Leto LXV- ŠL 182 LJubljana, petek 12. avgusta I932 Cena Dta labaja vsak dan popodne, izvzemal nedelje in praznike. — InseratJ do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrat Din 2-50, od 100 do 300 vrst 4 Din 3.—, večji mseratl petit vrsta Din 4.—* Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« veJja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO UUBUANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon tt. 2122, 3123, S1H 3125 in 3126 PODBliŽNIOC: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tet 190, NOVO MESTO. Ljubljanska c TeL st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani 5t_ 10.351. PRIČETEK USTAVNE REFORME V NEMČIJI Odmev Gaylovega govora v nemškem tiskn — Vsa javnost z rezervo sprejema njegove napovedi in z nezaupanjem zre v bodočnost Berlin, 12. avgusta s. Ob veliki udeležbi se je vršila >čeraj v plenarni dvorani državnega zbora proslava ustave. Poslopje državnega zbora in vsa javna poslopja v prestolnici so bila okrašena s slavnostnimi zastavami. V plenarni dvorani je bil nad predsedniškim sedežem obešen velikanski orel, nad srednjo predsednikovo ložo pa frrno-rdece-zlata standarda. Po kratki glasbeni predigri je povzel besedo državni notranji minister v. Gavl, ki je v daljšem govoru naglasil potrebo ustavne reforme, fceš, da je danes ravno ta ustava edini vzrok sedanjega stanja. Razmere, v katerih moramo danes živeti, so lahko najboljši dokaz, da je ta ustava nujno potrebna spremembe. " Ta reforma mora predvsem sloneti na spremembi volilnega prava. Odpraviti je treba številne manjše stranke. Razen tega mora dobiti vsaka odgovorna vlada v prvi zbornici pomagača, ki jo bo N5H] pred posledicami parlamentarnih sklepov. Da bo treba ustavo v tej smeri spremeniti, je neizogibno. Za notranjim ministrom je v enakem smislu govoril tudi državni kancelar Pa- pen. Berlin, 12. avgusta. AA. Včerajšnje proslave weimarske ustave so bile povsod brez incidentov. Proslavili so jih na dosedanji način in s tradicijonalno slovesnostjo. Zanimivo je, da so govori, ki so jih imeli zastopniki juznonemških držav na ta dan, dokaj rezervirani in da izražajo nezaupanje napram vladnim ustavnoreform-nim načrtom. V Karlsruhe je uradni govornik med drugim postavil vprašanje, aH ni liberalno načelo, na katerem sloni wei-marska ustava, danes dodobra omajano in mestoma celo uničeno. Vtis je ta, da stopa Nemčija po včerajšnjih proslavah v odločilni stadij načelnih borb. Liberalno berlinsko časopisje si ne prikriva tužnega vtisa, ki ga je zapustil go- vor notranjega ministra barona Gayla. iVosstoche Zeitung« pravi, da je bila včerajšnja prosta?* v znamenja hinavšči-ne in da je državni kancelar Papen včeraj prelomil s dosedanjo tradicijo, ko na kraja proslave ni zakBeal običajnega pozdrava republiki (>Naj živi republika!). Vlada se je udeležila proslave z vidno rezervo. >Berliner Tagblatt« ugotavlja, da notranji minister baron Gavl ni mogel zavreči weimarske ustave, da pa je v svojem govoru izpustil vsako hvalo, kolikor mu je bdlo mogoče. Komentarji Hugenbergovega časopisja so bolj osredotočeni na vprašanje nove vlade. >Kreuzzeitung< vztraja na tem, da je treba v sedanjem položaju obdržati strankarsko neodvisno vtado, ker more le taka vlada izvesti potrebne ustavne reforme. 8 milijonom ljudi grozi smrt JŠ-«5fi Katastrofa, kakršne človeštvo še ne pomni — Voda, kuga in lakota uničujeta Mandžurijo, ki jo je že vojna furija upropastila London, 12. avgusta. Poplavna katastrofa v Mandžuriji je zavzeta tak obseg, kakršnega zgodovina še ne pomni. Zaradi trajnega deževja, ki nastopa v poletni dobi vsako leto, so vse reke tako narasle, da so se pretvorite v vele-toke Hi spremenile rodovitne poljane v nepregledna morja. Po zadnjih vesten, ki so prispele iz Mukdena, je v nevarnosti 8 milijonov ljudi, ki so deloma že popolnoma odrezani od zunanjega sveta. Poleg vode jim preti lakota m razne nalezljive bolezni. Na milijone živali je uničenih in od gnjjočih kadavrov se siri neznosen smrad. Primanjkuje tudi pitne vode, ker je skoro vse okuženo. Sovražnosti med Japonci in Kitajci so ustavljene m vse gleda samo na to, kako bi se rešilo. Pomožna akcija, ki jo je organizirata mandžurska vlada s podporo Japonske, je le kaplja vode v morje. Stotisoči beguncev iščejo zavetja v severnejših pokrajinah. Ljudje umirajo v trumah. Po uradnih poročnih je že do seda] zahtevala katastrofa nad 150.000 človeških žrtev, kar pa je zelo nizko cenjeno. Mukden, 12. avgusta. Katastrofa v poplavljenem ozemlju je vedno večja in narašča od ure do ure. Poleg vode in lakote se je pojavila sedaj še kusa. Obolelo je že več stotisoč ljudi. Ker ni ne zdravil, ne zdravnikov in bolnic, umirajo ljudje kar v trumah. Reševalna in pomožna akcija se mora boriti z nepremagljivimi težkočami. ker je ves železniški promet ustavljen, ceste so poplavljene in je mogoč dovoz zdravil in živil samo z letati, ki pa Jih tudi nimajo toliko na razpolago, da bi se mogla akcija uspešno Izvršiti. Hindenbnrg ne zaupa Hitlerju Dosedanji potek razgovorov je za ral mnogo popustiti, če Berlin, 12. avgusta. V nasprotju z alarmantnimi vestmi, ki so se širile včeraj po Berlinu o nameravanem napadu hitlerjev akih napadalnih oddelkov na Berlin, je po-tekla noč v mestu m okolici popolnoma mimo in brez incidentov. Glavno zanimanje poetične javnosti je sedaj usmerjeno na uspeh -izgovorov, ki jih vodi Papen s Hitlerjem na oni in Hin-denfourg 6 Papenom in Hitlerjem na drugi strani. Kot najvažnejši rezultat razgovo rov dosedaj označuje »Deutsche Allgemeine Zeitung« dejstvo, da je dal Hindenburg Hitlerju jasno razumeti, da ga ne smatra za Hitlerja precej neugoden m bo moli oče priti na krmilo tolikega svojega zaupnika, da bi mu mogel brez rezerve izročiti preztdijalno vlado. Položaj ie sedaj tak. da bo Hitler odšel s ..o-šarioo. če se ne bo odločil, da podpira Hin-denburgovo prizadevanje ohranitve strankarskega sistema. Proti temu pa se j« Hitler ves čas najbolj ogorčeno boril. Ako pristane na to, da vlada skupno z drugimi strankami, predvsem s centrumom. potem bo za pred prevzemom kan cela rs tva opušta J kardinalno točko svojega programa. Centrom, ki je pripravljen podpirati Hitlerjev kabinet, bi dosegel s tem svoj prvi triumf nad Hitlerjem. Japonska, Italija in Nemčija izstopijo iz Društva narodov? Velika nervoznost v Ženevi — Izstop teh treh držav W spravil v nevarnost tudi svetovno razorožit veno konferenco London, 12. avgusta. Diplomatski sotrudnik »Daily Teiegrapha« poroča svojemu listu iz Ženeve, da pričakujejo v ženevskih krogih vsak čas izstop Japonske iz Društva narodov. Japonska Je že v reku razprav o japonsko-kftajskem sporu večkrat zagrozila z Izstopom, nedavno objavljeno poročilo preiskovalne komisije Društva narodov v Mandžuriji, ki hudo obtožuje Japonsko, pa |e izbilo sodu dno. V krogih Društva narodov mnogo razpravljajo o tem in izražalo bojazen, da bosta Japonski sledili tudi ftaliia hi Nemčija, ki sta Tselo nezadovoljni s potekom raz-orožlrvene konference, ker ni ugodila njunim zahtevam. V tem primeru bi bil spodarske konference resno ogrožen m nastaja vprašanje, ali v takih okoliščinah sploh kaže sklicati svetovno gospodarsko konferenco. Vsekakor pa bo morala biti ta konferenca, ako pride do nje. čimbolj neodvisna od Društva narodov. Inki konflikt London, II. avgusta. AA. Organ delavske stranke >Daily Heraldc piše. da večina irskih farmerjev ne more več prodati svojih pridelkov na Angleškem in je zato pričakovati, da v prihodnjih mesecih ne bodo mogli vrniti bančnih predujmov. List meni. da bodo banke najbrž priti-* snile na De Valero, naj pospeši ureditev Bled, 12. arvgusta. Kakor že javljeno, so včeraj prispeli na Bled ministrski prexfeednsk dr. Srškić, minister dr. Albert Kratner, prometni minister inž. Lazar RacfivojevJč, vojni minister general Stojanović in ztan-nji mkiister dr. Boško Jeftić. Razen ministra dr. Kra-merja, ki ima na Bledu svojo vilo, so se nastanili vsi Tm-nstri v Parkhoteln. Včeraj popoldne ob 5. je bfl sprejet v daljši arvKfejenci mm-rstrski predsedinik dr. Srškić, za nJim pa -minister dr. Kra-mer. Nj. Vel. kralj je oba pridržal na večerji. Minister dr. Kraljevič v Kranjski gori Ljubttana, 12. avgusta. Davi je z beograjskim brzovlakom prispel v Ljubljano minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljević. V Ljubljana ni izstopil, marveč je potoval z istim vlakom dalje v Kranjsko goro, kjer namerava ostati nekaj časa na odmoru. Ob priliki svojega prvega poseta pri nedavni gasilski slavnosti na Gorenjskem je tako vzDrubil gorenjske kraje, da je sklenil tu prebiti svoje počitnice. Poslanec Lončar zaprisežen Beograd, 12. avgusta, v. Včeraj je novi poslanec kranjskega sreza g. Ivan Lončar, župan v Tržiču, ki je prišel v Narodno skupščino kot naslednik od-stoprvšega poslanca župnika Barleta, položil v predsednistvn Narodne skupščine prisego v roke prefeedlmfka dr. Kumanudija. Z večernim vlakom se je vrnil domov, da stopi takoj v stike s svojimi voliloi. Ker kot poslanec rte more biti župan, bo te dni odložil svoje županske funkcije- Odvetnik zahteva zaščito po zakonn o zaščiti kmetov Sabotira. 12. avgusta- O zanimivem primeru razpravlja okrožno sodišče v Suboti-ci. Tamošnji odvetnik dr. Milorad Mijatov je kot veleposestnik zahteval zase ugodnosti po zakonu o zaščiti kmetov, ker je njegovo posestvo prezadolženo in ga pritiskajo upniki. Sreeko sodišče je njegovo zahtevo odklonilo s motivacijo, da ni samo poljedelec, ampak po poklicu v prvi vrsti odvetnik. Zoper to razsodbo se je dr. Mijatov pritožil na drugo instanco. Tako v pravnih krogih kakor ostali javnosti sedaj z napetostjo, pričakujejo, kako bo odločila druga instanca, ker gre za načelno vprašanje, ali spadajo pod zaščito tega zakona tudi osobe, ki se ne bavi jo samo s poljedelstvom. • Jugoslavija ne bo sodelovala pri evropskem krožnem poleta Beograd. 