bomo mogli, kajti želje so raz- li. Sem pač *aka, bolj mi je Povsem vseeno je namreč, lične. Nekdo si želi v tem ko- všeč naše, to kar sama doživ- kako se bo novo podjetje ime- tičku več drobnih nasvetov in ljam in če se boste tega drža- novalo (ali bo šla »Trata« pod kuharskih receptov, drugi spet li, bomo radi segali po našem li- »Jelovico« ali obratno). — Prav več nasvetov za vzgojo mladi- stu. Kakor pri glasbi se mi zdi. tako je tudi vseeno, kdo bo no- ne itd. Zgleda, da bomo najpr2j polko in valček ne morejo spo- streza dejanski potrebi. Tudi žili tudi delavsko upravljanje, raj v celoti v roKan nearzav- y. direktoi% komercialni vodja lahko ustregli slednjim, kajti že driniti še tako čudni plesi.« J. srner in način proizvodnje bi se kar bi koristilo razvoju podje- nega sektorja. z,aio *an™ itd. (vseeno, kar se imen tiče— v prihodnji številki bomo zače- Kavčič ugotavlja, da se iz ča- čunamo z največ os o i vendar ne sposobnosti). Osnov- li z objavljanjem serije član- sopisa vidi, da se uredništvo surovin, medtem ko Jih pri bliz- nQ je ^ ^ pQ združitvi pod. kov „ vzgoji mJadine Seveda ntrudi da w dalo lju(Jem ^ no 20 odstotkov ostane na po- .&ti. omogo5en nadaijnji razvoj pa ;;ri tem ne bomo pozabili tu- stu vse, kar si le-ti želijo« še deželju za lokalno potrošnjo. y celotnega fe prav ^ di na tiste( ki si žele ostalih bi Iahko naštevalif a je ža, za Gospodarska analiza torej ja- sebno pa nagega lesnega gospo- drobnih nasvetov in pa dobrih to premalo prostora Pa morda sno kaže, da je združitev pod- darstva in cenenih receptov. še drugič kaj. jetij popolnoma utemeljena. E-dino tako lahko namreč omogočimo nadaljnji razvoj lesne industrije v Loki. Da ima ta lesni kombinat res dobre perspek- ., , ,. . n , tive nas prepričuje tudi zami- Razen o novem tarifnem pravilniku razpravljajo v Zele- ^ Q bližnj. preselitvi Tovarne V Železarni razpravljajo o novih pravilih podjetja ter o poslovnikih dela osrednjega in obratnih delavskih svetov I. Ausec Glede podlistkov si udeleženci Uredništvo Zadružne hranilnice in kmetijstvo ugodnimi pogoji. Zadružni deli na Jesenicah tudi o novih Pravilih podjetja in v zvezi furnirja iz Bodovelj v Loko, saj l\lllCI/ll9lf U na™! zavodi morajo biti spo-tem o ooslovnikih dela osrednjega in obratnih delavskih tovarni že sedaj primanjkuje w sobm opravljati za zadruge surovin. Zadružna org. v kranjskem Hranilno - kreditni odseki pri svojega področja vso kreditno svetov ter 0 disciplinski m materialni odgovornosti delavcev . ^ okraju obstoja od leta 1890. Iz KZ smejo izdajati za posojila službo, zbrati vsa prosta sred- m uslužbencev. ■ , w. , . - , podatkov, ki so na razpolago se do 40 odstotkov skupnih vlog. stva in namenske sklade, odo- KoieKTivin o zaruziivi pa zai da gQ g& istočasno zelo ,ži_ Posameznemu prosilcu smejo kravati obratne in investicijske Zadnja pravila podjetja je iz- da obratni DS še niso odigrali niso sle v tej, edino pravilni vahnQ ustanavljale tudi zadruž- posoditi največ 30.000 din. Ta kredite, dala še Direkcija črne metalur- tiste vloge, ki jim je bila na- Eme1n"Jv £ T* S1CGr, T!.P<>" ne hranilnice in posojilnice, vsota je razmeroma majhna. Na§e hranilnice in posojilni- JiJe in so zato že zastarela. Za- menjena. še vedno preveč znaJa P^robnih gospodarskih a- TakQ .g bUa y gencurju usta_ Tako je bilo izdanih zelo malo ce nai se organizacijsko in fi- *o so v jeseniški železarni že obravnavajo razna drobna in - novljena zadružna hranilnica posojil. nančno tako razvijejo, da bodo Pripravili osnutek novih pravil, predvsem personalna vprašanja. 1- MorflfA#l in Posoiilnica leta 1897, v Sel- Lani so kmetijske zadruge Iahko lastna in dodeljena de- obsegajo sedem poglavij z Razen tega je praksa pokaza- ■* PICOVOU cih 1898) v Cerkljah 1899, na ustanovile skupno zadružno narna sredstva uspešno in hitro °koli 65 členi. Na enem prihod- ia> da se obratovodje skrivajo O MOSTU. .. Cešnjici 1901, v Naklem 1903 hranilnico in posojilnico v Kra- delila kmet. proizvajalcem. nMh zasedanj pa bo DS o njih za stališči obratnih DS in ne itd- Te hranilnice in posojilni- nju. Tako imajo danes KZ Stanje bo zadovoljivo šele ta- razpravljal. Med drugim je v zastopajo lastnih mnenj Mnogo ° starem lesenem mostu čez oe so imele namen zbirati pri- Kranjskega okraja v svojem krat, ko bo kmetijski proizva- °snutku nakazano delo in naloge je bilo tudi govora o tem kako Soro Je bil° že veliko napisa- hranke kmečkega prebivalstva denarnem zavodu vloženih 31 Jalec lahko dobil ob vsakem °rganov delavskega upravlja- vskladiti sklepe obratnih' DS z nega- Toda vse zaman- Kai P® in obrtnikov ter dajati posojila, milijonov 800 tisoč din kratko- času Posojilo za reprodukcijski nia, ouganizacija podjetja, do- upravnim odborom ali osred- zda^' ko se ^e Podr17 Na odbo- z dajanjem posojil so že takrat ročnih in 42,700.000 dolgoročnih material, dobra semena, umet- točbe o delovnih odnosih, posto- njim Ds in o sodelovanju z 60 sklenili, da bodo letos po- skušale vplivati na politični, go- kreditov. Ta denarna sredstva na gnojila, kakor tudi za inve- Pek pri sprejemanju gospodar- obratovodji Hkrati pa je raz- stavili novo brv na mestu seda- spodarski in kulturni razvoj na zadrug in članov se lahko se- sticije. skega plana itd. Prav tako je s n t ,.' . , d njega, za silo »zakrpanega« mo- vasi. Marsikje kmetje upraviče- daj mnogo smotrneje izkori- Prav bi bilo, da bi bila KZ Posebnimi členi Pravilnika do- Seri bole ^os^ delavskega StU> To **> stal° kar lep kup" no niso zaupali tem hranilnI" ščaJ° kot preJ- °d aPrila lan' resn;čno Posrednik med proiz- loceno da mora delavski svet r Prenosa "~*™s*a ček denarja. cam, drugod pa so jih utrdili in skega leta je bilo zadrugam in vajalcem in potrošnikom tudi za železarne sprejeti še ustrezne uPravlJanJa na obratne DS z Sg ^ ^ mostom imeli od njih precejšnjo go-Poslovnike dela osrednjega ln lzS°vorom, da se na ta nacln Na koncu mostu pri obcinskem spodarsko korist — kot recimo °bratnih delavskih svetov ter ^tvarjajo v podjetju dve liniji. poslopju je nastalo nekako zbir- na Cešnjici,, kjer je bilo ob Poslovnik o disciplinski in ma- To Je le lzraz nezauPanja do no mesto za odpađfce. Kar pre- ustanovitvi 39 članov. Leta 1913 terialni odgovornosti delavcev razvoja delavskega upravljanja. cejšen kup se jih je že na- Pa Je hranilnica in posojilnica P uslužbencev. Prav zaradi tega bodo nova bral0i zlasti ipoleti »prijetno« imeLa že 230 članov. Hranilna O tarifnem pravilniku kakor Pravila m Poslovniki, ki jih bo- diši v tej bližini. Deske z na- vloge so znašale leta 1910 268 ti-tudi o poslovnikih v Železarni do sPreJeli v naslednjih tednih, pisom »Smeti odlagati je pre- soč K, leta 1929 pa 2,102.000 dl-^vahno razpravljajo na števil- razčistili marsikatere nejasne povedano«, so pa otroci menaa narjev. nih sestankih in sejah delav- probleme in določili naloge po- z veseljem lansko poletje upo- ^ripomb, ki pa niso takega zna-aJa, da bi v bistvu menjale Pravila. Nekateri so predlagala, ^ bi bilo treba bolj določita "aloge vodij in grupnih vodij, ^'ridikalni odbor podjetja je trik MM Gospodarska kriza je ohro- *ih svetov. SprejeU so tudi "več sameznih organov. rabili za splav. - Morda bo"do ^ran"n^e ^tf^Z J. Podobnik kmalu dobili nove? tak^' da so 0(1 ieta **f° dalje le še životarile. Zaradi gospodarskih težav so dvigali vedno več posojil, vračali jih pa niso. Tako so zamrznile tudi vloge. Okupacija in zamenjava denarja so povzročile popolno rat razpravljal o novem Najsodobnejši lokal na Jesenicah naj DI Že razočaranje vlagalcev in za SL^LS8"?: STOjemu namenu celo vrsto let ohromele hranilen pripomb. Med drugim je » no vzpodbudo. dlagal, naj da delavski svet pred nedavnim so postavili del v izgubo in so morali po- Hranilno kreditna aktivnost JkS v razPravo ^e Pred spre- pred hotelom »Korotan« na Je- ravnati obveznosti drugi. »Ko- na vasi se je začela obnavljati ^jem. Nekateri člani uprav- senicah ograjo in začeli dova- rotan« je nedvomno najnovej- z reorganizacijo kmetijskih za- ^ga odbora so predlagali, da žati gradbeni material. Ker ie ša in najsodobnejša gostinska drug leta 1949. V kmetijske za- irn n°V delavski svet Zelezarne botei že dobra dva meseca za- stavba na Jesenicah ter ima druge so vključili tudi bivše le 65 članov, ker bi bil prt> so se ljudje začudeno spo- največ pogojev za aktivno po- hranilnice in posojilnice kot oh ta nacin gibčnejši in bi laže giedovali, nekateri pa pomen- slovanje. Ce so objektivni po- hranilno - kreditne odseke. l) J»q«---- Korotan" preurejajo "i '5 & f 4 mm Poslopje OZZ v Kranju, kjer ima prostore tudi zadružna hranilnica kreditne ^ravnaval posamezne proble- ijjvo nasmihali, saj vedo, da je goji dobri, prav gotovo leži Tako ima 42 kmetijskih zadrug Ha Sindikalni odbor pa je bo,tei zaprt \z drugih vzrokov in krivda na subjektivnih — na v kranjskem okraju take odse- članom dodeljeno preko zadruž- prehrambene proizvode in to ^sprotnega mnenja in predla- ne zaradi generalnega čiščenja, postrežbi, higiena v lokalu in v ke, nimajo