Večja vlaganja v kmetijstvo
stran 10
Leto XXXIV Št. 5
Murska Sobota, 11. februarja 1982
CENA 10 DIN
VESTNIK

Ne pozabiti na kmetijstvo
Predsednik republiške kon-Jerence SZDL Mitja Ribičič,
1 se je v četrtek mudil v rojevni skupnosti Turnišče, l očitno zelo zadovoljen z osezgnim. saj se je pohvalno ,razo nad uspehi, ki so jih
v Turnišču, Renkov-
Gomilicah in Nedelici. Te vasi namreč sestavljajo fojevno skupnost. Gre za jenjsko in delovno območ-f - koder živi delavsko kmečki
Od gospodinjstev je -m kmečkih gospodarstev.
 Ribičič je dejal, da v u>nišču ne bi smeli pozabiti • a kmetijstvo, saj pridelovanju J ane dajemo v na^j repufjiiPi zadnjem času vse. večjo Pozornost. Predstavnik krajev-b( jUpnosti je povedal, da , °fudi kmetijstvo še naprej šiePP''' Pes' da se najbrž Č'Č° kmečkih gospodarstev
 Povečevalo, s tem pa ni efo, da bo v upadanju svo'ZV°^a' Turnišče s pp>'m ,z<dedjem še naprej višk Va^° Pomembne tržne n P dokazujejo številne trž-ca P>neiiene kmetije. Računi-
 da se število kmečke-
Jna organizacija združe-
nega dela z letno proizvodnjo 1 milijon 200 tisoč, parov obutve. Seveda je proizvodnja mehanizirana, kajti le tako lahko 650 delavcev dnevno izdela okrog 5 tisoč parov čevljev. 80 odstotkov proizvodnje izvozijo, od tega 50 odstotkov na konvertibilno območje. Direktor tozda Jože Kolarič je gosta seznani! tudi z odnosi z matičnim podjetjem Planiko Kranj in pri tem poudaril, da so razvili dobro sodelovanje, ki sloni na okrepljenih dohodkovnih odnosih. Tudi z dobavitelji surovin so se »ujeli«; Planika, ki z izvozom ustvarja znatna devizna sredstva, na temelju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev odstopa domačim proizvajal-
cem surovin določen odstotek devizne udeležbe.
»Kot lahko izberem iz tega, kar ste mi povedali.« je dejal predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, »je vaša tovarna gonilna sila. Lepo se mi zdi, da Ste našli skupen interes, ne le z matičnim podjetjem, ampak tudi z domačo krajevno skupnostjo, s katero Planika, kot pravite, dobro sodeluje. V redu je tudi to. da se krajevni samoupravni delavci niso odtujili, ampak v njej vsestransko sodelujejo. Tako kot je pri vas, pa ni povsod.«
Ko bi ne bilo tako, krajevna skupnost Turnišče ne bi dosegla vsega tega, kar je. Naštejmo le nekaj pridobitev: asfalti-
rane ceste, vodovodna omrežja, telefonija, družbeno usmerjena stanovanjska izgradnja, nova šola, gradnja otroškega vrtca in zdravstvene ambulante. . . Zlasti pri načrtovanju zadnjih dveh objektov je delež delavcev Planike izdaten; poleg sredstev v obliki samoprispevka, so se odpovedali tudi delu'dohodka in so ga (okrog 2 milijona novih dinarjev) namenili za svoje in skupne potrebe.
In družbenopolitično življenje v Planiki in krajevni skupnosti Turnišče?' Družbenopolitične organizacije dobro delajo in usmerjajo razvoj na pravo pot. Tudi društva so dokaj aktivna, čeprav bi bila lahko še bolj. Objektivne razloge, ki onemogočajo kulturno dejavnost (neprimerna' dvorana). bodo pray tako v doglednem času odpravili, zato je moč upravičeno upati, da bodo Turniščani in okoličani ob okrepljenih gmotnih dobrinah tudi več dali za duhovno »hrano«.
Predsednik republiške konference Mitja Ribičič si je po pogovoru s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in organov 'upravljanja ter z zastopniki krajevne skupnosti ogledal proizvodne prostore . Planike, nato pa še turniški čevljarski muzej, od tam pa je odpotoval na krajši obisk v krajevno skupnost Čentiba pri Lendavi.
Š. SOBOČAN
Več kot ,,skrbništvo” in „zaščita”
niem nem del°vnim sreča-Iminiat e	spre-
ne	razvoj-
katere pri oblikovanju valj Lč 0 aktivno sodelo-|akcijskemm° pa potrebo po deloven Poenotenju za P° temJaV VSeb ok°ljih >n treh"da Povemo, kaj je I Pehani vseblni 'n uporabi
ke t zmovsocialne PoHti-skušat ‘fPo.P.oJniti. Temu in usm/!edltl tudi stališča
' V javni raz-lako raiJlh najve^krat tudi ne poneSe i’ P°VSOd pa Predvsem d S? V njlh Vldeli Iničitev „ moznost za ures-
Želja po
Tako alnih Pravic«.
Uv°dni hX ?ed drug'm v l5ika|nik0£encVret^  T >n 6 mu? enu ~ bila je * " Poudaril^V LjublJani '!;ePubli^ed PodPredsednik 1 Martin Weta ZSS sano eSnar:Kotže zapi-1 . Je s|o za izrazito delo-
I—Mag Wm-r-
vno srečanje sindikalnih aktivistov in delegatov iz vse Slovenije, o čemer priča podatek, da seje za govorniškim odrom zvrstilo kar 88 razpravljalcev. da seveda ne omenjamo številnih pismenih predlogov, pripomb in spodbud, ki so jih že pred konferenco poslali iz domala vseh občinskih sindikalnih svetov. Poleg tega velja podčrtati, da sama konferenca ni končno dejanje, marveč se zdaj glavno delo šele začenja.
Tovariš Kardelj je. dejal: »Sindikati v socialističnem samoupravljanju niso zaščitniki interesov delavskega razreda samo v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne in politič'ne zahteve delavcev. ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. »Tako' se »žaščitništvo« v
naših družbenih odnosih objektivno spremeni v zahtevno družbenopolitično nalogo: reševati in odpravljati protislovja, konflikte in mnoga druga odprta vprašanja, ki se pojavljajo med posameznimi interesi med delavci, kot tudi delavcev in kolektivov na eni ter skupnimi interesi delavskega razreda in delovnih ljudi na drugi strani.
Vse to ne pomeni nič drugega kot zahtevo, da se bo potrebno v prihodnje veliko pogumneje in odločneje spoprijemati s slabostmi, vrzelmi in pomanjkljivostmi na vseh področjih: naj gre za zaposlovanje, otroško varstvo, stanovanjsko politiko, izobraževanje . in socialno politiko v najširšem smislu te besede.
Opazen delež so k tretji sindikalni konferenci pri-
spevali tudi delegati iz Pomurja. Tako je Alojz Tibaut iz občinskega sindikalnega sveta Ljutomer naglasil, da bo treba veliko več pozornosti odmeriti socialni varnosti kmetov, posebej na manj razvitih območjih, prav tako pa tudi siceršnjemu hitrejšemu razvoju v industriji. Ivanka Klopčič iz občinskega sindikalnega sveta Murska Sobota pa je poudarila, da sta zaposlovanje, ki je v Pomurju še posebej pereče, in izobraževanje takorekoč neločljivo povezana.
N aj dodamo še sila nazorno in slikovito misel enega od delegatov, da se namreč v sindikatih nehajmo zgolj verbalno zavzemati, saj nam to samo jemlje ugled med delavci.
Branko Žunec

Zaključni računi—najširša družbena
akcija
Med najaktualnejše naloge sedanjega družbenopolitičnega in gospodarskega trenutka v Pomurju sodi prav I gotovo tudi obravnava rezultatov gospodarjenja v minulem letu. Vsa dejavnost v zvezi z zaključnimi računi namreč že lep čas ni več le politična, ampak najširša samoupravna in družbena akcija. Zato je povsem umestna zahteva, da se I morajo v akcijo zaključnih računov vključiti poleg sindikatov, zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih teles tudi zbori občinskih skupščin in ostala delegatska telesa. K temu jih navse-I zadnje obvezuje tudi zakon o združenem delu, ki med drugim opredeljuje pravico in obveznost delavcev za spremljanje rezultatov gospodarjenja, ki predstavljajo osnovo za smotrno in racionalno odločanje o dohodku I temeljne in druge organizacije združenega dela.
Lahko rečemo, da je akcija zaključnih računov v Pomurju nekakšno logično nadaljevanje spremljanja rezultatov gospodarjenja že med letom; torej gre v bistvu za celo-I letno aktivnost, saj ponekod ugotavljajo poslovne uspehe mesečno. Pri tej pomembni akciji so angažirani različni no- i silci posameznih nalog in natančno opredeljni roki. Tako je ' dogovorjeno, da morajo najkasneje do 15. februarja poslo-I vodni organi v organizacijah združenega dela pripraviti te-  meljito analizo o gospodarjenju v letu 1981, in sicer v skladu z navodili in rokovnikom, ki je plod skupnega sodelo.va- ' Inja pomurskih sindikatov, Službe družbenega knjigovod- I stva in medobčinske gospodarske zbornice. Hkrati so vsi občinski sveti zveze sindikatov opravili posvete s | predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij, kjer so se po-
Idrobneje pogovorili o vseh nalogah, izvršni sveti so imeli 1 pogovore s poslovodnimi delavci v organizacijah združenega dela, mnogokje pa so opredelili tudi najpomembnejše | naloge komunistov pri obravnavi rezultatov gospodarjenja.
Iln katere so poglavitne usmeritve pri obravnavi j zaključnih računov, ki zahtevajo nenehno aktivnost ne le v organizacijah združenega dela? To so predvsem uresniče- | vanje gospodarskih načrtov v preteklem letu in ugotavljanje
I vzrokov za morebitne slabše rezultate gospodarjenja, saj je i treba nemudoma sprejeti določene ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti. Nadalje gre za pospeševanje ekonomskih | odnosov s tujino oziroma, koliko so v vsaki delovni organi-
Izaciji izvozili in s tem prispevali svoj delež k izboljšanju zu- i nanjetrgovinske bilance za analizo spoštovanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v | lanskem letu, primerjavo rezultatov gospodarjenja med so-
। rodnimi delovnimi organizacijami itd. Kot rdeča nit vseh । teh prizadevanj pa je brez dvoma uresničevanje politike gospodarske stabilizacije v celoti. To pa pomeni, da je treba v j široko zasnovani akciji zaključnih računov dobiti zlasti od-
. govore na vsa bistvena vprašanja pogojev gospodarjenja, । ustvarjanja in razporejanja dohodka, uspešnosti gospodar-[ jenja organizacij združenega dela in ekonomskega položaja | delavcev.
, Potemtakem ne pravimo zaman, da morajo biti razpra- i ve o zaključnih računih temeljito pripravljene, jedrnate in I I naravnane k vsem problemom gospodarjenja. To je nujno | zlasti zato, da delavci lahko predhodno obravnavajo, kako
। so uresničevali plan v fizičnih kazalcih in ugotovijo vse  i vzroke za slabše gospodarjenje. V zvezi s prejšnjim morajo I ' od 15. februarja dalje izvršni odbori osnovnih organizacij I zveze sindikatov v Pomurju, kakor tudi ostale družbenopolitične organizacije, oceniti gradivo in ga dati v javno I razpravo delavcem v sindikalnih skupinah in drugje. Škrat- I ka — gre za to, da opredelijo posamezne faze, roke in nosil- I ce, da bi se izognili primerom, ko so marsikje čakali na podatke o zaključnem računu in ga na hitrico sprejeli na zboru I delavcev. Na ta način pa delavci niso imeli sploh možnosti, I da bi kaj več spregovorili o tem, kako so dejansko gospoda- I rili v minulem letu.
Ob tem se zdi povsem upravičena pobuda, da razprav o | zaključnih računih ne bi sklenili že konec februarja, ampak | bi z vsebinskimi razpravami nadaljevali tudi v spomladan- I skih mesecih. Tako podaljšana aktivnost v zvezi z zaključnimi računi pa ne velja zgolj za organizacije združenega dela, I saj je še kako pomembna navzočnost ostalih družbenih de- I javnikov. Načrtovana aktivnost je namreč potrebna pred- I vsem takrat, ko delavci na zboru delavcev predložijo in na delavskem svetu sprejmejo dokončno delitev čistega dohod- I ka, da bi lahko pozneje spremljali, kako se v praksi resnično I uresničujejo ti sklepi. Zato je naloga zveze sindikatov in I drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih delavskih kontrol, da od finančno-računovodske službe zahte- | vajo temeljito pripravo vseh podatkov, pri čemer mora sle- I herni delavec dobiti obračun svojega osebnega dohodka, ki | je plod gospodarskih rezultatov v prejšnjem letu.
Milan JERSE I
.Kupinarji so bili med nami
stran 16
NASLOV
aktualno po svetu
Zahodnonemški kancler Schmidt je pred dnevi že drugič (prvič leta 1972) zahteval glasovanje o zaupnici v Bundestagu. Zaupnico je dobil, šlo pa je pri tem manevru za celo vrsto gospodarskih vprašanj o katerih ima opozicija drugačno mnenje kot Schmidt in njegova vlada. Na sliki: kanclerjev nasmeh na tiskovni konferenci po glasovanju v parlamentu, (prvi od desne).
PRITISK NA IZRAEL
Zvišane obresti
držav, med njimi tudi Jugoslavije; v tej resoluciji pozivajo vse države, naj ne zalagajo Izraela z orožjem in prenehajo pošiljati tej državi kakršnokoli vojaško pomoč.
Vse države še pozivajo, da ustavijo gospodarsko, finančno in tehnološko pomoč Izraelu, da prekinejo diplomatske, trgovinske in kulturne stike s to državo in da se odrečejo kakršnimkoli odnosom z njo ter jo ,,popolnoma izolirajo na vseh področjih”. V osnutku resolucije o izraelski priključitvi Golanske visoke planote je rečeno, da je to nasilje in grožnja za svetovni mir in varnost.
Izražajo tudi obžalovanje zaradi ameriške podpore Izraelu, o katerem je še rečeno, da ne izpolnjuje svoje odgovornosti do ustanovne listine ne obveznosti do resolucije, po kateri je bila država sprejeta med članice OZN. V imenu predlagateljev je osnutek resolucije predložil skupščini predstavnik Kube.
Kot je menil tunizijski predstav-' nik, je predlagana resolucija odgo-
TA NESREČNI PLINOVOD
Očitki, ki so jih zahodnoevropske članice severnoatlantskega pakta naslovile na Washington že ob koncu leta, češ da bodo Reaganove gospodarske sankcije proti Sovjetski zvezi spravile v nevarnost realizacijo načrta o transsibirskem plinovodu, so se zadnje dni okrepili in sprožili ostro razpravo na bruseljskem sedežu natovskega zavezništva, kjer so se srečali veleposlaniki petnajsterih članic, da bi vnovič pregledali politične in gospodarske ukrepe proti Poljski in Sovjetski zvezi. Iz krogov pakta je slišati neuradne vesti, da so zahodnoevropske države — predvsem ZR Nemčija, Francija in Italija — dale jasno na znanje, da želijo uresničitev podpisanih pogodb o plinovodu.
' Ostra zakulisna reakcija zahodnoevropskih držav je odgovor na najnovejše izjave iz krogov Reaganove administracije, češ da je bil namen decembrskih ameriških sankcij proti Sovjetski zVezi (gre za prepoved prodaje licenčne tehnologije, kar je neposredno prizadelo načrte o gradnji plinovoda), da zavrejo dogovarjanje o dolgoročnih dobavah sovjetskega plina. Iz Washingtona so že lansko poletje pošiljali čez Atlantik opozorila, češ da bo transsibir-ski plinovod povzročil energetsko odvisnost Evropske skupnosti od Sovjetske zveze, a zahodnoevropske države so
bi sprejetje take resolucije pomembneje prispevalo k izboljšanju položaja, če varnostni svet medtem ne bo poskušal vnovič uvesti mandatne akcije proti Izraelu.
V razpravi je bilo še rečeno, da ni nikakršnega opravičila za priključitev zasedenega tujega ozemlja in da se je treba na to odzvati v skladu z ustanovno listi- . no OZN (takšnega mnenja je bila Kenija). ,,Ravnanje Izraela spominja na ravnanje rasističnega južnoafriškega režima in temu je treba narediti konec” (Uganda). , .Tehtnost problema terja nemudoma nove pobude za ureditev bližnjevzhodne krize” (Senegal). ,,Izrael uničuje vse poti, ki vodijo do miru, in zasluži sankcije, vendar se možnosti za vzpostavitev miru naglo zmanjšujejo” (Saudska Arabija).