12. avgusta. Letošnjega krožnega poleta po Evropi, ki je določen za športna letala, te Jugoslavija ne bo udeležila. Vzrok je v tem, da je bila letalska tekma Male antante, ki se vrti vsako leto meseca avgusta, preložena na poznejši čas Zaradi tega nafti letalci nimajo dovoli ča sa, da bi se m LJubljana v očeh nepristranskega tujca Neznosen smrad iz Ljubljanice in prah odganjata tujce Ljubljana, 12. avguste. Te dni se je mudil v Ljubljani po opravkih neki Nemec, Id razstavlja vsako leto na ljubljanskem velosejmu in je moral pripraviti vse potrebno za udeležbo na jesen sik i prireditvi našega velesejma. V Ljubljani se je mudil nekaj dni in spremljala sta ga dva znanca iz Nemčije, ki eta si tudi hotela ogledati Ljubiljano. saj je propaganda za Jugoslavijo, zlasti pa za Slovenijo, zadnje čase v inozemstvu zelo živahna. Dotični gospod je pa v naglici spravil na papir nekaj misli o Ljubljana v tujsko prometnem pogledu, ki se nam zde vredne, da jih objavimo. »2*1 moram povedati,« — pravi Nemec, »da sta bila gospoda zelo razočarana, v prvi vrati zaradi vsem higijenskim predpisom nasprotujočih raizmer. V nobenem večjem mestu bi ne bilo mogoče, da bi stala voda pri regulacijskih delih cel teden v strugB. Nobeno nase večje mesto bi ne trpelo, da bi neznosen smrad za strtimi,j al vse mesto. Ko sem bil z znancema v LjuHjani. se je širi v soboto naravnost neznosen smrad, ki se je razširil po vsem mestu. V hotelih 6o morala biti povsod okna zaprta, tako da smo raje prenočili iizven mesta, sicer pa zapustiti mesto čim prej, kajti o bivanju v njim v takih raizmerah ni moglo biti govora. Po informacijah, ki smo jiih doiMIi od domačinov, bodo trajala regulacijska dela še 2 do 3 leta. Prepričan sem, da bi radi prišli v Ljubljano mnogi letoviščarjd iz Nemčije in Avstrije, saj je življenje v mestu poceni in okolica je zares divna. Toda v teh nehigijenicniih razmerah je iztkijučeno, d* bi hodili tujci v Ljubljano. Vodo bi bilo treba vsaj 2 do 3 krat dnevno izpustiti iz struge, kar bi se zrvečer prav lahtko storilo. Potem pa oblaki prahu, to je druga občutljiva toSka vašega mesta. Popoldne smo bili na promenada na Aleksandrovi cesti, toda avtomobili so neprestano dvigali oblake prahu, ta/ko da srno morali promenado zapustiti. Ceste bi bfiio treba 3 do 4 krat dnevno škropiti odnosno polivati, kakor j h pri nas. Pri nas mora poleg tega vsak hiStir posestnik trotoar pred svojo hišo poškropit vsak dan že ob 5. zjutraj, pa rudi čez dan večkrat. Pri vas v Ljubljani pa o tem ni govora. Namesto da bi jtiih šlcropili, pometajo delavci ceste in trotoar je z dolgimi, predpotopnimi metlami in dvigajo ves prah. Le ogflejte si te oblake prahu! Gospoda, kri sta hodila z menoj po mestu, gotovo ne bosta delala propagande za Ljubljano an ne bosta navduševala nobenega drugega letoviačarja oaj pride v Ljubljano, pa naj je se talko lepo pri vas. Morda padejo te besede na rodovitna tla. To bi bilo želeti v interesu tajskega prometa. Izvoz vina v popolnem zastoju V meseca fimifu Je bik) Izvoženih samo 17 vagonov — Pred pogajanj s Francijo za dosego primernega kontingenta Beograd, 12. avgusta. Zveza vkio-gradhikov in sadjarjev se je obrnila na kmetijsko ministrstvo s prošnjo, naj bi vlada po diplomatski poti poskušala doseči v Franciji primeren kontingent, okrog 200.000 hI, za izvoz našega vina po znižani carini. Svoječasno je Francija to zahtevo odklonila, češ, da dovoljuje uvoz po znižani carini samo onitn državam, ki ne dajejo izvoznih premij. Ker je pri nas tozadevna določba sedaj spremenjena in se izvozne premije ne plačujejo več, je takratni zadržek odpadel. Zaradi tega upajo, da bo mogoče doseči sporazum. Vinogradništvu v naši državi bi bilo * tem zelo pomagano, četudi s tem vinska kriza še ne bi bila odpravljena. Položaj na vinskem trgu se je v zadnjih mesecfh zek> poslabšal in je izvoz vina skoraj popolnoma zastal. V mesecu juniju je znašal izvoz vina komaj 17 vagonov v vrednosti 03 milijona Din. Od obstoja Jugoslavije izvoz vina ni bil še nikdar tako majhen. Meseca maja je bilo izvoženih še 26 vagonov, skupno v prvem trome seč ju letošnjega leta pa 200 vagonov. Če ne bo mogoče zasigurat! primernih tržišč za naša vma, bo izvoz vina sploh prenehal. Toča napravila za 150 milijonov škode Po poplavah, kobilicah in raznih ujmah Je t dunavski banovM pobila še toča nad 420.000 oralov setev Beograd, 12. avgusta. Rodovitno Vojvodino, Banat in Bačko so zadele letos kar po vrsti razne vremenske nesreče in druge ujme. Spomladi so poplave uničile velike komplekse posejanega polja, nato so se pojavile kobilice, ki so na tisoče hektarjev popolnoma upropastile, za njimi se je pojavila Se rja na pšenici, kar je pridelek zopet precej zmanjšalo. Sedaj pa je Še toča napravila ogromno škodo. Kmetijski oddelek banske uprave dunavske banovine je sedaj prejel službena poročila m uradne cenitve škode. Letos je toča v dunavski banovini napravila trikrat večjo škodo kakor lansko leto. Lani so cenili škodo na 65 milijonov, letos pa znaša po uradnih cenitvah okrog 150 milijonov. Najhujše je prizadet srez Šid v Sremu, kjer je toča pobila na 22.000 oralih popolnoma vse, tako da bodo morali polja preorati. Skupno je uničenih 420.000 oralov polja. Ostri ukrepi zoper španske opornike Madrid, 12. avgusta. Voditelj vojađee revolucije general Sanjurtjo je bril sinoči v sp-emstvu štirih oficirjev prepeljan v Madrid in je zaprt v policijskih zaporih. Zasliševali so jsja vso noč. San juri jo je zel r potrt in odklanja vsako hrano. Predsednik republike je podpisal uredbo, ki pooblašča vlado, da po svobodnem prevdarku izreče kasarn" za vodiitdje upornikov. Ob enem je vladi naročil, da najstrožje kaznuje vsak napad na republiko, bilo v besedi, tisku ali dejanju. Delavstvo v Seviflli je preklicalo gene-rakio stavko, ker je upor v celota zadušen 'n povsod, zopet vzpostavljen red in mir. Amerika nroti brisanju dolgov Waahington, 12. avgusta. Predsednik Hoover je imel sinoči nagovor na predstavnike republikanske stranke. Y svojem govora se je dotaknil vseh aktualnih vprašanj mednarodne In ameriške politike. Med drugđm je glede vprašanja vojnih dolgov dejal, da Je njegovo stališče proti brisanja vojnih dolgov znano. Prepričan je. da bi praktična razorožitev omogočila državam - dolinicam, da izpolnijo svode obte Amerika. Mimo taca bi bate Amerika pripravljena priznati evropskim dolžmikom razne olajšave, če se Evropa odloči za primerne koncesije Ameriki, slasti glede prodaje ameriških agrarnih pridelkov m industrijskih produktov na evropskih triiSeth. Glede vprašanja prohibicije je Hoover naglasil, da se bo dalo to vprašanje najlažje urediti na ta način, da se pusti posameznim zveznim državam proste roke, da po svojem preudarku pro-hlbicijo ohranijo, omilijo ali ukinejo. VeRk deficit v bolgarskem proračunu Sofija, li. avgusta. AA. Zaključena bilanca bolgarske drŽave za finančno leto 1931/32 izkazuje deficit £91 milijonov levov. Dohodki so v budžetu za to leto znašali 6.475 milijonov, izdatki pa 7.366 mili. jonov levov. "~~~~"~™ LJUBLJANSKA BORZA. ~~" Devize. Amsterdam 2290.96 — 2302.32, Borim 1352.66 _ 1363.16, Bruselj 789.41— 793.35, Curih 1108.36 _ 1113.85, London 197.64 — 199.24, Newyork ček 5672.14 — 5700.40, Pariz 222.99 _ 224.11, Praga 168.23 _ 169.09, Trst 290.68 _ 293.08. INOZEMSKE BORZE. Curih, 12. avgusta. Pariz 20.11, London 17.88, Newyork 513.5. Bruselj 71.225. Milan 26.25. Madnld 41.30. Amsterdam 206.70. Berite 122.17, Softja 3.72, Praga 16.18, Var* 97.50. Bofcareftta 8.0f. Nočna plavalna tek povsem xadovoljml z LJuMJana, It. avgusta. Nočne prireditve so postale pri nas zelo popularne. Sinoćnji potJotilni nastop jugoslovenske plavalne ekipe Je privabil na kopališče Inrije nad 1000 gledalcev. Lmpo-zaoten je bi posjed na aribono, ki je bila zasedena do zadnjega količka. Zanimivo je, da so pričeli z gradnjo tribune Sele ob 18. zgradili So jo pa s prav ameriško naglico in je bila v drven urah popolnoma dograjena. Tehnično izvrstno razdeljena razsvetljava je .izpremenila bazen v beli dan. gledalci sami pa so bili v temi. Za skoke je bil nameščen na improviziranem piramidnem stolpu močan žaromet tako, da se je skakače prav dobro videlo. Tehnično je bila prireditev vsekakor na višku, spored je bil pester, ni pa povsem zadovoljil, ker je pokazal premalo borbe in so zaradi tega mnogi zatrjevali, da je bila prva nočna plavalna tekma mnogo zanimivejša. Največ ljudi je prišlo, da bi videli dvoboj med Senaanovićem m VVilfanom, po vsaki točki si slišal vprašanje: kdaj pride na vrsto točka 100 m prosto. Končno je prišla ta točka na vrsto, vendar Wtffan ni nastopa, ker je tik pred tem plaval 100 m hrbtno. Bila ie to vsekakor režijska napaka, po čigavi krivdi, ne vemo, številni medklici so pa pričali, da gledalci niso s tem zadovoljni. Vsi so namreč natihoma upali, da bo Wilfan premagal svojega najnevarnejšega tekmeca po napeto zanimivi borb!, videli so pa le. kako je Senjanovič enostavno svojima konkurentoma pobegnil in bre-z boja dosegel prav dober čas 1:03.3. Za gledalce je bilo to premalo, čeprav se je mogel poznavalec prepričati, da je »Senja« v sijajni formi in da bi lahko dosege! še boljši čas. Največ krika je dvignila točka 100 m prsno, kjer sta poleg treh Uiriianov nastopila rudi Birimiša in Grkinič. ki bosta zastopala barve Jugoslavije na bližnjem dvo-matehu. Oba reprezentanta sta že pri startu izgubila več metrov ter sta v nadaljnjem plavala tako ležerno, da sta priplavala na cilj kot zanja. s precejšnjo razdaljo za Ilirjani. Nekateri gledalci so menil-:, da se je pri sestavljanju reprezentance zgodila krivica, večina je pa takoj uvidela, da Birimiša in Grkinič nočeta resno plavati in vsi skupaj so dvignili ve-lik hrup. Že med plavanjem so se razlegali ostri žvižgi, po razglasitvi rezultata pa se je ti-sočglava množica strnila v soglasen protest™ krik. Na račun obeh plavačev so padale najrazličnejše opazke in ljudje so se le s težavo pomirili. To sta bili edini točki, kjer občinstvo nI prišlo na račun, z vsem drugim pa ie bilo prav zadovoljno. Poznavalca je, kot rečeno, Senjanovič povsem zadovoljil, čeprav rc plaval z VVUfanotn, kakor je bilo v časopisih objavljeno. Ima povsem sličen stil kot Wilfan. Nič več ni bilo videti (krčevitih hitrih gibov, kakor je plaval še nedavno. Njegov način plavanja je zdaj sličen Bara-nvievenru, noge delujejo z neverjetno brzino, dočim so potegi rok dolgi in izdatni, dihanje sledi na vsake tri udarce. Senjanovič plava tako, kakor vsi veliki plavači mednarodnega slovesa. Gledalec dobi občutek, da se plavač prav nič ne trudi, se pt potem čudi, ko sHsi, kako dober je doseženi čas. Isto je pri Vvilfami v hrbtnem plavanju. Tu je bila konkurenca mnogo hujša, Marčeta in Žirovnic sta jugosk)venskega rekorderja prisilila k borbi. Kljub temu pa večina navzočih niti malo ni mislila, da bo čas zmagovalca za 1.3 sekunde boljši od državnega rekorda. Z veseljem moremo konstatirati, da je VVilfan spet v formi, da je celo boljši kot kdaj prej, le škoda, da nd plaval v predpisanem trikom in njegov čas ne bo priznan kot rekord. Največja VVilfanova odBka je njegov izredni stan. S krepkim odbojem se vrže pod vodo in se prikaže šele po približno 10 metrih. Gledalci so bili naravnost elektrizirani. Predzadnja točka večera so Kili skoki. Nastopila sta Ilirijana Kordelič in Ziheii v izbirni tekmi za MiMstatt. Zasluženo }e zmaga! seniorski državni prvak KordeliČ z majhno razliko 4 točk pred juniorskim državnim prvakom. Mladi Ziherl jo vodil do zadnjega skoka, celi vijak pa se mu je popolnoma ponesrečil in ga je Kordelhč prehitel. K termi je treba pripomniti, da so sodniki ocenjevali Ziherla vsekakor predobro. Res je mladi skakač, ki je nedvomno največji talent, kar jih je do zdaj imela Jugoslavija, napravil dva aH tri skoke skoro