jih pa še kmetijske ne hranilnice in posojilnice brez prekupčevalcev. Ce hoče nadj da bi imel delavski svet še kakor so jlm pojasnni na majh- iznajdljivosti ljudi, ki so v zadruge Leše, Podbrezje, Mav- 52,000.000 kratkoročnih in 1 mi- to svojo nalogo izpolniti dobro Pr rt 6 101 ž.lana; o^bor je nem ijstku v enem izmed oken. njem delali. Zato si je premno- čiče, Log, Lučine. Kokrica, lijon 700 tisoč dolgoročnih poso- in dosledno, bo potrebno začeti laf -gal tudi parlamentarni Govori se že, da se je v času, go mnenj o preureditvenih de- Zminec in Jezersko. Ob koncu jil. z uvajanjem obračun, načina t9, m volitev novih članov DS, ko je botel zaprt, izmenja^ lih v hotelu »Korotan« edini v leta 1954 je bilo zbranih v Investicije v kmetijstvu so trgovanja s kmetijskimi proiz-ij,m° da bi pri vsakih volitvah vodstvo in da ga bo'v kratkem tem. da prav nič ne pomagajo hranilno - kreditnih odsekih tako velike, da ta sredstva vajalci. Tako bo kmet pri KZ ^njali le tretjino članov. prevzel nov upravnik, ljudsKi vse izboljšave in preureditve, kmetijskih zadrug 25,945.000 din omogočajo skromen začetek po- imel svoj tekoči račun, preko posebno poglavje razprav ob- odbor mestne občine pa skrbno in da bo podjetje požrlo še mar- hranilnih vlog. Te vloge je vlo- speševanja kmetijske proizvod- katerega bo prodajal svoje pričajo obratni delavski sveti, hrani svojo proračunsko rezer- sikatero proračunsko rezervo, žilo 3088 vlagateljev. Pri tem nje. Prva in osnovna naloga delke in preko katerega bo po-je to novost ki so jo naj- vo, da bo z njo pokril pri- če se ne bodo v njem prven- moramo pohvaliti mladino, ki hranilnice in posojilnice je poži- ravnaval svoje obveznosti ali Uvedli na Jesenicah, je v manjkljaj. stveno izboljšali snaga, positrež- je je med vlagatelji največ, viti varčevanje. Tako bodo dvigal potrebno gotovino. Tak *yezl z njimi še mnogo neraz- Ob vsem tem se ljudje spra- ba, vljudnost in znižale preti- Vloga na enega kmečkega mla- ustvarile večja lastna sredstva način obračunavanja sicer ni *šfenih vprašanj. Prav v teh šujejo, zakaj je treba preureja- rano visoke cene, ki so doslej dinca znaša povprečno več kot za podeljevanje potrošniških po- nič novega in je v mnogih de- zPravah dostikrat ugotavljajo,ti hotel, kd je že večkrat zabre- odbijale večino gostov. 1000 din. sojil kmetijskim posestvom pod želah že uspešno preizkušan. Od petka do petka Sprejemanje sindikatov Spet je minil teden, poln dogodkov v našem notranjepolitičnem življenju. V četrtek, 27. januarja je za-• «• i čeia Ljudska skupščina Ljudske repu- UfUZDenin PianOV Wike Slovenije že pretresati letošnji družbeni plan. Ker pa je bil plan že dodobra obdelan na zasedanjih gospodarskih odborov obeh zborov, zgleda, da skupščina z njim ne bo imela preveč dela. Prav 'tako kot v Sloveniji, razpravljajo o družbenih planih tudi po ostalih republikah. V Makedoniji je skupščina, ali kakor Makedonci imenujejo Narodno sobranje, družbeni plan že (sprejela, prav tako tudi skupščina Bosne in Hercegovine. Ostale republike bodo sprejele plan še do 1. februarja, najkasneje pa prve dni prihodnjega meseca. Vsi družbeni plani republik predvidevajo precejšen porast tako industrijske kot kmetijske proizvodnje. V Srbiji bo letos porasla proizvodnja za 12'/3, v Hrvatski za 8°/o, v Makedoniji pa celo za 29% in v Bosni in Hercegovini za 34,9%, kar kaže, da ti republiki naglo stopata po poti svojega gospodarskega razvoja, za Bosno pa je ta odstotek tako visok tudi zato, ker bodo v letošnjem letu zaiele obratovati nove kapacitete predvsem težke industrije, i V preteklem tednu je praznovala Zveza sindikatov Jugoslavije 10-letnico iA Ig* svoje obnovitve. V dneh od 23. do 25. ■** januarja 1945. leta je bil namreč v Beogradu sestanek sindikalnih delavcev iz vse domovine — osvobojene in neosvobojene — in ta sestanek je prerasel v nekakšen ustanovni zbor Zveze sindikatov, ki so se obnovili na osnovi revolucionarnih tradicij predvojnih delavskih sindikatov, ki so bili zaradi svoje napredne dejavnosti v stari Jugoslaviji kaj kmalu tudi prepovedani. Ta teden se je šele Zvedelo, kako porazno majhna je bila pravzaprav letošnja žetev pšenice. Povprečni hektarski donos ni znesel nič več kot 7,5 Istotov, ali 5,8 stotov manj kot lani. Slovenija je bila pri tem najmanj prizadeta, saj se je hektarski donos zmanjšal le za 1,5 stota na ha. Skupno pa se je zmanjšal pridelek pšenice v Jugoslaviji kar za milijon ton, kar je pa občutna številka. Porabiti bomo morali precej deviznih sredstev, da bomo lahko nadoknadili ta primanjkljaj z uvozom. Vendar je uvoz že zagotovljen in moka, oziroma pšenica že prihaja v našo državo. Skupno bomo letos uvozili 1 milijon 300 tisoč ton pšenice. Ker pa se je zmanjšal tudi pridelek koruze, in sicer za 840.000 ton, se je zmanjšalo tudi število pitanih prašičev, posledica tega pa je — pomanjkanje maščob. Seveda to ni znak za alarm! To je samo znak, da bo treba porabiti nova devizna sredstva, da se nabavi iz inozemstva toliko maščob, da jih bomo imeli dovolj. Tudi uvoz maščob je že zagotovljen in je prva pošiljka že ta teden prispela na Reko. Uvozili bomo okoli 5.000 ton maščob. -Afera* Diilas - Dedijer je ta teden prišla do logičnega konca. Pred beograjskim okrožnim sodiščem se je zaključila razprava proti tema dvema človekoma, ki sta se morala zagovarjati zaradi širjenja sovražne propagande. Ob tej priliki je ou Diilas obsojen na leto in pol zapora pogojno za dobo treh K4, Dedijer pa na pol leta zapora pogojno za dobo dveh let. Navedeni primer jasno kaže, kako daleč se lahko spozabi Človek, ki je izgubil smisel za razlikovanje poštenosti in nacionalnega ponosa cd laži in narodnega izdajalstva. —sb Detbek te$a, kat U Ma doka pa/edati Vesele in žalostne iz cerkljanskega kota I ZDAJ PA BO! ZASTAVO VEN PA PRAZNUJ! temu stal v Cerkljah — če bo JALOVE KRAVE IN SE KAJ a, letos bo, pravijo, čeprav Upam, da tovariši, ki so pred- sreča mila> ker -f v tem kra_ Cudno sliši Pa Je le Dbi 7P lahko bil Prvi oh- i u j j •„ , ,„__j ju, bodočem sedežu cerkljanske da so menda krave tudi med di ze idnKo on. ±tvi od- lagajj med drugim.za sklep zad- J ' . J _ . . . . . činski praznik namreč Na- K k*- v komune, res marsikaj od sreče glavnimi krivci, da gre na cer-črti za proslavljanje "tega njega obcnega zbora obcinsKega odvisnp Končno gre tu za de- kljanski ekonomiji rakovo pot dne so lepi in obetajoči če odbora SZDL tocko tretjo: »dr- nar in bogata cerkljanska obči- namesto navzgor. Jaz pa bi tr-omenim samo obrtniško razsta- žavni prazniki se morajo praz- na DO res »težko« odrinila tisti dil, da so krave nedolžne, krivo, razstavo vajeniške dejavno- novati in hiše okrasiti z zasta- predvideni poldrugi milijonček, vi pa so gospodarji in tako smo sti, razstavo kmetijske zadruge vami«, si pač niso predstavljali posebno še, če bodo posamezni že pri osnovnem vzroku slabe-o napredku živinoreje in kme- tega sklepa s klicajem. Imeli so elani ZB še naprej tako agilni, ga gospodarstva na ekonomiji. da bodo z odklonilnim nasmeš- Sami upravi ni kaj očitati; t rukom vračali nabiralne pole. di se pač kolikor more in zmo-Začetek je tu, kar pa v Cer- re- čeprav kdaj pa kdaj dokaj kljah še ni vse. Iniciativni od- samovoljno. Ce obračamo pro-bor za postavitev spomenika že blem se tako ali tako, končno imajo. Tudi nekaj denarja so Pridemo le na to, da je v res-že nabrali (pobirajo se tudi pri- niči kriva — stanovanjska kri-spevki v lesu, ki ga cerkljanski za. Tu bi podrezal v sršenje kmetje nekako laže odrinejo ko gnezdo in morda bi si nakopal petak), načrti so v delu — konč- se iezo samega cerkljanskega ni elaborat pripravljajo štu- »župana«, če bi se ustavil pri dentje arhitekture ljubljanske te™ vprašanju (mimogrede ob-univerze — vse ,torej kaže, da ljubljam: ob prvi priliki s« gre zares. Ko bi le nabiralna bom!). akcija doslej ne bila tako kla- Ekonomija je bila nekoč že vrna. Nekaj upanja imajo, da tako srečna, da je imela prese bodo krajevna podjetja in potrebnega agronoma, ki pa jim kmetijske zadruge izkazale (naj- je — pobegnil. Zakaj? Primer-več možnosti bi pač imela sufi- nega stanovanja ni imel ne na-citna opekarna v Cešnjevku in šel! (Lepega dne se bo domi-pa cerkljanska KZ). Kakšen pa slil še živinozdravnik in razpel bo — (in upamo, da bo zares!) svoja krila. Bog nas obvaruj!) pravzaprav spomenik padlim Sliši pa se tudi, da se je ustra-borcem cerkljanske občine? šil arondacije, kar je tudi eden Partizansko življenje cerk- glavnih vzrokov, da ekonomija ljanske občine se je odvijalo Peša- Zemlja je raztresena na . ~ . ... . nod Krvavcem in na ni°m sa- vseh koncih in krajih, delovno tijstva v tam kotu in morda (se sicer prav kajti resnično je za- ^™JC~ SJ&S&rtZt Pa ™*>- Traktor, ki ga kaj. Kako .pa bo zares, bomo lostno pogledati, da visi ob ar- mem- faxo *e uuciauvni oaD°r * ai iim ni B , d „ * ge videli inVudi povedali. žavnih praznikih zastava s po- ja Postavitev spomenika pred- ™go J™ m ^gel des i po-Iniciativo za vpeljanje občin- slopja zadružnega doma, kjer lafal- naj bi imel obliko Kr- magati ker je bd mobihziran^ skega praznika je dal občni gostuje občinski ljudski odbor, vavca, sestavljalo pa bi ga več ™^ 35l1» ItaS zbor ZB, ki je sklenil predlagati z gasilskega doma (včasih), s skal z vklesanim imenom padle- JJ™? ^J?