Tajski predstavnik je podprl stališče Indonezije, da bi z, odločno akcijo razveljavili odločitev o izraelski priključitvi Golanske visoke planote, in je predlagal, naj bi si mednarodna skupnost posebej prizadevala izogniti se novi
gospodarskega sodelovanja med Zahodom in Vzhodom čutiti v državah Evropske skupnosti, so zahodnoevropski veleposlaniki na bruseljskem sestanku menda dali jasno na znanje, da morebitne nove restrikcije za ameriške licenčne izdelke, o čemer razmišljajo v Washingtonu, nikakor niso sprejemljive.
O gospodarskih stikih med EGS in Sovjetsko zvezo bodo v kratkem razpravljali tudi v evropskem parlamentu v Strasbourgu. Pred ,evrokrati’ se je znašlo posebno poročilo, katerega avtor je zahodnonemški
Že leta 1979 bi morali posekati okoli 20 tisoč kubi-kov lesa, da bi bilo podjetje rentabilno. Kasneje pa vsako leto dogovorjenih 50 tisoč kubikov, Posek leta 1979 je bil tako skromen, da ga skoraj ni vredno omenjati. Tega leta bi morali zgraditi tudi predvidene objekte, med njimi že omenjeno žago, katere ogrodje sicer že stoji, toda oprema za njo še ni dobavljena in tudi ni plačana.
Leta 1980 so posekali samo 20 tisoč kubikov. od tega so prepeljali v Jugoslavijo 6 tisoč kubikov, preostanek pa so prodali po izredno nizkih cenah kar na domačem tržišču v Kamerunu. Lani so posekali okoli 25 tisoč kubikov (namesto 5 tisoč). Kakor je povedal direktor »Bilokalnika«, Josip Bukovčan, v sklopu »Socaboisa« doslej niso pre
vojni na tem nevarnem kriznem žarišču ter poiskati mirno rešitev. Po mnenju Bolgarije so ,,ZDA zavzele protiarabsko stališče, da bi omogočile svojo nadvlado na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu”, medtem ko je bila Albanija za odločno akcijo proti Izraelu in je menila, da politika Tel Aviva v veliki meri rabi ciljem obeh velesil.
,,Izraelsko nasilje in nemoč OZN, da bi se temu odločno postavila po robu, spodbuja vse tiste, ki žele s silo zavzeti tuje ozemlje,” .je rekel nigrski delegat, ki je še terjal sankcije proti vsem državam, ki kršijo osnovna določila ustanovne listine in mednarodnega prava na kateremkoli koncu sveta.
Za resolucijo je glasovalo 86 držav, 21 ji je nasprotovalo, 34 pa se jih je vzdržalo. V OZN.se bojijo, da bodo arabske države zahtevale celo izključitev Izraela iz OZN, kakor se je to zgodilo z Južnoafriško unijo. Nekateri napovedujejo, da bi v takšnem primeru ZDA prenehale dajati denar za vzdrževanje svetovne organizacije.
krščanski demokrat Aigner, ki ugotavlja, da mora zahodnoevropska skupnost vzpostaviti enotno politiko izvoza kmetijskih pridelkov v Sovjetsko zvezo in druge članice SEV. Bruseljska komisija pa bi morala dobiti možnost kontrole med delovanjem institucij, ki izvažajo kmetijske pridelke. Avtor poročila, ki je sicer predsednik komisije za nadzorovanje proračunskih izdatkov, se zavzema za ustanovitev posebnega telesa, ki bi koordiniralo prodajo kmetijskih pridelkov v države SEV, programiralo izvoz na daljši rok in podobno.
Agonija neke kupčije v džungli
delali niti kubičnega metra lesa, čeprav je dogovorjeno, da se 60 odstotkov lesa predela v tisti žagi, ki je še ni.
Omeniti je treba, da so precej visoke tudi letne takse »Socaboisa« za koncesije pri izkoriščanju gozdov. Te so izračunane tako, kot če bi realizirali dogovorjeni letni posek. Po drugi strani pa je iz leta v leto tudi dražja oprema, kot je dogovorjena.
Iz jugoslovanskih bančnih in drugih virov je bilo za investicije in za druge potrebe »Socaboisa« zagotovljenih 5.970.000 dolarjev. Do konca preteklega leta so izkoristili 4,500.000 dolarjev (točnih številk še nihče ne pozna). Vendar: na računu neporabljenih sredstev je še 1.500.000 dolarjev!’
Najnovejša računica je pokazala, da bi poleg orne-, njenih neizkoriščenih sred-
Na sedežu evropske gospodarske skupnosti so povedali. da so dosegli soglasje o podražitvi zahodnih kreditov Sovjetski zvezi. Izvršna komisija bo sedaj uradno sprožila postopek pri OECD. ki je, pristojen za odločitve te vrste/
Predlagajo, da bi Sovjetsko zvezo premestili iz ’druge skupine v prvo, med industrijsko najrazvitejše države. To bi pomenilo, da se bodo obrestne mere povečale z 10,5 ha 11 odstotkov za kredite z
V Washingtonu so napovedali možnost, da bodo ZDA, če bo potrebno, poslale v Salvador vojaške enote, ki naj bi preprečile strmoglavljenje vladajoče vojaške hunte.
Po najnovejših poročilih iz Salvadorja približno 2 tisoč huntinih vojakov izvaja očiščevalne akcije v jugozahodnih predelih dežele, v katerih potekajo srditi spopadi z uporniki. Najbolj srditi boji potekaj o. v mestu Usultan,. komaj 80 km od glavnega mesta San Salvadorja.
ZDA so v Salvador pred dnevi poslale nove vojaške helikopterje in letala. Celotno vojaško pomoč Salvadorju bodo ZDA letos povečale,prav tako,Hondurasu.
Potem, ko so se nekoliko polegli viharji okrog finančnih in korupcijskih mahinacij v zvezi z gradnjo velikanske bolnišnice na Dunaju, že se je pojavil nov škandal, povezan s takoimenovano firmo » stanovanjska gradnja vzhod« (W BO),ki naj bi zgradila2000 novih stanovanj. Direktor podjetja je bil dr. Ernest Rauchwarter, 41-letni deželni poslanec opozicijske Ljudske stranke. Vsa zadeva je bila širokopotezno zasnovana: stanovanja naj bi gradili v širšem prostoru gradiščanskega glavnega mesta Železno. Interesenti so plačevali svoje deleže. Rauchwarter in njegovi sodelavci so na veliko kupovali najdražja gradbena zemljišča po vsej Avstriji, se lahkomiselno zadolževali, odplačevali zapadle kredite z novimi krediti, zviševali deleže stanovanjskih varčevalcev, kupili 14 luksuznih limuzin za »poslovne potrebe« in Rauchwarter je govoril, da bi rad imel »beli rollsroice z zamorskim šoferjem«. Za 700 tisoč šilingov si je možakar v Gambiji kupil naslov častnega konzula. Z denarjem, ki ga je dobil od bodočih stanovalcev je začel v Gambiji graditi televizijsko postajo in sploh ...
Leto dni je trajalo, da so ga odkrili in prav toliko časa, da so ugotovili za milijardo šilingov dolgov. Vladajoči socialisti so si oddahnili, kajti sedaj ima svojo »veliko afero« tudi opozicija.
Stanovanjski varčevalci so zagnali hrup, in banke, ki so se vključile v posel so jim zajamčile, da ne bodo ostali brez denarja. Brez avta in zamorca pa je seveda ostal Rauchwarter, ki so ga zaprli.
štev rabili še dodatnih 2,053.000 dolarjev. Tako bi lahko do kraja uresničili dogovorjeno. Tako visoka cena je po eni strani rezultat slabo analiziranih pripravljalnih del. po /drugi strani pa podražitev. Te napake najbolj bremenijo »Astro«, ki bi med vsemi našimi partnerji morala najbolje poznati eksploatacijo in trgovanje z lesom.
V Astri so se odločili, da bodo izstopili iz konzorcija, ali pa bodo sodelovali y njem le še s petimi namesto z dosedanjimi* 33 odstotki. Konzorcij zavoljo tega sicer ne bo razpadel, ker bodo »Astro«, ki se ni izkazala dovolj zrelo za takšno kupčijo, zamenjala druga podjetja iz Slovenije in Hrvaške.
Iz poslovanja »Socaboi-sa« v letih 1980 in 1981 je že nastala zguba milijon dolarjev (različne takse, plače zaposlenih, izgube zaradi
odplačilnim rokom od dveh do 5 let. in z 11 na 11.25 odstotkov za kredite z odplačilom od 5 do 10 let.
Kot je znano, so vse članice EGS na sestanku ministrskega sveta podprle ta predlog, proti je bila samo Grčija. Francija pa je izrazila »tehnične rezerve«. Istočasno so na sedežu skupnosti odločili, da bodo Poljski poslali novo pomoč v hrani in zdravilih v
prenizke proizvodnje, trohneči les itd.). Leta 1983 bo potrebno pričeti odplačevati tudi najeta posojila.
Zadnja analiza, ki so jo napravili v »Astri« trdi, da bi postal »Socabois« rentabilen šele leta 1988, vendar pod pogojem, da se dodatno investira 4,000.000 dolarjev (ki pa jih ni). Vendar ima tudi ta analiza vse polno »čejev«. Očitno je, da prav zaradi tega »Astra« 'dviga sidro, čeprav bo pri tem okoli 2,000.000 dolarjev »vrgla v veter«. Ali bi moral kdo za to odgovarjati?
Verjetno bi bilo bolje, da se te kupčije lotijo proizvajalci in ne trgovci. Tem so surovine potrebne in ti bodo najlažje naredili računico tudi pod pogojem, da si »porazdelijo« vse dosedanje
predsednik Husein je pred dnevi izjavil, da je iraška vojska nedavno napredovala in zavzela novo iransko ozemlje v srednjem delu fronte.
WASHINGTON -Strokovnjaki ameriške vlade so te dni razpravljali o možnostih za umik licenc, ki so jih dali zahodnoevropskim družbam za proizvodnjo turbin in kompresorjev, da bi tako onemogočili uresničitev že podpisanega sporazuma o gradnji plinovoda v Sovjetski zvezi.
napake (domača hrastovina je 50 odst, dražja od eksotičnega lesa). Treba je reči, da sedanji režim uvoza eksotičnega lesa lesne industrije nič kaj preveč ne spodbuja k vlaganjem v podobna mešana podjetja kot je »Socabois«. Dejstvo je, da naše delovne organizacije morajo plačevati les od takšnega mešanega podjetja z devizami, poravnati tudi vse carinske dajatve, podobno, kot če bi kupovala pri katerem kolt tujem posredniku ali prodajalcu.
Razumljivo je, da so vse transakcije in izgube naših delničarjev »jugoslovanska zadeva« in da kamerunski partnerji ne smejo biti oškodovani. Mora obveljati pravilna poslovnost neuvrščene Jugoslavije, ki je v mnogih podobnih primerih pokazala, da ne zastopa izkorišče-valsko-profitarskega stališča.	.
In ker je »neuspeli izier do eksotičnega lesa« v celoti »jugoslovanska zadeva« $e moramo o takih in podobnih primerih zamisliti najprej mi sami.	A
STRAN 2
VESTNIK. 11. FEBRUARJA^
aktualno doma
ogledalo tedna
।Bratstvo ne morel I biti le beseda 
I Predsedstvo SAP Kosova in predsedstvo pokrajin- j skega komiteja ZK Kosova sta na skupni seji obravnavala  analizo pojavov in vzrokov izseljevanja Srbov in Črno-
Igorcev s Kosova v zadnjem desetletju. Ugotovili so veliko B napak pri delu družbenopolitičnih organizacij in vseh g ostalih dejavnikov v pokrajini, kar je omogočalo delo-  vanje albanskih nacionalistov in tistih, ki so si prizadevali
Iza odcepitev. Napake so bile na področju izobra-  zevanja, kulture, javnega obveščanja. Vse to je pripo- I moglo k spodkopavanju bratstva in enotnosti ter sožitja B v pokrajini, odražalo pa se je v izseljevanju Srbov in
 Črnogorcev.	B
Vse te napake so se lani spomladi razplamtele v  Poskus kontrarevolucije. Na seji so opozorili tudi na šte-vilne oblike in primere neposrednih pritiskov, ki so pri H Srbih in Črnogorcih povzročili občutek osebne in pre- 9 moženjske ogroženosti in slabšanja perspektiv za njihovo I nadaljnje bivanje na Kosovu.
Predsedstvi sta ugotovili, da kljub ukrepom in akcijam v pokrajini in občinah po sovražnih protirevolucionarnih dogodkih, še niso povsem onemogočili takšnih pojavov, ker v nekaterih okoljih niso sprejeli dovolj učinkovitih ukrepov, s katerimi naj bi ustvarili takšno Politično ozračje in delovne ter življenjske razmere, ki bi spet zagotovile varnost Srbov in Črnogorcev ter vplivale, da se ti ne bi več izseljevali.
I Na podlagi ugotovitev in stališč sta obe predsedstvi sklenili. daje v prihodnjem obdobju nujen bolj konkreten, odločen in dosleden idejnopolitični boj v vseh okoljih v pokrajini. Sprejeti je treba ukrepe, s.katerimi bi od-
I Pravili vzroke za izseljevanje in zagotovili popolno var-n°st ljudi in njihovega premoženja, okrepili vzajemno zaupanje in skupno življenje ter še naprej utrjevali brat-Lstvo in enotnost med narodi in narodnostmi Kosova, kajti (a prvina naše skupnosti ne more biti zgolj beseda.
Bitka za koruzo
ŠTAFETA IZ
’ Ponedeljek zvečer so v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani svečano podelili e,ošnje Prešernove nagrade, Prešernove nagrade so ob slovenskem kulturnem prazniku Prejeli: sopranistka Vilma Bukovčeva, za življenjsko delo na področju opernega pevskega Poustvarjanja, kipar Zdenko Kalin za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja in Pisnik Ciril Zlobec za pesniško zbirko Glas. Podelili so tudideset nagrad Prešernovega sklada. ro<lsednik skupščine kulturne skupnosti Slovenije France Štiglic je v svojem slavnostnem jt’lvoru povedal nekaj aktualnih misli o sedanjem kulturnem trenutku na Slovenskem, nagrade pp je podelil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Bogdan Osolnik. V sla-'’ostnem programu ob podelitvi nagrad je sodeloval tudi orkester Slovenske filharmonije.
J^kibor — Več kot ” borcev, udeležencev le-^ndarnega pohoda 14. divi-Ži|e T* Štajersko se je udele-x °.*tradicionalnega sre-hna a b°rcev. Sklenili so, da ° Posneli film o pohodu.
Un^9,REB — V tovarni Prični- g"0!'1 v Katini bodo hax« .Prodajati uran- Kot sid j bodo uranov ok-rablh	tovarne upo-
druJi ! k°t jedrsko gorivo v elekt Jugoslovanski jedrski 8rartiiarn*’ k' jo bodo najbrž grebi’ V Prevlaki’ blizu Za'
BEOGRAD — Komisija za pripravo osnutka resolucije za 12. kongres ZKJ je ugotovila, da predosnutek tega dokumenta ne izraža sedanjega družbenega trenutka in ne ponuja dolgoročnih rešitev ter koncepta za nadaljnji razvoj.
Zvezi izvršni svet je sprejel predlog odloka o posebnih pogojih v prometu z živinsko krmo, predlog, ki bo služil kot osnova za usklajevanje stališč republik in pokrajin. Predlog predvideva, da lahko organizacije združenega dela in kmetijske zadruge, ki se ukvarjajo s prodajo živinske krme, ta izdelek prodajajo individualnim kmetijskim proizvajalcem in drugim osebam. vendar pod pogojem, da od njih odkupijo (najmanj) enako količino koruze, a ta način naj bi stabilizirali ceno ’in preskrbo trga s koruzo:
Zaradi sedanj ih.teža v v živinoreji je zvezni izvršni svet sprejel sklep, da z zveznimi
PRVE STOENKE
Kragujevška tovarna avtomobilov Crvena zastava je pred dnevi dobavila prvih 160 osebnih avtomobilov zastava 101 kupcem na Madžarskem. Tako so začeli uresničevati desetletni sporazum med našo Crveno zastavo in budimpeštanskim podjetjem Morgit. Sporazum predvideva vrednost medsebojne me-
junija bo kongres ZZB NOV Jugoslavije. Na 4500 članov bodo izvolili po enega delegata. Pričakujejo, da bodo na kongresu sprejeli predlog, naj se zvezni odbor skrči ob 117 na 74 delegatov.
blagovnimi rezervami inter-, venita na trgu s koruzo, a ta način naj bi odpravili sedanje motnje na trgu z živino in preprečili zmanjševanje naših čred. Koruzo iz zveznih blagovnih rezerv bodo posodili tistim organizacijam združenega dela, katerih živinorejska proizvodnja je najbolj ogrožena.