brezhibno, vendar je bil Kordelič v splošnem boljši in bi morala biti razlika točk znatno večja. VVaterpolo reprezentanca je sigurno odpravila z vratarjem Majičem ojačeno Ilirijo s 7:0. Ilirijani niso bili niti malo časa nevarni in niso oddali nobenega strela na gol. Reprezentativni so se pokazali kot izredno hitni, zdi se pa. da so Madžari igrali boljši, zlasti v tehničnem pogledu. Glede ostalih točk, se je mogel gledalec prepričati, da ima Ilirija prav dober naraščaj. Junicrka Groschljeva je velik talent in bo kaj kmalu nastopila dedščino Lampretove. Največje priznanje in splošno občudovanje pa so želi najmlajši. Brlo ie to 10 absolventov plavalne šole SK Ilirije, ki io je vodi! trener Ulaga. Naravnost neverjetno ie. kaj se da priučiti v dobrih dveh tednih. Doseženi časi so več kot zadovoljivi, iz te mlade generacije se bodo kova streha že raytr-«ana. je uporabna vsaj še njegova palica, ko je pa človek star, ni več za nobeno rabo. Boječe je hodila od prodajalke do prodajalke, ni si upala prositi. Ni vpraševala po cenah. Čeprav je imela s seboj cekar. Boječe se je ustavila pred prodajah ji .i i in proseče ogledovala krompir. — Kupite ga. mnmica. saj je poceni! Zmajala je z glavo, rekla pa ni nič. Nastavila je prazen cekar in kmetica je vrgla vanj krompirček. Oddrsala je naprej. Prod nekaterimi prodajalkami je stala delj Tasa. ker je niso opazile, tu in tam Sc pa ni upala ustaviti, kjer je bik> več liudi. Bala se je, da bi je kdo ne videl ter morda naznanil. Beračenje je pač prepovedano, toda pomagaj si drugače, če si more?! Ustavila se je pred kmetico, ki je imela lep krompir. Dolgo ga je ogledovala, toda kmetica je ni opazila. Končno se je pa le opogumila ter stopila blrže. — Kaj bi pa radi, mamica, ali boste kaj kupili? Zmajala je z glavo ter pokazala a krompir. Tedaj je pa pristopila široka gospa in jo odrinila, da se je uboga starka kar opotekla. — Grozno, kako so nerodne te ženske, človek ne more niti do krompirja! Sam v napoto so, ne kupi pa itak nič nobena! — se je repenčile gospa. Starka je tavala med kupi blaga in proseče i/tegovala cekar. Tu in tam se je kdo zadel ob njo in zagodmjal. oia je pa hodila čedalje bolj upognjena in trudna. Cekar se ji je zdel strašno težak, čeprav *o b'!i v njem samo triie kromoirji. Morali bi govoriti o množici ljudi, ki so brez kruha in stanovanja, ne le o p- samez-nikih. Toda, če govorimo o teh množicah, ki se čedalje bolj množe, o tej najšira! ši bolezni današnjega časa, zvene vse besede le tako suhoparno, gre samo za statistiko, naštevajo se brezposelni samo s stališča zgolj gospodarskih vprašanj, -a socijalno vprašanje se pa pozablja, beda se nam zdi zgolj činitelj, ki ga nihče ne domneva (razen tistih, ki trpe zaradi n,e), da je zlo in najhujša rana ter krivda, ki laži na družbi Zaradi množice dreves ne vdimo več gozda, tarnanje je postalo tako vsakdanje, da ga nihče več ne jemlje resno in nekateri celo trde, da ljudje izkoriščajo slabe ča«e v izvestne namene, ko govore o bedi, brezposelnosti ter trpljenju množic. Pred uradom za stanovanjske zadeve na magistratu je stala delavčeva zona s tremi otroki. Najmlajšega je držala v naročju, večja sta pa stala boječe ob ni, kot da že čutita in razumeta vso težo življenja S strahom čaka človek tako pred vrati, za katerimi bi se naj odločila njegova usoda, v upanju, da mu bodo morda pomagali In v bojazni, da je vse zaman, karkoli stonš in kamorkoli se obrneš. — Zaradi stanovanja ste prišli, kajne? — Da, — je odgovorila boječe. — Stanovanje iščem, _ glas ji je zadrhtel — Da. s stanovanji je zdaj težava. Toda mestna stanovanja so vedno zasedena. — Dragih stanovanj ne moreš plačati, cenenih pa ni. Doslej smo stanovali v tovarni, kjer je mož delal Nedavno so ga pa reducirali in zdaj se moramo seveda tudi izseliti. — Hudo je, ker imate druiino. Morali bi gledati bolj na taksne delavce, ki imajo družine: — Pa ni« ne gledajo. Vseeno jim je, koga odpuste. Pač pa pravijo, da morajo nameščati mlajše delavce ter počasi izriniti starejše. Potem je vseeno, ali m sta rej Ji poročeni ali ne. — In »daj bi najbri radi dobili kakšno ceneno mestno stanovanje? — Ne vem, kako in kaj bo- Da bi naar dali vsaj kakšno barako v Sibiriji. Saj smo z vsem zadovoljni, eamo, da na bomo na prostem. Zakaj Čakam, da pride gospod. Človek ne sme takoj obupati, vse mora poskusiti- Bo že kako. Vajeni smo vsega hudega._ Na uro so prišli gledat Ljubljana, 12. avgusta. Vsa Ljubljana jih je bila polna, kar se je zlasti občutilo sredi mesta, kjer so zadevali povsod ob meščane. Ljubljančan) se na ulicah nikomur ne umikajo, saj so doma, ti kmečki gostje so pa imeli dovolj opravkov že s samim ogledovanjem mesta, zato je bilo na ulicah nešteto ka-rambolov. Meščani so poštah pozorni, pri zaletavanju so se toliko zbudili iz drema-vice, da so opazili, kako si ogledujejo deželam Ljubljano. Namrdnili so se, češ, kaj iščejo v Ljubljani, ki se je vendar poleti vsi tako iaogibljejo, kot da je okužena. In so se ustavljali kmetje, ženske v dolgih in nabranih krilih, zavite v velike rute in obložene s težkimi cekarji, otroci v napol gosposkih oblekah m možaki obloženi s culami in dežniki; ustavljali so se pa tudi meščani ter gledali kmete kot prikazni, dočim so izletniki nemo občudovali hišo za hišo in se zlasti ustavljali pred izložbami. Ljudje so trudni komaj vlačili noge za seboj ter so se stražniki na križiščih cest bali, da bo zastal promet, kajti kmetje so se kar na lepem ustavili sredi Marijinega trga; nekaj jih je občudovalo cerkev, kmetice so zardevale ob pogledu na Prešernovo tovarišico, možaki so si pa uravnavali ure po električni. Meščani, ki so se pražili v tramvaju, so izstopili nalašč, da vidijo, kaj išče toliko kmetov v Ljubljani. Izletniki so počasi odkolovratili naprej, meščani so pa godrnjali, češ, da imajo kmetje toliko denarja, da ga lahko razmetavajo po Ljubljani, dočim meščani ne morejo nikamor iz mesta. — Ne bodi čuden! Naj puste denar v mestu, ki ga tako krvavo pogrešamo! — Pojdi se kadit! Kdaj ti je taksen kmet še prinesel kaj denarja v Ljubljano? Saj vidiš, da imajo polne cekarje in cule! Kuhan fižol primeso s seboj in pridejo samo gledat na uro. Ne smemo jim pa delati krivice; obiskali so avtomatični bife. kjer so se po-krepčali z malinovcem in pivom. Niso pa znali streči avtomatom ter so jim moral! priskočiti na pomoč uslužbenci. _ Od kod ste pa prišli? jih je vprašal meščan v bifeju. — Iz Konjic —, je odgovoril ponizno kmet ter bil kar presenečen, da ga je nagovoril takšen gospod. — Ali ste obiskali samo Ljubljanor — Z Brezja prihajamo. — Ali je dovolj dežja, ste molili zanj? — Suše pa ni. Treba bi pa bilo romati na Brezje, da bi ne bilo drugačne suše. _ Ker lahko romate tako daleč, mislim, da vam še ni sile. — Maral sem iti, ker se je žena zaobljubila, da bova šla na Brezje, če bo sreća pri živini. Krava je vrgla teličko, pa sva šla. Denar sem si pa izposodil, vrnil ga bom, čim prodam tele. Lahkoatletsko prvenstvo Ljubljana, 12. avgusta. Jutri ob 15. uri se prične na igrišču Ilirije zanimivo lahkoatletsko tekmovanje, t. j. prvenstvo Ljubljane za poedince. Kakor je znano po objavi v časopisju, je šestorica članov ASK Primorja začasno v postavi, ki bo zastopala jugoslovenske barve oktobra na balkanski olimpijadi v Atenah. Pa tudi jugoslovenski prvak v maratonu Stane šporn (Ilirija) in dolgo-prugaš Bručan sta močna favorita za ie-prezentante. Na ta način bi tvorili jedro jugoslovenske reprezentance baš Slovenci, ki so vsi prijavljeni za jutrišnje tekmovanje; prireditev bo torej zelo zanimiva. Pozabiti pa tudi ne smemo, da so se po letošnjem prvenstvu moštev širile zlasti v ilirijanskih vrstah trditve, da je Primorje kvantitativno boljše od Ilirije, da pa ga Ilirija sigurno prekaša s kvaliteto svojih atletov. Ker se slednjega oba kluba dobro zavedata, sta prijavila za jutrišnje tekmovanje svoje najboljše atlete, ki bodo z vsemi silami branili prestiž svojih klubov. 100-metcrska proga obeta biti najzanimivejša zaradi ostre borbe med Primorja-šema Skokom in Kovačičem ter znanim desetoborcem Hiriianom Nelijem Zupančičem, kj se je za to tekmovanje vestno pripravil. Favorit za prvo me3to je vsekakor Primorje, toda za zraa?o bo potreben dober cas. Met krogle je absolutna domena Ilirije, prvo mesto pa je več ali manj sigurno Neliju , Skok v daljavo bo zopet zbral na start elito naših skakačev. Omenjamo znanega Korčeta, odličnega peto-borca Stepišnika Milana ter starega ruti-nerja Outrato. V teku na 400 m ima po letošnjih rezultatih največ Izgleda na zmago Neli, moral se pa bo resno potruditi, ker Korče in Putinja ne bosta hotela poleg le gledati. Kakor v vseh metih razen kopja absolutno prevladuje Ilirija, je pričakovati tudi v metu diska Stepišnikove zmage, morda bo nevaren Slamič (Primorje), če je res opustil nogomet. Tekmovanje na 1500 m izgubi mnogo na privlačnosti, ker zaradi kazni ne more nastopiti Primorjaš 2orga, ostali Primorjani pa bodo težko dosegli Ilirijane Lejko, Sporna. Ostermana in druge. Novost za našo športno publiko bo met diska na helenski način. Opozarjamo, da je ob priliki lanskega drž. prvenstva rekorder dr. Naranči« le s težavo premagal Nelija in Stepišnika, ker pri tej disciplini ne prihaja toliko v poitev izdelana tehnika kot prirojena moč. Proga 10 km je bila vedno elitna točka naših prireditev, ker je poznano, da imamo Slovenci odlične dolgo-progaše v v»Oj državi in držimo že več let izmenoma prvenstvo v cross countryju. Nastopili bodo Ilirijani Bručan, Senca r Polde in drugi, med njimi kot favorit tudi Stane šporn, ki se je pravkar vrnil iz Varšave, kjer je absolviral tamkajšnjo športno Bolo. Upamo, da se bo posledica spremembe stila ugodno pokazala na od-Učnem času ta sovam rekordu. Zadnja točka tekmovanja 4-krat 100 m. v soboto bo Štafeta Teniški turnir Iliriji Ljubljana, 12. avgusta. Zanimanje za turnir se stopnjuje od dne do dne — jutri ob 3. popoldne se prične. Številne prijave iz vseh krajev, posebno Iz Zagreba prihajajo vsak dan, tako da bo zbranih na Dirij. nad 50 igračev in igralk, ki se bodo borili za ponosni naslov nac. prvakov dravske banovine. Pallada, Brigič, Punčec, Kukuljevič, An-tolkovič, Freudenreich, Frdte. Hitzel, Truden, Ravniharjeva, Maksimovičeva in fie nebroj drugih — so imena, ki so v našem teniškem svetu dobro znana. Igralci, ki so že v Ljubljani, so do včeraj trenirali, danes in jutri dopoldne se sploh ne igra — pripravljajo se igrišča postavljajo tribune in vse potrebno, da bo turnir v vsakem pogledu dobro pripravljen. Lepa darila, ki so razstavljena in bodo Še jutri prispela, so zelo povečala zanimanje tekmovalcev. Darila so razstavljena v izložbi trgovine >Noblesse< poleg Daj-Dama. G. Ravnikar, >Noblesse« pa je poklonil kot prijatelj teniške sekcije Ilirije prvo darilo za dame posamezno. Razumljivo je, da lepa darila