*L *,*,dek*J 22 julij (') - Dan vstaje - za šole in še s kakšne hiše (bolj ga borca: Poživljala bi ga kr- "J™*^*" J£"S / tt. juiij v-; va«»jC v J vavška flora in mu riaiala Hih da na škodo plačnega sklada (t ta dan. Na vprašanje zakaj so na redko), sicer pa je vse pusto JJK^ ztnS.ll koUkorsi novembru so bili delavci brez se odločili prav za ta datum, in prazno. življenja, /.amisei, y KoliKor si zakaj recimo ne za dan oblet- Druga je s praznovanjem Mar L°„ m°rem Postavljata bi P'aC- • _ , nirp Wo i, narti7ansko eibanie • Z ,~l!x blla Pnmerna tako po obliki Z jalovimi kravami bo lahko n'* t ESiS! S ravn° Sociallstlcna zveza po- oji idejnosti. hitro opravljeno. - Vsak teden v Cerkljah izbojevalo odločilno klicana, da usmerja to prazno- zmago nad cerkljansko belogar distično trdnjavo, so mi odgovorili, da pač zato, ker jim ta dan predvsem časovno najbolj ustreza. Sami bodo že vedeli, vanje in da sploh zbudi k življenju? Pravijo, da ljudje de-laj o ob teh dnevih. Prav! Mar nismo tudi mi v prvih povojnih nje. DRUŽINSKI POMENKI Da bo gostom prijetno . letih celo z večjo vnemo kot kako je za Cerkljane najbolj , . . . , prav, zato nisem več drezal va- sicer Praznovali 1. maj in druge državne praznike s krampi in lopatami v rokah? To .torej ne more vplivati na praznično razpoloženje, pač pa nekaj drugega. Prav je Imel tovariš, ki je s pripombo o državnih praznikih priklical na papir tretjo točko zborovih sklepov; rekel je: »Dolžnost članov SZDL — Ob raznih družinskih ali pa zdaj pa je vse to preprosteje, in nože, na levo pa vilice. Pri- (predvsem pa seveda odborni-tudi drugih praznikih radi po- praktičneje in dostopnejše vsem bor za pecivo, kremo in kom- kov! — op. p.) je, da ljudem tol-vabimo svoje prijatelje na ko- gospodinjam. Keramika, prti in pot razvrstimo nad krožnikom mačijo pomen državnih praznijo ali večerjo. Taki obiski nam prtiči iz domačega platna so o- tako, da je nožev ročaj na de- kov in spominjajo na žrtve na-nudijo prijetne urice razvedri- kusni in moderni okraski. Za sni, ročaj vilic na levi, ročaj rodnoosvobodilne borbe.« — Mila in veselja, le gospodinja jih jedilno mizo si moramo izbrati male žličke pa spet na desni s\[m< a^vvwv VER HEMINGWAY IN FAULKNER Znana ameriška pisatelja Ernest Hemingway, ki je lani prejel za delo »Starec in morje« Nobelovo nagrado za književnost in VVilliam Faul-kner, katerega roman »Svetloba v avgustu« imamo tudi v slovenščini, sta bila v mladih letih velika prijatelja. Ko so jih desetletje pred vojno začeli prevajati v tuje jezike, ni nihče od njiju sklenil pogodbe za prevoa svojih del, če se založnik m obvezal, da bo izdal v prevodu tudi dela drugega. Taka prijateljstva so med književniki zelo redka. AVTOR, KI JE NAPISAL NAD 3000 DEL Lope de Vega, katerega 320-letnico smrti praznujemo letos, je poleg Calderona de la Barce in Cervantesa tretji veliki zastopnik španske klasične književnosti. V 70 letih življenja je napisal več kot 3000 del, TRŽAŠKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Pred dnevi je v Mestnem gledališču v Ljubljani gostovalo s Hartogovo komedijo »Sopotnika« Slovensko gledališče iz Trsta. V edinih dveh vlogah sta nastopila priznana igralca S. Drolčeva in J. Lukež. Občinstvo je goste navdušeno sprejelo. Delo samo pa nima posebne umetniške vrednosti. Je sicer duhovito, a zelo neenotno. Prvi del je pravzaprav burka, drugi pa tragi-kome-dija. To soboto bo Prešernovo gledališče uprizorilo svojo šesto premiero v letošnji sezoni. Izbralo je nadvse mikavno komedijo francoskega pisatelja Andreja Pugeta »Dnevi naše sreče«. Kraj: počitniški dom družine Gassinovih. Nastopa: šest mladih ljudi. Motiv: čar mla~ dosti. »Fantazija, ki izvira iz natančnega opazovanja življenja, resnična rahločutnost in svežina.^.. Zmernost in zanesljivost, s katerima vodi svoje delo, kristalna jasnost, globina, »esprit«, zanos, iznajdljivost... čisto navdušenje, popolno mojstrstvo. ..« Tako ocenjuje Pariz delo Clauda - Andreja Pugeta. Za »Dneve naše sreče«, ki so prava mala mojstrovina poetičnega realizma, te oznake prav gotovo v celoti veljajo. Res je opaziti v njih pisateljevo veliko skrb, da bi bila mladost njegovih junakov kar se da znanstveno preštudirana in utemeljena. Brž pa, ko stopi pred nas, smo ujeti v njen čar, ki je zdaj rahlo otožen, pa spet burno prekipevajoč od neznanih daljav, ki so mladosti tako hitro dosegljive. Mlajši dekleti Pernette in Marianne si izmislita mladega letalca, da bi podražili brezbrižnega Oliviera, ki ga Mari-annina naklonjenost kar nič ne more premakniti z vzvišene, možate . samozavesti. Ko pa se letalec V resnici pojavi (pokvarilo se mu je letalo pa se je spustil na njihov travnik), je za vse tri dekleta, ki še niso dobile odgovora na svoja dozorevajoča čustva, njegova bližina pravo čudežno razodetje, ljubosumnima fantoma (Olivier »ima« sestrično Marianne, Bernard pa sestrično Pernette) pa huda konkurenca, ki se jo znebita z razburljivim pretepom. Letalec na koncu za zmerom odide, srca deklet pa ostanejo ujeta v čar druge, tuje, še vedno neznane usode. Delo je zrežiral absolvent Akademije za igralsko umetnost Dušan Tomše, sceno an kostume pa sta pripravila Mile Korun in Desanka Ahtik. Iz Kamnika MLADI ODER »SOLIDARNOSTI« je s Calderonovo komedijo »Dama - škrat« gostoval v nedeljo v Gornjem gradu. Mladi igralci so dosegli lep uspeh in bili prav prisrčno sprejeti. V nedeljo, 30. t. m., bodo gostovali v Komendi. Za uprizoritev je med tamošnjim prebivalstvom veliko zanimanje, ker sta dva igralca, osmošolec Miha Jezeršek in sedmošolec Marko Sršen, tudi člana komend-skega prosvetnega društva. NA SEJI SVETA ZA PRO-SVETO IN KULTURO LOMO Kamnik, ki so se je udeležili tudi ravnatelji vseh kamniških šol, so ugotovili, da je bilo r dosedanjih proračunih kamniških šol premalo sredstev z« učila, inventar in knjižnice. Postavke, ki so namenjene za to, bi morali v novih proračunik povečati. Res je, da tvorijo izdatki za prosveto največjo postavko v proračunu LOMO Kamnik, vendar pa gre del izdatkov tudi za obe republiški prosvetni ustanovi v občini: z« Frizersko - brivsko vajeniško šolo v Mekinjah in za Dom invalidne mladine. Se mafce pofemike Na prispevek tovariša U. o uprizoritvi »Trnuljčice« na Jesenicah smo v prejšnji številki našega lista objavili polemiko Franceta Bratkoviča, ki nekoliko ostro odklanja način pisanja omenjenega dopisnika. Strinjamo se s tem, da tovariš Bratkovič ni zapisal v svoji oceni krstne predstave »Trnuljčice«, ki jo je objavil v »Glasu Gorenjske« dne 9. januarja 1954, da je motiv te pravljice ponem-čevanje, pač pa da je bila le sredstvo pri potuj Čevanju naše mladine. Iz drugega odstavka Bratko-vičeve ocene krstne predstave v Kranju pa izvemo jasno in logično še več, in sicer, da ta povest ni bila le golo sredstvo (kot knjiga sama na sebi), le pripomoček pri učenju nemščine in gotice — ampak da njena vsebina izraža germanski duh, ki daje slovenskemu človeku manjvrednostne komplekse. Naj mojo ■ trditev podkrepim s citatom: »Ob teh bukvicah ... smo se seznanjali z nordijska miselnostjo, hkrati okrutno in cmeravo sentimentalno, sistematizirano, po navadi suhoparno prozaično in zmeraj brez hu- morja.« (Tako ocenjevanje u-metniških vrednot G ri mm ovih pravljic je pretirano ostro — op. A. C.) »Te pravljice ... so fantku glasno in prepričljivo dopovedovale, kakšna uboga, plebej-ska in manjvredna rasa smo Slovenci (podčrtal A. C.): še ▼ mitologiji se izpričuje, da snu narod hlapcev. Tam dvor ia kraljevič, tu hlapec in kmečki hlev v kresu. V prenekaterera otroškem srcu sta Grimma u-kresala prvi sram in prvo podzavestno iskro renegatstva.