ZIS je izoblikoval osnutek zakona p zagotavljanju sredstev federacije za prispevek SFRJ k svetovnemu programu hrane, sprejel pa je tudi poročilo o bližnjem ministrskem sestanku v Beogradu za okroglo mizo o razvoju kmetijstva in predelovalne industrije. .
njave v višini 6 milijonov dolarjev.
Do konca leta bo Crvena zastava poslala na Madžarski trg 1100 osebnih avtomobilov tipa zastava lOl. V sporočilu za javnost ni nič rečenega o tem. kako bo.Crvena zastava nove kupce na Madžarskem založila tudi z nadomestnimi deli. Iz lastne izkušnje namreč vemo, da jih pri nas primanjkuje in jih je treba iskati v avstrijskih trgovinah. Ni tudi znano po kakšni ceni jih bomo prodali in po kakšni jih bodo Madžari kupovali. Verjetno ne tako kot na Poljskem, kjer so pred dnevi uvedli carino na težo avtomobilov: za manjše po 200 zlotov za kilogram, za težje po 250 zlotov.
DOGOVOR JE PODPISAN
Z dogovorom o uresničevanju politike, cen v tem letu — dogovor so podpisali predstavniki ZIS in izvršnih svetov republik in pokrajin ter skupnosti za cene — naj bi zagotovili, da tekoče zvišanje cen pri industrijskih izdelkih ne bi preseglo 14 odstotkov,.pri poljščinah 17 odstotkov, pri cenah na drobno 15 odstotkov, pri storitvah 16 odstotkov in pri življenjskih stroških 17 odstotkov.	y
Takšno zviševanje cen naj bi zagotovili predvsem z ustreznimi ukrepi gospodarske politike in-s sklenitvijo samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov; z njimi bi na trdnejših temeljih urejali gospodarske odnose in razmerja cen med ozdi v dohodkovno povezanih reprodukcijskih celotah.
Tam, kjer ne bodo po taki poti mogli zagotoviti možnosti za uresničevanje začrtane politike cen, se bodo tudi letos odločili za ukrepe neposrednega nadzora.
Podpis tega dogovora ne pomeni, da je dvignjena zapora za cene oziroma se ne morejo zviševati (razen izjemoma in ob dogovoru skupnosti za cene), dokler ne sprejmemo okvirnih programov spreminjanja cen po gospodarskih dejavnostih in panogah. Nasprotno pa lahko tisti, ki so to že storili, pričakujejo obisk tržne inšpekcije in to, da se bodo morali vrniti k starim cenam. Programe je potrebno sprejeti najpozneje do 15. februarja in izražati morajo selektivnost pri spreminjanju cen, določati pametno dinami-
Štafeta mladosti — simbol bralstva in enotnosti vseh naših narodov in narodnosti — bo krenila 21. marca iz Prilepa. Ker,pionirska organizacija letos praznuje 40-le-tnico ustanovitve, so na seji zveznega odbora za proslavo dneva mladosti skleniti, da bo prvi nosilec štafetne palice pionir.
Sprejeli so tudi likovno rešitev štafetne palice, ki jo bo mladina nosila skozi vse kraje naše države. A vtorje 27-letni diplomirani kipar Savo Simič iz Bral unča.
Člani odbora so proučili informacijo o poteku priprav za odhod štafete in sklenili, katere kraje bo na svoji poti obiskala. Po startu v Prilepu bo šest dni potovala po Makedoniji. potem pa jo bodo prevzeli mladinci iz SR Srbije. Od 26. marca do 6. aprila jo bo na tisoče mladincev in mladink nosilo skozi Srbijo, v Vojvodini bo ostala do 12. aprila, potem pa jo bodo prevzeli v Bosni in Hercegovini. Po šestdnevnem bivanju v tej republiki se bo nadaljevala na Hrvaškem, in sicer od 17. do 23. aprila. Po sedemdnevnem bivanju v Sloveniji — v lej
NAFTA. . .
NAFTA
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je vnovič obravnaval kritični položaj pri oskrbi z naftnimi derivati. S tem v zvezi so obravnavali tudi sklepe, sprejete na sestanku predsednikov izvršnih svetov socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, ki ga je vodil predsednik ZIS Veselin Duranovič, o urejanju kritičnega položaja pri uvozu nafte in pri oskrbi z naftnimi derivati. - Ugotovili so, da dogovorjeni ukrepi in aktivnosti upoštevajo predloge izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za hitrejše urejanje nastalih težav, sprejete na njegovi zadnji seji. Zato izvršni svet SRS podpira ukrepe in aktivnosti in že izvaja potrebne ukrepe za sprostitev nadaljnjih količin kritičnih derivatov iz zveznih blagovnih rezerv, na uvoz nekaterih derivatov kot tudi za uvoz nafte za predelavo v domačih rafinerijah za potrebe SR Slovenije. S temi ukrepi bo mogoče ob razumevanju in odgovornem ravnanju vseh porabnikov kritično stanje pri oskrbi občutno ublažiti.
ko ter odpraviti najbolj vpijoča nesorazmerja.
Do konca februarja naj bi se tudi dogovorili o obsežnejšem seznamu izdelkov in storitev, za katere se bodo morale pri spreminjanju cen med seboj obveščati skupnosti za cene (kar bi morala biti tudi sicer v vsakem primeru običajna praksa). V prvem četrtletju pa so se podpisniki dogovora obvezali, da bodo pretehtali pristojnosti družbenopolitičnih skupnosti s področja cen in v skladu z ugotovljenimi potrebami spremeni-
 Kmetijstvu večjo J
 pozornost I
 Zastoj v razvoju jugoslovanskega kmetijstva je treba v  prvi vrsti pripisatkdejstvu, da y njem še vedno prevladujejo  stari, preživeli družbenoekonomski odnosi. Ta ugotovitev  se je kot rdeča nit vlekla skozi razpravo v zboru republik in
 pokrajin zvezne skupščine, v kateri so delegati ocenjevali  dosedanje delo v zvezi s pripravo in sklenitvijo družbenega  dogovora o uresničevanju politike razvoja agroindustrijske- I g4 kompleksa.
 Družbeni dogovor, ki naj bi bil eden glavnih instru- » mentov za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana,  je še posebej pomemben zato, ker mora večja proizvodnja I hrane postati eden najbolj odločilnih dejavnikov stabilnej-Išega razvoja. Ker so nekatera vprašanja v dogovoru še k odprta, je zbor po bogati razpravi med drugim sklenil, da I mu mora zvezni izvršni svet kmalu ponovno poročati, kako I teče delo v zvezi s pripravo tega dokumenta.
_ Zbdr je sprejel tudi odlok o sprejetju sprememb in do- — m polnitev družbenega plana Jugoslavije za obdobje I g 1981—1985, v katerem je med drugim določeno, da je treba  osnutek sprememb in dopolnitev pripraviti do konca junija, *
 predlog pa do konca oktobra, kar je seveda dolžan narediti  zvezni izvršni svet.
republiki bo od 24. aprila do 30. aprila — se bo spet vrnila 'na Hrvaško. 8. maja bodo štafetno palico že drugič prevzeli mladinci BiH; 14. maja ho začela pot po Črn i gori, 19. majajo bodo prevzeli kosovski mladinci; pd 23. maja do sklepne slovesnosti na stadionu JLA v Beogradu, pa bo spet potovala skozi Srbijo.
li dogovor o določanju izdelkov in storitev, pomembnih za vso državo.
Ce do konca marca ne bi sprejeli družbenega dogovora o razvoju agroindustrijskega kompleksa v tem petletju, bodo sklenili dogovor o določitvi poljščin in živil, ki .so v posebnem družbenem interesu, ter zanje izbrali posebne vrste oblikovanja cen. Tako bi bilo mogoče do 15. septembra določiti pridelovalo o-prod ajnein zaščitne cene za poljščine letine 1983.

FEBRUARJA 1982
STRAN 3
Šibka preskrba občanov Preskrba delovnih ljudi in občanov z osnovnimi živilski* mi in drugimi proizvodi ter storitvami je izredno pomembna naloga, posebej še v našem vsakdanu, ko vsi občutimo padanja standarda, pa tudi kupne moči potrošnikov. Zato mora biti to prvenstvena naloga vseh trgovskih organizacij, ki opravljajo svojo trgovsko dejavnost na določenem področju. Občina Gornja Radgona pa zaradi svoje specifičnosti potrebuje za zadovoljevanje potreb svojih občanov izredno široko in razdrobljeno maloprodajno mrežo.
V tej občini imajo potrošniki na voljo vsem samopostrežnih prodajaln, trinajst specializiranih ali tehničnih in petindvajset mešanih prodajaln v skupni prodajni površini okrog 3.500 kvadratnih metrov in 4.500 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov.
Veliko in malo hkrati. Predvsem pa še ob dosedanji organiziranosti vedno premalo, da bi učinkovito zadovoljevali potrebe občanov in delovnih ljudi. In kaj najbolj primanjkuje, če se zaustavimo le pri delovni organizaciji Mercator Sloga, ki je s svojimi petimi samopostrežnicami, sedmimi tehničnimi in enajstimi mešanimi prodajalnami nosilec trgovine v občini Gornja Radgona. Trenutno precej osnovnih živilskih artiklov (jedilno olje, sladkor, moka, kava...), gradbenega materiala, bele tehnike, najbolj kritično pa je z založenostjo s premogom. Približno enako pa je stanje tudi v ostalih trgovskih organizacijah, ki imajo v občini zgolj locirane enote, kot tudi v prodajalnah KZ Gornja Radgona, Mesoizdelkiov, Intes Maribor, TOZD Mura...
Vsi, ki se ukvarjajo v občini s trgovsko dejavnostjo — skupno zaposlujejo 280 delavcev — se ubadajo s težkim ekonomskim položajem, ki izvira v veliki meri iz pomanjkljivega in nedoslednega dohodkovnega povezovanje trgovine z združenim delom.
Vse to pa vpliva na odtok dinarskih, pa tudi deviznih sredstev, čez mejo v sosednjo Avstrijo, saj so doslej pokazale posamezne grosistične delovne organizacije vse premalo zanimanja za dobro založenost tega občutljivega in obmejnega prostora. Enako velja za naložbe v razširitev trgovske mreže v občini. Razen DO Mercator Sloga, ki je v zadnjih petih letih zgradila prodajna objekta v Negovi in na Kapeli, drugi — razen manjših adaptacij —	'
v nove objekte ne nalagajo.
Poglavje zase je tudi delo potrošniških svetov — razen par svetlih izjem seveda — ki ne delujejo načrtno, mnogi med njimi pa se sploh ne zavedajo svoje vloge. Zato pa ne vplivajo na trgovsko politiko in^ne morejo varovati interesov‘potrošnikov. Vzrokov je več, za izboljšanje dela potrošniških svetov pa bo potrebno v bodoče tudi ustreznejša sestava in akcija družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, občini in občinskih upravnih organov. Predvsem pa osvestiti člane potrošniških svetov, da ne bodo ob »potrošniških mrzlicah« spet stali ob strani.	V. Paveo
SEMINAR ZK V MORAVCIH
Prava avtoriteta—ZNANJE
UKE ZA ENU1NU CESTNO OMREŽJE
Večino osnovnih organizacij Zveze komunistov Slovenije v Pomurju — vseh je 323 — vodijo mladi ljudje, med njimi blizu 35 odstotkov žensk in kar nekaj kmetov. Zelo nazorno se je to pokazalo na ponedeljkovem seminarju v Moravcih, ki gaje za sekretarje osnovnih organizacij ZK pripravil. medobčinski svet ZKS za Pomurje z vsemi štirimi komiteji OK ZKS in medobčinskim študijskim središčem. Kakih 350 udeležencev je z zanimanjem spremljalo uvodne misli sekretarja MS.ZKS. za Pomurje Geze Bačiča, kije opozoril na nekatere aktualne naloge in probleme, ki čakajo pomurske komuniste v
predkongresnem obdobju. Med drugim velja spomniti na spoznanje, da bi morali razprave o gospodarjenju veliko bolj povezovati z družbenopolitičnim delovanjem in tem večjo pozornost odmeriti delovni disciplini, ki še marsikje šepa, odnosu do dela in nagrajevanju po delu. Glede slednjega je Geza Bačič menil, da velja za vsako ceno preseči tu in tam še prisotno oportunistično razmišljanje češ. saj se itak ne splača »kregati« zastran borih 20 ali kaj več starih tisočakov.
Komunisti morajo znati reševati vse te in druge probleme v okviru delegatskega sistema in ne ločeno.
se pravi zase in zgolj na partijskih sestankih. Pri tem morajo uveljaviti prave metode in prijeme, ob dosled-niem zagotavljanju osebne in kolektivne odgovornosti in po načelih demokratičnega centralizma, o čemer je bil govor v nadaljevanju seminarja v Moravcih.
Hkrati seje vnovič potrdilo, da bo treba stalnemu idej-nopolitičnerau izobraževanju in usposabljanju članov in vodstev osnovnih organizacij ZK v prihodnje nameniti še več časa in pozornosti. Tako bo tudi več poznavalskega lotevanja problemov in veliko manj sklicevanj na to ali ono avtoriteto.
Br. Žunec
Dejstvo je, da se na področju cestnega gospodarstva v Pomurju že dalj časa ubadajo s številnimi problemi. Čeprav so v ospredju problemi finančnega značaja, predvsem zaradi pomanjkanja sredstev za asfaltiranje cest, pa tudi z obstoječo organizacijsko obliko niso povsem zadovoljni. Gre za interesne skupnosti in organizacije, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem ih gradnjo cest. Resnici na ljubo je treba povedati, da so se v omenjenih skupnostih doslej še vse premalo uveljavljali družbeni in drugi interesi uporabnikov cest, kar velja še posebej za magistralne in regionalne ceste. Pogrešali so namreč večji vpliv delovnega človeka in občana na oblikovanje programa vzdrževanja, gradnje ali obnove določenih cestnih odsekov.
Zato si tudi v Pomurju
Za selektivnejšo politiko cen
Da stoji pred skupnostjo za cene občine Murska Sobota vrsta odgovornih nalog, priča tudi program izvajanja politike cen v letošnjem letu iz občinske pristojnosti. V skladu z družbenim dogovorom o izvajanju politike cen si bo omenjena skupnost morala predvsem prizadevati za čimbolj selektivno in diferencirano politiko cen, pri čemer v prvi polovici letošnjega leta ne bi smelo priti do sprememb cen proizvodov in storitev, čigar cene so se dvignile v drugem polletju lanskega leta. V prvem četrtletju letošnjega leta pa bo dana prednost spremembam cen izdelkov in storitev, katerih cene se v letu 1981 niso spremenile. Sicer pa je v programu skupnosti za cene predvideno, da se bodo cene pri proizvajalcih industrijskih izdelkov v letošnjem letu lahko povišale največ za 14 odstotkov, pri storitvah do 16 odstotkov, pri prodaji na drobno do 15 odstotkov, medtem ko bi pri življenjskih stroških računajo na 17-odstotno povečanje.
Usmeritve kažejo, da bo v ospredju politika postopnega odpravljanja najbolj izrazitih nesorazmerij v cenah, pri podražitvah pa bodo zlasti upoštevali rast cen v zadnjih dveh letih. Soboška skupnost za cene prav tako ne bo upoštevala vpliva amortizacije kot utemeljitve za določeno povečanje cen, saj želijo z diferenciranim dvigom cen spodbujati zlasti raz-voi deficitarnih dejavnosti v občini. Zato bodo dosledneje spremljali, ugotavljali in analizirali spremembe cen, njihova medsebojna razmerja, zlasti po dejavnostih, panogah in skupinah proizvodov. V tem smislu si bodo prizadevali, da se čim več zahtevkov za potrdi-
tev cen v murskosoboški občini premakne v drugo tromesečje letošnjega leta.