vzbujajo splošno pozornost športnega in drugega občinstva, ki bo prav gotovo vsaj po en dan prisostvovalo turnirju. >llirija« pošlje v boj vse svoje moči in je upanje, da bo v gotovih točkah uspela. Zagrebčana Pallada in Brigič sta že ves teden predmet splošne pozornosti. — Včeraj se je vršil ekshibicijski turnir, na katerem sta nastopila Truden in Kmet proti Za gr ebčanoma. Propagandnemu turnirju je prisostvovalo nad 50 ljudi, za trening-turnir vseka-ko lepo število in lahko računamo, da bo obisk vse tri dni lep. Vstopnina je nizka in zato vstop vsakomur omogočen. Danes, v petek 12. avgusta ob 7. zvečer v lokalu na igrišču seja turnirske uprave, na katero so vabljeni vsi gg. odborniki. — Motokolesarska borbi, ici se jo pričala> z ogromnim zanima.ij*»m dne 14. t. m., bo gotovo eden največ-ih praznikov našega motokolesarstva. kjer bodo prvič pris,; «• postev tudi inozemni vozači Točke programa, ki se bodo pro.zvajalc ves popoldan, bodo za Ljubljano po skoraj dvujs*' tieineni presledku gotovo vi";ek tovrstne športne senzacije, posebno 5o, ker bo v njih zastopan širom Evrope znani in ternacionalec Gatternis? iz Gradca. Ker je ob tej priliki pričakovati ogromne udelež be posetnikov, je igrišče temu primerno urejeno iako glede sedežev kakor tudi stojišč in bo pregled vseh dirk mogoč popolnoma neovirano. V interesu reda kakor tudi v izogib eventualnim nesrečam, se cenjeno občinstvo vljudno opozarja, da se brezpogojno pokorava odredbam rediteljev. _ Kolesarsko društvo »Sava« poziva vse člane, da se sig-urno udeleže nedeljskih kolesarskih dirk na novem dirkališču Z.SK Hermes. ZbtraVišče ob 13. na Kongresnem trgu. — Koturaški savez, pododbor Ljubljana, pozivlje vsa včlanjena društva, da se udeleže v nedeljo mednarodnih dirkalnih dirk na novo otvorjenenn prostoru Z-SK Hermes. Zbirališče ob 13. na Kongresnem trgu. Športni list. Izšla je 22. letošnja številka športnega listac, edinega glasila naših športnikov. V uvodu prinaša zanimiv in aktualni članek uglednega našega zdravnika — bivšega nogometaša — dr. M. M-a »Kriva pota našega nogme-ta«, v katerem nazorno predočuje m pod črtava vzroke neuspehov in dekadenci na-šetja nogometa. Poduobno je tudi poročilo o berbi za Petrinovicev pokal v Splitu, slede poročila o nogometu, občnem zboru LNP, olimpijadi v Los Angelesu, mednarodnem teniškem turnirju na Bledu itd. Uprava in uredništvo Športnega lista* sta v kavarni -Evropa Naročnina za celo leto stane, 80, za pol leta 40 Din, posamezna številka pa velja 20 Din. _ Iz Kranja _ Nogomet v Kranju. Preteklo nedeljo je prvak Koroške SK Austria v Kranju dokazal, da mu prav zasluženo pripada to mesto. Najbrž je goste premotil neodločen rezultat proti KAČ, da so kompletno prvo moštvo poslali v Kranj. Ti so domačine seveda v vseh ozirih daleč nadkriljevali in na igrišču absolutno odločali- Rezultat 11:2 ne odgovarja toliko poteku igre kot njhove mu znanju, sposobnostim in odlični igri. Sc razred zase. v katerega Korotan naenkrat še ne spada. Zanj je to le dobra šola, za klub pa hvale vredna zasluga, da skrbi za gostovanje tako odličnih gostov. Dobljeni goli so bili večinoma neubranljivi, poraz neizbežen. Za praznike se nam ob t-ta pester program s štirimi nogometnimi tekmami. V nedeljo nastopijo SK Bratstvo (Jesenice) rez. : Korotan rez., SK Grafika (Ljubljana) 1 : SK Korotan I, v ponedeljek pa se srečajo SK Korotan (Ljubljana) rez. : Korotan (Kranj) rez., SK Disk (Domžale) : SK Korotan I. To pot so si moštva zelo enakovredna in se bodo za dosego zmag vršili prav trdi boji Zanimanje s strani publike je veliko, ker Grafika in Disk v Kranju Še nista nastopila Tekme se prič-no v nedeljo ob 16., v ponedeljek pa ob 15. uri. — Obisk tujcev v juliju. V prejšnjem mesecu je obiskalo naše mesto 154 tujcev, medn jimi 132 Jugoslovanov in 22 inozem-cev. V primeri z junijem se je število Jugoslovanov več kot podvojilo, Število ino-zemcev pa je nazadovalo za 8. Vzrok prirastka je letoviška sezona. Kranj je izhodišče za letovišča v Kokrski dolini, pa tudi v mestu je nekaj tujcev. — Lastnikom motornih vosil. Lastniki avtomobil in motociklov naj do 15. t. m. prijavijo v občinski pisarni svoja vosila; s seboj naj prinesejo vsa tozadevne listine — Otvoritev Gasilskega in gospodarskega doma na Primskovem pri Kranja bo v nedeljo pod pokrovitlejstvom ljubljanskega župana g. dr. Dinka Puca, ki se svečanosti tudi osebno udeleži. Koledar. Danes: Petek, 12. avgusta katoličani: Klara, Hil. Dobrogost, pravoslavni 30. julija. * Današnje prireditve. Kino Matica: Požar v operi (Barcarola). Kino Ideal: Pesem Pariza. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12, Ustar, Sv. Petra cesta 78, Hočevar, Ljub-ljana VII. Celovška cesta 34. SOKOL Sokol Medvode! Naše sokolsko društvo je imelo dne 7. t m. svoj javni nastop na lastnem telovadišču pri kolodvoru. Sestre in bratje so naravnost tekmovali v marljivosti pri pripravljalnih delih, vreme je bilo zelo lepo in tako je vsa prireditev kar najlepše izpadla. Člani, članice, naraščaj in deca so pri telovadbi pokazali plodove svojega vežbanja. tudi orodna telovadba ;e pokazala veliko spretnost in izvežbanost nastopajočih. Deca se je izkazala tudi v raznih igrah in tekmah, posebno deklice so srčkano in dorvšeno zarajale kolo, da »o bili gledalci kar vzhičeni. Domače članstvo pa se je z brati iz Št. Vida nad Ljubljano, Jezice in Polja kosalo v odbojki, kjer so glavno odnesli domačini. Po telovadnem nastopu se je vršila vrtna veselica, ki jo bila zelo živahna, vse pa se je izvršilo mirno in dostojno kot zahteva sokolska misel. Ljudstvo je pokazalo s svojo obilno udeležbo, da z velikim zanimanjem spremlja delo Sokola Medvode, ki se mu zato obeta še lepa bodočnost. V preteklem letu je društvo^ kupilo lepo letno telovadišče, ki je tudi že plačano, postavilo si je zasilno barako, napeljalo električno luč ter sploh lepo napredovalo. V zimskem času imamo svoje sicer skromno gnezdo v stari Šoli, kjor smo postavili majhen gledališki oder, vendar precej pripraven za naš okraj, na katerem je Članstvo že mnogokrat nastopilo. Nujno bi potrebovali večjo dvorano — telovadnico- S tem ciljem gre sedaj naše stremljenje. Zavedamo se, da bo treba še dosti težav prenesti, toda s pogumom in vztrajnostjo bomo še tudi to dosegli. — Sokolski praznik v Ribnici. 14, avgust bo za ribniško dolino praznik, kakršnega še ni doživela. Sokolsko društvo otvori svoj novi dom, ki naj bo žarišče sokolska misli in prosvete. Otvoritev bo združena i javno telovadbo; na predvečer t t. v soboto se bo vršila telovadna akademija m slavnostna seja. Odbor vabi k otvoritvi V3e prijatelje in dobrotnike društva, da prihite v prijazno ribniško dolino in prisostvujejo otvoritvi veličastne stavbe, ki bo še poznim rodovom pričala o nesebični darežljivosti dobrotnikov, ki so kljub težkim časom omogočili uresničiti dolgoletne sanje- Zdravo! Na svidenje! Odbor. Iz policijske kronike LJubljana, 12. avgusta. OirožniM v Višnji gor? so nedavno are-tilraJi 2Slettnega Andreja M., roje-ne»ga v Veliki Loki, občina žalna, ki Jv osumljen, da je v zadnjih treh letih prodal štiri kolesa, za katera trdi, da jih je v Ljubljani poceni kupil od neznancev. Plačal za kolesa 250 do 350 D.In. Orožn'k! so vsa štini kolesa zaplenili. Dve sta znamki >Puch«, eno znamke Klnta. Fant je osumljen, da je Titaraded kolo železuiSkemm delavcu Antonu Kocmutrju v Veliki Lok4. Priznal je, da je vlomil aprila meseca v Kocmurjevo stanovanje, o tatvini kolesa pa noče ničesar vedeti. Zdi se, da je prdšel oblastim v roke podjjeten tat koles, ki je zlasti po I^jubljani kradel na debelo. Orožniki so ga izročili sodišču v Viš/iji gori. Ponarejevalce bankovcev so sicer zaprl:, vendar se pa tu pa ti m pojav: v pro-n-etu še kak ponarejen a'.ctak. VeJIko jih sicer ni več v prometu, morda največ 20 do 30 Te dni je bil zopet zaplenjen ponarejen stotak .m sicer ga je neklo, ki s:tfer ni ;md pojma, da gre za ponarejen ha-G-kovec. notel oddati na cartaa*iiort kjer sc pa stotak takoj spoznali In zaplenKi. Popit rf:"en bankovec se od privega razločuje samo v toliko, da je papir nekoliko slabši, voln.. žig je pa tako slab, ia se ga takoj spozna. Magistratni uradnik France Košir je prijavil, da so mu neznana storilci z viso-kopritlačnega balkona v Lavričevi ulici 12 pobrali včeraj med 3. in 4. popoldne tri paa*e rjavih damskih čevljov, štiri pare snežk in damski kopalni triko. Tatovi so biK menda trije. Eden se je pripeljal na kolesu in je stal na straži, druga dva »ta pa Imela manjši voziček, naložila sta ukradeno robo nanj In jo pobrisala. Zidarskemu delovodji Josipu Ma/ntincii je včeraa nekdo Izpred trgovume Agnola na Dunajski cesti odpeljal kolo znamke >Waffenrad<, vredno 1500 Din. Aforizmi Egoist je največji sovražnik Človeštva. Sugestija se je najbolj uporabljala vselej, ko je bilo treba ljudem sugerirati, da se jim godi dobro. Vsako dobro delo se lahko izrabi v grde namene, toda to nas ne sme zadrževati, da bi ne delali dobrega. Dokler žena hrepeni po moževih pesteh, ga še vedno ljubi; mož pa tudi dokazuje najčešće ljubezen s pestmi. Zato ,je tudi toliko zakonskih ločitev, ker so možje premalo bojeviti. človeška slepota je v tem, da se nam zde ^nekatere stvari tako važne, da najvažnejših ne poznamo. 1 Razum ni bil ljudem še v nobeni dobi življenjski svetilnik, nego kande-iaber, v katerega so se vedno zaletavali; bil Jim je vedno največja sipodti-fau Dnevne vesti — Francoski zdravniki v Zagrebu. V sredo je prispela v Zagreb skupina francoskih zdravnikov iz Pariza. V Zagrebu so ostali en dan m ogledali so si zanimivosti mesta. Potem so pa odpotovali v Split, od koder krenejo v Bosno, na Plitvička jezera in Hrvatsko Primorje. — Poljski inienjerji v Splitu. V Split prispe te dni 25 poljskih inženjerjev z rodbinami. V Splitu ostanejo 10 dni. potem pa odpotujejo v poljski dom na otoku Solti. — Novi zagrebški župan slovaškega r«»-du. Slovaški listi poroča;*,', da je novi zagrebški župan. v6e jč liški profesor ir Ivo krhek, slovaškega rodu. Njegov oče je bil znan' bojevnik za svobodo Slovakov in pred leti se je izselil v Jugoslavijo. — Šahovske produkcije Vasje Pirca. šahovski klub v Karlovcu je prejel od ša hovske zveze iz Zagreba obvestilo, da nastopi taJentirani iahovaki mojster Vasja Pire v Karlovcu 27. in 28. t. m. V Karlovcu ostane še 29. m 30. t. m. potem se pa od pelje na Suša4c — Koroške novice. V Crešnjah pri St Jurju ob Žili je 3 avgusta treščilo v Ge-načevo hišo in v trenutku je bilo poslopje v p-lamenm. Se preden so prispeli gasilci, se je požar razširil na sosedna poslopja. Poleg Genačeve hiše je pogorel še Kobotov hlev. dočim so Cabušnikovo hišo z največjo težavo obvarovali. Pri gašenju se je pone prečil neki gasilec, ki je padel z lestve in si zlomil več reber. — V Bilčovsi so pokopali 2fc. julija posestnika Odamca. Pokojni je bil odličen rodoljub in je bil spoštovan daleč neokoli. — V Kaj/azah ie umrl Sebastijan Sušič. p. d. Raboinik. Pobrala ca je davica — V Svečah je pri delu na polju zadela srč na kep Ivana Žlajharja. p. d. Bvatino. Pokojni je dosegel visoko starost 80 let. bil ie priden gospodar in zaveden narodnjak. »Koroški Slovenec« poroča, da število brezposelnih tudi na Koroškem stalno narašča-Koncem julija je bilo 11.229 brezposelnih, od teh ie dobivalo podporo 10.568. V zad n>em tednu se je število brezposelnih pomnožilo za 300. _ Na kmetskem taboru na Krškem po* lju se bo vršilo tudi veliko manifestacij-sko in stanovsko kmetsko zborovanje, na katerem bodo govorili minister Ivan Pu-ce!j, minister dr. Kramer :n več narodnih poslancev iz Srbije, Hrvatske in črne gore. _ Prijav© konj in kolesarjev za dirko na Krškem polju sprejema do 13. t. m. g. Anton Gliha, Krško. Foznejše prijave se ne bodo vpoštevale. _ Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrrjcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. avgusta do in.khizive 10. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo jvre-Te-klega deta). Otvorjen 1 konkursi v dravski banovini 4 (—), savskei 1 (_). vrbaski 1 (—), primorski _ (1), drinski _ (1), zetski — (1), dunavski! _ (S), moravski 1 (2), vardarski 1 (_), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2). — Otvor-jene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 12 (—), savski 11 (5), vrbaski 2 (—), primorsk: 3 (—), drinski 4 (—), zetski 1 (—), dunavski 2 (9). moravski 1 (—), Beograd. Zemun, Pančevo 2 (2). — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 3 (—), savski 1 (_). vrbaski 1 (—), drinski 1 (1), zetski 1 (—), dunavski 2 (—), vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2). -Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (_), savski 5 (—), vrbaski 1 (—), primorski 1 (—), drinski — (1), dunavski 7 (—). vardarski — (1), Beograd, Zemun. Panceto 1 (D. _ Pogreb Bogomile ^merketove Na Dovjem so včeraj popoldne položili mlado ponesrečeno turistko Bogomilo Smerketo-vo k večnemu počitku. Pogreb se je vršil ob 16. iz mrtvašnice. V slovo je pokojni svirala žalostinke sokolska godba. Triglavsko pevsko društvo iz Mojstrane ie pa zapelo turobno žalostinko >Clovek glej.. .< Ob odprtem grobu se je v toplih besedah poslovil od pokojnice njen šef, nadupravi-telj mariborske bolnice g. Jože Stegnar, nato je pa še govoril zastopnik zdravstvenega odseka banske uprave g. Adamič, poudarjajoč, da je snirt pokojnice Iztrgala na pragu njenega cvetočega in upo/ polnega življenja. V imenu podružnice SPD v Mojstrani se je poslovil ob Bogomile Še g Jože Serajnik, na kar je zemlja zakrila grob. ki «o nanj položili mnogo vencev, šopkov in cvetja. — Slavnostni sprevod na Krško polje ob pridite kmetskega praznika 14. t. m bo letos dolg, kakor je soditi po dosedanjih prijavah cela 2 kilometra. Na čelu sprevoda se bo vozilo od 300—400 kolesarjev. Za kolesarji bo jezdil vodja sprevoda z zastavo s 30 jezdec!. Za jezdeci bo svirala krška godba. Prvi za godbo bodo šil člani Zveze kmetskih fantov m deklet z zveznim praporom na čelu. Takoj za njimi pridejo narodne noše Iz dravske In savske banovine. Za narodnimi nošam! bo vozilo 30 do 40 okrašemlh vozov, k! bodo prikazovali prizore s kmečkega življenja. Za vozovi bo šlo ostalo občinstvo. Ker bo letos ves spTevod od Krškega, Le-skovca do Krškega polja fllman, p ros! pr!-pravlaini odbor udeležence, da se drže v sprevodu lepo. živo in dostojno. Vozni-kil avtomobilov, motornih koles in drugih vozov se naprošajo, naj za časa sprevoda na ces*i ne motijo. — Natečaj za libreto našega zvočnega rlhna. Jugoslovenski prosvetni film v Beogradu začne v kratkem izdelovati nas prvi zvočni fikn z domaČimi močmi. V ta namen razpismje natečaj za najboljša libreto. Delo mora biti vzeto rz sedanjega žrvi jenja iz poljubnega narodnega okolja, biti pa mora razumljivo rn zarrtmrvo tudi za inozemsko javnost. Dejanje se mora razvijati v Beogradu. Zagrebu na Jadranu in po možnosti tudi v Sloveniji. Eksterijeri ne smejo biti kompliciran!. Nanašati se mora izključno na poletje ali zgodnjo jesen. Dialogi naj bodo kratki, sočni in večinoma v našem je- ziku. Delo naj obsega v glavnem notranje posebnosti našega naroda. Delo je treba ps* 6lati do 20. t. m. pod šifro Jugoslovanskemu prosvetnemu fikn u Beograd, kralja Milana št. 17. — Polovična vožnja za kmetski tabor na Krškem polju. Na veliki kmetski tabor na Krškem polju 14. t. m. je dovoljena polovična vožnja na vseh železnicah v državi, in sicer od 11. do 16. t. m. Na od h odri i postaji se kup-i cel vozni listek v Krško, kjer pa se ga ne odda, temveč ga je shranit^ ker velja z legit/imacijo, ki ae bo dobila na prireditvenem prostoru, za povrat ek nazaj. — Vsak zaveden kmet se udeleži velikega kmetskega tabora na Krškem polju, da s tem dokaže svojo stanovsko zavest. — Razstava usnjarskih izdelkov na Du naju. Usnjarska obrt na Dunaju je stara že 600 let in Dunaj je znan po 6vojih lepih usnjarskih izdelkih. V proslavo tega jubileja priredi zavod za pospeševanje obrti pri dunajski trgovski zbornici v okviru jesenskega velesejrna zgodovinsko razstavo, k; bo posebnost svoje vrste. Razstavljenih bo mnogo zgodovinsko zelo važnih usnjenih izdelkov, pa tudi mnogo vzorcev. — Zdravilišče Rogaška Slatina proslavi dne 14. in 15. t. m. 2001etn.lco strokovnega zajetja slovitih vrelcev svoje mineralno -zdravilne vode. Povodom te proslave se znižajo in sicer od 15. avgusta darje zdravilna in godbena taksa, cene koperim in zdravilnim sredstvom ter cena hranil v zdraviliških restavracijah. 432n _ Dobava. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 600 kg cikorije, 2400 kg svinjske masti, 3600 kg koruznega zdroba in 1200 kg terpentinovega mila za pranje. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države vroče. Po vročini smo Ljubljančani še vedno na prvem mestu, le Split se je nam včeraj pridružil. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani in Splitu 32. v Zagrebu in Skoplju 30. v Beogradu in Sarajevu 29. v Mariboru 25 siopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.7. temperatura je znašala 18 stopinj. — Dve nesreči. Včeraj so v ljubljansko bolnico prepeljali dva ponesrečenca. Prvi je avtomobilski podjetnik France Valant ^z Zagorja ob Savi. Včeraj se je kopal v kopališču Medija-Izjlake, pa je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. — P >-dobna nesreča je doletela tudi občinskega ubožca Matijo Hafermana iz Iške vasi. ki je v Gorjah padel in si zlomil levo noge. — Tragedija siromašne matere. Onih, ki ostanejo na cesti brez kruha, je od dne do dne več. V mesta prihajajo ljudje s kmetov za zaslužkom, pa jih čakata še večja beda in razočaranje Tako je prišla včeraj v Zagreb siromašna mati z otroČiokom v naročju in na socijalnom odseku policije je solznih oči pripovedovala, da je prišla iz Beograda v Zagreb na pogreb svojega drugega otroka, ki je pred dnevi umrl. Otroka je pokopala, pa je ostala brez sredstev, taiko da se niti vrniti ni mogla. Sirota je doma iz Dalmacije, v Beogradu ima pa skromno službico. ^Sazs] jo pošljejo seveda odgonsko. — Dve žrtvi Drave. V sredo je padel z broda v Dravo pri Osijeku kmet Janoš Schvvarz. Neki mornar je skočil za njim, pa je bilo že prepozno. V nedeljo je pa utonila v Dravi pri Osijeku oMetna hčerka Marije Kucelj Dragica. — Pobegnil iz bolnice, da bi se obesil. Natakar Franjo Pečauer iz Kočevja si ie hotel te dni v Sarajevu končati življenje. Prerezal si je Žide na rokah ir. odpeljali so za v bolnico, kjer so mu rano zašili. V torek jc pa pobegnil iz bolnice m opazili so ga za mestom. Polici;? ga je zad žala in naš'.a pri n;em vrvico. Pečauer je izjavi.. Ji se je hotel obesti. — Nesrečna prva vožnja jahte bivšega bana dr. Šilovira. Odvetnik dr. Prebč je odpotoval nedavno iz Crikvenice s posadko v Cannes po novo jahto birvšega bana dr. 5iloviča. Dr. Prelič velja za dobrega pomorščaka. Z jahto je pripdul v Valono in krenil zvečer dalje. Dobrih 16 mnj od Va-lone je pa jahta obtičala na pesku in se močno poškodovala. Jahta se imenuje »Nada«, dolga je 18 in pol m in je ena naših najlepših. Pri astmi in bolezni srca, orsi in Pjiuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju Ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri *je-tičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Frani Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak dan bolnik boji. »Frana Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfubliane —lj Z Abrahamom se sreča drevi ob poVioči agilni gostilničar v Gajevom hramu g. Lojze Rebec. Nihče bi mu ne prisodil petih križev, saj je še tak fant, da bi Sovek mislil, da niti štirih še nkna. Menda si je z neumornim delom obranil moči tako sveže. Doma kot družinski poglavar in izven doma. vedno je neumorno delaven. Številnim njegovim prijateljem in znancem se pridružujemo tudi mi z iskreno željo, da bi sprejel jubilant na svoje krepke rame vsaj še pet križev. _Jj Vozni promet bo otvor J en na obeh bregovih Ljubljanice ob Čevljarskem mostu. Doslej sta h*li uporabnu za vozni promet Cankarjevo Jn Gallusovo nabrežje, vendar pa cesta ni bila neprekinjena. Nabrežje je pri mostu približno pol d rusi meter nižje od mostišča, zato drle i Cankarjevega in Gallusovega nabrežja k mostu stopnice. Takšne stopnice ao tudi na levem bregu na Dvornem nasipu. Nori most je namenjen predvsem voznem prometu, ki bi ga pa ne bilo na njem. če bi nabrežja ne bila uporabna za promet. Nabrežja je torej treba zravnata ter dvigniti tako, da se cestišča spoje po višini z mostiščem. Včeraj so nabrežja zaceli nasipavati z materijalom, ki ga odvažajo od stavbušča delavskega azila Podjetje inž. Dedek, ki gradi azil, bo dostavilo 3000 ms materijala, cestna dela pa izvrši mestna občina v svoji režiji. Cankarjevo nabrežje bo dvignjeno skoraj od tromostja, cestišče bo padalo proti čevljarskemu mostu samo 3% (3 cm na 100 m). Tudi Gallusovo nabrežje bodo morali dvigniti v precejšnji dolžini do starinarjev. Najvažnejša prometna pridobitev bo pa nedvomno, da bo Marijin trg zvezan direktno z Novim trgom, cesta bo držala po Dvornem nasipu in bo seveda tudi to nabrežje v ta namen primerno na-s;.pano in zravnano. Stopnice na obeh bregovih bodo podrli, pri hišah, k! imajo okna nizko na obrežju, zgrade svetlobne jaške. Opraviti pa morajo tudi hišna kanalizacijska dela, dokler nabrežja še niso nasuta. Ta dela opravljajo zdaj. Ker bo cestni nasip ležal precej visoko ob nekaterih hišah, jih bo treba izolirati proti vlagi. Izolacijo izvr&l mestna občina na svoje stroške. Vsa ta dela bodo v glavnem Izvršena že ta mesec ter bo vozni promet otvor j en že septembra —lj Ljubljanično strugo zdaj izpraz.nu-jejo dvakrat na teden, ob sjjedah in nedeljah, nesnago pa izpušča jo tudi deloma vsako noč, kot