« Ali ni to malce prehudo? Zdi se mi, da gleda tovariš Bratkovič stvari malo subjektivno, preveč osebno prizadeto. Prej bi se strinjal s tovarišem Tomažičem, ki meni, da je »Trnuljčica« kulturna last ne samo Nemcev, ampak vseh kulturnih narodov. Navsezadnje ne opazim in ni očitna v tej pravljici nikakršna »nordijska miselnost«, zato menim, da sploh nima kakega nacionalnega obeležja in je v tem oziru popolnoma primerna naši mladini. Tako nekako je hotel menda povedati tudi dopisnik U. A. Cebulj OBRAZI IM POJAVI In postal sem odbornik Kar po telefonu sva se zapletla v razgovor. V začetku pravzaprav sploh razumel nisem, za kaj gre. Spet nek sestanek, na katerega sem spričo toliko drugih pozabil — sem pomislil. Počasi se mi je začelo jasniti. »Nekaj bi vas rad prosil", je začel po uvodnih formalnostih glas onkraj žice. „Prosim, prosim", sem odvrnil s še nekoliko slabo vestjo, da vendarle nisem pozabil na kako obveznost. Čez četrt ure začne sestanek Društva prijateljev mladine ..." „Zal se ga ne bom mogel udeležiti", sem odgovoril, še preden je fkončal. —■ „Imam dela čez glavo, saj končno sami lahko uvidite, da je ta pozna ura za pisarniško delo precej neobičajna", sem se opravičeval. „Nič ne de, nič ne de", me je prepričeval, „vas bomo pač opravičili. Gre namreč za mnogo važnejšo stvar. Radi bi vaš pristanek za odborniško mesto v društvu." „Saj vendar vidite, da niti na občni zbor nimam časa priti. Kako naj potem prevzamem odborniško funkcijo. Končno jih imam že toliko..." „Nič lažjega! Sestanki so vendar formalnost! Glavno je delo. \— Mi rabimo predvsem razgledane ljudi, ki nam bodo lahko svetovali..." »Toda, če hoče človek delati, mora imeti čas, jaz pa časa nimam", sem ga prekinil, kajti zoprno mi je, če me kdo hvali zato, da bi me ujel na limanice. „Dogovorimo se raje, da bom pomagal društvu (saj vsakomur rad pomagam!), ne da bi bil pri tem formalno vezan." „Bojim se, da si boste s tem nakopali večje obveznosti (sic!), kot če bi bili v odboru", me je svaril glas v telefonu. Ne vem, ali je občutil, kako sem neumno pogledal ali kaj, vsekakor je zadevo pojasnil. „V odboru bo namreč polovica odbornikov, ki bodo delali, druga polovica pa bo v odboru le reprezentativno", je zatrjeval. In med slednjimi naj bi bil tudi jaz. „Zakaj pa naj bi potem sploh bil v odboru?" Spet je začel s tem, da DPM rabi sposobne ljudi itd.... Potem se je najin razgovor, od tan\, ko me sogovornik lovi na limanice s hvalo, pa do moje ugotovitve, da v odboru ne bi bil potreben, če res ne bom imel nič dela — dvakrat ponovil. Razgovor mi je že presedal. Hotel sem ga hitro zaključiti, zato sem dejal: „Dobro, kar izvolite me, koristi od mene tako ne boste imeli dosti. Saj vidite, da ne bom imel časa priti na sestanke." Mislil sem, da ga bom s tem odvrnil od misli, da bi me kandidirali. Toda zmotil sem se! „Hvala!", je dejal vljudno — in preden sem se zavedel, položil slušalko. Samo nekaj minut je manjkalo do sedmih. Mudilo se mu je na sestanek! Začelo se je pri telefonu (mimogrede povedano, me ta razgovor n'ti ni vrgei s tira — kot pravimo), končalo pa se je tako, da sem od nekoga, ki je popolnoma slučajno zašel na občni zbor DPM, zvedel, da so me „zašili", medtem ko se-je dober del starih odbornikov — s tistim, ki me je prepričeval vred — „zmazala". (Spet mimogrede: to pa me je pogreloh Mladina, rad bi ti bil prijatelj — in mislim* da ti to tudi sem — da pa bi me kdo prisilil, da bi ti to bil — ne, to pa ne! gg ATOMSKA LOKOMOTIVA V Ameriki so Izdelali atomsko lokomotivo, s katero »o že opravili prve poskusne vožnje. Motor lokomotive so izdelali pod nadzorstvom vojske in Narodne komisije za atomsko energijo. Nova lokomotiva ima zunanji izgled prav tak kot ostale lokomotive, ki imajo Dieselov motor. NOVA LEDENA DOBA Znanstvenik iz instituta za jedrsko raziskovanje v Chi-cagu, Jezzard Eminniani, je pred kratkim objavil rezultate svojih raziskovanj, ki kažejo, da bo na svetu čez 10.000 let nova ledena doba. Do te ugotovitve je prišel z merjenjem temperaturnih sprememb. Velika mesta kot so Chicago, Berlin in Moskva bodo takrat pod 300 metrov debelo ledeno skorjo. AVSTRIJA JE TISKALA ZNAMKE ZA DRŽAVO, KI JE NI Avstrijska državna tiskarna ima v svetu velik sloves in mnogim državam tiska znamke. Pred dvema letoma je tiskarna dobila naročilnico, da naj natisne znamke za novo »Republiko Sultana Maluku«, ki je na otokih Ambon in Ce-ram v Vzhodni Indiji. Med tem, ko so že znamke v vrednosti približno 5000 dolarjev izgotovili, so v tiskarni zvedeli, da je bil malukanski sultan samo »sen« ambicioznega &k veka. RAKETNA POSTA CEZ ATLANTIK Na zasedanju poštarskih strokovnjakov, ki je bilo preo kratkim v Chicagu, je ameriški delegat izjavil, da bo v prihodnosti možno poštarski promet čez Atlantik opravljati \ z raketami. Za prenos pošte bo potrebno le tri do štiri ure TEŽAK JE BIL 176 KILOGRAMOV Dvajset-letni mladenič iz vasi blizu Bjelovara na Hrvat- ' skem je bil pred kratkim še 176 kilogramov težak. Zdaj je v zagrebški bolnišnici, kjer so mu s posebno dieto zmanjšali težo na 152 kilogramov. Toda verjetno mu teže ne bodo mogli več zmanjšati. Ze kot deset-letni otrok je imel več kot 100 kilogramov. Najzanimivejše pa je to, da ima normalen apetit. OKNA, KI JIH ZAPIRA DE2 Na Institutu za nadziranje mikrovlage v Magneoliji, New York, so izdelali okna, ki so v zvezi z električno napeljavo v hiši. Brž ko pade prva kaplja dežja na ta okna, se prekine zveza z električnim tokom in okna se avtomatično zapro. RISBE IZ KAMENE DOB*E Pred kratkim so v Laplandiji pri mestu Rotaniemu našli v kamen vsekane skice. Te skice so našli v pečinah, strokovnjaki pa so ugotovili, da izhajajo iz kamene dobe. To so prve tovrstne najdbe, ki so jih odkrili v Laplandiji. IM v vulkansko žrelo • Sak • Telesna vzgoja • S^att Gorenjska „fovšija O diskvalifikaciji Janera Pav-čiča na prvem letošnjem tekmovanju v smučarskih tekih so naši časopisi obširno pisali, — končno pa se je oglasil še »Pav-liha« s ponesrečeno in neumestno šalo o »fovšiji« Gorenjcev, ki je menda zakrivila omenjeno diskvalifikacijo. »Pavlina« si take šale lahko dovoli, čudno je le, da njegov humorist ni nekoliko pazljiveje zasledoval nadaljevanje te zavisti (kar je pristno slovenski izraz za fovši-jo), ker bi lahko skoval tudi drugo »šalo«, tokrat ne na račun Gorenjcev. Takole izgleda ta druga »šala«. Znano je, da je veljala mednarodna tekaška prireditev na Pokljuki kot izbirno tekmovanje za sestavo najboljših tekačev, ki naj bi se udeležili nastopov v inozemstvu. Plasman na cilju nam je dal naslednji vrstni red: 1. Matevž Kordež, 2 Gašper Kordež, 3. Rožič, 4. Pavčič (če n« upoštevamo diskvalifikacije), 5. Hlebanja in 6. Kandare. Pri tem ne prezrimo dejstva, da si je Pavčič pomagal z nedovoljenimi sredstvi na mestu, kjer je Hlebanja zaradi padca izgubil dragocene sekunde. Izid te prve in edine prireditve pred gostovanjem v inozemstvu je jasen, zato smo se tembolj začudili, da je drugoplasirani Gašper Kordež ostal doma. Noč«* mo podcenjevati vednosti Pav- člča, Hlebanje tn Kandareta, toda če je za slednja dva igrala vlogo pri izbiri razlika 4 sekund, je toliko bolj nerazumljivo, da je bil prezrt tekmovalec, ki je dosegel za 1 minuto 8 sekund, oziroma 1 minuto 47 sekund boljši čas od Pavčiča in Hlebanje. Nehote se nam vsiljuje misel, da v primeru Gašperja računi niso čisti. Pomislimo tudi na članek D. U. v Poletu št. 3 o trenjih med funkcionarji in o vrstnem redu tekmovalcev pod naslovom: Gorenjska, jedro kvalitete, dalje na najprej precej ostro časopisno komentiranje Pavčičeve diskvalifikacije, kateremu je sledilo nekaj »blažilnih« člankov in na koncu še na Pavlihovo zavist, pa se nam bo zazdelo, da niso samo doseženi časi merodajni za izbiro tekmovalcev. Nikjer ni rečeno, da je Gašper Korđež s li svojim uspehom na Pokljuki že naš drugi najboljši tekmovalec, toda če so časi merilo pripravljenosti naših tekačev, potem govore le-ti brez razpravljanja v korist Gašperja. Zato je njegova neudeležba na turneji po inozemstvu nerazumljiva in predvsem nezaslužena »nagrada« za njegovo celoletno vestnost pri pripravah za zimske nastope, kjer je bil na prvem (kros) zmagovalec, na drugem (Pokljuka) pa v najmočnejši konkurenci drugi. Če hočemo, da nas še druge države prehitijo v smučanju, kar puščajmo boljše tekmovalce doma. Vse tako kaže, da bi poleg kvantitete morali dvigniti Še moralo slovenskega smučarskega športa. Tako je torej nadaljevanje »šale« o »fovšiji« Gorenjcev! Miloš Štempihar Tržiški nogometaši na pravi poti Preteklo soboto je bil v Tržiču letni občni zbor nogometnega kluba »Tržič«, ki je bil zelo skrbno in dobro pripravljen. Poudariti je treba, da se je občnega zbora udeležilo veliko število članov in simpatizer j ev kluba ter predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij. Iz poročil odbornikov kluba je bilo razvidno, da je klub imel pri svojem delu v preteklem letu vidne uspehe. V tekmovanju za prvenstvo Gorenjske nogometne podzveze je zasedel drugo mesto. V poročilih so odborniki kluba priznali, da so posvečali še vse premalo pažnje vključevanju mladine. Di- sciplina društva je bila v p teklem letu dobra, kar kaže n znatno število kaznovanih igra cev. Odborniki so se v poro lih tudi zahvalili organom ljudske oblasti in tržiškim podjetjem za finančno pomoč, ki so pomagali klubu pri njegovem delu. V trenerski tečaj so poslali domačega igralca, ki se je sedaj povsem posvetil vzgoji mladega nogometnega naraščaja. Spomnili so se tudi v preteklem letu umrlega člana kluba, znanega tržiškega športnega aktivista tovariša Slavka Sara-bona. Z enominutnim molkom so se oddolžili njegovemu spominu. Sklenili so, da bodo v tem letu organizirali nogometni tekmovanje za »Sarabonov me-morial«, ki bo vsako leto v Tržiču. Po poročilu je bila živahna razprava, v katero so posegli mnogi aktivni športniki, odborniki ter zastopniki organov ljudske oblasti in množičnih orga-' nizacij. Predsednik LOMO Tržič tovariš Cerar, ki je še po bej prisrčno pozdravil obč zbor, je še nadalje obljubil p moč klubu ter mu želel čimv uspehov na zelenem polju. Po razpravi so izvolili nov odbor pod vodstvom dosedanjega predsednika, neumornega športnega delavca tov. Smoleja. Novi odbor si je zadal nalogo, da bo vložil ves svoj trud za dosego še boljših uspehov »** dvig kvalitete nogometašev; Japonci imajo neverjetne domislice, kadar govorijo o samomoru. Ni še dolgo kar se je zvedelo, kako sta si dva mlada zaljubljenca hotela vzeti življenje: vrgla sta se v vulkansko žrelo! Ker si s tem nista mogla vzeti svojega življenja, sta poskusila še s strupom, vendar jima tudi ta nakana ni uspela. To sta bila dvaindvajsetletna sobarica iz Tokia Setsumi in njen zaročenec, prav toliko star, Satoru Takajanagi. 