Pa poglejmo dinamiko sprememb cen po posameznih dejavnostih, ki se predvideva letos! Na področju industrije in rudarstva bi se cene kremenčevega peska, gramoza in peska lahko dvignile kvečjemu do 12 odstotkov, v kmetijstvu storitve za rastlinsko proizvodnjo — gre za kombajniranje — za 15 odstotkov, osnovne in posebne vrste kruha ter pecivo pa bi se podražili za 14 odstotkov. Na področju gojitve in varstva gozdov, lova in gojitve divjadi, vodnega gospodarstva, stanovanjske izgradnje ter instalacijskih in zaključnih del pa bo skupnost za cene dovolila podražitev do 15 odstotkov. Medtem ko bi 16-odstotno povečanje cen veljalo za prevoz blaga v cestnem prometu, trgovino na drobno ter za gostinstvo in turizem.
Hkrati pa bodo dejavnosti s področja izobraževanja, znanosti, kulture in informacij lahko v letošnjem letu dvignile svoje cene do 14 oziroma 16 odstotkov, za zdravstvo in socialno varstvo pa načrtujejo do 17-odstotno povečanje cen. V vseh ostalih dejavnostih, ki jih niso posebej omenili, pa bodo podražitve znašale do 15 odstotkov.
Zanimiv je tudi vpliv predvidenih sprememb cen iz občinske pristojnosti na indeks cen storitev v letu 1982. Po njem bi znašal vpliv obrtnih storitev 5,62, komunalnih storitev 4,32, kulturnih storitev 0,80, stanarin skupaj pa 4,82. To pomeni skupno 15,56-odstoten vpliv cen storitev v murskosoboški občini.
Milan Jerše
ŠTIPENDIRANJE NA REŠETU
Že dalj časa se po lendavski občini govori o štipendijski politiki, češ da nekateri sprejemajo štipendijo izven vseh kriterijev. V občini sicer prejema štipendije 665 mladih (večina 513 za srednje šole. 81 za višje in 61 za visoke, deset mladih pa prejema štipendijo/ iz Titovega sklada). Od celotnega števila štipendistov jih polovica pre-
Izvršni svet občinske skupščine Lendava je pred nedavnim ponovno ostro zastavil problem temeljne organizacije združenega dela Predelava mesa, ki že štiri leta zapored posluje z izgubo. Čudno se zdi, da odgovorni v delovni organizaciji Mesna industrija v teh štirih letih niso našli rešitev, čeprav seveda ne gre zamolčati tudi celotnih težav v mesni industriji. Potrdilo se je, da so bili vsa ta leta sanacijski programi le gola formalnost, vendar pa je po mnenju
izvršnega sveta prišel čas, ko bo potrebno povedati bobu bob. Izvršni svet je namreč sklenil zahtevati od DO Mesna industrija, da v prvem polletju letošnjega leta zagotovi takšen proizvodni program, ki bo omogočal pozitivno poslovanje, sicer bo poiskal najustreznejšo rešitev znotraj združenega dela v občini, saj je prav to v lanskem letu za sanacijo klavnice dalo 3 milijone dinarjev dolgoročnega kredita.
Jani D.
jema kadrovske štipendije. Vzeto v celoti, je v lendavski občini dokaj veliko štipendistov. vprašanje pa je, ali so vsi. ki štipendijokdobijo. do tega upravičehi.
V zvezi mladine menijo, da temu ni tako, da prošnje prosilcev niso, preverjene, da je med štipendisti nekaj takih. ki do nje niso upravičeni. Praksa v občini je taka, da mnenje o štipendistu daje svet krajevne skupnosti, mladi pa predlagajo, da so pri tem .dolžni dati tudi svoje mnenje krajevna konferenca SZDL, pa seveda tudi organizacija mladih. Da na področju štipendiranja nekaj ni v redu, potrjuje tudi zahteva občinske konference ZSMS v Lendavi, da se o pravem stanju spregovori tudi na občinski konferenci SZDL, pa še v izvršnem svetu skupščine. Štipendiste bo potrebno torej dati na rešeto in odpraviti napake. To 1 srno dolžni storiti, pravijo mladi v občini, ne le zaradi govoric, temveč zaradi poštenosti do tistih, ki so upravičeni do štipendije, pa je niso dobili.
Jani D.
LENDAVA
Predlagajmo za priznanja OF
Komisija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Lendava je te dni naslovila na vse krajevne organizacije SZDL, OZD samoupravne skupnosti in občane poziv, da predlagajo posameznike in organizacije za podelitev priznanj za letošnje leto. Kot vemo, ta priznanja podeljujejo za posebne družbenopolitične in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Predloge je potrebno poslati do 15. marca, časa torej ni ravno veliko. K temu pozivu naj dodamo, da je v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in drugih skupnostih veliko takih občanov, ki so s svojim delom zaslužili to priznanje, a jih doslej iz neznanih vzrokov nismo predlagali. V času, ko si celotna družba prizadeva, da bi se izkopali iz težav, je seveda vsakomur, ki priznanje dobi, to največje plačilo za “-njegovo delo, žal pa se dogaja, da nekaterekrajevne skupnosti sploh ne predlagajo občanov za priznanje, čeprav je v njihovih sredinah veliko takih, ki bi si priznanje zaslužili; Poziv občinske konference SZDL naj torej ne naleti na gluha ušesa.
Jani D.
veliko obetajo od novega zakona o cestah, ki uveljavlja načelo, da ceste upravljajo organizacije za vzdrževanje cest, ki morajo biti posebej usposobljene za takšno deJ javnost, hkrati pa bodo ceste tudi njihovo osnovno sredstvo. Na tak način se povečuje tudi njihova odgovornost, medtem ko interesne skupnosti za ceste, ki jih bo treba najkasneje do letošnjega junija ustanoviti v vseh štirih pomurskih občinah, v bistvu postajajo nekakšno mesto za dogovarjanje in sprejemanje programov vzdrževanja in razvoja cestnega omrežja na svojem območju.
Vse te naloge seveda zahtevajo tudi korenite spremembe sedanjih organizacijskih oblik, ki morajo v prihodnje zagotoviti enotno, kvalitetno, učinkovito in ceneno vzdrževanje pomurskih cest. O tem aktualnem vprašanju so opravili že vrsto pogovorov, ki pa žal vse doslej še niso rodili kakšnih otipljive)-ših rezultatov. V Pomurju je bilo slišati veliko pripomb na določilo, ki pravi, naj se temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje in varstvo cest oblikujejo za območje cestne mreže v skupni dolžini okrog 600 kilometrov vseh razvrščenih cest, pri čemer pa mora biti najmanj 30 odstotkov magistralnih in regionalnih cest. Ta pogoj pa ne izpolnjujejo v nobeni izmed pomurskih ob; čin, zato bo treba oblikovati eno organizacijo za gradnjo in obnovo cestnega omrežja v Pomurju. Pri tem bodo tako Cestno podjetje TOZD Vzdrževanje Murska Sobota kot TOZD Gradbeništvo podjetja Sobota, kot glavna nosilca cestne dejavnosti v regiji, in ostale organizacije v občinah morale združiti svoje zmogljivosti, kajti zdajšnja razdrobljenost ne vodi nikamor. Predvsem pa bo treba združiti ves kadrovski in tehnični potencial, ki bo zagotavljal normalne okvirje za nemoteno vzdrževanje cest.
GORNJI PETROVCI
Z VAŠČANI DO
KANDIDATOV
,,Na začetku prejšnjega mandata smo morali malone zadnji hip loviti delegate po vaseh, da so podpisali pristopne izjave. Tokrat smo to opravili kar na zborih občanov in s tem bodočim delegatom naložili toliko večjo odgovornost. Na zborih, ki so bili dobro obiskani, pa ni manjkalo tudi spreminjevalnih predlogov, kar pomeni, da se nismo togo pridrževali seznama evidentiranih možnih kandidatov za delegate, ki ga je predložilo predsedstvo krajevne konference SZDL.” Kar smo slišali na nedeljski temeljni kandidacijski konferenci v Gornjih Petrovcih, krajevni skupnosti z 10 raztresenimi vasmi in blizu 2500 prebivalci — od tega jih je 281 zaposlenih, največ v obratu Mure, okrog 300 mladih pa si služi kruh na tujem — priča, da so se tod evidentiranja in kandidiranja v pripravah na bližnje volitve lotili resno in odgovorno. Tako so naširokin demokratičen način evidentirali 84 občanov, v ožji izbor pa jih — za potrebe štirih delegacij: temeljne, dveh združenih in posebne — zajeli 40, med njimi nekaj žensk in mladine, članov ZK in borcev. Na konferenci so predlagane kandidate potrdili, obenem pa se dogovorili za zaprto volilno listo. Pri odprti namreč obstaja bojazen, da bi lahko katera od vasi — pri morebitnih spreminjevalnih predlogih za delegate — odpadla.
Br. Žunec
Drobljenje kmetij se nadaljuje
Po analizi enote temeljnega sodišča v Lendavi se drobljenje kmetijskih posestev po uveljavitvi zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev ni bistveno spremenilo. Sodišče spremlja te pojave in je za leto 1980 opravilo analizo rešenih zapuščinskih zadev ter ugotovilo, da je bilo v tem letu rešenih 239 zadev, v katerih so predmet dedovanja kmetijska zemljišča. Kaj je pri tem ugotovilo? V 78 primerih ni prišlo do razdelitve, ker jih je dedoval en dedič, v 161 primerih pa je prišlo do delitve. Poedine parcele se praviloma niso delile, pri čemer je imelo prav sodišče pozitivno vlogo. Povedati pa je sicer potrebno, da za lendavsko območje ni značilna delitev poedinih kmetijskih zemljišč, temveč delitev že razdrobljenih kmetijskih posestev po celotnih parcelah.
Kljub vsem naporom se drobitev torej nadaljuje, ne sicer v tako velikem številu, kot pred leti, vendar pa opozarja, da bo potrebno vložiti še dodatne napore, da se ta praksa prekine, še zlasti sedaj, ko pridelovanje hrane ima izredno pomembno vlogo. Vemo, kakšna je lahko proizvodnja na parcelicah, vemo pa tudi to, da bo
kmetijstvo lendavske občine, oziroma da bo obdelovalna zemlja, s katero razpolagamo, dala več le tedaj, če ne bo razdrobljena in če bo primerno obdelana.
Jani D.
V zvezi s tem pa se poraja še vprašanje sodelovanja °1" ganizacij združenega dela komunalnega gospodarstva, ki so doslej skrbele za vzdrževanje lokalnih cest, Prl oblikovanju novega tozda cestnega gospodarstva. Tu j? namreč še nekaj nejasnosti, prav tako pa tudi glede sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, ki zdaj skrbe za ostale nerazvrščene lokaln® ceste v občinah. V Pomurju sodijo, da oblikovanje cestnega gospodarstva na novin načelih sicer pomeni napredek v dosedanjih družbenoekonomskih odnosih na teif področju, vendar pa je treba Razčistiti še določene nejasnosti glede vključevanja *' stega dela komunalnit^orga" nizacij, ki v posameznih P°' murskih občinah skrbijo za vzdrževanji lokalnih cest.
Brez dvoma pa mora * vseh teh razpravah seveda prevladovati stvarnost, da n bi na silo nekaj spreminjali' kar potem v praksi ne e prineslo željenih učinkov. sebej zato, ker imajo ljudi že sedaj dovolj pripomb 11 delo manjših komunalnih o ganizacij.
Milan Jers«
-----LENDAVA 
ALI STANOVANJSKA GRADNJA STAGNIRA-
V letošnjem letu naj bi v lendavski občini zgradili le okoli družbeno najemnih stanovanj v centralni coni v Lendavi, to pa je iua kot je bilo načrtovano s srednjeročnim programom razvoja obči • Sredstev za gradnjo družbenih stanovanj je očitno manj, to pa Po,n.%0 da ob koncu tega srednjeročnega obdobja ne bo zgrajenih t01 j stanovanj, kot je bilo načrtovano. Zaradi spremenjenih odnosov P strukturi delitve stanarine pa bo manj tudi sredstev za redno vzdrŽeva stanovanj. Letos naj bi za solidarnost namenili 12 stanovanj, i veliko zanimanje za stanovanja brez centralne kurjave pa bo eno družbeno pomoč odkupila tudi nekaj takih.	.
Osnutek programa dela samoupravne stanovanjske skupnostl letošnje leto med drugim predvideva, da letos stanarine ne bi „je. analogno temu pa bo tudi manj sredstev za investicijsko vzdrževanj Enota za usmerjeno gradnjo stanovanjske skupnosti bo iz razpoložU1 sredstev sofinancirala nakup družbenih stanovanj ter delno napra Jnjih skupno rabo v centralni coni. Da bi se negativne tendence v nasled™ s letih ustavile, je stanovanjska skupnost predlagala, da bi s^Ejgli komitejem za družbeno planiranje ter skupnostjo za cene ij konkreten program uresničevanja samoupravnega sporazuma o Pre” na ekonomske stanarine.	. n,
lam 1
Jani P'
VESTNIK,11. FEBRUARJA
STRAN 4
Lendavska klavnica, da ali ne
MED VRAČAJOČIMI DELAVCI IZ ZR NEMČIJE JE VSE VEČ ZANIMANJA ZA DELO V DOMAČIH TOVARNAH IN V KMETIJSKIH DEJAVNOSTIH.
PONUJAJO DELO IN SREDSTVA
Informacija o pomurskih delavcih v ZR Nemčiji, ki jo je pred dnevi obravnavala tudi Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje, pripravila pa Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda
Tvorne j še delo komunistov
Občinska konferenca ZK Ljutomer je na svoji zadnji seji »cenila delo komunistov na različnih nivojih. Programsko* volilne konference OO ZK so pokazale nekatere pomanj-Wjivosti, ki jih ho potrebno čimprej odpraviti. To velja predvsem za delo nekaterih osnovnih organizacij.
Tudi komunisti, delegati v družbenopolitičnem zboru, so (Prvič) dobili svojo oceno. Člani konference so bili mnenja, da »o potrebno preveriti delo nekaterih delegatov, še več pa bo potrebno storiti na povezovanju delegatov v DPZ in usklajevanju stališč.
Priprave na volitve potekajo po predvidenem planu. Na seji konference so ocenili, da je SZDL opravila stojo vlogo v pripravah in vseh dosedanjih fazah volitev.	D. L.
kako se trošijo sredstva KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA V LENDAVI?
Izdatki le za nujne dejavnosti
Krajevna konferenca SZDL Lendava je pripravila zbore krajanov, na katerih so razpravljali o predlogu evidentiranih možnih kandidatov za člane delegacij za skupščino družbeno politične skupnosti in skupščine SIS, obravnavali pa so tudi poročilo kraje-vne skupnosti o realizaciji refe-rendumskega programa oziroma o Poslovanju s sredstvi krajevnega samoprispevka v lanskem letu. V lanskem letu se je pri krajevni skupnosti zbralo 6,89 milijona dinarjev. od tega iz čistega samoprispevka krajanov 4,45 milijona mnarjev. Največji izdatek je krajevna skupnost namenila za asfal-hranje Tomšičeve ulice ter za Priprave za izgradnjo olimpijskega*, nazena. Glede gradnje velja posedati, da se le ta prelaga v drugo Polovico tega srednjeročnega obdobja. Krajevna skupnost je namenila sredstva tudi za kulturno dejavnost, za delovanje gasilskega društva, za ureditev nekaterih Športnih objektov, kar dokazuje, da se lotevajo tudi drugih in ne le komunalnih problemov. Lansko «o so za vse našteto in še neka-ere druge probleme potrošili 2,68 mjona dinarjev, to pa dokazuje arčnost in upoštevanje referen-“rnskega programa.
Jani D.
Kardelja v Ljubljani, prinaša nekatere nove ugotovitve, ki bodo vsekakor koristile pri nadaljnjem načrtovanju vrnitve naših ljudi na tujem in vključevanju v domače gospodarstvo.
Predvsem je presenetila
Večji prihranek pošt obsobotah
S 5. februarjem letos je stopil v veljavo nov samoupravni sporazum o delovnem času ptt enot na območju Pomurja, ki prinaša za uporabnike ptt storitev nekatere novosti. Le-te so predvsem v tem, da poslej ob sobotah ne bodo več poslovale manjše pošte. Gre za 17 pošt (skupno jih je 31) v vseh štirih pomurskih občinah, ki bodo poslej ob sobotah zaprte: Bodonci, Bogojina, Cankova, Fokovci, Hodoš, Križevci v Prekmurju, Kuzma, Mačkovci, Martjanci, Petrovci, Prosenjakovci, Puconci, Šalovci, Tišina, Spodnji Ivanjci, Bučkovci in Veržej. Medtem, ko bo v nedeljo še nadalje odprta od 9. do 11. ure edinole pošta v Murski Soboti.
