ar
rtniške
m
nar
Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr.
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr. , za pol leta 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den.
p

Ljubljani v sredo 20. aprila 1870.
Gospodarske stvari.
Statistični pregled davkovskih zadev.
Spisal L. Pintar po knjigi „Tafeln zur Statistik đes Steuerwesens im osterr. Kaiserstaate" izdani po íinanenem ministerstvu leta 1858.
Pl
dohodek orala je cenjen
Štajarskem 13 kr striji pa 14 kr
na Dunaji. (Konec.)
ima kranjska dežela 42.950 oralov. Surov
9 kraje., v Primorji 3 kr., na na Koroškem 15 kr., v gornji Av-
Pri plan ina h na Kranjskem je odrajtano 10 procentov, drugod povsod manj.
V. Pregled čistega dohodka od enega orala vsakorsne
zemlje.
Čisti dohodek od enega orala njiv je srednje (počez) cenjen^na Kranjskem 7 gold. 22 kr., v spodnji Avstriji
pa
morji
13 kr
Svetá
OVtîlfcl, na kterih poslopj» oivjc, mitt maujoaai dežela 4.787 oralov. Oral take zemlje je zopet na
stojé
ima kranjska
le 5 gold. 22 kr., v Krakovi 3 gold. 36 kr., v Pri
3 gold. 59 kr., v Dalmaciji 2 gold. ^ Sleziji 5 gold. 42 kr., na Marskem, kjer imajo sila ro
dovitno Hano, pa le 6 gld. 47 kr., na Štajarskem 5 gold 58 kr.. na Koroškem
v
gold
y
gold
49 kr. Tedaj so nj
47 kr., na Pemskem ve na Pemskem in
Kranjskem najviše cenjen
spodnji Avstrij
;
to je
f
18 gold. 47 kr
>
v
pa
le 10 gold. 28 kr., in vendar veljá
na Kranjskem najhuje oblož
Čisti dohodek enega orala led
štirjaški seženj (klaftra) take kterih legah celó 1000 gold
zemlj
Ubog
na
Dunaj
kranjska
30 kr
v ne-
emlj
)
vsod sok
}
je cenjen
gld
v^ Salcburgu je 5 gold. 47 kr., drugod po
niže. Cisti dohodek led
P
da vendar nisi imela ob času cenitve nobenega za-
jen na Kranjskem. Na Štajarskem je
topnika
Pri novi cenitvi se ne bo cenila.
emlj
>
na kterih poslopj
cenjen le 2 gold. 42 kr
na Koroškem
9
34
stoje,
IV. Koliko procentov se je pri poslednji cenitvi pri vsa-korsni zemlji za delo in druge stroske od surovega dohodka odbilo.
jivah se je na Kranjskem odbilo 56 procentov
gold

v spodnj
gold. 45
i
kr
Avstriji pa
kr
gld
y
na Primorskem
skem
Čisti dohodek enega orala travnikov na Kranj
je cenjen 3 gld. 23 kr., v Primorj
v
Salcburgu
gld. 39 kr
na Stajarskem 4 gold
16
Pri
na Stajarskem in v Dalmaciji 60, na Ko
(odstotkov)
roškem 55, v spodnji Avstrij 46 procentov
in Pemskem čez
gold
gold
., na
kr., v Slezij
gld
Koroškem 3 gld. 27 kr
Moravském
p
looiji , net xi j. ui a V
ti Lombardij
49

in na Marskem
Pri le din ah na Kranjskem 48 procentov
y
povsod več. Na Koroškem 57
drugod
;
na Primorskem 54, na
Cisti dohodek od enega orala vrta je cenjen na
Kranjskem 12 gld. 27 kr., na Koroškem 12 gld. 9 kr., na Stajarskem 10 gold. 30 kr., v spodnji Avstriji 12
gold. 19 kr., na Moravském 12 gold. 50 kr.
Čisti dohodek enega orala nogradov je na Kranjskem cenjen 10 gold. 49 kr., na Koroškem
Stajarskem pa celó 62 procentov.
Pri travnikih na Kranjskemv24 procentov, na skem cenjen 10 gold. 49 kr., na Koroškem 2 gold. Marskem 19, na Koroškem 25, na Stajarskem 28 in v 43 kr., v Primorji 5 gold. 28 kr., na Štajarskem 11
spodnji
Primorji 26 procentov
gold. 18 kr., na Pemskem 16 gold.
kr.
in v
jJl UUCUIU V •	^Uiu. .L yj XVI., ua, JL uujoaviu jl \j ^uiu.	• , iu V S|;uui
tih na Kranjskem se je odbilo od surovega Avstriji celó 26 gold. 38 kr., kar je gotovo preobilo.
Pri
prihodka za delo in druge stroške 48 procentov, na Sta
jarskem 50, v Dalmacij
Avstrij
Pri
pa
54
43 procentov
y
Marskem 47, v spodnj
Čisti dohodek od enega orala pašnikov na Kranj-
Ko-
na
___ aogradih na Kranjskem je odrajtanih 64
procentov, na Štajarskem 65, na Koroškem 78, na Pri-
skem je cenjen 34 kr., na Štajarskem 53 kr. roškem 39 kr., na Primorskem 10 kr. in v Dalmaciji
kr.
;
morskem
62
podnj
Avstriji pa 55 procentov
iDkVUi 1KJ yJéU y V D^VUAIJI AXVOHIJl	t/U	A \JKj\jlx\j\J V •
Pri pašnikih na Kranjskem je odbitih od surovih dohodkov za stroške 29 procentov, na Štajarskem
v spodnji Avstriji pa 1 gold. 40 kr.
Čisti dohodek od enega orala visokih gozdov
(Hochwald) znaša na Kranjskem 23 kr., na Koroškem 16 kr., na Štajarskem 20 kr., v Salcburgu 21 kr.
33
y
na Koroškem 27, v Primorj
30
;
na Marskem 18
in v spodnji Avstriji 17 procentov
morji
Pri gozdih na Kranjskem t odbiti V spodnji Avstrij
y
čujte
ni
b
v
rr, v Sleziji v
se po borštih pase
v
y
na Koroškem 13
Stajarskem tudi ni
Pri
Primorji 23 kr., v spodnji Avstriji 1 gold. 15 kr.
Čisti dohodek enega orala nizkega gozda
Kranjskem znaša pa 28 kr., na Koroškem 15 kr., Štajarskem 21 kr., na Marskem 2 gold. 44 kr.,
9
v
na na na
tako tudi
KJ y x\JVÍ1 ov
ben procent odrajt
y
na
Pemskem pa celó 3 gold. 37 kr.
n
v Salcburgu in v gornji Avstrij
pravica je to, ktera tu tako, drugej drugače meri!
Ravno Lepa
Čisti dohodek enega orala planin je cenjen na
kr.
na Koroškem 15 kr.
Kranjskem 8 kr., v Primorji ^ u«*
in na Štajarskem 13 kr., v Salcburgu pa 17 kr.
126
VI. Po
Čim so
bili po same sni pridelki na Kranjske
drugod cenjeni.
m
* i
ođđelku tega sestavka sem srednjo ceno vseh
pridelkov na Kranjskem in drugod razložil.
Zdaj pa hočem še pokazati, kakošno ceno so imeli pridelki na Kranjskem in drugod v razliónih krajih.
Da ne bo preveč številek
y
bom zapisal vselej
naj-
nižo in naj višo ceno posamesnih pridelkov v mnogih deželah in krajih.