so obljubljali v začetku. Blagodejne posledice se seveda poznajo, smrad se ne čuti več, voda je čistejša. To je primitivna higijenska zahteva in je samo čudno, da se je tako dolgo grešilo zoper njo. Podjetje ima zdaj nekoliko več stroškov s črpanjem vode, toda interesi splošnosti se v takšnih pogledih ne smejo zapostavljati, kar je podjetje s hvale vredno uvidevnostjo tudi dokazalo. —lj Ribe znamo v Ljubljani še posebno ceniti, ker so v domačih vodah redke in ker smo odrezani od morja. Posebno goreči ljubitelji rib so pa Primorci, ki jih je mnogo v Ljubljani, rub pa seveda ni na našem trgu toliko, kot v primorskih mestih, zato je pa ribji trg tem bolj Živahen ob petkih. Tudi danes so morali prodajalci zasukati rokave ter hiteti, da so lahko dovolj hitro postregli številn-ian kupcem Ljudje najraje posegajo po ščukah, ki se jim ne z-de predrage in so tu-di primerno ceni dovolj dobre, še vedno jih prodajajo po 14 Din kg. Imeli so pa tudi precej mladih živih ščuk, ki so seveda nekoliko dražje, kilogram po 24 do 25 Din. fcive so še prodajali mrene po 25 kg. Rečnih rib je bilo danes nekoliko več, kot navadno, zlasti", je bilo precej jKlatnic, ki so jih prodajali po komadu 3 Din, kg pa po 12 do 15 Dnn. Klini so triM po isti ceni. Precej je bilo tudi donavskih postrvi, kg po 24 Din. Domaoih postrvi letos nI na našem trgu, ker jih baje vse prodajo v letoviških krajih. Morskih rib je bilo precej manj kot rečnih, rjudje so pa tudi bolj povpraševali po rečnih. Največ je bilo velikih skombrov, kg po 22 Din. Bradači, zobatec, oradi itd. so bil! po 3« Din kg, cevu-H pa po 32, izbire ni bilo velike meti posameznimi vrstami. Prav lep; so žabji kraki na pogled, vendar jih ljudje ne gledajo preveč radi. No, zdaj ni še tako hudo, lahko si še privoščijo ribe, žabe so prepečeni, 50 par krak. —lj Statistika brezposelnih. Po zadnji statistiki Borze dela v Ljubljani, 6e je šte-viJo brezposelnih v Ljubljani zopet nekoliko pomnožilo, čeprav smo v sredi stavbne sezone. V Ljubljani je pri Borzi dela prijavljenih 826 žensk in 1246 moSkih, ki so brez posla. V zadnjem času je število brezposelnih naraslo za približno 120. —4j /zletniški vlak na Dolenjsko. Izletniški vlak na Dolenjsko bo vozil v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. t. m. Odhod vlaka je kakor običajno ob 5.25, na kar opozarjamo izletnike! —lj 13.350 bolnikov ie bilo do včeraj sprejetih v ljubljansko bolnico. Nar/aJ na bolnico je vsako leto večji. -Jij Nenavadno popravilo v magistrat-nem poslopju. Lani so magistralno poslopje tako lepo obnovili ter mu dali prvotno umetnuško dognano lice, da je Ljubljana lahko po pravici ponosna nanj. Dela so bila solidna ter so podjetniki prejeli upravičeno priznanje. Vse je bilo v redu, telefon v stražnici pa nI funkoJjondral. Dolgo niso mogli odkriti motnje, zlasti ker je bil aparat v brezhibnem stanju. Končno so ugotovili, da je pokvarjen vod v hiši. Nu pomagalo drugega, kot odfcopati izolačne cevi telefonske napeljale. Pri tem pa seveda trpi stena in slikarija. Morali so tudi odtrgati obstensko desko pri stopnicah. Odkrili so stisnjeno izolac.no cev. Vod je bil na tistem mestu poškodovan. Majhna napaka, zahtevala je pa mnogo jeze in truda, pa tudi precej stroškov. —lj Pozor, razstava! Splošno žensko društvo opozarja svoje članice in Članice vseh ženskih društev, da posetijo razstavo vezenin raznih narodov v Jakopičevem paviljonu. Odprta je od* soobte 13. t. m. darje skozi 4 dni dnevno od 9.—2. in od 3. do 7. zvečer. -4j Delakev »Hlapec Jerneje. Ob priliki četrtega kongresa Ujedinjenja saveza železničarjev Jugoslavije vprizorj >Delavski oder Svobodec 15. avgusta ob pol 9. zvečer v ljubljanski operi >Hlapca Jerneja«, katerega je po povesti 4 van a Cankarja priredil kot kolektivno dramo režiser Ferdo Deiak. V priredbi in režiji Forda Delaka jo >Hl*pec Jerneje žel triumfalen uspeh, kakor sneg a doaedaj še n*i doživelo nobeno delo na deskah ljubljanskih odrov. Za ta večer, katerega se udeleže delegati is vseh delov sveta, je Delakov govorni zbor pomnofll in uvrstili v predstavo nemške in francoske vložke, katere is sonet tsdelaa UubivoJ Ravnikar, slikar odličnih diapozitivov, ki vežejo posamezne slike »Hlapca Jerneja«. To velepomembno delo Ivan Cankarja, ki je dobtto t Dele-kovi priredbi in režiji svoj trajni, mogočni izraz, bo najlepše dokazalo tujim delegatom visoko umetniško stopnjo slovenskega >Delavskega odra«, ki se s to predstavo lahko mirno meri s podobnimi kolektivnimi odri po vsem svetu. —lj Zadruga avtotaksijev in izvosčkov javlja, da ima nove postaje: Mestni trg* pred bolnico in v Zvezdi. 437n _Jj Predavanje o plinski kuhi. Drevi ob 20. se bo vršilo v obednici Kuhinje kraljice Marije v Prečni ui.ci (vhod preko dvorišča) predavanje o plinski kuhi, zvezano z brezplačno pokušnjo jedli. Kot posebnost in novost navajamo peko peoiva in mesa, istočasno v enem pečnjaku, ne da bi se pri tem kvaril okus ali aroma enega ali drugega. Vabljene vse, ki se zanimate za moderno in sodobno kuho! Vstop in pokušnja brezplačna! _ Ljubljanska mestna plinarna. —lj Dispanzer Osrednje protituberku-lozne lige v Ljubljani ne potuje od 13 avgusta do 1. septembra. 435n —lj Danzing v hotelu »Tivoli« vsak večer do jutra__Pivo 6 Din, vino 16—20 Din. _lj V mestni klavnici ljubljanski se bo jutri ob 15. predajalo na prosti stojnici goveje meso. —lj Pojasnilo. Včeraj smo v policijski kroniki poročali, da je izginila dijaku Marjanu Brezovšku na telovadišču Sokola III. na Dunajski cesti zlata žepna ura z verižico. Ugotavljamo, da se to nT. zgodilo med skupno telovadbo, temveč da je Brezovšek telovadil sam. Kolesarji stopajo v akcijo Kako se naši motociklistl in kolesarji pripravljajo na nedeljske dirke Ljubljana, 12. avgusta. Ko začno pri nas rojiti kolesarji, je huje, kot če roje čebele. In te dni roje večer za večerom, na šišenskih cestah jih kar mrgoli, takšnega kolesarskega prometa nedvomno ni niti v Parizu. Končno tudi ni čuda, saj je v Šiški te dni prava pravcata olimpijada. Šiška je sploh športna, mladina je naravnost fanatično navdušena za sport, stari pa itak nimajo besede in saj so v veliki manjšini. Te dni je pa Šiška športna na najvišjo potenco. Športni praznik, ki je pred durmi, jo je spravil skoraj iz ravnotežja, pa saj je tudi Ljubljano, In še marsikje govore o tej prireditvi, saj marsikdo vsaj po tihem računa na lepe nagrade , ki zbujajo mnogim neznanske skomine v izložbah naših odličnih trgovin. Ker gre torej za nagrade in športno slavo ter čast, se je treba potruditi. Zajahati je treba dvokolesnega konjička ter jo od kuri ti na novo dirkališče ŽSK Hermesa v Šiško. Vsak večer so na njem že prave pravcate dirke, športnikov, nadebudnih dirkačev in športnega občinstva je pa tudi toliko kot ob prireditvi. Na visokih jamborih že vihrajo zastave, športniki jih pa postavljajo še več, praznik bo velik ter pomemben, skrbeti je treba tudi za zunanji sijaj. Na krasni dirkalni, skoraj pol km dol^i progi drdrajo tudi motocikli. Dirkali bodo tudi motociklisti, ne le kolesarji. Koga bi se na tako lepi progi ne polastila dirkalna strast?! Motorji renče kar preteče, hitrost narašča skoraj do blazne brzine nad 80 do 90 kra na uro, kar ni šala na novi progi. Gledalci nervozno mahajo rokami ter slede drvečim motorjem s čedalje bolj izbuljenimi očmi. Ljudi je treba odriniti od ograje, kajti, če spodne-se motocikel na krivini... Končno ae pa dirkači le usmilijo ljudi, da si lahko od dahnejo po tolikšni živčni napetosti. Toda kaj bi to, saj zdaj komaj še trenirajo! Potem pa motorji zopet zdrdrajo, motor zadiha takorekoč s polnimi pljuči. Za motocikli pritiskajo kolesarji kot sitne muhe. Izredno mnogo jih je pritrčalo — kot razdraženi sršeni. Nekateri so v kopal nih hlačah, drugi v športnih svitrih, nekaj jih je pa odvrglo samo nepotrebno obleko ter krenilo na mejdan v športnih hlačah tudi srajca je odveč, borba bo vroča in gre povsem zares. Motocikel, za katerim se vsujejo kolesarji, začne voziti takoj precej naglo Dirka za motornim vodstvom! Motocikel reže zrak, za njim nastaja brezzračni prostor, na katerega pritiska zrak s tem večjo silo, s čim večjo je bil odrinjen. Za mo tociklom nastane veter, ki kolo potiska za motociklom, kolo pa mora biti dovolj blizu, v območju odrinjenega zraka. Treba je kaj okretno pritiskati na pedale ter se tiščati tik za motociklom. Ce izpadeš, ni skoraj več upanja, da bi še dohitel motor. Naši kolesarji ga režejo imenitno, kdo bi si mislil, da so se tako dobro strenirali le na cestah! 60 km in še več zmagujejo za motorjem, bogme, to niso mačje solze! Občinstvo je navdušeno; nekateri si brišejo znojna ćela, ko je dirka končana, nekaj jih je pa kar hripavih. Zdaj se pa bodo pomerili kolesarji sami med seboj! Nedvomno utripljejo srca nekaterim nekoliko že preden se spuste v dir, kajti zdaj se bo pokazalo, kaj se ti obeta in če niso želje prebožne — glede tistih prelepih nagrad. Nekaterim se v začetku nič preveč ne mudi, treba je najprej zbrati sile, le čakajte! Drugi se pa ne morejo brzdati ter skušajo uiti. Ne, to pa ne, uiti ne sme nihče. Zadnji pritiskajo za prvimi, naravnost besno se zaženo naprej ter prehitevajo drug drugega. Prvi se pa seveda tudi ne puste kar tako ugnati. Popolnoma sklonjeni na kolesa vrte pedale, napenjajo vse sile ter se tako oprijemajo krmil, da prednja kolesa kar odskakujejo. Pa nič ne pomaga, tudi zadaj so tiči, nenadoma se zapraše kar divje naprej, ob krivini se dvignejo skoraj do zgornjega roba, potem pa kar švignejo dug za drugim pred prednje vozače. Se boste že utrudili! si mislijo premagani ter vozijo enakomerno, dočim sprednji še vedno drve z naraščajočo naglico. Zaostali seveda ne morejo tega dolgo mirno trpeti; eden uide, drugi ga skušajo prehiteti. Prehiti ga samo eden, ki naglo odkuri do prvih ter prehiti drugega za drugim. Med njim in prvim se vname huda borba. Prvi ne odneha, drugi pa pritiska čedalje bolj. Ko se je Bdelo, da ga bo prehitel, sta bili obe kolesi tesno drugo pri drugem — prvi pade, zasledovalci se sapraiit vanj, nenadoma lese drug na drugem kritem kražem, kolesa brenče na progi in ob nji, toda to je samo bežen tre- nutek in že so vsi na nogah, ni časa, da bi si otipavali glave in ude, najprej je treba pogledati kolo. Tudi kolesom ni sile. Samo prvi nosi krmilo posebej, kolo je zvito ter zbito, slaba bo! Treba se bo pn-dušiti, češ, ti si neroda, ti si kriv ! — Ne, nisem jaz, ti me boš učil voziti! Zakaj pa sspurtaš«, če nimaš krače za to! — Tudi drugi vedo povedati še marsikaj, medtem jih je pa nekaj prevozilo kdove koliko krogov. Mrači se že. vnema pa pojema mnogo bolj počasi kot ugaša dan. Da, pošteno se je treba pripraviti! Trda bo, trda! Ne boji se seveda nihče, nad 100 dirkačev se bo spoprijelo. Tudi znani avstrijski kolesarski prvak Gatternig iz Gradca se bo kosal med njimi, prijavil