In kako je prišlo do takšne odločitve? Ze pred tremi leti so v delovni organizaciji za PTT promet v Murski Soboti spodbudili razpravo o prostih sobotah, predvsem za njihove dostavljače, to je pismonoše. Prav tu namreč že nekaj časa čutijo največjo potrebo po deficitarnih kadrih, ki so tudi postavljali pogoje, da bi sčasoma imeli tudi oni proste sobote. Tako je minilo že poldrugo leto, odkar so osnutek samoupravnega sporazuma o delovnem času ptt enot poslali vsem konferencam delegacij na svojem območju, v katerem so bile bolj konkretno navedene spremembe. O omenjenem osnutku so v lanskem letu razpravljali in ga sprejeli tudi delegati samoupravne interesne skupnosti za PTT promet v
ugotovitev, da se naši delavci v Zvezni republiki Nemčiji, ki so že od nekdaj znani kot zelo vestni in so se tudi zelo uspešno vključili v tuje delovno okolje, vse pogosteje ob nameravani vrnitvi domov odločajo za delo v domačih tovarnah. Ovrženo je torej prepričanje, da se naši zdomci ob povratku ogrevajo zgolj za obrtne dejavnosti. Vse več je tudi takšnih, ki bi želeli svoje prihranke koristno naložiti v gradnjo določenih objektov, bodisi da gre za združevanje sredstev več posameznikov ali za združevanje z neko delovno organizacijo.
V Pomurju sta ta čas zlasti aktualna dva takšna projekta. Izgradnja tovarne električnega ročnega orodja Iskra v soboški in Primatovi tovarni dvižne opreme v lendavski občini. Gre za zanimivi investiciji, ki v prvi vrsti prinašata nekaj delovnih mest za naše delavce-povratnike iz tujine,
Pomurju. Bilo je sicer nekaj pripomb, zlasti s strani krajevnih skupnosti, ki so jih skušali upoštevati. Te izjeme so ptt enote v Gradu, Apačah, Vidmu ob Ščavnici, Dobrovniku in Turnišču, ki bodo za uporabnike delale ob sobotah, in sicer od 8. do 12. ure, za denarni promet pa do 11. ure.
Potemtakem je od 6. februarja dalje v Pomurju ob sobotah zaprtih 17 pošt, med katerimi jih je kar 14 takih, ki imajo le enega sprejemnega delavca, ki je hkrati upravnik, v ostalih treh poštah pa opravljajo kombinirano manipulacijo in dostavo pisemskih in poštnih pošiljk. Ob omenjenem samoupravnem sporazumu, ki določa nov delovni čas ptt enot v Pomurju, pa je treba imeti pred očmi zlasti velike prihranke, ki sodijo v splošna stabilizacijska prizadevanja.
Kot so izračunali, se bo na ta način zmanjšala neproduktivna pot poštnih dostavljačev za 7 odstotkov, delovni organizaciji za PTT promet v Murski Soboti bo prihranjen pavšal za mopede in kolesa, zmanjšali se bodo prevozi pošte za 341 kilometrov ob sobotah, določen prihranek pa bo tudi pri kurjavi in razsvetljavi. Letno bi s tem privarčevali okrog 900 tisoč dinarjev, kar je ob splošni krizi pri nabavi goriv vsekakor pomemben podatek, še posebej zato, ker mora delovna organizacija za PTT promet vsake tri mesece prikazati
poleg tega pa oba programa omogočata tudi vključevanje sredstev naših vračajočih se zdomcev. Žal pa bo potrebno premostiti še nekaj ne ravno nepomembnih ovir, ki zaenkrat ne omogočajo praktičnega izvajanja ponujajočih se možnosti. Tudi carinski predpisi so pretogi, poudarjajo v Pomurju, da bi se lahko takšne ideje in želje hitreje uresničevale.
Vendar pa je iz informacije mogoče ugotoviti tudi to, da se naši delavci ob povratku od obrtnih dejavnosti še vse pogosteje odločajo za avto prevozništvo, gostinstvo in taksi — službo, malo zanimanja pa je za storitveno in proizvodno obrt. Spodbud-nejše je zanimanje za kmetijstvo, saj slednje tudi med vračajočimi delavci postaja vse zanimivejša dejavnost, s katero se želijo ukvarjati po povratku v domovino.
J. Kurbus
rezultate varčevanja pri porabi pogonskih goriv, pri čemer jim lahko brez dvoma vsaj deloma uspe z novim delovnim časom ptt enot v Pomurju. ’
Hkrati velja omeniti še eno pomembno pridobitev. Te dni bo namreč vključena tudi končna avtomatska telefonska centrala v Šalovcih, s čimer bodo v celoti vse pomurske pošte vključene v avtomatski telefonski piomet.
Milan Jerše
POPRAVEK
V prejšnji številki Vestnika je v uvodnem prispevku Miselni prebliski ob kulturnem prazniku v podnaslovu prišlo do napake. Stavek se mora pravilno glasiti:. Osmega februarja 1849 so nam Slovencem usahnili še zadnji izviri »studenca človečnosti«, ki se imenuje Prešeren, kot je dr. Franceta Prešerna označil pisatelj Beno Zupančič v enem izmed svojih zapisov. Za napako se opravičujemo.
i	USKLAJENO
ZAP0SL0-
1 VANJE
(Delavci v temeljnih orga™zaC'^^	b°d°
delovne skupnosti občinske skupn	„ usklajevanju
v kratkem sklenili samoupravni sp b£inske skupščine
1 letnih načrtov zaposlovanja. Izvršni j.j in sodil, da bo Lendava je nedavno tega o tem r P . toda problem sporazum prispeval k racionalni z P Lakor ne bo re-zaposlovanja v lendavski občim s t	ctevilo zaposlenih
ISen. Kaj prinaša samoupravni sporaz •	0:em> če bo
delavcev se bo lahko povečalo samo p boPd®sežen takšen hkrati povečan obseg proizvodnje mi	zaposlitvena
porast dohodka na delavca kot ga P	podpisniki
»bilanca.Pri zaposlovanju novih de'av. ko strukturo, ki sporazuma morali zagotoviti tako ka lenjh. Nado-bo boljša od zaposlitvene strukture z P druge stop-mestne zaposlitvene potrebe po delavci P z notranjim  nje strokovne izobrazbe se bodo morale p joZD, v  Prerazporejanjem delavcev v okviru 1	’ vej pd_
1 okviru DO in SOZD. Zaposliti bo
__ ^kov, nadaljevati pa P » dela. Tesneje  oziroma odpravo pogodbenega in nadu g . za zapo- bo potrebno sodelovati tudi z občinsko s P iovanja in s  kovanje ter tako zagotoviti večjo odprtost p bke pro-tem učinkovitejše reševanje kadrovske pr	vskj ob-
	blematiko zaposlovanja v letošnjem letu b . organi- čini. potrebno urejati tudi s tesnejšim sode	b0 ^tQS
	^’j združenega dela, zakaj novih delovni «£a malo, povpraševanje po zaposlitvi pa neneh	$
Nova delovna mesta v Muri
Vse kaže da dajejo stabilizacijska prizadevanja na nekaterih področjih že ugodne rezultate.
Področje zaposlovanja je eno takih, saj delovne organizacije zaposlujejo predvsem delavce na proizvodnih delih, izven gospodarstva pa so možnosti za zaposlitev vedno manjše.
Tudi v tovarni oblačil in perila MURA, kjer so v zadnjih letih intenzivno zaposlovali, letos planirajo nekoliko počasnejšo rast. Ugotavljajo namreč, da je fluk-tuacija lani bila še nižja kot sicer, saj je znašala manj kot 5 odstotkov. Raste pa interes za vključevanje mladih v Center za vzgojo kadrov, kjer se v treh mesecih priučijo šivanja.
V delovni organizaciji so se dogovorili, da bodo v letu 1982. povečali število zaposlenih za 1,6 odstotka in se tako vključili v družbeno dogovorjene norme. Tako bo lahko preko 300 delavcev dobilo zaposlitev v tej naši največji delovni organizaciji.
Z izgradnjo novih delovnih prostorov v temeljni organizaciji MODA Gornja Radgona je dana možnost za zaposlitev 70 mladih delavcev, ki bodo prišli iz šole ali se priučili za šivanje v delovni organizaciji. Prav tako bo mladim na drugem koncu Pomurja — na
Goričkem v okolici Gornjih Pe-trovec omogočena zaposlitev, saj strokovnet službe pripravljajo vse, da bi s 1. avgustom letošnjega leta steklo delo tudi v drugi izmeni delovne enote v G. Petrov-cih. Možnost za zaposlitev ima do 60 kandidatov.
Prijave za vse, ki bi se želeli zaposliti v MURI zbirajo občinske skupnosti za zaposlovanje. Kandidati za obrat v G. Petrovcih pa bi se morali prijaviti čimprej, ker bo Center za vzgojo kadrov pričel s priučevanjem 1. marca.
V tovarni oblačil in perila MURA so se odločili, da v obratu G. Petrovci sprejmejo tudi nekoliko starejše v priučevanje. Zgornjo mejo so pomaknili na 35 let, da bi tako omogočili zaposlitev tudi onim, ki te možnosti niso imeli v mlajših letih. Dogovarjajo pa se tudi z avtobusnim podjetjem, da bi zajel več odaljenih vasi v organiziran prevoz na delo.
Okrog 200 delavcev pa bo sprejetih namesto onih, ki bodo zapustili med letom delovno organizacijo.
Zgornji podatki so že bolj spodbudni, kot pisanje o možnosti zaposlovanja v našem časopisu v eni izmed decemberskih številk.
i	M. V.
februarja 1982
STRAN 5
mala anketa
(NE)PORA VNAN1 DOLGOVI
Za osrednji slovenski dogodek tega meseca nesporno velja tretja konferenca slovenskih sindikatov med 5. in 6. februarjem v Ljubljani. Sindikalni aktivisti in delegati iz občinskih in medobčinskih svetov so se dva dni ukvarjali s sila žgočo problematiko, ki tako ali drugače vsakodnevno žuli delavca, delovnega človeka in občana: socialno v najširšem smislu te besede. Sicer pa je šlo za naslednja tematska področja: zaposlovanje, izobraževanje, zdravstveno varstvo, varstvo pri delu, delovna invalidnost, življenjske razmere delavcev in občanov, stanovanjsko gospodarstvo, otroško varstvo, družbena prehrana, pokojninski sistem, preskrba občanov, socialno varstvo starejših občanov, produktivna in smotrna izraba delovnega časa, oddih in rekreacija in druga. Zanimalo nas je, kaj menijo o teh vprašanjih in sami konferenci predstavniki pomurskih sindikatov. \
W BRUNO ŠVAGAN, član re-publiškega sveta ZSS: Kako ;	M	občutljive in zahtevne teme smo
	se lotili, priča že samo dejstvo,
 da Je b'ia konferenca z lanskega novembra preložena na letošnji februar. Usmeritve so jasne, k V	gradiva je dovolj, bojim se le, da
	vse to ne bo zaživelo. Ob tem bi
rad spomnil na drugo konferenco, kjer smo govorili o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in nagrajevanja po delu, a so se sicer jasna stališča le malokje uveljavila. Podobna ugotovitev velja za tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Mislim, da bomo morali do 10. kongresa slovenskih sindikatov te in vse druge »dolgove« poravnati.
	DRAGO HORVAT, delegat
	občinskega sveta ZSS Gornja
	Radgona: Vse preveč smo še
	načelni, dasiravno imamo za
	področje socialne problematike
veliko zapisanega v ustavi in
	drugih zakonskih aktih. Obe-
	nem se nam kot dodatna težava
	pojavlja dejstvo, da marsikje
materialne osnove ne dovoljujejo, da bi učinkoviteje in uspešneje reševali socialna vprašanja. V Avtoradgoni, kjer sem zaposlen bi morali čimprej zaposliti socialnega delavca. Smo namreč mlad kolektiv, med zaposlenimi je veliko »polproletarcev«, kar se pozna pri produktivnosti. Kot pereč problem se nam pojavlja alkoholizem, pred čemer si še vse preveč zatiskamo oči.
IXUMB	IVANKA KLOPČIČ, dele-
gatka občinskega sindikalnega sveta ZSS Murska Sobota: "k	Pomurski sindikati smo na
	konferenci naglasili specifičen
položaj manj razvitih območij, Pose^ej gle(le zaposlovanja in izobraževanja. Problemi zapo-Ur	slovanja izvirajo iz ekonomske
n.anjrazvitosti Pomurja, povečujejo pa jih s potrebami združenega dela neusklajeni izobraževalni procesi. K izrednemu razmahu izobraževanja, ki je v precejšnji meri že preraslo svojo ekonomsko osnovo, je precej prispevala širokogrudna politika štipendiranja, ki zagotavlja slehernemu dijaku ali študentu štipendijo, ne glede na družbene potrebe po poklicu, za katerega se izobražuje.
DRAGICA LARNSAK, dele-Bh	gatka občinskega sindikalnega
sveta ZSS Lendava: Mislim, da fc. e | smo tokrat na dobri poti, da nekatere probleme s področja 'socialne problematike vendarle razrešimo. Po moje se bomo morali po konferenci posebej posvetiti otroškemu varstvu in materam kmeticam, ki si denimo ne morejo »privoščiti« porodniškega dopusta. Večjo skrb bo prav gotovo veljalo nameniti zaposlovanju, ki je na našem območju čedalje bolj pereč problem. V zdravstvu, kjer tudi sama delam, pa se bomo morali veliko več ukvarjati z medicino dela. Skratka, vse tisto, kar je bilo rečeno in zapisano, kaže zdaj začeti tudi v resnici uresničevati.
ALOJZ TIBAUT (Veržej): Tretja sindikalna konferenca je ,	•- *	zame neko logično nadaljevanje
V«-	prvih dveh. Na njej bom poizku-
	šal predočiti nekatere probleme
	*n d’*eme s področja socialne
varnosti kmetov. Prvo in osnov-| HS loJjE no je to, da kmet danes še vedno n' izenačen z delavcem v združenem delu. Tudi invalidska, pokojninska in preživninaska zakonodaja je nedorečena in ogroža socialno varnost kmeta in njegove družine. Če hočemo, da bo kmetijstvo prevzelo tisto vlogo, ki jo zahtevamo, moramo nujno rešiti te dileme. Mislim pa, da lahko od te konference pričakujemo vsaj to, da bo nakazala nekatere konkretne sistemske rešitve teh problemov, seveda z doslednostjo. Pričakujem, da bo konferenca obravnavala tudi druge napake (ne samo pri soc. varnosti kmetov) in tudi poiskala rešitve.
SSSKONGRES
Deveti kongres Zveze komnniMov Slovenije bo priložnost za to, da temeljito ocenimo, kaj smo v zadnjem obdobju dosegli, pa tudi, česa nismo uresničili, ter za to. da se na niet dogovorimo za naše nadaljnje naloge.
Delovno in svečano ob kongresih
j ŠIRJENJE„BAZE”, j j OŽENJE FORUMOV J
O tem, kako so delegati in nosilci delegatskih funkcij na vseh ravneh v Pomurju opravljali v tem mandatu svoje poslanstvo, še ni dokončne in celovite ocene. Je pa dejstvo, da so ga dokaj zadovoljivo, navzlic določenim zatikanjem in težavam. O tem nenazadnje pričajo nekateri številčni podatki, ki jih velja zato podrobneje razgrniti, čeprav tudi ti niso zbirni in urejeni. Spričo tega je še najbolj smotrno, da se napotimo po posameznih občinah.
V tej pomurski občini ugo- g tavljajo, da so v strukturi g evidentiranih možnih kandi- g datov za delegate in nosilce delegatskih funkcij ustrezno g zastopani pripadniki mad- g žarske narodnosti. Tako jih g je od vseh evidentiranih pripadnikov madžarske narodnosti skorajda polovi- g ca.
V lendavski občini se pospešeno pripravljajo na letošnje kongresno leto, zlasti pa na kongrese ZK. Čeprav bodo osnovne organizacije ZK temeljne nosilke predkongresne aktivnosti, je v programu veliko mesta tudi za druge družbenopolitične organizacije, kulturna društva pa celo za športna društva. Najprej bo seveda potrebno temeljito proučiti kongresne dokumente v javnih razpravah, te razprave naj bi bile v tem mescu.