Vagán ozimne pšenice je bil posamesno cenjen
na Kranjskem od v spodnji Avstriji od
od od od od
od od od od od
gold. 53 kr. do 2 gold. 36 kr.
v gornji Avstriji v Salcburgu na Stajarskem
na Koroškem
v Primorji
na Marskem
v Sleziji v Krakovi v Dalmaciji
»
))
99
77
79 77 99 77 99 77
36 50
50
32 48 16 40
77 79
79 79
97 77 77 77 77 77
do do do do do do do do do
do
77
77 99 99
99 99
99
99 99 77
24 20 30 30 30 30 12
24 10
79 99
99 99 99
99 79 97
99 99
Iz tega je očitno, da je bila najniža cena ozimne pšenice v Primorji najviša, in najviša cena pa na Kranjskem najviša
Vagán jare pšenice je bila cenjena
na Kranjskem
od
v spodnji Avstriji od v gornji Avstriji od
od od od od od
gold.
kr
v Salcburgu na Stajarskem na Koroškem na Marskem
v
Sleziji Vag
na Kranjskem v spodnji Avstrij v gornji Avstriji
ozimne rži
od
v
Salcburgu
na Stajarskem na Koroškem v Primorji na Marskem
v
Šle
www
Zlil
od od
od
od
od od od od
99
99
99 99
99 99 99
26
40
50
36
50
25
40


e bil cenjen gold.
kr
99
99
77 97
77
99
97
99
10 16
18
50 5
99 77 99
99 99
99 97
77
do	2	gold.
do	2	»
do	1	»
do	2	»
do	2	»
do	2	»
do	1	»
do	1	»
do	1	gold.
do	1	»
do	1	»
do	1	»
do	1	>>
do	1	»
do	1	))
do	1	w w »
do	1	d
kr.
50 20 3 20 56 58
;
9
9
9 9 9 9
30 kr
32 34 40 26 28 30 20 20
99 99
99
99
99
79
99
99
Vagán ječmena je bil cenjen posamesno
na Kranjskem od
v spodnji Avstriji od
i od od od od
od od od od od
gold. 54 kr. do
gold
18 kr
v gornji Avstrij v Salcburgu
na Štajarskem na Koroškem v Primorji
na Moravském
v Sleziji v Krakovi v Dalmacij
99 99 99 77 99 99 99 97 99 99
41
45 50 54 54
31
45 34 54
77
77 99 77
77 77
79
99
99 99
do
do
do
do do
do
do
do
do do
99 99 99 99
99
99
97
99 77
99
12 12 12
55 55 38
99 99
99
99 99
99
99 99 99
99
Najniža cena ječmena je bila toraj na Primorskom
najviša
Vagán ovsa je bil cenjen posamesno
na Kranjskem
v
podnj
Avstrij
v gornji Avstrij v Salcburgu na Stajarskem
na Koroškem
v Primorji na JMora vskem
v
Šlezij
v Krakovi v Dalmacij
od	32	do	51 kr.
od	32	do	52 „
od	33	do	45 „
od	37	do	48 „
od	32	do	46 „
od	32	do	48 „
od	36	do	46 „
od	23	do	36 „
od	30	do	36 „
od	24	do	27 „
od	36	do	44 i*
Vagán prosá je bil cenjen
na Kranjskem od v spodnji Avstriji od
od
od od od od
gold. 54
na Stajarskem na Koroškem v Primorji na Marskem v Dalmaciji
97 77 77 99 77 77
48 56
53
Vagán turšice je bil cenjen
na Kranjskem od v spodnji Avstriji od
od
od od
od
od
na Stajarskem na Koroškem v Primorji na Moravském v Dalmaciji
gold. 58
„ 46 „ 54 „ 54
77 77
77
45
Vagán ajde je bil cenjen
kr.	do	1	gold.	-	kr.
77	do	1	79	3	97
77	do	1	99	14	79
79	do	1	99		99
99	do	1	79	12	99
97	do	1	99	—	99
77	do	1	99	12	97
kr.	do	1	gold.	23 kr.	
79	do	1	99	1	99
99	do	1	99	12	99
99	do	1	77	21	99
99	do	1	97	36	97
77	do	1	77	2	99
>7	do	1	99	18	99
na Kranjskem
od
v spodnji Avstriji od v gornji Avstriji od
od od od
od
od
gold. 46 kr. do
na Stajarskem na Koroškem v Primorji na Moravském v Krakovi v Dalmaciji
79
77
99
77
99
99 77
35 45 40 40
45
30
na
gold.
77 79 77 99 97 77 77
do
do do
do
do do do
gold.
kr.
» » » » » » »
47
50 52
15
10
36
77 99
99 77 77
77
99
Toraj je bila primorska ajda najviše cenjena
Vagán krompirja je bil cenjen
na Kranjskem
od 12 do 20 kr.
v spodnji Avstriji od 10 do 18 v gornji Avstriji od 10 do 18
od 10 do 16
od 10 do 14
od 16 do 20 od 10 do 18
na Stajarskem na Koroškem v Primorji na Marskem
Primorski krompir je toraj najdraži. Cent sladkega sená je bil cenjen
99 99 99 77 99 99
na Kranjskem
od 24 do 39 kr.
v spodnji Avstriji od 21 do 39 v gornji Avstriji od 21 do 33
od 24 do 36 od 21 do 36 od 21 do 33 od 21 do 39 od 24 do 40 od 27 do 33 od 24 do 27 od 15 do 24
v Salcburgu na Stajarskem na Koroškem v Primorji na Moravském
v
Šlezij i
v Krakovi v Dalmaciji
Cent otave sladké je bil cenjen
99
99
99
99 99 99 99
99
99
99
na Kranjskem
od 18 do 33 kr.
v
Salcburgu
v spodnji Avstriji od 15 do 30 v gornji Avstriji od 16 do 24
od 18 do 26 od 18 do 27
od 15 do 27
od 18 do 33
od 21 do 27
od 18 do 21
na Stajarskem na Koroškem na Moravském
v
Sleziji
v Krakovi Cent detelje je bil cenjen
99 99 99 97
99
99 99
99
na Kranjskem
od 27 do 39 kr.
v spodnji Avstriji od 18 do 30 v gornji Avstriji od 16 do 29 v Salcburgu od 20 do 29
na Stajarskem od 18 do 33 na Koroškem od 21 do 33 na Moravském od 23 do 36
od 30 do 33
v
Sleziji
Avstrijsko vedro vina je bilo cenjeno
9 9 9 7
7 9
9
na Kranjskem od v spodnji Avstriji od
gold. 48 kr. do 12 gold.
kr.
77
79
do
99
30
99
123

na Stajarskem v Primorji
Moravském
na
v Dalmaciji
od
od
od od
gold. 48 kr. do 5 gold. 30 kr.