6. januarja sta šla na otok Ošima, kjer je vulkan Mihara. Za slovo sta se objela in poljubila, se potem prijela za roke ln skočila v žrelo vulkana. V globini 500 metrov je vrela lava. Toda ona dva nista imela »sreče«, da bi padla vanjo. Obvi-«ela sta približno 200 metrov globoko v žrelu na nekem pomolu. Nekaj časa sta bila v nezavesti, ko pa sta prišla k sebi, sta začela kričati. Nekdo ju je slišal in tekel po gasilce. Tem je po velikih naporih uspelo, da so ju šele po 33 urah potegnili iz žrela. Oba sta bila zelo izčrpana. Hitro so jima nudili prvo pomoč. Zaročenec je imel manjše poškodbe, ona pa si je zlomila nogo. Vsi so mislili, da sta sedaj po prestanem strahu srečna. Toda ni bilo tako. Bila sta še na vulkanu, ko sta si še enkrat poskusila vzeti življenje. Imela sta strup in ga zaužila. Nekateri so to videli, jima takoj sprali želodec in ju prepeljali v bolnišnico. Tako so ju ponovno rešili! KOT BI ŽALOVALI SKOZI »RAZVALINE« jeseniškega kolodvora sem v mrzlem sobotnem jutru prikorakal na glavno cesto. Ker Jesenice in Jeseničane dobro poznam, se ml je zdelo čudno, zakaj so vsi tako klavrni. Mladi so se držali kot mokre kure, starejši pa so nemo in s povešenimi glavami hodili po opravkih. Skoraj vsak pa je imel na vrvici zvestega spremljevalca — psička. Tako se mi je zdelo kot da tudi zrak diši po kislem. Le kaj menite, da se je zgodilo? Hokej na ledu je za Jeseničane najljubši in najmnožič-nejši šport, saj otroci že zgodaj jeseni na svojih dvoriščih s hokejskimi palicami zabijajo 3 praznimi konzervami — gole. Pred nekaj dnevi je bilo na Jesenicah republiško prvenstvo. Prejšnji večer pa so jeseniški fantje proti vsakemu pričakovanju zgubili prvenstveno tekmo s »pocarji« (tako so jih Imenovali jeseniški igralci) iz Vevč z dvema goloma razlike. To je bilo vse. KDAJ IN KAKO SO ZACELI? HOKEJSKI KLUB je bil na Jesenicah ustanovljen leta 1948. »Bilo nas je vsega osem hokejistov«, mi je še v razpoloženju poraza in skoraj s solzami v očeh dejal Turenšek, ki je še danes aktiven in eden najboljših jeseniških igralcev. Takrat letos pa 2:4? - 0:6?! je bilo še težko nabaviti drsal- like, in si priborili drugo meke, zato so jim jih morali na- sto. »To je naš največji uspeh-*, rediti kar doma, v Železarni, vam bodo dejali sami igralci. Teh osem fantov se je potem Tega leta so se dobro držali tu-trudilo in znojilo na mrzlem di v prijateljskih tekmah z re- Jeseniški hokejisti, ki so bili lani na drž. prvenstvu drugi. Kriminal mladoletnikov vedno večji družbeni problem v Ameriki Lani so v prvem policiju ukradli 100.000 avtomobilov Vmestu Memphlsu sta dva dečka streljala v želodec šestnajstletne deklice, ker se jima je upirala pri posilj-stvu. V Galionu, državi Ohio, je osemnajstletnik z nožem razparal mater in njeno hčerko, ker se je mati prav tako borila proti posilstvu. V mestu Atalanti je skupina mladoletnikov v gozdu mučila štiri dečke. V Gardeni, Kalifornija, so štirje dečki sredi ulice z nožem napadli svojega tovariša. V Brooklinu so osemnajstletni Jak Kostov in štirje njegovi tovariši mučili mlade deklice, nekega starčka pa polili z bencinom in ga zažgali. Preden so bili ti mladoletniki obsojeni, je znani sodnik Lajbovic dejal o tem primeru: »Pred prvo svetovno vojno je bilo težko dobiti mlajšega človeka od 25 let, ki bi bil obsojen zločina. Ce pa danes nek deček vlomi v banko. se mu nikamor ne mudi, marveč strelja na uradnike. Ko sem pred kratkim vprašal dečka zakaj je to storil, mi je odgovoril: »Rad vidim kri.« Svareče so številke o kriminalu mladoletnikov. ZDA imajo 19 milijonov prebivalcev starih od 10 do 18 let. Od teh jih ima vsako leto najmanj milijon opravka s policijo. V zadnjih 13 letih se je podvojilo število mladoletnikov, ki so bili poklicani pred sodišče. Lansko leto jih je bilo 435.000. Razne ustanove domnevajo, da se bo število letos še povečalo. Vlada sama predvideva, da se bo leta 1960, če bo šlo tako naprej, pred sodiščem zagovarjalo 540.000 mladoletnikov. Federalni preiskovalni urad trdi, da so se lansko leto prestopki mladih kriminalcev povečali za 8 odstotkov in to v najtežjih primerih: umori, vlomi, posilstva, razbojništva in razni napadi. Ista ustanova je objavila po- datke o splošnem porastu kriminala v ZDA. Šef federalnega preiskovalnega urada Hower je izjavil, da je bilo v prvi polovici preteklega leta 1,136.140 zločinov, ali 90.000 več kot v istem času leta 1953. Ce bo šlo tako naprej, bo letos dosežen rekord. Psihologi, psihiatri in sociologi so prepričani, da so za ta dejanja odgovorni predvsem starši. Drugi krivec naj bi bila tehnika. Društvo za boljši program v radiu in televizijskih oddajah je početverilo program kriminalnih oddaj. Ker še ni dognan glavni vzrok mladinskega kriminala je razumljivo, da še niso mogli najti učinkovite rešitve tega problema. Prosvetni delavci zahtevajo, naj se več ljudi posveti vzgoji otrok pravočasno in ne šele potem, ko so le-ti že zašli na stranpot. ledu, da bi dosegli toliko željene uspehe. Začetki so bili težki. Na domače igrišče niso mogli nikogar dobiti v goste, ker so jih imela vsa moštva za neresne nasprotnike. Fantje pa so imeli veselje in bi radi igrali. Zato so se na lastne stroške vozili v goste — po gole. Kljub temu pa so se vehko naučili. POTEM PA USPEH ZA USPEHOM ZE 1949. LETA so hokejisti z Jesenic presenetili. Na pokalnem turnirju v Celju so premagali vse nasprotnike: Celje. Železničarja iz Maribora in Brežice. Bili so prvi in si tako zasluženo priborili tudi prvi pokal. Ze naslednje leto so si osvojili drugo mesto na republiškem turnirju in si to mesto obdržali do leta 1954. Med tem so imeli vsako leto tudi mednarodna srečanja, na katerih so velikokrat bili zmagovalci. Za nekaj dni pa so tudi oni sami potovali v Avstrijo, kjer so se veliko naučili, zlasti pa so pridobili na kolektivni igri in rutini. Danes pa jih z veseljem pripravljajo za težje dvoboje in tekmovanja avstrijski trenerji, ki jih često obiskujejo. LANSKO LETO NAJVEČJI USPEHI DRSALNA SEZONA se je šele začela, ko so si jeseniški drsalci že osvojili prvenstvo Slovenije za leto 1954. Kot prvaki so se udeležili državnega prvenstva v Beogradu. Tam so pre magali obe zagrebški moštvi, Mladost in Zagreb, čeprav je zadnji vodil že s tremi goli raz- prezentanco Zagreba (1:1) in celo z državno reprezentanco, čeprav so zgubili, vendar s tesnim rezultatom — 1:3. LETOS PA... JESENIŠKI HOKEJISTI so že na prvem uradnem tekmovanju poskrbeli za nepričakovano »pre- Igralci sami pravijo takole: »Ml smo imeli smolo, ni šlo 18 ni šlo, Vevčani pa veliko mero sreče!« Mnenje gledalcev pa je» da je bilo tu vmes v še večji meri podcenjevanje, drugače prav gotovo tako ne bilo. To b verjetno tudi držalo, saj jese niški fantje sami pravijo, da Je letos njihovo moštvo t.o^'!<'p, Ho lani, čeprav je šest igralcev njihovih vrst pri vojakih, med njimi tudi državni reprezentan' Valentar. AKTIVNIH IGRALCEV VSAK<> LETO VEC NA NOVEM UMETNEM drsališču, ki je bilo letos dograjeno, človek prav z veseljem opazuje, kako se na veliki ledeni plošči drsa staro in mlado. Največ pa jih ima v rokah hokejske palice, med njimi veliko število pionirjev, ki so pr' drsanju neumorni. V SD Jesenice je danes le okoli osemdeset aktivnih drsal' cev. To je desetkrat več kol pred šestimi leti. Od teh jih v prvem in drugem moštvu n3' stopa štirideset, ki so skoraJ enakovredni igralci hokeja n8 ledu. Aktivnih mladincev pionirjev pa je trideset. Vodstvo društva meni, da bi ji° bilo lahko najmanj petkrat vec, če bi imeli na razpolago drsalke. Te pa je tudi še danes te*- senečenje«. Na prvenstvu Slovenije so bili šele tretji! Tega ni nihče pričakoval. Lansko leto drugi na državnem prven stvu, letos ga pa sploh videli ne bodo! Kako to, saj so bil> prvi nastopi v letošnji sezoni uspešni. Z zagrebško Mladostjo so prvo tekmo dobili, drugo pa so igrali neodiočeno. Moštvo, ki jih je na prvenstvu premagalo, je pred štirinajstimi dnevi premagalo njihovo rezervno moštvo, ki je igralo z enim igralcem manj! ko dobiti. Na Jesenicah ima)0 tudi že deset drsalcev, ki imai0 veselje do umetnega drsanj8, kar je zelo razveseljivo že zat°< ker je ta vrsta drsanja na led« pri nas še malo razvita. Za konec pa so jeseniški h0' kejistl dejali, da morale in *£■ na zaradi letošnjega neuspeh8 niso izgubili, marveč se bodo v prihodnosti vseeno znali drug8' če boriti, še bolj kot so se » danes. »Vsaka šola nekaj stane!