Osnovne organizacije bodo v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravile tudi informativne in propagandne aktivnosti, urejevale bodo svoje marksistične knjižnice, organizirale razstave marksistične literature. Več osnovnih organizacij ZK bo organiziralo spominsko razstavo o revolucionarnem delu tov. Tita in Kardelja. Na predvečer 9. kongresa ZKS bodo v vseh krajevnih skupnostih kresovanja, ob njih
Boljše usposabljanje
V pripravah na letošnji 12. kongres ZKJ in 9. kongres ZKS zavzema pomembno mesto brez dvoma tudi organizacijska, kadrovska in idejna krepitev zveze komunistov v Pomurju. Zlasti idejnopolitično usposabljanje komunistov je v zadnjem obdobju doživelo večji razmah, saj ^o se že pred nekaj leti dogovorili, naj Iji sleherni komunist dokončal vsaj po eno od organiziranih 'oblik idejnopolitičnega usposabljanja. Pred očmi so namreč imeli predvsem dejstvo, da morajo biti člani zveze komunistov usposobljeni za politično delovanje v sleherni situaciji in vsakem obdobju. Zato bi naj teorija marksizma in našega socialističnega samoupravljanja dala komu-nistu-samoupravljalcu dovolj znanja za strokovno in politično delovanje, za reševanje problemov svojega življenjskega in delovnega okolja ter za spopadanje z negativnimi idejami, pojavi in vplivi.
Tako že nekaj časa poteka v Murski Soboti trimesečni seminar teorije in prakse marksizma, ki se ga udeležuje okrog 20 slušateljev iz vseh štirih pomurskih občin. Organizator te izobraževalne oblike je medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Pomurje. Slušatelji seminarja se bodo seznanili s temeljnimi vprašanji teorije in prakse' marksizma, s posebnostmi
pa srečanja z borci in starejšimi komunisti. Komite občinske konference ZKS Lendava bo skupaj s kulturno skupnostjo uredil v Kranjčevi zidanici v Lendavskih goricah muzejsko zbirko o razvoju delavskega gibanja in NOB v Prekmurju. V času pred kongresom bodo organizirani še svečani sprejemi v ZK in spominske slovesnosti za jubilante, ki so v ZK že 30 let.
V kongresne priprave se vključuje tudi občinska konferenca SZDL, ki bo v skladu s svojim programom organizirala javne razprave o problematiki razvoja kmetijstva in vasi, kulture in delovanja društev in družbenih organizacij. Zveza sindikatov pa bo pripravila javne razprave o višji produktivnosti, o uveljavljanju nagrajevanja po delu in prizadevanjih za izvoz. Občinska organizacija ZB, pripadniki JNA in mladina bodo organizirali pohod po poteh pomnikov iz NOB.
Kongresno vzdušje bodo
naše socialistične revolucije, ekonomskim sistemom in ekonomsko politiko, socialistično samoupravno ureditvijo in njeno družbeno funkcijo. Osnovno prizadevanje tega vzgojno-izobraževalnega dela pa je v nenehnem preže-manju teorije s prakso, da bi se slušatelji usposobili za reševanje problemov v svojih temeljnih organizacijah združenega dela ali krajevnih skupnostih.
Razen tega so v Murski Soboti pred kratkim končali s seminarjem za novosprejete člane ZK, ki ga je obiskovalo 20 komunistov, medtem ko je ravnokar v teku občinska politična šola z 20 udeleženci. Zaključili bi jo naj do prve polovice marca. Kot računajo, bodo okrog 20. februarja začeli tudi s seminarjem za kandidate za sprejem v partijske vrste, zlasti iz srednjih šol.
Tudi v ostalih pomurskih občinah namenjajo idejnopolitičnemu usposabljanju članstva veliko pozornost. Povejmo, da so v Gornji Radgoni nedavno tega zaključili s seminarjem za novosprejete člane zveze komunistov, ki ga je uspešno končalo okrog 40 kandidatov. Ob koncu tedna se prične seminar za 35 kandidatov za sprejem v zvezo komunistov, enako število udeležencev pa bi naj imela tudi občinska politična šola, kjer bodo uvodna predavanja
popestrili tudi kulturniki lendavske občine. Občinska kulturna skupnost bo svoj program prilagodila predkongresnim pripravam, pripravili bodo literarni večer pesnikov in pisateljev Pomurja v Lendavi. Še na pomemben dogodek je potrebno opozoriti, na izid in predstavitev dvojezične izdaje knjige G- Bačiča Samoupravljanje — jamstvo narodnostne enakopravnosti. Omeniti velja še liikovno razstavo v lendavski galeriji, medtem ko bodo glasila delovnih organizacij s konkretnimi prispevki iz svojih sredin ustvarjala delovno vzdušje v predkongresnih pripravah.
Športniki bodo prispevali svoj delež z organizacijo tekmovanj v raznih športnih panogah. V lendavi pripravljajo še medrepubliško prireditev »Bratstvo-enotnost« s prikazom usposobljenosti pripadnikov civilne zaščite ter razstavo na temo Razvoj oboroženih sil SFRJ. Jani D.
22.	februarja. Kot so nam povedali v lendavski občini, so pri njih že končali z dvema seminarjema za kandidate za sprejem v ZK in seminarjem za novosprejete komuniste, od 25. januarja pa poteka občinska politična šola z 31 udeleženci. Obenem pa se pripravljajo tudi na začetek dopisne šole marksizma in ciklus predavanj za predavatelje-uvodničarje kot nosilce obveznih tem v osnovnih organizacijah zveze komunistov. Medtem pa seje v Ljutomeru za seminar za kandidate za sprejem v ZK, ki se je začel ta teden, prijavilo celo 45 kandidatov, kar gotovo ni majhno število. Pred kratkim so sklenili seminar za novosprejete člane zveze komunistov, ki ga je uspešno končalo 18 komunistov, kmalu pa bo na vrsti še občinska politična šola z okrog 20 udeleženci.
Očitno torej zanimanja za sprejem v zvezo komunistov in nadaljnje idejnopolitično usposabljanje komunistov v Pomurju ne manjka. Nasprotno! Lahko bi trdili, da je v letošnjem kongresnem letu čutiti večjo pripravljenost za angažiranje v partijskih vrstah. To pa je brez dvoma nadvse spodbudno dejstvo, ki bo v mnogočem prispevalo k nadaljnji krepitvi organizacijske, kadrovske in idejne vloge zveze komunistov v Pomurju.
Milan JERSE
I Od 1974 do konca novembra 1981 so v ljutomerskih krajevnih skupnostih za skupščino občine evidentrali 1 958 možnih delegatov, za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa 1367. V organizacijah združenega Idela je bilo evidentiranih možnih kandidatov za skupščino občine 1070 in za skupščine samoupravnih „ interesnih skupnosti 1728 g možnih delegatov. Za  letošnje splošne volitve 11.
oziroma 14. marca so v I krajevnih skupnostih evidentirali za skupščino občine 434 možnih delegatov in za skupščine samoupravnih interes-Inih skupnosti 775. V organizacijah združenega dela je bilo evidentiranih za skupščino občine 680 I možnih delegatov in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 951.
IV krajevnih skupnostih bo za naslednje mandatno obdobje oblikovanih 12 temeljnih delegacij za skupščinski
I zbor krajevnih skupnosti, 26 posebnih delegacij in 23 združenih za samoupravne interesne skupnosti. V, organizacijah združenega de-
Ila bodo oblikovali 41 temeljnih delegacij za skupščinski zbor združenega dela, 12 posebnih, 25 splošnih in 31
I združenih delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Družbenopolitični zbor bo štel 23 delegatov. V prime-
I rjavi s tem mandatnim obdobjem se je povečalo število posebnih, splošnih in združenih delegacij za samoupravne
I interesne skupnosti, kar je spričo organiziranja novih temeljnih organizacij združenega dela in siceršnjega širje-
Inja delegatske ,,baze” v krajevnih skupnosti povsem razumljivo. Poleg tega v Ljutomeru poudarjajo, da bodo — tako kot'doslej —
Itudi v prihodnje veliko pozornosti posvetih evidentiranju skozi vse leto ah z drugimi besedami kontinuirane-m mu kadrovanju.
V gomjeradgonski občini, kjer so — kot drugje — vpeljali enotno kadrovsko evidenco oziroma enoten evidenčni list, ki zajema celotno aktivnost posameznika, radi naglašajo, da so evidentirali veliko več možnih kandidatov kot jih bodo volili čez mesec dni. Tako so v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela evidentirali 2810 možnih kandidatov za
delegacije v skupščino občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Za najodgovornejše funkcije v občini so evidentirali 342 ljudi, za potrebe regije 30, za potrebe republike 56 in za potrebe federacije 7. Od leta 1974 do konca novembra lani pa so skupaj evidentirali 6478 ljudi.
Kljub temi/ stalno opozarjajo na določene slabosti in pomanjkljivosti. V prvi vrsti, da je bilo število evidentiranih v posameznih okoljih preozko zastavljeno, saj so jih evidentirali le toliko, kolikor naj bi jih tudi izvolili, se pravi, zgolj za lastne potrebe. Osnovne organizacije družbenopolitičnih organizacij v večini primerov niso razpravljale o zbirnih poročilih, posebej ne z vidika ustreznosti strukture evidentiranih. Odločno premalo je bilo tudi usklajevanja kadrov med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela. Po pregledu vseh evidentiranih so tudi ugotovili, da so se pri izborih kandidatov še najbolj potrudili v večjih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih in organih družbenopolitičnih organizacij na ravni občine.
Tako kot v Ljutomeru bo tudi v Gornji Radgoni štel družbenopolitični zbor 23 delegatov.
V lendavski občini so od leta 1974 do konca lanskega leta evidentirali vsega 5672 ljudi, od tega 2463 na novo. Iz organizacij združenega dela so za skupščino občine (zbor združenega dela) evidentirali 318 možnih kandidatov in, za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 1095. Iz krajevnih skupnosti so za potrebe skupščine občine (zbor krajevnih skupnosti) evidentirali 220 možnih kandidatov in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti 830 možnih kandidatov. Družbenopolitični zbor bo štel 30 delegatov. Na vodilne funkcije so evidentirali 63 ljudi.
Za naslednje mandatno obdobje bo v krajevnih skupnostih lendavske občine oblikovanih 44 posebnih in prav toliko združenih delegacij za samoupravne interesne skupnosti in 18 temeljnih delegacij za skupščinski zbor krajevnih skupnosti. V organizacijah združenega dela bo oblikovanih 79 posebnih, 40 združenih in 13 splošnih delegacij za samoupravne interesne skupnosti in 35 temeljnih delegacij (s konferencami delegacij) za skupščinski zbor združenega dela.
V občini Murska Sobota g se jim je zdelo potrebno, da v g, dogovor o merilih in obli-  kovanju družbenopolitičnega zbora skupščine občine med I drugim zapišejo: ,,da bodo g pri izbiri možnih kandidatov  za delegate-v družbenopoli-tični zbor upoštevali pred- ® vsem, da so kandidati s svo- g jim dosedanjim obnašanjem " in delovanjem, še posebno s . samoupravnim in družbeno- g političnim, prakso in g izkušnjami, dokazali, da so  za uresničevanje zgodovin-skih interesov delavskega g razreda, razvijanje samo- g upravnega socialističnega sistema in odnosov, uresničeva-nje temeljnih ciljev in osnov- g nih razmerij družbeno- B ekonomskega razvoja občine * Murska Sobota, krepitev in razvijanje tovarištva, I vzajemnosti in solidarnosti, I bratstva in enotnosti jugoslo- * vanskih narodov in — narodnosti, uresničevanje g politike aktivnega in miro- g ljubnega sožitja in politike • neuvrščenosti, uresničevanje koncepta SLO in družbene g samozaščite. Hkrati se g zavezujejo, da bodo pri izbiri ” upoštevali socialno sestavo delovnih ljudi in občanov, I organiziranih v družbe- g nepolitičnih organizacijah, B da bodo zastopana vsa pomebnejša mesta družbe- g nepolitičnega dela, da bodo g zastopane pomembnejše B družbene organizacije, društva in druga interesna združe- g nja delovnih ljudi in da bodo g ustrezno zastopani pripadniki B madžarske narodnosti, ki živijo na območju naše obči- g ne”.
Vsa ta merila smo kajpada nalašč navedli, da bi spomni- g li, če niso morda kje katerega g prezrli. Sicer pa so v Murski g Soboti po organizacijah združenega dela in krajevnih g skupnostih evidentirali kar g 13577 ljudi. Kako široko so g zasnovali predvolilno aktivnost in kako demokratični so bili pri izboru kandidatov g priča podatek, da so za pred- g sednika skupščine občine B evidentirali 13 ljudi, za podpredsednika 31, predsed-g nika zbora združenega dela g 33, predsednika zbora B krajevnih skupnosti 3 L družbenopolitičnega zbora 97 g in občinskega izvršnega sveta g 15 možnih kandidatov. Naj B dodamo, da bo — kot v Lendavi — tudi v Murski Soboti g štel družbenopolitični zbor 30 g delegatov.	B
Podrobnejšo oceno pred' g volilnih aktivnosti v Pomurju g bomo — po končanih temelj' g nih kandidacijskih konferen-cah v krajevnih skupnostih in g tozdih, pripravili za nasled- g njo številko Vestnika.	
BRANKO ŽUNEC g
STRAN 6
VESTNIK,11. FEBRUARJA^
kulturna obzorja
I proslava kulturnega praznika v ingol- I STADTU — Tudi naši delavci, ki so na začasnem delu v H tujini, so proslavili slovenski kulturni praznik. Tradici-  Ionalno proslavo je v sodelovanju z občinsko konferenco — SZDL Murska Sobota organiziralo Slovensko kulturno- I prosvetno društvo Lastovka iz Ingolstadta. Zbrano ob- I cinstvo je najprej pozdravil predsednik društva Zvone "
I Kokalj, slavnostni govor pa je imela tajnica zveze kul- _ turnih organizacij občine Murska Sobota Greta Škerget. I Proslave sta se udeležila tudi župan Ingolstadta Wegmann g ln jugoslovanski konzul Ilič. V kulturnem programu so
(sodelovali učenci slovenske dopolnilne šole in otroci iz  ^ale šole ter kulturna skupina blagovno-ekonomskega  šolskega centra iz Murske Sobote.
I	Tekst in foto:
Štefan Abraham 
GRADIŠČE V SLOV. GORICAH
Pred 10. jubilejnim srečanjem literatov
V Gradišču v Slovenskih goricah so na pragu 10. jubilejnega recanja pesnikov in pisateljev—začetnikov, pred jubilejno li-eiurno slovensko prireditvijo, ki se je danes razvila v kako-ttstno in pomembno, republiško prireditev.
,. Preko tisoč proz in poezij seje zbralo pri različnih komisijah, * s9 jih sestavljali naši znani književniki in pesniki, kot Janez vajncer. Nada Gaborovič, Niko Grafenauer, Peter Božič in še npgi drugi, ki so se menjavali vse od začetka in do danes ter Pobirali in ocenjevali prispele literarne prispevke ter izbirali aJ boljše literate, ki sojih nato organizatorji nagrajevali, terjim ato odprli možnosti za uveljavitev v slovenskem književnem ta Sr°ru' ^eja, ki se je porodila v Gradišču v letu 1972 pri ,dIpkajšnjih kulturnih ustvarjalcih, je prav gotovo velika pri-sod'|CV za sl°venske literarne ustvarjalce, mnogim od teh, ki so z ?eloyali na vseh dosedanjih srečanjih pesnikov in pisateljev-Celnikov pa je poleg dodatnega strokovnega izobraževanja, lagala, da so že izdali nekatera svoja dela.