*
» j)
77
18
36
77
77 >7
do
do do
» » »
30 48
Kranjsko vino je tedaj najdraže v Cislajtanijil
77
77 77
dvoj
Precepiti st
d
d
dobiček
donaša
namesti slabejih sort se dobijo dobre.
namesti nerodovitnih pa rodovitne. Kedar se pa tako
12 gold, vedro, — najboljše avstrijsko pa le po
n	t	a A	nr %	%	• • *	TT •	_
— uiijMUijoo	— -	uicv^a, Diváci jo uoíu »»oKuuj,	oa aeoia, Ktero je
Kakošna sleparija! Kje so vendar imeli že trohljivo, ne mores več upati potrebne močí. Se vé»
staro drevo precepi, naj se vzamejo cepiči prav rodo vitnib sort, izberói ÏH'^Ufll^^^^H
drevesa
naj se
d
in še moč
30 kr.!!
cenitelji pamet!
je delo zastonj, kajti od debla, ktero je
Klaftra 30 col dolgih trdih drv je bila cenjena na Kranjskem od
kr. do 1 gold. 25 kr.
v spodnji Avstriji od 14
v gornji Avstriji v Salcburgu
na Štajarskem na Koroškem v Primorii na Moravském
V
Šleziji
od od od od
od od 12
od 42
od
v Dalmaciji v Krakovi od 1 gold. 20 kr. do
77
77
77 77 77 77 77 77
do do do do do do do do do
77 77
77 77 77 77
77
77
77
77
24
30
25 30
30 48 30
» »
n »
A
77
77
77
77
77
Res malo je, 3 stare ali 5 novih krajcarjev dati za klaftro drv na porobku. Toda kdor vé, kje so na go-renskih snežnikih drva, se temu ne bo čudil, da so jih tako nizko cenili. Ako člověk pravilo drv odrajta, je še danes dosti krajev na Gorenskem, postavimo, na
Stolu na Zelenici, na višavah Jelovice, pod Triglavom v daljnih borštih na Dovjem, v Kranjski gori in dru-god
7
kjer les še zdaj na porobku nobene vrednosti nima, ker tako daljno in odročno spravilo vso vrednost iesa sné.
VII. Koliko lesa priraste na oralu gozda v enem letu
na Kranjskem in drugod.
Na oralu gozda priraste v enem letu srednje (im
Durchschnitte).
Na Kranjskem 91/ioo klaftre lesá. Toraj malo manj kakor eno klaftro.
spodnji Avstriji v gornji Avstriji v Salcburgu na Stajarskem na Koroškem v Primorji pa na Moravském
87/ioo klaftre.
I17/
vH
I2/:
100 10
100
97
65
100
100
V
Šleziji
v Krakovi v Dalmaciji
1*7
1*7
100
100
n
100
m
Tako sem vam, dragi rojaki
cenili naše pridelke;
100
77
77 77
77 77 77
7>
77 77
povedal
7
kako so
napnimo vse moči uma m
be
7
sede
sestva. In kaj je naj več tega krivo?
da odvrnemo grozno krivico, ki je trla naša po-
To
da so
tuj ci
brez
nas
cenili našo zemljo, uradniki
naši pa niso imeli vednosti ali poguma, da bi se bili ustavili krivici.
da je stareja drevesa treba včasih pognojiti
okolici.
Kako obdelujejo in izdelujejo lan v Moravském
Schônbergu in
Nauk za povzđigo našega domaćega predivstva.
Spisal R i hard Dolenec.
(Dalje.)
3. Blatno gojenje.
Predno pa od gojenja prestopim na obravnavo in izdelovanje dogojenega lanù, hočem še nekoliko dobro
izpeljanih godilnic ob kratkem omeniti, in potrebne opombe in mere dodati.
Prva zasluži biti imenovana godilnica g. Fr. Do
nartha
obstoječa iz dveh jam in enega bajerja, v kterem se premrzla studenčnica pred rabo nekoliko
v
ogrej e
Podoba 10.
A. zgornji pregled.
a
B. presek
*
Gospodarske skušnje.
Ali je koristno več sort cepiti na eno
drevó? — Nekteri mislijo, da je to le igrača; al to
ni res. Angleži imajo navado, da na eno in isto hruško cepijo polovico zgódnih sort, polovico pa pôznih.
, tem
Ce zgodaj cvetečo sorto pokvari neugodno vreme bolje se mnogokrat obnaša ona, ki je cvetela pozneje. Zgodna hruška zori, kedar drevo še tako malo moči po-
i jama.
2 ja nw
Kakor podoba iz bližnjega studenca S povodnjaku
zgornjega pogleda kaže , je voda
v
baje
nape
Iz tega se skozi zapornico
trebuje
sorta ne obtežuje~ več drevesa, tedaj pôzni lahko ves obe jami na enkrat napolnite. Zapo
tudi lahko nazaj v
da redi pozno sorto; kedar pa ta zori, zgôdna studenec izpusti. Vode objame bajer toliko, da se lahko
U KJ IV^iiUJ V V VJ\J Ul V V VOMI f	^v^UJ.	» vw	vmv J^ULll UMI VUU1 Ck Vi Ua^UiUltV«	«^wjJVi UIV^C«
živež daruje. Tudi pri dvakratnem pridelku ne gré to- služite za napolnjene prve obzidane in druge
c
in
liko sadja v nemar kakor
pri
enem.
Po takem tedaj
utegne gospodar najžlahnejša plemena si izrejati
ravno ima le malo prostora in le malo dreves.
7
če-
jame
//
c' ď
opletena
prvo se izliva voda pri črki e e*, v drugo pri Zapornici g g in g g' služite za odtok vode iz jam.
številkami
1, 2,
7
5,6,

8 in Vy 5'
*
?
»•j

128
so naznanjene prve po 4 in do 5 palcev glo- kem zamaševanji sam od sebe naravnost v Iuknjo pad
S'>
boke luknje za tramiče, na ktere se deske přibije jo.
Godilnica Schonberške kmetijske in predivo izde
lovalne šole obstojí iz dveh jam; bajerja ne potrebuju ker voda ni studenčnica, ampak o teklića bližnje 22 oralov velike bledilne senožeti, ktera se zavoljo dolzega in jpočasnega teka že sama na sebi zadosti ogreje. Opom-niti pa moram, da sledeča podoba nikakor ne pređo
* f ".v.mu , u« oiouwct uuuu ua uiunuvi uw j/»
čuje godilnice v takem stanu, v kakoršnem se resnično
jde iznajti,
nič godit
ampak le v takem, v kakoršnem bi se mogla kajti zanemarjena je tako, da se v eni jami kar
ne more, v
drugi pa
za silo v 4 že nare-
enih kadéh; pol je služi za namakovanje borovih cevi
ako zanemarjena godilnica pa gotovo ni na čast pre divoizdelovalni šoli.
Podoba 11.
o
to ©
u
a
u* ©
w>
H
<3
B. presek
Ako se hočete obedve jami napolniti
je
»av ou uuuui/o VUOUYO JČtLUl UajJUlUlLl , J\
peti vodo v graben g s pomočjo zapornice z
treba na-
z
i
9
popolnoma napolni. Graben ie
m	a * m	m	m	m.	_
čevlje
in
da ga
palcev
globokeji kakor jami. Voda naraste potem, ko se je napela do cevi a a' in
žejo
9
ktere graben z jamo ve-
Cevi c c' in
, in potem se začnejo tudi te polniti.	H
ď, kteri za izpust vode služite, ste med tem od zunaj
na primer tako-le
Podoba 12.
Lahko bi še več druzih drugače osnovanih godilnic
priobčil, vendar mislim, da bi bilo to odveč saj si vsak svojo godilnico po danih dveh izgledih in ugodnih okol-ščinah lahko tako napravi, kakor mu ravno najbolj kaže.
tem sem z gojenjem lanú pri koncu. Prestopimo
tedaj k izdelovanju prediva.
(Dalje prihodnjič.)
*
ki
99
se
bo
Mnogovrstne novice.