« FaB° Iz sodnih duoran Slavko Fende in Jože Jerman Franc Kokalj iz Bistrica pri tatvini le zapazili. Ob upošte-sta se pred sodiščem zagovar- Tržiču se je dne 22. 10. 1954 v vanju okoliščin, da je bil že jala zaradi poseka dreves v tu- večernih urah na glavni cesti predkaznovan je bil zaradi te jem gozdu. V juniju pretekle- v Bistrici spopadel z Marjanom tatvine obsojen na 4 mesece žaga leta sta v nekem gozdu v Slaparjem. Ob tej priliki je * pora. , Udenborštu posekala en voz žepnim nožem oklal Slaparja po — — — borovih dreves ter jih odpelja- stegnu in hrbtu. Kazen 2. mela na Fendetov dom. Na glavni secev in 15 dni zapora ga bo Peter Plevelj iz Cerkljanske obravnavi sta na vse načine za- verjetno spametovala, da se ne Dobrave in Franc Zupan se nikala tatvino lesa, toda ni se bo več pretepal. med seboj že dalj časa ne ra-jiffna posrečilo, da ba krivdo zumeta. Dne 27. 10. 1954 v po-zavrnila. Sodišče je oba obsodilo in sicer Fendeta na mesec dni zapora, Jermana, ki OBJAVA ŠT. 1 Vsem prostovoljnim gasilskim društvom okraja Kranj Danes ponovno začenjamo objavami v kotičku »Gorenjski Zveze poldanskih urah je šel Zupan gasilec«. Prekinitev objavljanja Sekanje macesna je tudi last- mimo Pleveljeve domačije. Na]- s0 zakrivila gasilska društva saje nikom gozdov brez posebnega Prej je prišlo do nekega spora ma, ker niso plačala naročnine Koledarčki za leto 1955 odbora predvidoma 9. februar- Društva, ki do danes še niso j a 1.1. Dnevni red bo objavljen dvignila naročenih koledarčkov, v prihodnji številki, naj jih takoj dvignejo v pisarni —— Iz Kamnika Članarina za leto 1954 Kljub večkratnim opozorilom v »Gorenjskem gasilcu«, do danes še niso poravnale zaostalo članarino sledeča PGD: Gorenja vas, Gorice, Kokra in Lu-čine. To je že malomarnost! Strojniški tečaji Od 12. XII. 1954 do 9. I. 1955 članstvo in društva, ki so v re- sta bila ob nedeljah v Kranju du plačevala. V času prekinitve in skofji Loki gasilska strojni-«„-„', * i -p. • , objav so člani prihajali na Zve- ška tečaja. Tečaj v Kranju je Blaz Bukovmk s Pnmskovega ZQ ^ se pritoževali) zakaj m JJ^g UaJVf v Skotjj Lo_ in že- ki pa 19. izpite, ki so bili 16. Kranju, so položili Žrebanje drž. loterije Fendetu le pomagal, pa na 15 dovoljenja prepovedano. Jožt. med Zupanom in Pleveljevim za list in so zaostanki znašali dni zapora. Kern iz Srednje vasi je na last- sinom. V tem pa je pritekel okoli 50.000 din. Zato je ured----ni parceli v Tupaličah v juli- Peter Plevelj z lopato in udaril ništvo odpovedalo Okrajni gaju 1954 posekal en macesen, ne Zupana tako močno po desni silski zvezi objave. Zaradi mada bi imel za to posebno sečno rok;i> da mu ie Počila podlakt- lomarnega odnosa do plačeva- V tovarni »Titan« so sedaj dovoljenje, ki ga predpisuje Z^^^^^°^ *°laSU G°renjske; *rpi/T uredili nov obrat za galvanično odredba o prepovedi sečnje in Peter Plevel doba 3 mesece za" 1Svoboda nim zapiralom. Jože Sitar, Kri Preklicujem blok št. 19758, izdan v komisijski trgovini v Kranju z dne 27. 10. 1953. Ugodno prodam mlatilnico in gepelj. Janez Kuralt, Reteče 19, Skofja Loka. Iščem perico na dom. Ponudbe pod »Dober zaslužek« pošljite na upravo lista. OBJAVE Na podlagi 6. člena Uredbe o Škrilolom, Zali log Škrilolom, Sorica Kamnolom, Ziri Kamnolom, Jezersko Avtopromet, Ziri. Ce imajo v 1. odstavku nave« Nedelja, 30. jan. ob Izven in za podeželje 6.35 vVucfiner — »Pastirček Peter in njo . Slovenske narodne pojo Tri Po- krali Briljantin« Odločba Gospodarskega sveta lonce in Mariborski vokalni ToJrek> £ februarja ob 20. uri: C? ♦an]- 358/1 Z 2 • kVmtet "15 §0lska Ura 23 niŽ" I^ven. - Poslovilna predstava '•'05, potrjuje pogoje za jo stopnjo — VI. Nazor - Lojze Ve RAZPIS UPRAVNIKA KZ Krakar: Pepelka: 12.00 Kmetij- v smislu m člena Uredbe o ska univerza: Gnojišča in silosi Prodam ali zamenjam za de- ^JJ^Svu gospodarskih or- dene gospodarske organizacije ■ gaSij (Ur. L FLRJ št. 53/53 več kot eno poslovalnico, mora- ter 20/54) ter 1. točke Navodila Jo v okviru skrajšanega kont- o spremembah in dopolnitvah nega plana odpreti posebne a- Osear Prodam 8 tednov brejo Svi- u ^>fi^llc"1"ai * nalitične kontp ?a v<;akn nrviln- °SLdT ^ _ Belej, Podbrezje 116, navodila h kontnim planom go- nahtitne konte za vsako poslo- spodarskih organizacij (Ur. list vainico. III. 16. uri: že 50. ?re Blanč. — Oscar "VVuchner: »Pastirček Peter in kralj Bri- smislu 33. člena Uredbe o ska univerza: Gnojišča in silosi. ijantjn« Palovč št. 3 Kmetijskih zadrugah. Ti pogoji 13.00 Jezikovni pogovori. 14.00 Sreda^ 2. februarja — Gosto- Obrtno podjetje »Uniforma« 0 določitvi gospodarskih organi 8o: Gledališče in filmi. 16.10 Utrn«- vanje v' §kofji Loki ob 20. uri: (v°Jno podjetje) Kranj, sprejme zacij, ki vodijo v letu 1955 eno Upravnik KZ mora imeti sred- ki iz literature — Marino Mo- Tzveru _ Saroyan Siartre — dobre, samostojne, kvalificirane stavno knjigovodstvo oz. knji £Jo kmetijsko šolo, ali nižjo retti: Chez Maxime. 18.00 Ljud- »Glejte Amerika'« Lise - Jelica krojače za vsa dela. Zglasiti se govodstvo po skrajšanih kont kmetijsko šolo in najmanj 3 le- je med seboj. 19.45 G. Verdi: siardova vsak dan od 7. do 15. ure — nih planih, ta praktičnega dela, v kolikor Aida, opera v 4 dejanjih. Petek 4 februarja ob 20 uri* Kranj, Cesta na Golnik 5. Pa kmetijskih šol nima mora Četrtek, 3. februarja: - 6.35 Red B Jn ^zven. _ ciaude-An^ Priporoča se gostilna Križnar. I- "neti najmanj 5 let službovanja Dalmatinske narodne pesmi. dre Pugef »Dnevi naše sreče* Obiščite nas in zadovoljni boste. Za obrte z majhnim celotnim X „ L _ J v kmetijski zadrugi kot vodilen 11.15 Za pionirje. 12.10 Igra Nedelja 6. febr ob 16 uri: Vpisovanje v nižje razrede dohodkom štejejo in v smislu uslužbenec. Za slednji primer godba na pihala Ljudske mili- Tzvert in za podeželje — Clau- Delavske gimnazije in tečaje bo 4. odstavka 6. člena uredbe o velja še zahteva, da mora v ce. 14.00 Studentska tribuna. de _ Andrč Puget- »Dnevi naše *>■■> 3- in 4. febr. 1955 v zbor- knjigovodstvu lahko vodijo v le- dveh letih po imenovanju za 15.30 Tečaj francoskega jezika sreiCe« Podpisani Arnež Jožef iz Po- FLRJ št. 26/54) izdaja Svet za pova preklicujem žalitve in ob- gospodarstvo OLO Kranj po Tajništvo za gospodarstvo OLO rekovanja, ki sem jih rekel o sklePu 38- se^e dne 14" 1955 Kran^a se Pooblašča, da za po-Francu Justinu, posestniku iz slede^° ODLOČBO samezno gospodarsko organizacijo, katera se v letu 1955 ustanovi ali osamosvoji po uveljavitvi te odločbe, določi, da sme voditi svoje knjigovodstvo po II. točki te odločbe. IV. Ta odločba velja takoj, upo- dalje. Odločba ne velja za gospodarske organizacije v območju LOMO Kranj, Škof ja Loka in Tržič. ^Pravnika obiskovati z zadovo- — 20. lekcija. 16.10 Utrinki iz 'iivim uspehom kmetijski tečaj, literature — Hector Munro: To- ki ga organizira pristojna Okr. bermory. 18.00 Okno v svet: zadružna zveza Mestno gledališče Jesenice v svet: v soboto, 29. jan. ob 19.30 uri: Kdo gospodari v osrednji Ame- John B. Priestley — »Nevarni Na prošnjo upravnih odborov riki. 18.30 Modni kotiček. 20.15 ovinek« zavedenih KZ, razpisuje OZZ »Četrtkov večer«. 21.00 Literar- y nedeljo 30 jan ob 15 uri-Su3, m!!t0, uPravnIka 7 sle" ni večer: Sinclair Lewis. 22.15 John B. Priestley - »Nevarni qeč!h kmetijskih zadrugah: »Po svetu jazza«. ovinek«. - Zveza z vlaki pri hESNICA, BITNJE, BRNIKI, Petek, 4. februarja: 6.35 Pisan obeh predstavah ugodna. "UKOVICA, CERKLJE, CES- spored slovenskih narodnih. objava Cenjene odjemalce obvešča- nici I. gimnazije Kranj od 18. tu 1955 svoje knjigovodstvo po do 20. ure. načelih enostavnega (enojnega) Kupim jesenov les na panju, knjigovodstva sledeči: Debeljak, kolar, Primskovo 7. a) vsa majhna gostišča, ki so Prodam 15 litrski »boiler« zn. izročena delavcem v upravlja- mo, da bomo 28. 2. 1955 ukinili »Siemens«. Ogled Finomehanika, nje po 32. členu uredbe o go- komisijsko prodajo v naši trgo- Kranj, Gregorčičeva 1. stinskih podjetjih in gostiščih vini na Jesenicah, Prešernova Takoj sprejmemo večje šte- (Uradni list FLRJ št. 6/54); cesta 24. vilo mizarjev iz okoliša OLO b) vse majhne obrtne delav- Lastnike deponiranega blaga Radovljica, ki imajo stanova- niče, ki so izročene delavcem v v komisijski trgovini pozivamo, nje. Javiti se v Tovarni šport- upravljanje po 29. členu ured- da najkasneje do 28. 2. 1955 nih podjetjih (Ur. list FLRJ št. roku bomo zamudnikom zara- takojšnji nastop 5/54); Krp£ MALI OGLASI C) Elektro podjetje. Zali log. II. Za manjše gospodarske organizacije štejejo in v smislu 3. lista. Prodam skoraj novo hišo v igrajo Pohorski fantje. 13.00 Zg. Bitnju 83. Okno v svet: Položaj v Iraku. Poučujem začetnike nemščine, 14.00 Iz uradnih listov. 15.30 francoščine in esperanto. Pri-se pošiljajo na Te*aJ esperantskega jezika 13. dem na dom. Naslov v upravi službe 2 delavca in 1 vajenca za železninsko stroko. Naslov: »Zeleznina«, trgovina z železni- no in gradbenim materialom. Prodam kompletno kuhinjsko Jesenice. opravo. Ogled vsak dan — Huje »Slaščičarna - Kavarna« Kranj odstavka 6. člena uredbe o knji- 39, Kranj. sprejme mlajšo moško moč za govodstvu lahko vodijo svoje Prodam radio aparat znamke razvažanje peciva in pomožna poslovne knjige po skrajšanih TF'Zi '"i^.