se je v torek. Ne bo mala reč ta dirka in dirkališča tudi ne otvarjamo v Ljubljani vsak dan! Iz Trebnfega — Hud vihar. Pretekli teden je divjal po naši okolici hud vihar, ki je poškodoval zelo občutno precej gospodarskih poslopij. Po okoliških vaseh je podrl več kozolcev in šup ter fe posestnikom napravil ogromno škodo. Najbolj trpi po viharju ^raščaki-nja VVurzbac Bianka v LandŠprežu, kjer je silen vihar izruval na dvorišču dve ogromni lipi, ki sta padli na gospodarsko poslopie in pobili mnogo opeke, ogrodje poslopja pa popolnoma uničili. Odstranjevanje podrtih lip je bilo zelo otežkočeno, ker jih je morala lastnica pustiti razžagati na strehi poškodovanega gospodarskega poslopja. Na tozadevno prijavo bo občina ocenila škodo v svrho odpisa osnovnega davka po elementarnih nezgodah. — Gasilski prireditvi. V nedeljo priredi gasilno društvo Sevnica pri Trebnjem svojo običajno letno veselico. Prvo nedeljo v septembru bo pa prireditev trebanjskega gasilnega društva v vseh prostorih g. Tomšiča Huberta v Trebnjem. Na obe prireditvi vabimo izletnike, ki se ob nedeljah lahko poslužijo dolenjskega izletniškega vlaka za polovično ceno in imajo v naši okolici prav lepe in cenene izlete. — Vse naročnike Slov. Naroda na Ponikvah na Dolenjskem obveščamo, da bodo prejemali list z današnjim dnem že takoj po prihodu drugega popoldanskega vlaka pri g. Grmovšku. Iz Novega mesta — Mlatilniea mu je odrezala prst. V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se zdravi 24-letni Berus Alojzij, sm posestnika iz Cegelnice, občina Prečna pri Novem mestu. Ponesrečenec je doma mlatil žito na gepelj. Zazdelo se mu je, da bi bilo dobro mazati stroje, pa je ustavil konje. Ko je mazal stroj, so konji potegnili in premaknili mlati Inico, a mladi Lojze je Izgubil kazalec leve roke. — Znamenje dobrih časov to ni! V veži mestnega magistrata na uradni deski je nabit razglas, na katerem je 27 imen raznih davčnih obvezancev iz novomeške občine. Tem je davkarija zarubila najrazličnejše predmete, ker niso plačali davkov. Dražbe zarubljenih predmetov se bodo vršile koncem tega meseca. — Dražba za dostavljanje mesa. Dne 18. t. m. ob 10. uri dopoldne bo v pisarni komande mesta Novo mesto javna dražba za dobavljanje mesa. novomeški garniziji. Interesenti morajo predložiti: 1. dokument o sposobnosti, 2. potrdilo o plačanih davkih za tekoče troraesečje. Iz Celfa —c Sestanek abiturijentov trgovskih šol. Pripravljalni odbor društva absolventov državnih trgovski,h šol v Celju vabi vse absolvente in absolventtnje trgovskih šol na sestanek, ki bo v nedeljo 14. t. m. s pri četkom ob 9. dopoldne v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Vsak absolvent in absolventinja naj se zaveda važnosti svoje organizacije in naj se udeleži se stanka. —c Pregnan nočni gost. V torek 9. t. m. okrog 20. se je neznan moški splazil z Glazije čez osušeno strugo Sušnlce do stanovanjske hiše javne bolnice v Ipavčevi ulici. Ko se je hotel povzjpeti na ograjo za hilšo, ga je opazil uradnik bolnice gosp. Zeronrc, ki stanuje v tej hiši. Ko mu je zaklical, česa želi, je neznanec pobegnil In izgdnil v temi. Izgubljeno in najdeno. V ponedeljek 8. t. m. med 17. u'n 18. je bil na poti ob že lezniški prosi med Celjem In Petrovča-mi izgubljen svetlorjav površnik, v mestu pa je bila najdena zlata zapestnica, ki jo dobi lastnik pni predstojništvu mestne po* Molje. Res je pravica samo ena. Mio ie pa nešteto krivic. 24 Roman. — O, ooa vam je pravi zaklad... Luna jo trka... in znamenita jasnovidka je. — A otrok? — To je moj nečak Claudinet. sin moje umrle sestre. No, ta pa ni za naš posel. Neprestano stoka, pokveka, to je najina pokora. Sramoto mi dela. nič se oe da pomagati. — Koliko je star? — Sedem let. Pri teh besedah se je Ramon za hip zamislil. Strašna misel, ki mu je bila Šarila, v glavo, je dobivala konkretne oblike. Osveta! Da, zares, to je bila osveta! Prav taka, kakršno si je žolel... strašna. Ali ni bila morda še prestrašna. prekruta? Ne, saj je bil tudi sam smrtno ranien. Afi je torej mogel oklevati? Vstal je in dejal lopovu: — Si torej vlomilec, lopov si in meniš, da ni nobenega upanja, da bi se mogel vrniti k poštenemu življenju? — Prav nobenega ... Kvečjemu če bi podedoval po roditeljih, ki jih nisem rjškoii poznal, drugače pa res ne vem, četnu bi se odpovedoval svojemu socijalnomu položaju, — je odgovoril vlomilec — Vem, da si prišel sem krast. Zasačil sem te in lahko bi te spravil pod kSoč. Toda ne boj se, ne izročim te roki pravice, nasprotno, predlagam ti oekaj, kar ti prinese več koristi neg') še tako posrečen vlom. — Kakor izvolite, gospod, samo da ne bo v vašem predlogu pasti, kajti njeci se mi nič kaj ne diši. — Kaj pa hočeš reči s tem? vprasai Ramon. — Mislim, da govorim jasno bocem, da krvi pod nobenim pogojem ne bom puščal nikomur. Samo krvi nikar! To mi ne diši. — Ne, saj ne gre za umor, — ga ie pomiril Ramon. Za hip je omahoval, mraz ga je spreletel pri teh strašnih besedah, pa je takoj zopet nadaljeval: — Izročiti ti hočem otroka in denar. Odpotuješ z njim zelo daleč, kamor te bo vleklo, izgineš z njim. In ni-kofa, razumeš, nikoli ne boš smel izdati tajne te pogodbe. — Otroka bi se radi odkrižali, a?.. Jaz naj bi ga vzgajal. To bi že šlo. To ne nasprotuje zakonu. Gotovo želite, da bi se naučil pri meni poštene obrti. — Da, recimo vaše. — Jaz sem samo brusač. — Saj si idealneišega poklica ne morem misliti, — je odgovoril Ramon. — Vprašanje je, kako bo zadovoljen otrok, — je menil vlomilec. — Ce je bistre glave, ga kmalu naučim brusiti- Rad bi samo vedel, koliko dobim za hrano in šolanje. Ramon je stopil k blagajni m vzel iz tee sveženj bankovcev. — Ali že smem iztegniti roko zdaj ko sem postal vzgojitelj vašega otroka? — je vprašal lopov. — Da, evo ti; toda ne pozabi, da mora ostati otrok živ. — Ne bojte se, noben las se mu ne bo skrivil na glavi. Moja stara ima otroke sploh rada. Vaš sin bo najin. Slimak je pobral vlomilsko orodje in spravil denar v žep. — Pojdi! — je zaklical Ramon. je Reči Slimak je odšel za njim. Krenila sta skozi jedilnico in se ustavila v predsobi. — Počakaj tu. Pustim te zunaj, da te ne bo nfhče videl. Ramon je hitel v drugo nadstropje in stopil tiho v otroško sobo. Otrok je mirno spal. Ramon ga je vnzd v naročje. Dete se je prebudilo in si prestrašeno pometo odi. ko je pa spoznalo očeta, se je pomirilo in zašepetalo: — Objemi me, papači. Zlata glavica se je naslonila na Ra-monovo ramo ki dete je zopet zaspalo. Ramon je bil slep in gluh. Zavil je otroka v odejo in ga odnesel. — Evo ga, — je dejal možu, ki je čakal v predsobi. — Ta je pa res lep; ne da bi se vam hotel prilizovati, gospod, moja častna beseda, zelo je vam podoben. — Molčite in hajdi z menoj! — ie zarentačil Ramon. Odprl je vrata. Odšla sta tiho iz hiše rn Ramon je previdno odprl vratca v ograji. Zunaj se je že danilo. V daljavi se ie razprostiral bulonjski gozd. Slimak je pograbil otroka in se spustil v dir, kar so ga nesle noge. Ramon je zrl za njim, dokler ni izginil v daliavi. Nobena mišica njegovega obraza se ni zganila, njegovo srce je ostalo hladno. Mar ni bil to sin drugega? Panke#rt, prokleti plod zakono-lomstva \ Počasi se je Ramon vrnil v kabinet, sedel k pisakii mizi in začel pisati. Pisal je dve uri. Potem je pa odšel v predsobo, vzel klobuk in plašč, stopil tiho k vratom materine sobe in rahlo potrkal. Stara dama je takoj odprla. Tudi ona ie bila že pripravljena. Ozrla se je na sina. Toda njegov obraz U pričal o tako neomajni volji, da ga ni niti vprašala, za kaj se je odločil. — Pojdiva, mati. — je dejal. Mimo hiše je ta čas slučajno privo- zil izvošček. Ramon ga je poklical, pomagal materi v kočijo, sedel k nji in poklical vrtnarja, rekoč: — Izročite tole pismo milostivi, ko se prebudi. Izvoščku je pa naročil, naj požene kar se da na orleanski kolodvor. Vrtnar se je vrnil v hišo trdno prepričan, da spremlja grof svojo mater na kolodvor k jutranjemu vlaku. Komad je zaprl za seboj vrata, je zaslišal glas mlade gospe. — Komu pa nosite to pismo? — ga je vprašala. — Vam, gospa grofica. — Dobro, dajte :ni ga. Nesrečno ženo je obšla zla slutnja, čim je imela pismo v rokah. Za hip je oklevala, potem je pa z drhtečimi rokami raztrgala kuverto in naglo preči-tala pismo. Glasilo se je: »Oospa! Izmislil sem si osveto, ki bo kruto zadela vas vse, vas, vašega otroka in vašega Ijubčka. Usoda sama mi je pomagala izmisliti si tako osveto. Kaznovati vas hočem z vašim lastnim zločinom. V hipu, ko boste čitali te vrstice, ne boste več imeli svojega sina. Za vedno bo mrtev za vas in za svojega očeta. In vendar bo živ. Ubiti ga hi bila nepopolna kazen za vaš zločin. Našel sem nekaj boljšega. Izročil sem ga Človeku, ki mu bo od danes oče. Ta človek je lopov, vlomilec, izmeček človeške družbe, zločinec. In on ga bo vzgajal ter učil tako, da napravi iz njega to, kar je sam. Prepovedujem vam iskati ga zdaj. Sestanete se z njim nedvomno čez nekaj let, ko ga poMete iskat po kaznil- nicah in sodnih dvoranah; a kdo ve, če me u&HŠi nebo. ga najdete morda že na morišču. Zbogom. Nikoli več me ne boste videli. Ramon de Montlaur.« V dražbi. Na domači zabavi govore selo učeno o kalorijah, vitaminih in hormonih. — Hormoni, pravi priletna dama, so menda indijansko pleme, ki živi v mnogoženstvu. Letos je polarno leto Začelo se je l. avgusta in bo trajalo 13 mesecev polarno leto |e bilo pred so leti Lahko je reči ali zapisati, da je letošnje leto polarno, težko je pa to la-jiku razumeti. Naziv prav za prav ni pravilen. Znanstvena raziskavama v tem letu bodo namreč obsegala vso zemljo, vsaj kar se tiče prirodoslovnih ved, ki jim je polarno leto posvečeno, torej meteorologije in zemeljskega magnetizma. V pogledu meteorologije bo naloga leta odnosno dela učenjakov v tem letu proučiti na vsej zemlji zlasti visino stratosfere in sploh spoznati fizikalne lastnosti ozračja, ne samo pri tleh. temveč tudi v višjih zračnih plasteh. Druga naloga bo proučevati premikanje različnih zračnih plasti in ugotoviti, kako se njihove lastnosti med premikanjem v druge dele ozračja iz-preminjajo in torej tudi, kakšno je kot posledica teh izprememb vreme. Polarni kraji so za to proučevanje velikega pomena, ker so ogromna posoda mrzlega zraka, ki prodira v zmerni pas in v veliki meri vpliva na razvoj vremena v teh zemljepisnih širinah. Meteorološka opazovanja v polarnih krajih so zaradi velikih, pogosto nepremagljivih naravnih ovir žal še pomanjkljiva. Je pa mnogo problemov, ki bodo rezultati znanstvenih raziskavanj v polarnem letu podlaga za njihovo rešitev. Magnetična merjenja naj ugoto-ve, kaj je z magnetičnimi prvinami in kakšna je razlika v dneh z njihovimi motnjami in v dneh brez njih. S tem je v tesni zvezi proučevanje polarnega sijaja, atmosferične elektrike in zemeljskih tokov, ki so velikega praktičnega pomena