Nova zaloga kranjskih cbelu se imenuje naprava,
maja t. 1. začela na grajščini pl. Fr. L ange rj a v Pogančah blizo Novega mesta na Dolenskem pod vodstvom onega g. Port mana, ki je poprej skozi
18 mesecev v službi bil pri baronu Rotschiitz-u v Viš-njigori. Namen te naprave je
s kranjskimi čbelami, ki
jih Nemci zeló čislajo, kupčeva ti po svetu. Gosp. Portman razglaša v posebnih pismih ceno kranjskih čbel od aprila meseca do konca oktobra. Cena jim je tako visoka, da privoščimo gosp. Portmanu prav veliko kupca v tuji h deželah, kajti če jih prodá prav obilo bode jih tudi našim čbelorejcem plačeval drago,
f
m
tako bodo oni na dobičku in pa on.
Ce
9
na
priliko
9
od meseca junija do konca avgusta eno plodno matico
s
funti druzih čbel na tuje proda od
do 8 y
2
gld.
9
cei kranjsk panj pa s satovjem in medom od septembra meseca do konca oktobra po 9 gld., dobra bodeKupčija! Portman prodaja tudi panjove po svoji iznajdbi s satovjem, medom in čbelami po 16 gold.
, ktera zná doibro gospodariti. Angležka
*
Vlada
vlada, kakor se razvidi iz proračuna za letošnje leto tako dobro gospodari, da bode prihranila (prišparala) to leto enajst milijonov gold. Razen tega bode angležko ministerstvo mornarstva prihranilo do 8 mili-jonov goldinarjev.
*
Slaba letina preti tudi na Hrvaškem.
varaž-
dinskih goricah je trte veliko pozéblo; kaže se
9
da
tretjina propala.
ozimnem
žitu
J6
9
posebno pa zarad
rži
čujejo se še huji glasi; večidel so jo morali pod-
orati in z jarino zasejati.
Zgodovinska crtica.
Odkod klic «hurrah66.
zamaseni.
časniku „G." se bere sledeče: Pri narodnem
Da se jami zopet izpraznite, ni treba dru- preseljevanji v starodavnih časih so Germani (Nemci)
ď od- kričali „hara"; brž ko ne je v vzhodnih deželah v
Huni in Avari klic „hara" se premenil
zega kakor zapornico vzdigniti in cevi c c mašiti. Večkrat je potrebno samo eno jamo napolniti boji s Slovani
in drugo prazno pustiti, ali pa tudi nasprotno. Da se to lahko opravi, treba je izpustilne cevi c c' — d ď*
ÎTOIT-AH funí HQnalînrvM/% /m ^ i l ^ 7* T\ i rw nnwiOûlrî
v „vvaia , jjv auiiauiïiMii vujorvcvui oc<% du v » ških konjikov med druzimi klici slišala klica
"i v> ttrn util! trTAi« Trr Kn ( ( i»TtittniA 1aXTû1/Î I/l
kakor tudi napeljavne a a1 in
ni
treba
z zamaški prevideti. m „warra wei
wara"; po križanskih vojskah sta se v vojski nem-
„hara jo" lovski klici „hala",
Iz
99
hara" izvirajo
ko se izpustilni zamaški odmašavajo ali
Da________, _____r___________________
pa zamašavajo, vselej po vodi bresti, se lahko zamaški	so kričale „herra her". V 301etni vojski so nemški
vrh cevi namesti na konci napraviio in z dolgim ročem	zastavniki vpili „hoscha". V začetku našega stoletja je
m * » a	m.	^ • ^	1	^	a	m	m	«19	1	t i i	m	t	1	«
„halo" in „hali". Trume prostih vojakov (Lanzknechte) so kričale ..herra her". V
previdijo. Roč se zopet lahko tako primeri, da pri vsa-
klic
99
ui * mi a v m * a y i jul v/U V JU i** #	* «p ~^ w v —	a4 v» v.. ^ v% m v a v v j w f. ^
hurrah" iz ruske armade se med prusko za-
129
plodil, in zdaj so Němci spet svoj starodavni vojni klic sprejeli, kterega so si Rusi od Germanov izposodili.
hurrah" tudi v 71etni vojski
Opomniti je
y
da se
klic
yy
mnogokrat čul in sicer v krdelih cesarskih si
keg
a rodů; kričali so ,,hurraj", to je ,,v raj" (parata klic se menda bolje vjerna z ruskim „hurrah"
kričali so
diž)
hurra j
to je
v raj
(pa
kakor s starogermanskim „harra"
Raj
revna z rokama na hrbtu
Na konopcu sled sledí konjičev. Bog premili! kaj je raja kriva?
da
Al je kriva, Al je kriva, da slabost jih bije?
mori glád Turka?
Kaj je kriva
Kriva
da je živa
In da nima, kar Turčinu treba Zlata r'menga ino bel'ga kruha,
>
Jugoslavensko slovstvo.
*
Jugoslavenska akademija v Zagrebu je ravnokar izdala 10. svojo knjigo pod naslovom: „Rad jugo si. a kad. znanosti i umjetnosti", ktera obsega dva
obširna članka: enega od S.
Lj u bič a ,,o
Markanturu
Dominisu Rabljaninu", druzega od dr. Fr. Račkoga „Bogomili i Patareni," (drugi del.)
Od knjige: „Časovi književne zabave", ki jo izdaja Velimir Gaj v Zagrebu, prišla sta nedavno na svitlo 5. in 6. zvezek. Med druzimi članki zanimajo nas osobito „Po vi es tne crtice o narodnom ka-
za liš tu u Zagrebu", ki jih je izdajatelj posnel iz svojih zapiskov. V teh črticah, ki segajo od 1848. do
1860. leta, popisuje on po imenu vse gledališčine igre, ki so se predstavljale na zagrebškem narodnem gledališču, in kaže mnogo „discrimina rerum" tega gledališča. Ves repertoár je zapisan v zgodovinske te Črtice, ki so zares jako zanimive
y
nam, ki stojimo v
prvem
letu, kar
in to še posebno se je slovenski dra-matiki odprlo — javno deželno gledališče v Ljubljani. Iz mnozega obzira priporočamo tedaj zvezek 5. in V. Gajeve knjige „Časovi književne zabave" ljubljan-skemu dramatičnemu društvu.
Lepoznanski del.
Smrt Smail-Age Cengića.
Po Ivanu Mažuranić-u, pošlovenil Janez Bile
(Dalje.)
IV. Harač.
t
Gacka polje, lepo ti si Kedar glada ni v tebi, Glada lj utega in siromaštva! Al te danes stisnili so revno Krvni moži in orožje svetio Bojni konji, belkasti šotori.
i
In železje, in verige grozne.
Kaj možje, kaj hoče orožje svetio Kaj li konji? ino kaj šotori? Kaj orožje? kaj verige grozne? Smail-aga zbira krvni harač *) Tam po Gackem in okoli njega. Sredi polja je razpel šotore, Razposlal je haračlije **) ljute, Haračlije, volki jih izjedli Ter cekin od glave Tolstega od In za harem si devico
y
y
riímen išče ognja išce ovna.
• v v
isce.
Haračlije jezdijo od iztoka, Rajo nago vlačijo na repih; Haračlije jezdijo od zapada, Rajo nago vlačijo na repih; Jezd'jo zmaji s severa in juga, Rajo nago vlačijo na repih.
Harač rr davek, ki ga raja (kristijan) Turkom plaču je.