^-iw^"C1'1UVi ^~ j. i xt i . . , . , . , stl 24 obnovili trgovino in pro- 4- 1. Naslov v upravi dela v delavnici. kontnih planih: „_„^,„,.„..„„,r Prodam en voz dobrega sena a) vsa trgovska podjetja na en voz slame. Vprašati Ši- drobno in samostojne trgovine; čunavali 10»/o vskladiščnih stroškov od vrednosti vskladiščene-ga blaga. Pozor! Istočasno sporočamo cenjenim odjemalcem, čevljarjem in tapetniškim delavcem, da bomo v istem lokalu na Prešernovi ce- ^JICA, DRAZGOSE, GORENJA 11.15 Cicibanom — dober dan! Lutkovno gledališče Primskovo nega orodja »Elan«, Begunje na be o obrtnih delavnicah in obrt- dvignejo svoje predmete. Potem VAS, GODESlC. GORICE, HO- 12.00 Kmetijska univerza: O ia- y nedeljo, 30. januarja ob 10. Gorenjskem. ^AVLJE, JAVORJE, KOKRA, lovosti pri govedi. 13.00 Na stra- {n 15. uri: »o Janezku, norčku Iščemo za ^OVOR, KRANJ, KRIZE, LE- ži: Kaj pomenijo reaktivni lov- in Krpanu«. P*, LOG, LUCINE, MAVClCE, ci — bombniki. 14.00 Za pio- ^ARTINJ VRH, NAKLO, POD- nirje. 16.10 Utrinki iz literature j^lEZjE, PREDOSLJE, PRED- — Jean Cocteau: Dva monologi. ^'OR, POLJANE, SORICA, 18.45 15 minut z Avgustom ^°VODENJ, SELCA, SMLED- Stankom. 20.00 Tedenski zuna- ^!K, SV. ANA, SV. KATARI- njepolitični pregled. SKOFJA LOKA, SENCUR, Sobota, 5. februarja: — 8.35 ^ATA, TRBOJE. TREBIJA, Štirje fantje in Avsenikov trio »Orion ,?stewk. VELESOVO, VISO- igrajo poskočne napeve. 12.00 ,°. VOKLO, ZALOG, ZALI- Kmetijski nasveti. 12.10 Pojo in i'°G, ZMINEC ZG. LUSA, Junica, Ziri, gzz jezersko. ( prijave naj Kranj do 28. febr. 1955. Ko»nisija *» razpis pri OZZ Kraaj. 3 + lar. Stražišče 14. lista Prodam dobro ohranjeno tri lekcija. 16.10 Utrinki iz litera ture: Pesmi Mile Kačičeve. 18.00 Jezikovni pogovori. 20.00 tonsko harmoniko »Lubas« Pisan sobotni večer. Bitnje 52. ZAHVALA Podpisani Tolar Matevž iz Doma onemoglih Preddvor se zahvaljujem Urški Križnarjevi, ki Sr. mi je vrnila izgubljenih 32.000 dinarjev. — Tolar Matevž. b) vsa obrtna podjetja in o-brtne zadruge in samostojne o-brtne delavnice; c) vsa kmetijska posestva in ekonomije; č) vsa kino-podjetja oz. obrti; d) proizvodnja podjetja in o-brti: dajo specializirali na tele artikle: usnje, čevljarske potrebščine, vrvarski izdelki in tapetniške potrebščine, lesni izdelki — suha roba in proizvodi »Jugo-vinil«. Priporočamo se za na-daljni obisk! Upravni odbor Trg. podjetja »Zarja« Jesenice Generalni direktor J. Bruce Ismay je prišel na krov „KarpathiJe" med prvimi brodolomci. Dobil je svojo kabino, v katero se je zaklenil in v njej preživel vse tri dni vožnje do New Yorka. Ko se je poveljnik parnika prepričal, da je storjeno vse, kar so za brodolomce lahko storili, je odšel v svojo kabino, sedel za mizo in z okorno roko pomorščaka začel pisati uradno poročilo o reševanju preživelih potnikov s potopljenega parnika Titanic. „V ponedeljek, malo pred peto uro zjutraj", tako začenja dnevnik kapitana Rostroma, „smo opazili prvi čoln Titanica. Pri krmilu je bil Častnik, veslali pa so štirje mornarji. V čolnu je bilo pet žensk, meds njimi generalni direktor družbe „White Star Line", mr. Ismay. Razen tega smo izpraznili še 14 rešilnih čolnov in rešili skupno 712 ljudi. Zadnje brodolomce smo vkrcali na ladjo ob osmih zjutraj. Vidljivost je bila dobra. Ves čas smo bili obkoljeni od premikajočih se ledenih gora. Zjutraj se nam je približal nek parnik družbe Levland iz Kalifornije. Kapitana parnika sem prosil, naj pogleda naokrog, če je morda v morju še kak brodolomec, ki se je poskušal rešiti s plavanjem. Sam pa sem hitel, da spravim rešene čimprej na ležišča in jim preskrbim okrepčila in zasilno zdravniško pomoč. Preden sem se odločil, v katerem pristanišču naj pristanem, sem se posvetoval z mr. Ismayem. Sporazumela sva se za newyorško, čeprav je sprva predlagal, da bi se izogml radovednežem, kanadsko pristanišče Halifax. Ko pa sem njegovemu predlogu oporekal, češ da je na tej progi veliko plavajočih ledenih gora, je soglašal z menoj." SVET OBTOŽUJE Ko je pristala „Karpathija" s svojim žalostnim tovorom v newyorškem pristanišču, jo je sprejelo ogromno ljudi. Po treh dolgih, napetih dneh čakanja so vsi hoteli zvedeti resnico o tragediji Titanica. Tragedija Titanica je napravila na svetovno javnost zelo mučen vtis in je povzročila veliko razburjenje. Ljudje se niso razburjali samo zato, ker je izgubilo pri nesreči življenje 1500 ljudi, marv°č predvsem zato, ker je cela vrsta okoliščin kazala na to, da se je Titanic potopil po krivdi odgovornih osebnosti družbe „Whi-te Star Line". V javnost so prihajale vedno nove podrobnosti, ki so vse jasneje kazale na krivca te nesreče. Svetovna javnost se je razburjala, ker je bil parnik opremljen preveč razkošno, ni pa imel dovolj rešilnih čolnov in še tisti, kar jih je imel, so bili iz lesa najslabše kakovosti. Rešeni potniki so pripovedovali tudi, kako so inekateri člani posadke odrivali ženske in otroke, samo da |so si priborili vstop v rešilne čolne. Javnosti ni ostalo pri- krito niti to, da se je neki (moški, preoblečen v ženska oblačila, ob znaku za nevarnost med prvimi rešil in da je bilo v njegovem čolnu le pet ljudi. Svet je zvedel, da se niso menili za svarilne glasove o ledenih gorah in da parnik ni zmanjšal hitrosti. Zvedel je tudi, da pe bil krivec za to prav tisti, ki se je ob nesreči prvi vkrcal v rešilni ičoln. Vsa svetovna javnost je terjala odgovor na vprašanje: Kdo je krivec te groznq nesreče? Kdo je tisti, ki se je tako lahkomiselno igral z življenji ljudi na Titanicu? Ko so ugotovili vse podrobnosti o nesreči, je postalo jasno, da do nje ne bi prišlo, če bi odgovorni ljudje ne opustili najosnovnejših varnostnih ukrepov. Ogorčeno ljudstvo je odločno zahtevalo, naj se krivce kaznuje. Senat Združenih držav Amerike se je sestal na posebno sejo. Medtem so razni parniki iskali brodolomce s Titanica. Živega niso našli nikogar več. Našli pa so 303 trupla, (ki so plavala na površini. Dva dni po nesreči so potegnili iz vode tudi truplo Jakoba A-storja.. Častihlepnim in dobička željnim magnatom iz „White Star Linea" pa očitki ljudi niso šli do srca. Zahtevali so celo, da se trupla vseh tistih, ki ne morejo biti pokopani na lastne stroške, vržejo spet nazaj v morske valove. Na ta nač:n je bilo pokopanih le 150 ljudi. OCIVIDKA PRIPOVEDUJE „Bilo je med 4. in 5. uro popoldne, 20. aprila", tako začenja pripovedovanje gospe Strunke, potnice na parniku Bremen „Zagledali smo počasi se premikajočo ledeno goro. Ko smo pripluli bliže, smo opazili precej temnih plavajočih točk. Začutili smo neko tesnobo pri srcu. So to ljudje? Nismo se varali! Ko smo pripluli v neposredno bližino ledene gore, smo spoznali, da so temne točke trupla utopljencev. Po oblekah smo spoznali, da je med utopljenci največ moških, nekaj pa je bilo tudi otrok. Nihče od nas" — tako nadaljuje oči-vidka — ,;ne bo nikoli v življenju pozabil prizora, ki se nam je nudil. Videli smo truplo ženske, ki je bila oblečena samo v nočno srajco in je z vso silo privijala k sebi dojenčka. Prizor je bil tako stra- šen, da si je večina sopotnic zakrila obraz in se opotekajoče odstranila od ladijske ograje. Ko smo vprašali kapitana, če ne bo pobral trupel, nam je odgovoril: „Ne, družba „White Star Line" je prosila, naj ne pobiramo trupel, ker je za to določena posebna ladja." V petek, 17. aprila 1912. leta je bila v sejni dvorani zveznega senata v Wa-shingtonu javna preiskava o nesreči Titanica. Ljudi se je v dvorani kar trlo. Kot priča je bil pozvan pred senat tudi generalni direktor „White Star Linea" mr. Bruce Ismav. Elegantno oblečen, z monoklom na traku, ki se je dotikal njegovega svilenega belega telovnika, z lahnim, zlobnim nasmeškom na bledem obrazu, je vstopil mr. Ismay v dvorano. Med opazovalci na galeriji je zavrelo. Vsi so hoteli dati duška preziru, ki so ga čutili do gospcda Ismaya. Toda mr. Ismay se ni dosti zmenil za nič kaj prijazne opazke, ki so letele z galerije. Na vprašanja zasliševalcev je odgovarjal zelo cinično. V svojih zagovorih se je zapletal v protislovja. Najprej se je izgovarjal, da je bil na Titanicu le kot potnik. Toda ko ga je nekdo od senatorjev vprašal, če je bilo na Titanicu več ravnateljev družbe, je Ismay odgovoril: „Ne, bil sem sam in kot tak v določenih ozirih gospodar ladje." „In kot tak ste tudi dali povelje kapitanu, naj ne upošteva svarila in naj pusti s polno paro pluti dalje?" „Ne, ne, Inesporazum! Bil sem le navaden potnik." (Smeh na galeriji.) Na vprašanje, če je res, da je preoblečen v ženska oblačila zasedel skoraj prazen rešilni čoln, se je Ismay nasmehnil, ni pa. odgovoril. „Ne Inorem vas prisiliti, da odgovarjate na moja vprašanja", je dejal zasliševa-lec. „Toda vaš molk vas pred očmi javnosti obtožuje, mr. Ismay." „Bila je moja dolžnost, da se rešim, ker le tako sem lahko poročal o katastrofi svoji družbi", je dejal z zaničljivim nasmeškom