zaradi svojega vpliva na brzojavne in telefonske daljnovode. Tudi zveza vseh teh pojavov z meteorološkimi pojavi utegne prinesti zanimive ugotovitve. Poleg tega je še cela vrsta drugih vprašam, ki jih bodo skušali pojasniti učenjaki v polarnem letu. Šlo bo tudi za hidrološka, biološka in druga opazovanja. Vse te naloge naj bi rešila čim gostejša mreža opazovalnih stanic. V ta namen so ustanovili zlasti v polarnih krajih celo vrsto novih opazovalnih stanic. opremljenih v prvi vrsti s pre-izkuševafr>imi instrumenti za meteorološka, aerološka in magnetična merjenja, pa tndi za merjenje solnčnega izžarevanja, atmosferične elektrike itd. Glavni delež v polarnem letu je prevzela sovjetska Rusija deloma zato, ker je soseda polarnih krajev, deloma pa zaradi velikih gospodarskih interesov. Rešiti je treba tudi problem zračnega prometa in iskati v teh ledenih pustinjah nove zračne poti. Znanstvena raziskavanja bodo obsegala kot rečeno vso zemljo, torej tudi oceane, ki zavzemajo večino zemeljske površine in ki jih poznamo še zelo malo. V ta namen odpluje na širno morje mnogo parnikov, ki bodo učenjaki na njih proučevali oceane, kakor po stanicah na kopnem. Okrog 1000 parnikov bo oddajalo rezultate znanstvenih opazovanj po radiu. Inicijatorja te ideje bi bila gotovo zelo presenečena, če bi vedela, kako sijajno se je uresničila. Niti v najdrznejših sanjah se — Prvo jima pred 60 leti ni moglo zdeti, da bo človeštvo doseglo v razmeroma tako kratkem času tako presenetljive uspehe. Omenjamo samo radio in letala. Neodvisno drug od drugega sta prišla na to idejo profesor mornariškega observatorija v Hamburgu Neumayer in pa Kari VVevprecht, avstrijski mornariški častnik, ki je vodil dve ekspediciji v polarne kraje. Na drugi ekspediciji je odkril z Julijem Payerjem Zemljo Franca Jožefa. Na povratku je pisal še na ladji »Tegetthoff« o potrebi strniti se k sistematičnemu proučevanju polarnih krajev, kar bo večjega pomena, kakor pa lov za dosego obeh tečajev. Payer je kakor Neumayer pravilno ugotovil, da poedine ekspedicije nimajo tolikega pomena, če ne gredo na pot istočasno, kakor če bi šle istočasno. Pravilno je tudi ocenil važnost polarnih krajev. Največjo zaslugo za prvo polarne leto je ime! nedvomno Weyprecht. ki se ni bal nobenih ovir. Po osmih letih, ko ga ni bilo več med živimi, je bilo 1. 1882-83 organizirano prvo polarno leto po celi vrsti kongresov m konferenc. V spomin na prvo polarno leto se imenuje zopet polarno leto sedanje svetovno znanstveno podjetje, ki je dala inicijativo zanj zopet hamburška Seewarte. Polarno leto se je pričelo t. avgusta in bo trajalo 13 mesecev. 12 milijonov kilometrov prevozil Senjor sprevodnikov Mauer je že 40 let v službi srednjeevropske družbe spalnih vagonov in v tem času je prevozil okrog 12 milijonov km. Ta pot je 250 krat daljša od poti okrog sveta. Mauer, ki je zdaj že štiri leta višji kontrolor, se je vozH najprej na progi Paris-Carigrad-Ostende-Petrograd. Na tej progi je bil v službi 6 let, potem se je pa začel voziti po vsej Evropi. Cesto so potovali z njim cesarji, kralji, knezi in drugi mogočneži tega sveta. Bilo je malo kronanih glav in drugih veljakov, ki bi jih ne bil na lastne oči videfl. Prepotoval je tudi Skandinavijo in Turčijo. Senjor sprevodnikov je doživel seveda tpdi mnogo zanimivega; najzanimivejše so bile vožmje po Orijentu, kjer je često vozil maharadže z njihovimi haremi. Pa tudi po evropskih državah je doživel seveda marsikatero pustolovščino. Nekoč je pripomogel, da so oblasti prijele tolpo trgovcev z dekleti. Doživel je štiri težke železniške nesreče, vse so zahtevale mnogo človeških žrtev, on je pa vedno odnesel zdravo kožo. Najtežja nesreča se je pripetila pred 32 leti blizu Bjelovara na Hrvatskem. Na strmem klancu se je odtrgal zadnji del vlaka od prednjega in zdrvel nazaj. Lahko si misHmo grozo potnikov, ko so opazili, da drve brez lokomotive nazaj. Mauer je pa tndi takrat odnesel zdravo kožo. S pesmijo okrog Evrope V torek dopoldne se je pojavil V Pragi čuden avtomobil, ves popisan v tujih jezikih in z velikim lepakom, kr je bilo na njem napisano »Iz Prage v Prago, okrog Evrope«. Avtomobil ie bit popisan z danskimi, švedskimi, francoskimi, nemškimi :n italijanskimi napisi m imeni mest. V Prago ie prispel avtomobil radostno, kajti potnici, sestri Ve-revkinovi, ki sta se s pesmijo vozili poldrugo teto po Evropi, sta porabili Prago kot zadnjo etapo svojega zanimivega potovanja Samo nekaj je kalilo njuno radost, števec ie kazal na končni postaji 24.999 km, tako da je manjkal do 25.000 samo en kilometer. Avtomobil, ki sta sestri Verevkino-vi v njem prepotovali vso Evropo, lahko po pravici imenujemo pojoči avtomobil, saj sta sestri na potovanju skoraj ves čas prepevali. Skoraj v vsakem mestu se ie avto odprl kot glasbena omarica in po koncertnih dvoranah sta zadonela dva mlada glasova, ki sta propagirala rusko in slovansko pesem. V Pragi ostaneta Marija in Anastazija Verevkinova deli časa, ker sta dokazali, da je pot od Prage do Prage dolga 25.000 km in da jo lahko človek prevozi z edinim premoženjem — pesmijo. Žrtev nesporazuma V St. Gilgenu v Avstriji je postal 541etni bančni prokurist Ernst Geirin-ger žrtev čudnega nesporazuma. Mož je hodil že več let na počitnice v St. Gilgen. kjer je rad zahajal v družbo svojih dunajskih prijateljev. Bil je dobrodušen, šaljiv družabnik, ki je rad zbijal šale in zabaval svoje prijatelje. V torek proti večeru je stopil v bližnjo delikatesno trgovin^, -da bi si kupil prigrizek za veče i. Na pultu je opazil bankovec za 50 šilingov im ga v Šali spravil v žep. Ko je plačeval prigrizek, je položil na mizo 1.40 šilinga, poleg tega pa še bmkovec za 50 šilingov, češ. naj trgovec v hodeče pazi, da ne bo puščal na pultu denarja. V trgovini je bil pa slučajno navzoč še nekdo, ki je odšel po stražnika, čeprav je vedel, da gre za šalo, ne pa za tatvino. Stražnik je odvedel Oeiringerja na stražnico, kjer je moral prenočiti, ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Rahločutni poštenjak si je vzel to tako k srcu, da se je ponoči obesil. Zjutraj so ga našli v policijskem zaporu obešenega. Njegova tragedija je vzbudila splošno sočutje. Pokojni zapušča ženo, ki jo je imel zelo rad. Sploh je bil vzoren mož in živel je v srečnem zakonu. Po avtomobilski nesreči Stražnik: Kdo je šofiral? — Nihče, gospod stražnik. Vsi smo sedeli zadaj, ko se je pripetila nesreča. / šoli. Učitelj: Ti torej niti ne veš, katerega leta se je začela sedemletna vojna? Učenec: Ne, gospod učitelj, pač pa vem, kako dolgo je trajala. Tehten razlog. _ Zakaj si razdrl svojo zaroko? Saj si se baje že pripravljal k poroki. _Saj baš zato sem jo razdrl. Z Ma- ričko sva šla pogledat stanovanje in moja bodoča tašča je trdila, da je za tri ljudi pretesno. Nista se razumeli. _ Kaj, gospa, 13 otrok imate? Potem pa že ne morem sprejeti službe pri vas. _ Mar ste praznoverna? NOVI VINODOL najlepše kopališče na Gornjem Jadranu z velikimi m lepimi plažami. 2 km dolga, obalna pot ob lepem parku. Tenis igrišče. Prvorazredni hoteli in penzioni ter mnogo vil, obdanih od borov. Pojasnila daje Zdraviliška komisija. 146 RESTAVRANT — PENSION „TRIGLAV" ALEKSANDROVO, OTOK KRK Ob pristana z izgledom na morje. Novo urejene sobe, električna razsvetljava, prvorazredna kuhinja, domaće vino, sveže pivo, hitra postrežba, vsa oskrba 50.— Din dnevno. Za večdnevno bivanje popust. — Vse informacije daje lastnik IVAN FRANOLJC. 2752 POUK UĆENCA poštenega, z vso oskrbo v hiši sprejme takoj Dragotin Lach, pekarna. Zlatar. 3107 STANOVARJK ZA DVA DIJAKA (7. gimnazije In 3. realke) iščem zdravo, čisto in mirno sobo z oskrbo in dobro hrano pri marljivi gospodinji. Ponudbe na naslov: Inž. Pr. Cervin-ka, Krmelj. 3109 STANOVANJE dvo in trisobno, oddam. Stari trg 24/11. 3084 Žrebanje v drž. raz. loteriji V. razred. Dne 9. avgusta so bili izžrebani naslednji manjši dobitki ? Din 5j000 st. 52J8S0. Din 2.000 št. 5.914, 35.535. Din 1.000 št- 129, 4.405. 5.937, 10.871, 10.898, 13.044, 13.052, 13-066, 13.095, 19-569, 19-583, 22.711, 22.760, 31.106, 31.145, 35.515, 37.019, 37.032, 37.033, 37.038, 37.087, 45.707 52.210, 52.228. 52.233, 52.283, 52.300. 54.231, 54.245, 58.348, 58.362, 58.378, 62.262, 65.322, 65.373, 65.378, 69.427, 69.444, 73.348, 75.631, 75.677, 75.680, 80.242, 81.701, 81.705, 84.405, 84.497, 86.615, 86.645, 86.684, 88.210, 88.281, 88.300, 93.037, 93.049, 93.090, 98.682, 96.695. žrebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra in bodo največji dobitki izžrebani šele h koncu žrebanja. Izžrebane srečke zameti Jamo za nove, tako da ima vsak I^isJdij prttko Igrati do konca, to Je na največje dobitke. hranilnica r. s. z o. z«, LfiiblSaaa, 9v. Petra > mM ali og1asi< Ssaka beseda SO navr. Plača m lahko tndi r znamka*, ta odgovor znamko i - No vprašanja brez znamka mm i i odeovarfatnn Najmanj** o&a* IMm SLUZOE DEKLE ki zna kuhati in tudi druga gospodinjska dela, takoj sprejmem. Ponudbe na Fani Polanc, varjeni mlin, Radeče pri Zidanem mostu. 3111 GRAMOFONSKE PLOSĆE PO 1^ Din posojuje »ftlagerc, Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria palače) in Maribor, Slovenska 18. 70-T PRODAM BENCIN - MOTOR vtonee, nov, 5 HP, ugodno proda špedicija Balkan v Maribora. 3110 NAJBOLJŠE HRUŠKE mul lino po 3-75 Din kg, zaboj po <0 kgr, franko zel. postaja naročnika in franko zavojnl-Poieg tega mutimo tudi sove v tft««*j«>» in večjih koHčJnah po Jako smerni ceni. — Zahtevajte ponudbe od Ooimnereial ag. kom. podjetje, Tuzla. 3112 VAGON SLADKE KRME s ceno po dogovoru proda uprava gradu štatenberg v Makolah pri Poljčanah. 3108 PIANISTA prvovrstno moč za večerne ure sprejme takoj Hotel Metropol (Mikldč). Predstava ti se osebno od 7. do 9. ure zvečer v hotelu- 3115 PAZINO Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra c. 14. 72/T »TI -H. . IVI ČEVLJI NA OBROKE «, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan, se dobi na malo in veliko v Irkami dr. G. PICCOLJ, LJUBLJANA, št. 6 56/T JUTRI V SOBOTO V DVORANO POD KAVARNO METROPOL (Miklič) igra železnlčarska godba „Sloga44 Zčetek ob 9« uri Vstop prost VEZENJE ZAVES, PERILA, MONOGRAMOV ENTLANJE, AŽURIRANJE, PREDTISKANJE »BREDA« ŽEPNI ROBCI, RAZNA PREDTTSKANA 2ENSKA ROČNA DELA »REFORM« so najpripravnejše ki najcenejše steklenice za konzerviranje povrtnin in sadja. — Glavna zaloga pri tvrdkl Lov-ro Petovar, Ivanjkovci. — Ceniki na zahtevo. 3099 Prometni zavod za premo? d« d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na dehelo PREMOG domači in inozemski za domačo kurjavo m Industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™ VAve livarniski, plav-zarski ta plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D l> ▼ LJUBLJANI. Miklošičeva eesr» ti i vi TJreJule: Joato Zunančfte. Za — Za upravu in inaeratnl dal Usta: Oton Chrtetof, — Val y LJubljani.