Haračlija
y
?
i
i
Med tem aga z dobrim konjem Pred šotorom se igraje S sulieo oko bistro vadi, In desnico hrabro uri. Turke druge zdaj izmaga v skoku Konja bržega, zdaj s sul'co Dober junak, da je clovek taki!
Ko zagleda hlapce ljute Kakšen plen da mu peljajo Zaleti se kakor strela Na rumencu, dobrem konju Ter dirjaje skušnje delà, Z roko vrže oštro sulco. Prvi vlaški glavi jo nameni.
Ali tudi dobrému junaku Včasi hrabra roka ne zadene. Zdaj hotela tako je nesreća. Se spodtaknil brzi je rumenec Zažvižgala sulica je zvita, Ter u krivem letu lahkokrila Namest janca volka je zadela In Saferu, ki je vláčil vlaha *) Re va lue iz glave je izbila. Prhne oko na zeleno travo In Turčina crna kri oblije. Turk zacvili, kakor kaca ljuta;
i
y
y
v* .
zivi:
y
Aga plane, kakor plamen Oj sramota takému junaku Zbirat harač, harača ne zbrati Džilit **) vreči, cilja ne zadeti Kaj še Turke slepiť mesto raje Da se smeja mu kristjan hudobni. Plane aga, kakor plamen živi;
gorje kaj bo od zdaj s kristjani
9
Ker do z daj ci
so že
krivi bili!
*
yy
Mujo
y
Haso
y
Omere, Jašare
y
y
Brzo, psice, konje dobre Po poljani zaigrajte Da kristjane vidimo dirjati!" Rjuje aga, ko bik ljuti.
Hlapci brzi brzo poslušali. Zaigrali po poljani konje. Vpitje sliši hlapcev se na konjih, Konjska podkev sliši se pod hlapci Vriš kristjanov sliši se za konji.
y
Prvi časek
meniš
»
da pretekla
Lastavca bo raja, konje vile; Drugi časek razločiť ne moreš Al hitreji konji so, al raja; Tretji časek konji prehiteli Revno rajo; ta zastajať začne. Da četrti časek pa pogledaš, Revna raja padala na tla je, Vlačijo po tleh jo konji brzi, In po prahu in po blatu, Izpod mesta Hektorove Troje Ko bogovi so jo zapustili.
y
y
*
nabiralec harača.
**
Vlah
Džilit
kristijan sulica.
130
*
Aga
tój
stojijo Turci
In nad žalostním prizorom
Pas ej
oko si srdito
Krvi žejo grozno si gasijo Z vlaško krvio, z vlaško muko
Poskakuj
jim veselj
Vsi na glas se krohotajo Ka lep prizor, kedar raja
>
Kedar pseta padaj
na
emlj
Had *) prokleti tako se krohoce Ko se grešnik v večnih mukah joce
Turci niso ponehali, Jenjali so konji dobri,
?
Zavlečeci ravno polje Z mesno brano, grozno živo Ponehali, — postajali.
Takrat aga: ,,Glejte hlapci Crka raja, crka harač, hlapci; Ali pojďte, vzdignite mi rajo Morda resite mi harač."
7
Hlapci slabi slabšega gospoda Tróstroke so biče vzeli Ter od brzih konj so odskočili, Na pol mrtvo rajo še pretepat, Da se morebit oživč zopet.
Trak trostroki, grozni biča, Ki ga vodi roka urna, Po brezčutnem žvižga zraku Ter s trostrokim zobom tiho Mučeničko grize meso, In krvave stvarja vrelce; Ak spodtakne se desnica urna Po telesu Črno-modrih Kač podobe grozen piše, Dok nesrečna pod njim žrtva izdiše
7
7)
Ajde raja
7
ajd

na noge,
Ajd na noge psi kristjanski!"
Z turskih ust po polju se razlega.
Kdor je jači onemogle
Pod udarci zbira duhe,
In na slabe noge se opira;
Kdor je slabji, kakor v vecnem spanju
Sliši klete le besede,
In čuteči zbadalo nemilo
Že na pol zgubljeno oživlja dušo,
Ter se miče in čveteronožno
Po zelenem leze polju,
Dokazuje to, da ne le zadnja
Tromba mora mrtve k sodbi budiť
Ker trostroki delajo to biči.
Ko přileze vsa krvava Do šotorja raja tužna,
7
Divj
aga
y
spaka grda
»
Harač
raja
>
karač
kliče
»
Harač, harač al
v
se
hujše biče
Stvarnik pticam dal nebo najvikši
>
Tihe luknj
preljube gnjezda
7
Ribam vode in nezmerno morje
7
Hišo iz stekla
»
naj se v nji množijo
In zverini travnike in gore
7
Hladne luknj
zelene loge
Revni raji? Dal še suhe skorj
Kruha ni, da s
solzami jo kvasi.
Pa kaj pravim? Dale so nebesa Pa pobral je vse požrešni Turčin
(Dal. prih.)
hads grški.
**
Had
Ajde, ajd — poklic 5 na, Da noge 1
Kratkoèasnice
* Neki oče je rekel svoji hčerki
„Ženska,
ktera
se moži, dobro storí, a ona, ktera de vica ostane
stori še bolj
u
77
dob
prebris
Pustite me tedaj
1 ofAva V* I ■» í t
7
a druge naj store bolj hčerka.
7
oče
7
7
da storim
zavrne očetu
*
>
Neka gospodinja je iz službe djala svojo deklo ker dalje ni môgla strpeti nečednosti njeme. Pri odhodu jo prosi dekla, naj jej tega ne zapiše v spričalo, ker bi jej škodilo pri vdinjanji v drugo službo. Gospodinja jej toraj zapiše v spričalo to-le: „Katra Zamuzanka nima druzega pogreška razen tega, da se zeló — vode
boji.
a
77
Pučki Prij.
u
Dopisi.
Iz Gradca. (Odgovor preuz. škofa Strosmajera) na Čestitko od tukajšnjih Slovanov mu poslano, glasi se tako-le: „Plemenita gospodo! Moga se srdca živo kos-nuše čuvstva, koja mi u cienjenoj pouzdanici Vašoj za
rad
moj
na sadašnjem crkvenom sborišitu prijateljski izraziste. Primite ovim najsrdačniju zahvalnost i ostajte uvjereni, da če i odslje svako moje djelovanje to za crkvu to za našu domovinu biti odjekom moje sviesti i mojega obsvjedočenja. Bog Vas, gospodio, blagoslovio i pratio po svih stazah Vaših, e da biste crkvi i otačbini koristni bili! Sobitom ljubavlju ostajem
Vam iskreno udani Strosmajer biskup." Rimu pri svetom Jerolimu slovinskom dana 16»
ošujka 1870.
Iz Gradca. (Za potovajočega učitelja kmetijstva) si
je družba kmetij ska
naša
22. marca
po razglasu odborovém od
iz volila gosp. P. N. Femserja
ki
Je
popřej bil potovajoč učitelj kmetijstva pri dunajski družbi kmetijstva. Mi gosp. Feuserja dobro poznamo iz tehtnih gospodarskih sestavkov, ki so jih že večkrat prinesle „Novice". *) Njegova naloga je, da vsako leto potuje po deželi in se udeležuje podruižničnih séj in družbenih zborov; šel bo pa tudi, ako gak kaka podružnica želi, na tabore kmetijstva govorit in pod-učevat.	. ' i
Iz Hrvaškega. (.Franjo Zuzel), nnnogozasluženi
župnik in rodoljub z dušo in telesom
7
ki
okusil tudi „liberalizem" nove 13. dan u. m. umri.
ere
je z zaporom
, je ma gornji Reki njegovo smrtjo zjgubi domovina največega boritelja svojih pravic. Večna mu slava!