gospod Bruce Ismay. Pod točo psovk in opazk z galerije je priča zapustila dvorano. Še isti večer so ameriški časopisi pri- nesli podrobnosti o poteku zaslišanja. Z velikim črkami so na prvih straneh poročali, da je bilo dokazano, da je glaTiii krivec nesreče — Ismay. Dokazano je bilo: da je generalni direktor J. B. Ismay prisilil inženirje Titanica, da kljub svarilom niso zmanjšali hitrosti parnika; da je generalni direktor J B. Ismay dal kapitanu Titanica povelje, naj se ne ozira tna svarila nemškega parnika o ledenih gorah; da je generalni direktor J. B. Ismajr varal potnike na Titanicu, češ da je Titanic nepotopljiv; da se je generalni direktor J. Bruc Ismay, brž ko je zaslutil resno nevarne potuhnil in skril pred potniki in posadke in da se je generalni direktor J. Bruce Ismay, preoblečen v ženska oblačila, prvi vkrcal na rešilni čoln. NAGRAJEN Ismay se je po zaslišanju vrnil s prvim parnikom „White Star Linea" v London. Med prvo svetovno vojno je bil povišan v plemiški stan. Dodeljena mu je bila lepa služba v britanskem mc škem uradu. Njegovo ime pa nikoli ne bo izbrisano iz zgodovine pomorskih nesreč. Za to jamči 1449 človeških življenj, ki jih je terjala nesreča Titanica. Tako se je potopil Titanic in taka je bila najpretresljivejša drama, kar jih je doslej zabeležila zgodovina pomorstva. Konec Na gradilišču sem že našel arhivarja, ki je bil ravno take nestrpen Ikot jaz. Izbral sem nekaj spretnih delavcev in jim povedal, kako naj začno z odmikanjem ogromne omare. Slika nad omaro, ki sem jo gledal s strahom, je bila navadna sil« karija, na debelo pokrita z nesnago. Razen blede lise — obraza naslikane svetnice, na njej ni bilo skoraj ničesar videti. Prav i nič neznanskega ni bilo na sliki in ravno sem hotel arhivarja I vprašati za njegovo mnenje o njej, ko me je nagovoril: »Veste kaj,« je dejal, »v tem nunskem samostanu je imo-I ralo biti pa res zabavno! Sinoči, pozno zvečer sem še enkrat prebiral kroniko in mislim, da nam bo tale hodnik odkril za-! nimive stvari. Menda sem vam že nekoliko namignil, kaj po-j roča kronika o tem samostanu. Včeraj sem vse še enkrat prebral, ker sem upal, da najdem kak temelj za najina razisko-j vanja. Skrb nun, da ne bi njihov samostan dobil slabo ime, se je tu med zidovi umaknila divji brezsramnosti. Nune so s« predajale najhujšim razvratom in kronika poroča, da se je vsa j soseščina samostana cele noči zgledovala nad žvenketanjem , kozarcev in razuzdanim smehom. To divjanje je morala biti neke vrste blaznost, ki je okužila ves samostan in ki je poganjala nune v najbolj divje orgije. Dostikrat so ponoči meščani videli razsvetljeno tudi cerkev, kar je bil znak, da so si božjo 1 hišo izbrali za pijančevanje. k tem orgijam so nune vabile mestno duhovščino in če so jih skraja spuščale v samostan le ponoči in skrivoma, so prihajali pozneje tudi javno, pri belem dnevu. Dostikrat so videli, kako so moški zabuhlih obrazov in opotekajoč zapuščali samostan, videli so tavati pijane nune po dvoriščih in po smaostanskem vrtu. Pobožnim meščanom, ki so se zgražali nad tem početjem, ne moremo zameriti, če so tožili pri škofu. Skof je sam prišel preiskovat, našel pa ni drugega kot skupino pobožnih nun, ki so v tem samostanu živele vzgled-no, molitvi posvečeno življenje. Povpraševanje pri mestni duhovščini pa je naletelo le na potrditev tega opazovanja. Ovaduhe so gnali pred sodišče, ki jih je spričo škofove avtoritete občutno kaznovalo. Ko je škof obrnil mestu hrbet, se je nenaravno početje pričelo znova, toda nikogar ni bilo, ki bi se drznil ovajati. Med vsemi lahkoživimi nunami je bila sestra Agata najhujša. Samostanske orgije ji kmalu niso več zadostovale. Morala je biti posebne vrste ženska, strahotno, peklensko hotljiva, ki je vsakogar potegnila k sebi in ga uničila. V sebi je morala imeti nenasitljivost zveri, kajti kronika o njej pripoveduje, da je dostikrat po skrivnih poteh zapuščala samostan in se vlačila ponoči po mestu. V javnih hišah in predmestnih beznicah je gostovala in posedala med drhaljo, med kvartopirci in pijanci, kot da spada k njim. Pri tem pa je bila plemenitega rodu, iz ene najimenitnejših rodbin dežele. Ce ji je kak mlad moški ugajal, se ga je oklenila in ga ni več izpustila. Divje in nebrzdano kot bakantinja ga je potegnila k sebi. Poznali so jo po vsem mestu in govorili so o njej kot o mori, o pošasti. Imenovali so jo zlo nuno. Zgodilo pa se je, da je nekdo v mesto zanesel sramno kugo. Tudi Agata je zbolela za to boleznijo, toda svojih nagonov kljub temu ni mogla krotiti in je svoje življenje nadaljevala. Plesala je po krčmah, posedala po cestah kot vampir in napadala ml de moške.« Naenkrat je doktor prekinil svoje pripovedovanje in me vprašal: ,' »Kaj vam je, zdi se mi, da ste bolni?« Zavrnil sem ga in prosil, naj s svojo zgodbo toliko časa počaka, da pogledam, kako delo napreduje. Okoli ogromne omare so bila tla že razruvana, vendar se še ni posrečilo premakniti omare niti za last. »Omara je najbrž pritrjena na steno«, je dejal preddelavec. Ni bilo mogoče drugače, toda potem so jo morali spojiti s steno že takrat, ko so zidali zakristijo. P6tem je bil naš načrt mistifikacija, ali pa . . . Spogledala sva se in arhivar je povedal moje misli: »Pot pelje skozi omaro in nikjer drugje!« Razburjen sem bil ter zaradi tolikih ovir ves iz sebe. »Kako pa naj zdaj najdeva, kje je v omari vhod? Omaro bi morali razbiti na kose, tega pa ne smemo, ker je cerkvena last. Kaj naj storimo?« Nič manj nestrpen ni bil arhivar. Medtem ko je doktor razmišljal sem jaz preiskal omaro, odprl vse predale, pritisnil na vsak ornament in vse premeril, da bi tako iz kakega posebnega razmerja mogel najti skrivna vrata. »Ne trudite se,« je dejal arhivar, »ta omara, ki je skrivala svoje tajne pred celimi generacijami radovednežev, jih tudi nama ne bo razkrila kar tako. Iskati bi morala v arhivih, morda . . .« Nisem ga dalje poslušal, kajti ko sem z očmi ocenjeval višino, sem se zazrl v sliko nad omaro. In naenkrat me je obšlo, kot da mi ta slika mora dati ključ skrivnosti. V arhi-varjevo začudenje sem velel prisloniti na omaro lestev, po kateri sem splezal do slike. V taki bližini bledega obličja se me je spet hotela polastiti groza noči. Vendar sem se umiril in začel preiskovati portret. Zaradi debele plasti nesnage je bilo tudi iz te bližine težko razpoznati kaj več kot to, da je naslikana ženska nosila obleko kakor jo nosijo nune, dočim je bila glava brez trakov in brez čepice. Zelo čudni so bili lasje, ki so bili prepleteni kot kače, tako kot slikajo glavo Meduze. Okoli vratu je na vrvici nosila nakit. Ne križca, kot ga navadno najdemo pri nunah, temveč neke vrste sponko s čisto navadnim ornamentom. Podoben je bil liliji, vkle-njenii v poligon. Spomnil sem se, da sem ta ornament že enkrat videl spodaj na omari: zdaj v šesterokotniku, zdaj v rombu in potem spet v peterokotniku, kot tu. »Doktor,« sem zaklical in stopal po lestvi navzdol, »zdi se mi, da sem uganki na sledu.« »In sled ste našli tu zgoraj na sliki?« »Mislim Lilija v peterokotniku je ključ. Iščiva!« Čeprav sem dobro vedel, da sem ornament videl, sem bil vendar tako zmeden, da ga nisem takoj našel. Tedaj pa je vzkliknil poleg mene arhivar: »Tu je lilija v peterokotniku! Kaj zdaj?« Hipoma sem se streznil in se zavedel, da stojim pred nečim neizbežnim, o čigar koncu ni nobenega dvoma več. Preiskoval sem lilijo, medtem pa so naju delavci radovedno obstopili. Zdelo se mi je, da se les vdaja pritisku moje roke. Staro omaro je pretreslo škripanje, globoko iz notranjosti prihajajoče škripanje, in ozka razpoka je prerezala omaro od vrha do dna. Uprli smo se z rameni, toda zarjaveli, stoletja neuporabljeni tečaji, po katerih je drsela omara, so se le neradi vdali. Sunkoma smo morali odpirati vrata in tako smo imeli čas, da smo lahko občudovali duhoviti tajni mehanizem. Tako, kot so se odpirala vrata, so se razmikali predali omaro na levo in desno — in stali smo pred zadnjo steno omare. Tu pa ni bilo težko najti gumb, na katerega je bilo treba pritisniti, da so se odprla tudi ta vrata. Temna odprtina hodnika je ležala za njimi. Hotel sem planiti vanj, toda arhivar me je zadržal: »Potrpite, preizkusiti moramo najprej, če je zrak dober!« Na letvo smo navezali svečo, jo prižgali in pomolili v hodnik. Gorela je z močnim plamenom, raztopljeni vosek pa je padal v debelih kapljah v temo. Stopili smo v hodnik. Nekaj stopnic navzdol, potem naravnost, nato spet nekaj stopnic in spet naravnost. »Zdi se mi, da smo na skrivni poti zle nune,« je šepetal arhivar. Njemu se je samo zdelo, jaz sem bil pa o tem prepričan. Čeprav je bil zrak svež, mi je bilo vendar tesno pri srcu. »Poglejte«, je vzkliknil naenkrat delavec, ki je pred nami nesel svečo, in obstal. Stene so se tu umaknile v temo, hodnik se e zlil v grobnico, v srrdi pa so stale na lesenih podstavkih štiri krste, čisto preproste krste brez okraskov. Njihova oblika ln izdelava sta kazali, da so stare nekaj stoletij Arhivar je dvignil en pokrov. (Dalje prihodnjič) J