čet !“et0^je jubilejno 10. srečanje pesnikov in pisateljev-za-pi-;111 .’ ki bo 13. in 14. februarja 1982, bo prav gotovo veliko s tl5anje za Gradiščane in za soorganizatorje, saj jim je uspelo paairn delom prodreti v slovensko javnost, s samo prireditvijo v^se krajevne skupnosti v lenarški občini.
ra v °kv>ru 10. jubilejega srečanja bodo v Gradišču priredili srex .° vseh dosedanjih glasil, nastalih od prvega do devetega pr- anJA razstavo fotografij ter razstavo nagrajenih avtorskih 0rpP6vkov’ k> bo odprta v prostorih kulturnega doma. V delovni T07UZaciji IMI Klemos in v prostorih delovne organizacije Pl K avto U Genart pa bodo v soboto. 13. februarja, priredili sprejem
*z področnih srečanj pesnikov in pisateljev, ki so se Pa h tna	srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Isti dan
kjer0^0 avtorji gostje v krajevni skupnosti v Zgornji Ščavnici, Prog • b°do tamkajšnji krajani sprejeli s krajšim kulturnim Gra n'1?0111- V nedeljo, 14. februarja, pa bodo avtorji gostje v danski11'-v rojslnem kraju te prireditve, kjer bodo v dopol-Slove basu ‘meb različna predavanja med njimi tudi o temi nOs( nsčina v javni rabi, kateri bodo posvetili največjo pozor-vkui^ ne^eb° ob 15. uri pa bodo priredili zaključno prireditev nagr jrneni domu v Gradišču, kjer bodo organizatorji podelili e enajstim izbranim literatom.
Golob^Za kulturnih organizacij Slovenije in KUD Ernestek soon,. er Gradišče, ki sta med glavnimi organizatorji in Kiiste ni1ZatorJk ler pokrovitelj jubilejne prireditve Klemos ^ajan’ enart s’tud' t0^ral želijo, da bi se prireditve udeležili
1 <n občani v čim večjem številu.	Janez Lorber
Kulturni teden PIKU) Veržej
J? tiidj ^^kega polletja pripravljajo pionirska Kulturna društvi KfJDPre^ebe svojega dela. Po ljutomerskem kulturnem tednu - KlJD p npravljajo podobno prireditev tudi v Veržeju. Pionirji sole prjD ran Kovačič bodo od 15. do 22. februarja v prostorih v'li Franc3/'*' pester program. V ponedeljek bodo šolarji predsta-8ove pe eta Prešerna v besedi in sliki. Učenci bodo recitirali nje-0 ^vljen;, *’ razstavili bodo njegova dela in si ogledali tudi diafilme k v toreV 8k veli.kega pesnika.
p?do Preol a • Se^ upravnega odbora kulturnega društva, kjer ^bev Pa J5 edab svoje delo v preteklem obdobju. Osrednja prire-bredstavi[i°V srec*0’ ko bodo imeli prost dan. Takrat bodo v celoti > nagra; sv°Je delo. Nastopil bo pevski zbor, razstavili bodo tudi h uiejo oTd 'ZKClke v Preteklem letu, recitirali bodo, anajveč pri-i ° ^odo pod v • 8Os.tov: Manka Golarja in Ferija Maučeca. V sre-atlskem letu6 11 'UC1' knjižne nagrade, ki so si jih učenci priborili v
žadmo? S? bodo predstavili lutkarji z dvema igricama, v pe-'C° ’n kulti,3 - ukurnega tedna pa bodo obiskali študijsko knjiž-rni center v Murski Soboti.
__	D. L.
VEsTM77r-------------
FEBRUARJA 1982
NAGRADE ZA PRAZNIK
Osrednja proslava slovenskega kujturnega praznika v občini Ljutomer je tokrat bila zopet presenečenje in seveda tudi prava poslastica za ljubitelje tovrstnih prireditev. Kulturno umetniško društvo Ivan Kavčič iz Ljutomera je pripravilo literarno glasbeni večer.
Proslava se je pričela z otvoritvijo likovnih del učencev osnovnih šol občine Ljutomer, nadaljevalo pa s kulturnim programom. Prešernova Zdravljica, tokrat v izvedbi Ljutomerskega okteta, je najavila lep kulturni večer. Erih Mohorko, predsednik ZKO Ljutomer, je petim kulturnim delavcem: Matiji Kovačiču. Ljerki Zemljič, Viktorju Sla-'vincu, Božidarju Žižku in Branku Puconji podelil letošnja priznanja ZKO Ljutomer za pomembne dosežke in dolgoletno delovanje na področju kulture.
V nadaljevanju pa so se predstavili učitelji in učenci glasbene šole Slavko Osterc iz Ljutomera ter priznani slovenski literati. S svojimi pesmimi sta maloštevilno publiko navdušila France Filipič in Manko Golar, prozne tekste, pašo brali Branka Jurca.
Nada Gaborovič in Ivan Potrč.
V ponedeljek pa so v prostorih občinske matične knjižnice odprli razstavo knjižnih del lani umrlih lite-
kulturni koledar
Četrtek, 11. februarja
GORNJA RADGONA -V kulturnem domu bodo ob 16.00 pripravili skupno proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika in dneva prosvetnih delavcev. Ob tej priložnosti bodb podelili Kerenčičeve nagrade za področje kulturnega dela in Šilihove nagrade vzgojno-izobraževal-nim delavcem. Slavnostni govor bo imel podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Janez Karlin, ob koncu proslave pa si bodo obiskovalci lahko ogledali še predstavo komedije Toneta Partljiča Na svidenje nad zvezdami v izvedbi Mestnega gledališča iz Ljubljane.
‘Zbor'navdušil obiskovalce
Dvorana v novi galeriji v Murski Soboti je bila pretekli ponedeljek (nepričakovano) skoraj pretesna za vse obiskovalce, ki so se zbrali na osrednji občinski proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku.
Ob tej priložnosti je imel slavnostni govor podpredsednik izvršnega sveta občinske skupščine Peter Brunec, ki je med drugim dejal, da s posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da uživanje kulturnih dobrin
postaja vsakdanja notranja potreba vedno večjega števila delovnih ljudi. O tem pričajo tudi prireditve v novi galeriji, ki pomeni veliko pridobitev. Spodbudni rezultati so zlasti na področju ljubiteljske kulture, saj je v letu 1981 delovalo v soboški občini 33 kultur-noumetniških društev z več kot 1.200 aktivnimi člani, ki so delovali v 66 različnih skupinah in sekcijah. Žal pa to velja predvsem za krajevne skupnosti, v delovnih organizacijah pa so ledine
na tem področju še ‘ne-zorane.
V kulturnem programu pa je nastopil s celovečernim koncertom moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ki je s svojo ubranostjo in kvaliteto zelo navdušil obiskovalce.
Nagrade in priznanja kulturnim delavcem v občini ter umetniškim ustvarjalcem pa bodo tokrat izjemoma podelili ob praznovanju Osvobodilne fronte slovenskega naroda.
JOŽE GRAJ
Zavzete priprave na sezono
Veržej, stari trg ob Muri, je že v preteklosti pokazal, da je tudi v takšnem majhnem naselju možno doseči visoko raven kulture in kulturnega življenja. Verženci, pa ne samo oni, so ponosni na osebnosti, ki so prispevale velik delež v razvoju kulture pri nas. Slavko Osterc, Franc Kovačič, sta le dve imeni. Tradicijo nadaljujejo kulturniki amaterji Kulturnega društva Slavko Osterc iz Veržeja.
Kulturno društvo Slavko
Precej novosti pripravlja tudi dramska sekcija, ki jo vodi Erih Mohorko. Pod njegovim vodstvom bodo naštudirali kriminalko Agathe Christie Sedem zamorčkov, Erika Mohorko se bo udeležila pomurskega gledališkega štu-
Osterc ima osem sekcij. Nekatere so že z' bogato tradicijo, druge pa so pričele delovati šele pred kratkim. Med najstarejše sodi vsekakor folklorna sekcija, ki jo vodita Majda Puklavec, zagnana folkloristka in tov. Weixl. Na repertoarju imajo predvsem domače plese iz Pomurja. Aktivni so tudi tamburaši, saj skoraj ne mine proslava, na kateri ne bi sodelovali. Imajo naštudiran celovečerni koncert z narodnimi, umetnimi in borbenimi pesmimi. Z veseljem se odzovejo vsakemu vabilu. Od glasbenih skupin moramo omeniti še moški oktet.
Folkorna skupina nastopa že dolgo, saj so pred kratkim praznovali 35. letnico obstoja. Folkloristi tesno sodelujejo z ostalimi sekcijami.
aparatura je trenutno pokvarjena.
KAJ PRIPRAVLJAJO
ZA LETOS?
Vse sekcije društva že zavzeto študirajo programe za letošnjo kulturno sezono, ki bo kot kaže zelo bogata. Najbolj se sezone veselijo folkloristi in tamburaši, saj bodo že letos poleti predstavili svoj program v pobratenem Grljanu v SR Srbiji. To je pomembna kulturna akcija, saj s tem poglabljajo kulturne stike z republiko Srbijo in krepijo bratstvo in enotnost narodov in narodnosti SFR Jugoslavije. Poleg pomurskih plesov bodo naštudirali še belokranjske in tako predstavili Grljancem delček slovenske folklore.
dija in na podlagi izkušenj bo z dramsko sekcijo pripravila Marjana Beline igro Partizanski miting.
Tudi vse ostale sekcije bogatijo svoje programe in se pripravljajo na nastope. Nastopali bodo po celotni Krajevni skupnosti Veržej, v Radencih, na Mesecu narcis', Osterčevem večeru, pa še kje.
Iz zapisanega lahko sklenemo samo eno, da so v Veržeju aktivni, da delajo in da pričakujejo tudi uspešne rezultate svojega trdega dela. Seveda pa bo okrog 350 članov društva moralo rešiti najprej nekatere pereče probleme. Prvi je vsekakor dvorana. Čeprav se znajdejo tudi brez nje, jim vseeno manjka.
Dušan Loparnik
Sobota, 13. februrajra
VELIKA POLANA — Ob 18.00 bodo v dvorani vaškega doma organizirali problemsko konferenco o kulturni dejavnosti, v priložnostnem kulturnem programu pa bodo nastopili člani ritmične skupine iz Gornjega Lakoša in Kulturnega društva Lendava z mo-nolomo Na dnu.
Nedelja, 14. februarja
SREDNJA BISTRICA — Tudi tukaj bodo organizirali problemsko konferenco o kulturni dejavnosti. Povezali jo bodo z nastopom pevskega zbora iz Črenšovec. Prireditev bo ob 14.00 v dvorani zadružnega doma.
V prostorih nove galerije v -Murski Soboti je na ogled razstava Henrika Marchela iz Kranja, ki so jo v počastitev kulturnega praznika odprli 5. februarja, odprta pa bo do konca tega meseca.
Prav tako v počastitev slovenskega kulturnega praznika je v razstavnem salonu hotela Radin v Radencih odprta (od 7. febr. do 28. febr.) samostojna razstava likovne umetnice Szuszane Kiraly-Moss iz Lendave.
V Lendavi pa je še vednb odprta razstava skupine 676. to je mlajše skupine pomurskih likovnih umetnikov. Njihova dela si boste lahko ogledali še do 15. februarja v prostorih lendavskega gradu.
Milček Komelj — BOŽIDAR JAKAC IN DOLENJSKA (Dolenjski list. Novo mesto)
UMETNOSTNI ZAKLADI SLOVENIJE — Jugoslovanska revija, Beograd
STRAN 7
V bitko za večji kos kruha je vpeta tudi zložba zemlje
Hudo netočne in povsem iz trte so zvite trditve nekaterih kmetov tam, kjer se bodisi na pobudo zemljiških kmetijskih skupnosti, kmetijskih organizacij ali kmetov samih lotevajo dokaj zapletenega postopka komasacije, češ da gre za nekakšno podružbljanje zemlje, da bodo morali lastniki zemljišč sami plačati stroške za zložbo in še marsikaj takega. Na ta pomemben zemljiški poseg, ki je razvitemu svetu z visoko razvitim kmetijstvom že zdavnaj pomagal do naglega  mpnjevanja kmetijske proizvodnje, gledajo pribas posamezniki še vedno kot na nujno zlo, ker pač menijo, daje tisto, kar so jim zapustili predniki najboljše, čeprav med njimi zagotovo ni malo takih, ki potihem kolnejo svojo razdrobljeno zemljo, posejano v majhnih parcelah v ožjem ali širšem okolišu svojih katastrskih občin.
Kako je s to zadevo pri nas v Sloveniji smo lahko že veliko prebrali in slišali, glede razdrobljenosti obdelovalnih zemljišč pa ima slej ko prej najbolj žalostni sloves območje Prekmurja, kjer je, na primer, samo v soboški občini okrog 43 tisoč hektarjev zemlje razkosane na več kot 131 tisoč parcel in parcelic, katerih velikost znaša v po-vprečju borih trideset arov. Zal je to kmetijsko ,,vrtičkarstvo” najbolj razširjeno na ravninskem predelu Prekmurja, kjer prevladujejo majhne kmetije, čeprav je treba poudariti, da je tu zemlja najbolj kakovostna.
Ob tako že majhni povprečni velikosti večine teh kmetij, ki so že bolj ah manj opremljene s sodobnimi in dragimi kmetijskimi stroji, predstavlja gospodarjenje zaradi razkosanosti zemlje vse hujši problem. Z rastjo stroškov za gorivo, krmila in drugi reprodukcijski material, seveda rastejo tudi stroški obdelave te zemlje. Tedaj je na dlani, da je v čedalje bolj odprtih Škarjah neskladij med proizvodnimi stroški in prodajnimi cenami iskati vzroke za premalo donosno kmetovanje predvsem tudi v visokih stroških kmetijske proizvodnje.
To vedo povedati zlasti kmetje na vseh tistih območjih, kjer so zložbo zemlje v manjem ali večjem obsegu že opravili. Sicer pa to nalogo njhitrejše uresničijo v soboški občini, kjer so že v preteklem srednjeročnem obdobju zložili okrog tisoč sto
saj priprave in izvedba celovitih posegov terjajo veliko priprav, časa in denarja.
K uspešni in pravočasno opravljeni komasaciji na navedenih območjih naj bi pri
MANJ MEJNIKOV V LIPI — Kljub zapletom pri zložbi zemlje v Lipi kmetje že ugotavljajo prednosti tega posega. Lani so pridelali kar dvesto vagonov krompirja, oziroma osemdeset vagonov več kot prej. To je tudi prva katastrska občina v Sloveniji, kjer so se lotili komasacije celovito. Prej zelo razparcelirana polja zato seveda nudijo danes povsem drugačno podobo, saj so zdaj parcele posameznih lastnikov v povprečju petkrat večja
pomogle tudi nekatere spremembe v zakonu o kmetijskih zemljiščih. Tako po novem organizatorji komasacije niso več dolžni zbirati podpisov lastnikov zemljišč, če je ta naloga opredeljena v družbenem planu občine. S tem se je kmetijskim zemljiškim skupnostim vsaj delno izpolnila zahteva, naj bi
Geza Temlin: »Za tržne proizvajalce pšenice, koruze, krompirja in sladkorne pese je zložba zemlje odločilnega pomena :..«
uvedli enostavnejše metode v pripravah na zložbo, saj se je zaradi usklajevanja interesov posameznikov, ki tudi niso hoteli podpisati soglasja, postopek večkrat zavlekel in je trajal več mesecev ali celo dve leti, kot je to bil primer v Lipi.
Vendar velja poudariti, da so se medtem stvari bistveno menjale, saj ni malo primerov, da so kmetje sami pobudniki za izvedbo komasacije. V Berkovcih na Goričkem, na primer, pred nekaj dnevi vsi lastniki zemljišč podpisali soglasje v pičli uri. Podobnih primerov bi lahko našteli še več.
To pa seveda ne pomeni, da organizatorji komasacije ne bodo naleteli tudi v prihodnje na težave pri usklejavenju interesov prizadetih lastnikov zemlje. Kot že povedano, se najbolj zatika na ravninskih območjih, kjer je nekdanji zakon o dedovanju, ki je v Prekmurju pustil globoke sledove v kmetijskih politiki, še vedno zakoreninjen v miselnosti posameznih kmetov.
več, če še enkrat zapišemo nekaj o teh izkušnjah v Lipi in predvsem o sedanjih razmerah v tem kraju, kjer so zložili skupaj 460 hektarov zemlje kakšnih stošestdesetih lastnikov, ki že obdelujejo svoja polja po novem.
Kot izhodišče je treba upoštevati predvsem podatek, da
Štefan Zadravec:* Zložba zemlje nam je prinesla tudi druge pomembne prednosti. Med drugim smo se z ureditvijo odvodnega kanala rešili poplav, uredili ali obnovili smo poljske poti in še kaj.«
se je število kakšnih tri tisoč parcel in parcelic po zložbi zmanjšalo na vsega šeststo. S tem se je povečala prejšnja velikost parcel od šestnajst arov na povprečno sedemdeset arov, vendar niso redki primeri, da imajo posamezni lastniki tudi parcele v izmeri treh hektarov.