Iz Trsta 12. aprila.
Tudi drugii
naš
poslanec
Con ti se je vrnil iz Dunaja nazaj ter jes opravičil svoj izstop iz državnega zbora tako , da so z&daj zadovoljni tudi taki, ki so popřej grajali Gon ti-a im Hermet-a da sta s Slovenci vred slovó dala Dunajju. Hermet je neki rekel, da nikoli več ne sprejme poslanstvu v dr-
7
žavni zbor. — V Kopru se je 10. dan t. m. proti večeru zgodilo nekaj, kar očitno priča, kamo pridemo
ola je narmreč procesija
_ 7
z „brezversko" propagando, iz cerkve memo neke kavarne
7
ondi
so
77
stali laški ,,li-
liberi pensattori" in nalašč
beralci", ki se tù zovejo se ni odkril nobeden. To pa je izbudil© tako nevoljo med pobožnim ljudstvom, da so nekteri iz procesije
ULI V/U ť	J	^ )	«V UIVJA VVAA « * A* r	J
planili nad te zasmehovalce katoliškega običaja in se
je v kavarni boj začel, kteremu je bilo šee le konec, ko so vojaki prihiteli in mir storili.
*
Gosp. Feuser je jako učen kmetovalec
he
besedi, temuč
tudi djansko. Mi ga poznamo iz Ljublj
kjer je nekoliko let bival
kot posestnik mahu. Po rodu Nemec (Prus) se j«e v kratkem času precej naučil slovensČine in je bil Slovencem v mislih in djanjih svojih tako pravičen, da smo mnogokrat rekli: „Ito je edini pošten Nemec, ki ga poznamo". Za trdno se nadjamo, dla
in zato ga morajo tudi etajarski SI
aupljjivo sprejeti
Vřed
131
Senožečati 17
prila
(Nove občinske volitve.) se ni dalje siřil. Posebno so pa pripomogli mestnjani
Jasen dokaz tega, da so tudi nasi kmetje vže přespali iz Kranja, da se je ogenj kmalu pogasil. Gospod Ju národno spanje in prebudivši se jeli spoznavati, kdo je go vic pripeljal je svojo gasilnico, mestni podžupan
J
in kdo prot
njim
;
slJaJ
zmaga národně gosp. Pavšlar pa mestno
stranke pri tukajsnjih volitvah v novi
tjski odbor
Vkljub vsem agitacijam, napenjanju in moledovanju krog
volilcev, vkljub vsem razglasom in priporočilom
3m razgiasoui m ^i^uiuwium „ ljub- ou eo UUD1C61H gaocujc«. kjaj je siauKa zavest v DOtreDi
propala je pri volitvah 11. in 12. pomagati bližnjemu. Pogorelci so bili sicer vsi (čast dan t. m. tukajšnja nemčurska koterija s svojimi pri- jim!) zavarovani zarad škode po ognji; al to odškodo-
pritisnilo, ki
pogašen
)
so na vso moč dělali
in ker je mestnjanov dokaj
je bil ogenj kmalu
------—— "wiuu y jo uii ugouj auittiu.
Toraj čast in hvala njim in vsem drugim, ki
so se udeležili gašenja. Saj je sladka zavest
lj
jih
vrženci popolnoma. Ni se jej posrečilo, ne
med 27 nasvetovanih kandidatov v
odbor
,WSW	»	w jw	jri.^wuiwww»	Olic* r uo , jJUOlUJJ
spraviti! vendar le prazna, zato so usmiljenja vredni.
iz-
vanje je
pripomoček za stavbě
čudna
devši
pa je
res
77
ko raj
u
te
71
pali
;
da so pri glasovanj
mameluške dece" volilnega oddelka
poslopja bojo pa
Vi
pro
Iz Ljubljane. Družba kmetijska
kteri
ni samo
7
SO
u
vse zaupanje ostalima oddelkoma ampak tudi za to skrbi, da se kmetom olajšajo šenkali" in dřugi dan so imenitniši patroni te stranke je ravnokar po deželni vladi poslala prošnio do mini-
7)
koraj
za to mar , da se povzdigne kmetijstvo v naši deželi
nadloge
);ocun.au	---"----r ~----
z vso samosvestjo v volilno sobano prikoračili
a vi-
sterstva kmetijstva
prošnjo
naj blagovoli delati na to, da
devši vrle Gaberčane neomahljivo od narodne stranke íinančno ministerstvo veléva pozvediti silno škodo, ktera nasvetovane može voliti, jeli so debelo gledati, kakor je ozimno setev zadela v mnozih krajih, in odpisati
Učio VC tu vaiiu mjllvj&kj VWUU J J^"
bi jo bili ravnokar iz brloga primahali
7
ter
kaj pa
davek od poljá, na kterem bode celó malo* ali ne bode
naj bi storili?
Dl siorui r i — pornêli ou ju, YvuLvv uoYug^ivoi vviu ^/iiuoma. ^jo puotčtvčv sama veieva, ua po IOC1
meni nič tebi nič iz volilne sobane. Národna stranka in druzih podnebnih uimah vničeno polje se olajša davka,
so jo
volitve nevdeleživši celó nič pridelka. Ze postava sama veleva, da po toči
se
7
tedaj popolnoma zmôgla. Zdaj se pa čuje, da išej
nemčurski patroni namreč
to j
kakor pravi domači naš
letošnja huda zima pa je poljá naša še huje zadela ka-
ek „dlake
jajci",
7
volitev bi radi
Dobro srečo — dokler jih „grimnost in vicja
a
ne
Divoši
rgli
prejé
Iz Vipavske okolice 17. apr
deželnemu
predsedstvu na znanje.) Častiti čitatelji „Novic" so menda že do grla siti dopisov večnih pritožeb zarad nespolno- naslovom „Naznanila družbe kmetijske", vredjen vanja glasovitega §. 19., za kterega je nekterim urad- po dr. Jan. Bleiweisu, je ravnokar v 11 pôlah přišel na
kor toča, kajti ta pokončá le nektere okolice, moča in mraz pa sta obširno pokončala setev zimsko, in kar sta ona dva še pustila gospodarjem, vzela jim je burja skozi več tednov ta mesec. Nadjati se je, da temeljito osnovana prošnja ne bode klic vpijocega v puščavi. ÉHHH (.l.zvezek letnika 1870. družbe kmetijske) pod
nikom tako malo mar kakor za lanski sneg. Vendar světlo in se razpošilja družbenikom.
ne bode odveč, da jim še eno „stonj
u
pavske davkarij
Přetekli teden
zapišem od
prinese rdeč „cu-
štelar" listeč nekemu vaščanu, se ve da v njemu ne- nisterstvo kupčijstva.
(23 novih malih pošt za pisma in druge stvari) na Kranjskem in 25 na Primorskem je ustanovilo mi-
umljivem jeziku. Ko mu ga izročiti hoče

ga mož; ko pa vidi
7
da
nemške
kljuke, kar
pogleda
Naš rojak
Vile lm Ogrinec je imenovan
odgovori, da ne sprejme lista
ker ne razume
brž mu za c. k. okrajnepa adjunkta v Slovenjem Gradcu.
uits nota, ûci uo i «fume , kaj da	— ^»nwtv n/ityiyu „xvawtt/ u ictovaauvj je ts. is.r.
je zapisano v njem, drugim pa, da ne nese lista pre- deželna vlada priporočila vsem šolom na Kranjskem, in birat, ker bi moral za to še plačevati. Hitro „cuštelar" je tudi 50 iztisov te potrebne knjige nakupila in raz-
(Matično knjigo „Nauk o telovadbi") je c. kr.
na to zarenči: „ha, moraš lista, pokliče dva moža mu.

mislé si
poKiice a va moza, uuoio o a, u« uu oiu, i
da bo moral pot, če še enkrat zato pride
plačati in še več drugih stroškov. Al zastonj. Ko „cuštelar" vidi, da njegove besede pri kmetu so bob v
sme-
Ker pa le ni hotel vzeti delila med ljudske učitelje. Ravno v ta namen je kupila tudi 180 Matičinih zemljevidov in 180 iztisov Pra-
protnikove „Slovnice za prvence" in tudi še drugih
da bo šio, in reče
, sam
slovenskih knjig in učilnih pomočkov.
(Predstava v
steno in da na vse njegovo režanj
žuganj
na korist gospe Odijeve,
V •	W • • I	I • I	W ?
učiteljice gospodičin dram. društva) je učinila velikonoční
jaje odgovarja, da se vseh naštetih stroškov nič ne pondeljek občinstvu jako prijeten večer. Z veliko po-
boj
ter da ne sprejme nemškega lista, gré srdit v šta
cuno, kupi za kraj
možmi. mete?"
besedovanje, se obrne
v
se
ebljev ter pricopotá nazaj z enkrat poći
hvalo in vencem sprejeta beneficiantinja se je odlikovala ~	— —	T 1 ;
v prvi igri „Pri klavirji", ki jo je gosp
Noli
ne vza-
Zdajci prasa oo w^*««	„
Ko vidi, da kmet ostane gluh za vse njegovo
lepo poslovenil po francozki, in še posebno pa v ko-
mični, tudi
pok
na vrata pribij
list
Tako
je meni „zašafano
prebrali ali ne !"
po gosp. J. Cimpermanu dobro poslove-njeni opereti „Pijerot in Violeta" in vzlasti v tej tako
prvi igri
" U • U W f XMWM J/JL IK/JJ V 1AU VI	U| VUi V J/V* V V* jjJL lj Vi VW A «J. f AVAVVMI	AU f áJlUltJ
bomo že videli, ali bote izvrstno, da jej ni lahko para v tej roli.
Tako
agode in odide
Naj bere jej je stregla gospodičina Brusova jako dobro

se
to resnično dogodbo si. deželno predsedstvo in samo posebno pa gosp. V. Valenta z svojo mojstersko igro
sodi
7
kako se godi
sebno v davkarij djamo, napravi pri nas tab
pavskih uradnijah po- in simpatičnim svojim petjem
19. v
Ako se, česar se za gotovo na-
v opereti pa, ktero je
ill oiul^tluuiul qvuj1ui ^gtjoui^ —— v upolcu jjť», ttkViv j vi
sè svojo urnostjo vodil pevovodja g. Forster, je délai
7
glas za to, kar nam je po post pa naj
mož, in vžugali bomo s stanovitnostj
povzdigniti moramo zagotovlj
gosp
J. Noli „stara čarovnika" prav v onem
stilu
;
V
sicer
kterem smo se nekdaj na Dunaji radovali nad Korn-ravná vsak "ta£o / kakor je storil naš pošteni theurom in Nestroj em, gospodičina Ne ugebauerj e va
ako ne damo v
kozj
pa je
je
77
Pij ero ta" pela na živahno hvalo
«aIÎ m/\)«/i«	D /\1 î Xi vi a1 atti í í i r» nn H '
v mali rolici „Poličineloviť
Susteršič izbudil veliko smeha.
7
rog vgnati svojih národnih pravic!
Iz Kranja na vélikonočno nedeljo. (Požar na "Gospej Odijevi moremo hvaležni biti, da je ljubez-
začelo njivo cvetko francozke operete vsadila na naš domači
Klancu.) Danes, tri četrtinke na eno po polnoč
7
je na Kl
poleg Kranja goreti
hiš
druzih poslopij je pogorelo
Ondi
7
čelo
oteli. Gasilcev sicer ni
7
pa
do
vrt.
7
zgorela je lastniku tudi živina
je goreti za-
7
drug
so svojo
„Ultra", vesela igra od Samberka, nam je že
iz čitalnice dobro znana; prvikrat na javnem odru smo
; radostni re-
vode senj
v vasi
Kokre
manjkalo, al zarad pomanjkanj
namreč morala voziti) ga
ni bilo vspešno; prizadevalo si je vendar na
danes videli gospodičino R. Bonačevo čemo, da ima očiten talent za dramatiko. Vsem trem igram, posebno pa prvi in drugi, je došla živahna pohvala od obilo zbranega občinstva, ki — čeravno lepo
vse strani kar koli je bilo mogoče obmejiti požar, da vreme gledišču ni ugodno — je napolnilo vse prostore
132
in je s tem najbolj pokazalo, da vé ceniti velike za- po tej sistemi, ktera je jrgla prejšnje ministerstvo sluge gospé Odij	" * m	~
ne
anjckkv , «» » v- vcžuiti vcaicv«	noj oiovcuii , aivj« jo	picjoijjc uiiuioivi. on * v/, • ucř
za narodno gledališče. Drama- doide sreča Avstriji. Ce si ministerstvo za podlago
tično društvo ima v njej kapital, ki naj ga ohrani slo- svojemu delovanju stavi decembersko ustavo
venski dramatiki tudi vprihodnj
(Dramatično društvo) napravi svojo zadnj
stavo letošnje saisone v sa boto dne 30
prila
« - da
Pred- doseže svoj cilj in konec. Sliši se, da se blagi minister
posvetuje s Fishofom; al čemu še dalje posve
pred
slovanské in druge narode hoče pomiriti s tem Nemce v sprednjo vrsto stavi, za Boga! moti se
> }
9
stavljala se bode prvič zanimiva francoska vesela igra Potocki Pot skozi okno" in ponavljala opereta „Pijerot in Vio- tovati se, ker knjiga Fišhofa je prav na drobnonačr-
9
IViil vuuv	X U JJvuii » 1J ulet UJIV1 Utl« ,, -»- 'J V* V« ' " »
ktera se je jako priljubila pri zadnjej představ
X ^ mJL ^ ^^	^	_ Z ^M ^ i«	O /\ lrv i n	nn n i n i 4 n
leta"
Razen tega utegne" se še igrati „Bob iz Kranj
ali
?	- ------J ~ r------ut«v*
program, po kterem se more vrediti Avstrija; Je
tala
začeti^je treba izpeljavati to, kar Fišhof svetuje.
XDMtJVU UVgU UbVgUW OV OU J O Utl f)*^	J	«M^vv^jv ^ vmv«	T J	^	* íwmwj. m f	vt
mesto te igre kaka druga. Bolj natančno poročamo o tudi Cehi dandanes zahtevajo svoje državno pravo
• 11»	it .	V	1 • 1 •	•	V* LI	1 I ____ . J	1 _	1	V • _
tem v prihodnjem listu
(Čitalnica nasa) napravi prihodnj
Če Poljaki, izvzemsi umumuvu onamw , Iivucjvr, ua vi
deljo se jim posebne hruške pekle, se vendar federalizmu
Smolkovo stranko
hočejo
Ce
in da bi
9
,besedo" z malim plesom
A
99
sezono.
Ta veselica sklene zimsko
(0 „besedi", s Utero se je odprla čitalnica rib
ne bodo ustavljali ne uni in ne ti, a tudi pošteni Nemci
ne
;
niska) na velikonoční pondeljek, nam gospodj
>
iz
Ljublj
ondi bili
9
ki so
poročajo čuda lepe reči; vsi na-
vdušeni so prišli lepega petj
kterim je za ohranjenje Avstrije vec mar, kakor za to, da bi tudi vprihodnje gospodo vali vsem drugim narodom. Dobro vemo sicer to, da Magjari na vso moč nasprotujejo federalizmu, ki bi tudi iz groba poklical
enkrat se mora radi-
;--------r	---7 --------««^.V.WJVJV iVUWIHWUUJUJ
izvrstno lepih govorov, druge narode ogerske krone
ki so jih slišali iz ust kmetiških gospodarjev in druzih. kalno konec narediti dvojnima merama in vsi narodi Obširnega popisa radostni pričakujemo za prihodnjilist. cele Avstrije morajo ravnopravni biti. Menda mini-
(.Tudi po Časnikih slovenskih plavajo goske dan- sterstvo seďanje to samo dobro previdi
zato
danes tako pogostoma), da je treba večidel vprašati
se boji
pa
to tudi
?
Je
Tako. na priliko, se je pisarilo
nedavno, da se slovensko pravniško društ
snuje v Ljublj
f
na vrat na nos v pravo djanje stopiti. Naj bode mini sterstva predsedniku stanovitno vodilo to, kar mu je presvitli cesar naročil, rekši: „Naredite mir med
. ki
kterega pravila se bodo v kratkem mojimi narodi!" —- Poslednje dni je počil glas
predložila vladi v potrjenje; tudi govorniške vaje so je izbudil po Hrvaškem in Slovenskem neizmerno ra vzete v program. Mi smo popraševali na pravih mestih
no tem „snutku",
našli nismo ne sledu ne tirú
dost, da za nadškofa zagrebškega pride Strosmajer.
rugikrat se je pisalo, da prof. M
gimnaziji ljubljanski, ekaj, a ne pravega
uči ruščino na tudi tù je čul hitropisec isto vrsto spada tistih 1300
gold
9
o kterih se je besedovalo, da so bili ponujani za poslano po dr. Jan. Bleiweisu 57 gold.
Doneski za S. Jenkov spominek.
Gospodje narodni poslanci deželnega zbora kranjskega,
Baron Anton Zois
vredništvo vladnega slov. časnika. Vidi se, da očka 25 gold., — g. Vomberger, župnik na Primskavem 1 gld.,
99
Tagblatt" ima tudi slov. sinčeke
g. Jož. Levičnik, župan v Zeleznikah 1 gld.,
g. Dominik,
zdravnik v Železnikah 1 gold., — g. Omersa France, trgovec
v Kranji 2 gold.
Sovičar iz domaćih in ptujib dežeL^HH
Novo ministerstvo tedaj imamo. Imenuje se veči- merci v Kranji 12 gld.
g. Indrich Rabas, inženir 10 gold.,
iz Kamnika poslano 41 gold. 70 kr.
9
gospodje zemlje-
9
gospá Ivana Pleiweisova 5 gld.
9
del le „začasno",
to je tako
9
ki
bo skušalo vpeljati g* Alojzi Rabič, posestnik v Radoljci 2 gold., — g. Janez
g. Josip Zavašnik,
„spravo z deželami in narodi v „Cislajtaniji". Ministri Gracelj, posestnik v Radoljci 1 gold.,
pravi so le trije: grof Potock i, grof Taaffe invitez kupcijski pomoćnik v Radoljci 1 gold., — g. Janez Lotric v
. R. S. Mihelač, knjigovez v Radoljci
Tschabuschnigg. Potocki je ministerstvu prvo- Radoljci 1 gold.,
sednik in poleg tega začasni voditelj ministerstva za 1 gold.,
g. Josip Ambrózie v Radoljci 50 kr.,
g. J.
kmetlJStVO, — giwx x aanc jo uiiuioiiQi uutioujm u^xav ■*• • * ««»v.jv.	• y -
in poleg tega začasni voditelj ministerstva za deželno Janez Žumer iz Gorij 70 kr.
grof Taaffe je minister notranjih oprav P* v Radoljci 40 kr., — g. J. S. v Radoljci 50 kr.
9
g
9
g. N. N. iz Save 50 kr.J,

bivši c. kr. dvorni svétnik najviše sodnije gospodičina Ana Skulova iz Save 1 gld., — gospodičinaPola
brambo
vitez Tschabuschnigg je minister pravosodja in Skulova 1 gold.,
g
Josip Pavčič, učitelj na Javorniku
poleg tega začasni voditelj ministerstva za šolstvo in 1 gold., — gospá Ivana Blaž iz Save 1 gold.
>
g. O.
bogočastje; zraven teh treh je začasno vodstvo mini- Schroder iz Save 1 gold., — g. G. Setomini 1 gold.
9
g
sterstva finančnega izročeno bivšemu višemu uradniku Gregor Modic iz Jesenic 30 kr.

g
Josip Korazza iz
y istem ministerstvu K. Dis tier u, o kterem se go- Moste 1 gold.
9
g. J. A. Holcer iz Moste 1 gold.
9
o*
vorí, da je oče nesrečne nove postave pridobitnega Jernej Janša iz Save 50 kr.,
g. Papež, zdravnik iz Save
davka, — vodstvo ministerstva za kupcijstvo pa višemu uradniku v tem ministerstvu de Pre ti s-u, ki je dolgo
50 kr.
;
g. Plahutar Franc iz Save 30 kr.
;
g. Anton
Trevn iz Jesenic 50 kr.
?
g. F. S. v Kranji 5 gold.
služil nekdanjemu ministru Plener-ju in bode od njega težko bolji. Ako pogledamo v časnike vseh dežel, kte-
9
vidimo, da
nihče ne
rim je dano to novo ministerstvo HV dvomi nad njegovo poštenostjo in dobro voljo, odstraniti nezadovoljstvo in pomiriti narode, al na nobeni strani se ne kaže zaupanje do njega. Ministerstvo je sicer v „Wien. Abendp." samo dalo oklicati, da ne zahteva zaupanja, dokler si ga po djanji svojem ne
Kursf na Dunaji 19. aprila.
5% metaliki 60 fl. 65 kr. Narodno posojilo 69 fl. 70 kr
Ažij o srebra 120 £L 65 kr# Cekini 5 fl. 86 kr.
V
Žitna cena
zasluži. Al žal nam je, da moramo reči
, da pot, po
kteri gaje volja doseći svoj blagi namen: „mir med
narodi"
iiaiuui , ni prava pot. .livjucu «mou ^luv^a Diuci lio
more prezreti strašanskih težav, s kterimi se ima ministerstvo boriti, al vsak zreli politikař priznava, da
Noben umen člověk sicer ne
v Ljubljani 16. aprila 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 10
banaske 5 fl. 50.
turšice 3 fl.
sorSice 3 fl. 73.
rži
3 fl. 40. ovsa 2 fl. 50
ječmena 3 fl.
prosa 2 fl. 90.
ajde 3 fl.
Krom pir 2 fl. 10.
Odgovorni vrednik : Janez Murnilí. — Natiskar in založnik : Jožef Blazuik v Ljubljani.