Kaj to pomeni za Lipo, so nam povedali napredni kmetje.
Alojz Zerdin, predsednik sveta krajevne skupnosti, ki je sam kmet in skladiščnik Pomurkine TZE Beltinci, pravi: ,,Pot do zložbe je bila zelo trda, saj je skraja del
kmetov odločno nasprotoval temu posegu. Danes je tudi večina teh že spremenila svoje mnenje o pomenu komasacije, saj vsi po vrsti ugotavljamo, da so se stroški obdelave močno zmanjšali, hektarski donos pa je precej večji. Ker smo odpravili številne mejnike in s tem tudi veliko majhnih zapleveljenih parcel, je zemlja bolje izkoriščena in jo z razpoložljivo mehanizacijo hitreje obdelamo.”
„Na kmetih ni nikoli prostega časa”
Sprva je slabo kazalo; Martin Fras, 33-letni kmet iz Lešan, se je nekajkrat izognil odgovorom na novinarjeva vprašanja, rekoč, da ima s »sedmo silo« slabe izkušnje. Sele čez čas, ko sem ga, vsaj mislim si tako, prepričal, da mu nočem nič žalega storiti, nasprotno: rad bi ga predstavil kot enega izmed boljših proizvajalcev hrane, se je omehčal. Torej sva se začela pogovarjati.
,,Zemlja na območju Lešan (ta kraj je med Apači in Zgornjo Ščavnico) je srednje težka, kljub temu pa še kar dobro uspevata pšenica in koruza. Naše posestvo meri 8 hektarjev, poleg tega pa obdelujemo še 2 hektarja zemlje, ki jo imamo najeto. Največ površin namenjamo koruzi, saj si sploh ne morem predstavljati umnega kmetovanja brez pretežne večine lastne krme. Delam torej tako in računica pitanja (trenutno 24 pitancev) se potem nekako še izide. Iz hleva dajam na trg lepo rejene živali, ki dajo visok odstotek mesa. Ne prodajam na živo
Alojz Žerdin: »Po zložbi zemlje v I katastrski občini Lipa so se | stroški obdelave občutno zmanjšali, hektarski donosi, pa presegajo naša pričakovanja.«
Ob tem pa ne gre prezreti tudi drugih, vzporednih učin-  kov komasacije. V Lipi so B namreč z zložbo zemlje ure- | dili tudi odvodni kanal, ki zdaj preprečuje zalivanje polj n ob poplavah. Velik pomen B pripisujejo tudi ureditvi polj- | skih poti.
Tajnik kmetijske zemljiške I skupnosti Geza Temlin pravi: I „V Lipi smo prebili led, zato  smo komasacijo smelo zastavili tudi" na drugih območjih. B Pomembno je tudi to, da I zdaj povsod povezujemo  zložbo zemlje z melioracijami, to pa je možno le tedaj, I če se lotevamo teh potnem- | bnih agarnih operacij celovi- 
'to m na večjih območjih.”
Dokaz za Martinovo trditev, da na kmetih ni nikoli prostega časa, je tudi tale posnetek. Nastal je v prostoru, kjer se kuha žganje. V času obiska slivovka še ni tekla. Foto: S. Sobočan
težo, ampak na klavnost. Nazadnje sem dobil za meso prodanega goveda 120,50 dinarjev za kilogram, kar je še sprejemljiva cena. Prodaja na klavnost me pravzaprav rešuje, saj če bi prodajal na ,,mrtvo težo”, ne bi kaj prida zaslužil.”
Martin Fras se je končno razgovoril. V pogovoru sem zvedel, da je pred leti zgradil velik hlev v izmeri 13 x 10,5 metrov, ob njem pa še neke vrste priročno skladišče.
,,Ce hočeš napredovati (in kdo tega noče?), potem moraš zavihati rokave in se lotiti tudi takih del, za katera sicer nisi formalno usposobljen. Jaz, na primer, sem večino hleva sam zgradil. Zidarje sem imel le dva dni. Nisem si pač mogel privoščiti dragega plačila obrtnikom. Torej sem zidal pa postavljal razne instalacije.
Drugo, kar želim poudariti, pa je navezanost na zemljo. Tako kot za marsikak drug poklic, moraš biti tudi za kmeta ,,rojen”, šele potem daš od sebe več kot družba od tebe nričakuie. V kmetijstvu je pač tako, da ne moreš delati le ob določenem času, ampak čez ves dan, včasih tudi v noč in ob praznikih; kmet si ne more privoščiti dopusta na morju . . .”
Martinu Frasu iz Lešan sem zoper zadnjo trditev ugovarjal. Prepričeval sem ga, da tudi kmet lahko gre na morje in da tudi mnogi že hodijo, le enkrat se je treba odločiti. Takrat, sredi žetve, seveda ne, se pa najdejo dru-*ga obdobja v poletnih mese
cih, ko se najde (mora se najti!) čas za kratko prekinitev dela. Namesto tistega, ki redno krmi živino, lahko delo postori kak drug družinski član, recimo starši, sosed, sorodniki . . . Sogovorniku sem tudi trdil, da v času dopusta ne potrošiš celega premoženja, ampak le nekaj več denarja, kot ga sicer porabiš doma (v mislih sent imel tiste, ki vsa živila kupujejo). Ob tem prepričevanju pa sem ugotovil, da Martin le ni zapečkar, saj je s svojim avtom že prevozil razdaljo med Lešami in Koprom-Morje je torej že videl!
Mladi kmet, ki je seveda
poročen in ima otroke, ima večino kmetijskih strojev. Poleg pitancev redi še krave molznice in v poprečju oddaja dnevno 50 litrov mleka-Dostavlja ga, podobno k°t drugi, na vaško križišče, kjer ga pobere nek kmet in ga s traktorjem prepelje v Apače-
Na temelju pogovora z Martinom Frasom sem si spet nabral eno izkušnjo več-Ugotavljam namreč, da so si pomurski kmetje, pa naj gre za proizvajalca iz lendavske, ljutomerske, soboške ali Pa radgonske občine, zelo enaki: radi sicer upravičeno pojamrajo čez cene, po drug strani pa spet poprimejo delo, torej opravila na nji' vah, pri živini, pa v in gozdu in si prizadevajo, d , bi dali tržišču kar največ svojih proizvodov. Kmetje s pravzaprav naši najbolj Prl.' ni delavci. Povsem upra\' čeno pravijo, da delal veliko več kot delavci organizacijah združeneg dela. Kmetovalcev seveda n bom nagovarjal, naj delaj (proizvajajo) manj, pač P bom zapisal tole: delayc ’ zaposleni v podjetjih, ki . radi pohvalite, da v sluz, ,,skoraj nič ne delate ’ končno poprimite resneje . delo. Vaš osebni dohode mora biti odvisen od de ' Kmetje, pa tako tudi Mat Fras, niso več pripravil proizvajati hrane po cen*, kateri ne bi bili vključeni stroški. Vse bolj se torej tajo realne cene, torej meso dražje. Privoščil si S bo lahko le tisti, ki si ga zaslužil z ustvarjal0 delom.
S. SOBOČAN

STRAN 8
VESTNIK,11. FEBRUARJAJ^
kmetijska panorama
varstveni ukrepi pri reji prašičev
Tekači prinašajo zadovoljstvo
v Bolj kot zdravljenje bolnih zivali je pomembno varstvo pred boleznimi. Zdravstveno varstvo prašičev pomeni sistem ukrepov, s katerim lahko ško-ue pri prašičih preprečujemo ali vsaj omejujemo. Dostikrat namreč tudi bolezni, ki jih ne opazimo, zmanjšujejo proizvodnjo in vplivajo na počutje živali. Po drugi strani pa imamo kužne bolezni, ki jih sploh he zdravimo, ampai moramo Živali izločiti.
Načela zdravstvenega varst-je treba upoštevati pri grad-nB objektov za prašiče, pri skrbi za primerno okolje za Posamezne kategorije živali, Pp sestavljanju krmnih meša-me in sami prehrani, pri reji Plemenskih živali, zlasti v zvezi s Pripustom, prasitvijo in v ča-su> ko plemenice dojijo.
Prašičerejski obrat moramo zavarovati pred zelo nevarnimi kužnimi boleznimi (npr. slinavko in parkljevko, kugo
J ograjo. Novo nabavljenih živali ne pridružimo takoj omačim, ampak jih držimo (v karanteni) vsaj 25 do u dni. V tem času jih opazu-Jentb, ali bodo pokazale akšne bolezenske znake. Prav ako se je treba zavarovati, da e bi bolezni zanesli v hlev biskovalci. Osebam, ki jim moramo dovoliti vstop v hlev, mtio posebno obutev in halje, Pred vhodom pa si morajo razbiti obutev in roke.
“osebno nevarnost za Hno.sv bolezni predstavljajo lavnični kamioni, ki na Phmer na več gospodarstvih Pobirajo pitance za zakol. Za-oda ?8a m°rajo na farmah za b dajo pitancev urediti pose-en, ločen prostor z nakladal-o^J^P0’ kamor pripeljejo za lj namenjene živali. Ziva-’ ki pridejo sem, ne smejo več J^aj v hleve; Ker isto rampo Porabljajo tudi za razklada-• e novo nabavljenih živali, jo kužit^ pred tem teme'j’t0 raz' z Sirjenje kužnih in ^davskih bolezni so posebej
*ne Javne plemenilne taj. Je- Merjasci na taki pos-; . sprejemajo in hkrati odda-Drin sv'njam, ki pridejo na ter p l> vse vrste kužnih klic J. drevesne, pljučne in kožne rnosf ^ce' faradi teh neva-bolie ? za reJce PuJskov naj-alj ' ’ da imajo lastne merjasce tem ' Svinje osemeniti. S pre^ ^Pmkinjen neposreden sistemPra^^ereB poznamo dva Sistg reje’ zaprto in odprto. Pred^ Zaprte reie se uporablja razm Se? v t- >• selekcijskih in Ptob °ževalnih farmah za '	V]°dn^° Pujskov. V pitali-
Pitan- a!POr prihajajo živali v sister? U razl’žnih rej, ,pa je
rete' Reje morajo biti ko bj se da zaprte, da bi lah-110 v njih optimalno
zadravs.veno stanje. Zato je treba omejiti tako nabavo novih živali kot tudi število rej, iz katerih le-te prihajajo, kadar kupujemo živali za plemensko oziroma selekcijsko farmo. 1 e na tak način lahko zmanjšamo vnos novih infekcij v čredo.
Izkušnje so pokazale, da tega pri pitališčih ni mogoče doseči, zato je treba tu upoštevati, da lahko vnesemo v rejo vse infekcije, ki so po naključju prisotne v rejah, iz katerih prihajajo živali v pitanje.
Princip sodobne zaprte plemenske reje pa je tak, da so plemenice vse t. i. SPF (dobljene s carskim rezom in zrejene v posebnih pogojih, proste specifičnih kužnih bolezni), namesto merjascev pa dobivajo farme merjaščevo seme iz centra, ki je zdravstveno neoporečen. Kljub temu pa.tudi takim rejam še preti nevarnost vnosa infekcije z glodav-ci, pticami, insekti, z zrakom, s prevoznimi sredstvi, krmo in ljudmi.
V majhnih zaprtih rejah nekatere infekcije ugasnejo same od sebe, druge pa lahko odstranimo z zdravljenjem živali ali z zakolom klicenoscev. Eden od načinov prekinitve infekcije je tudi začasna izpraznitev hlevov ob sočasni sistematični dezinfekciji.
Večje reje morajo biti zaprte tudi zato, ker tam infekcije, če pridejo v rejo, ne ugasnejo spontano, kot se lahko dogaja v majhni reji. Izpraznitev reje pa zaradi veliko vloženih sredstev skoraj ni mogoča.
Selekcijske farme in razmnoževalna središča morajo biti prosta tehle infekcijskih bolezni: prašičja kuga, bruceloza, leptospiroza, Aujesz-kyjeva bolezen, tuberkoloza, virusni gastroenteritis in prašičja dizenterija. V nekaterih državah štejejo mednje še hude oblike kroničnih bolezni dihal: enzootsko pnevmonijo in atrofični rinitis. Če vnesemo v rejo katero od naštetih bolezni, se razširi na večino živali, povzroči veliko neposredne škode, nato pa se zelo dolgo ali celo trajno ohrani v prikriti obliki. Živali s take farme seveda ne moremo pridajati za pleme.	,
Pričakujemo, da bo po zgledu dežel z razvito prašičerejo, kjer se reja SPF živali vse bolj širi, že v bližnji prihodnosti tudi pri nas mogoče s pomočjo SPF živali izkoreniniti zlasti težje infekcije dihal, ki so zelo razširjene.
Pri zatiranju živalskih kužnih bolezni ni cilj samo ozdraviti živali, ampak moramo upoštevati tudi gospodarnost. Zato moramo dobro premisliti, kakšen način zatiranja in preprečevanja bolezni je najboljši. Dalje prihodnjič
„Žeres, da v tujini nisem imel težkega dela, toda močno 'sem si želel domov. Sem eden izmed tistih, ki so zelo navezani na zemljo. Nisem mogel pač dovoliti, da bi polje bilo slabo obdelano, hlevi pa prazni. Odločil sem se torej za vrnitev in trdno sklenil, da postavim kmetijo ,na noge’. Seveda se je bilo treba odločiti, kakšno proizvodnjo razvijati: poljedelstvo ali pa kaj drugega. Ugotovil sem, da je na tržišču premalo pujskov, saj jih veliko rabijo tudi za farmsko rejo, zato sem pač sklenil, da postavim v hlev plemenske svinje, ” nam je povedal Štefan pred dnevi, ko smo ga obiskali na domu. Povabil nas je seveda tudi v hlev, kjer smo bili pri-
fr
Pogled v del hleva, v katerem ima mladi kmet Štefan Režonja breje plemenske svinje. V drugem enako velikem prostoru pa so »matere« s
jelno presenečeni: take čistoče, kot vlada v njegovem hlevu, še nismo opazili v nobenem podobnem vzreja-lišču. To smo povedali tudi mlademu kmetovalcu, ki se je najprej malo nasmehnil, nato pa odvrnil, da red in čistoča pač morata biti tudi v hlevu. Ne nazadnje tudi zaradi tega, ker v tem objektu prikuka na svet toliko odojkov — tekačev.
— Koliko pa? smo vprašali.	
,,Hlev meri 21 x 9 metrov. Sestoji se iz dveh delov: v enem so plemenske svinje in merjasec, v drugem pa svinje, ki so povrgle prašiče, in tekači seveda. Oba prostora sta zgrajena po najnovejših tehničnih predpisih in izkušnjah. To pomeni, da pri svinjah ni treba ročno kidati gnoja, ampak odpadki izpod rešetk odtekajo v gnojnično jamo, od tam pa jih s cisterno vozim na njive. Prve plemenske svinje sem dobil 15. novembra 1980. leta, in sicer 15 plemenjač. Lani v mesecu marcu se je osnovna ,,čreda” povečala za nadaljnjih 15, v maju pa še za 12 plemenskih svinj. Ker vse niso bile primerne za ustvaritev naraščaja, sem jih nekaj kmalu prodal, tako da imam trenutno 40 plemenskih svinj. Doslej sem iz hleva oddal 176 tekačev v skupni teži 4249 kilogramov. Nazadnje sem za kilogram dobil 105,00 dinarjev: Cena se mi zdi kar primerna, zaslužek tudi, zato sem zdaj, ko delam doma, veliko bolj zadovoljen kot pa pred leti, ko sem delal na tujem in služil šilinge, ”
Štefanu Režonju seje torej uresničila želja: vrnil se je iz
lotil dela v hlevu, ima primeren zaslužek, je zdrav . . . Skratka: sreča na vasi! V to, da pa je še vedno samski, pa se seveda ne bomo spuščali, le to naj zapišemo, da mati Marija in babica Ana nestrpno čakata snaho ... In Štefan? Samo smeji se.
Mladi kmetovalec iz Renkovec je vse prihranke iz tujine in dohodke s kmetije vložil v izgradnjo hleva. Otpekt je stal okrog 1 milijon dinarjev, novih seveda. Za objekt in opremo pa bi moral odriniti še več, ko ne bi, podobno kot marsikje drugje, tudi pri Režonjevih opravili kar največ del v tako imenovani lastni režiji. Štefan je bil velikokrat zidar, pa pleskar, varil je cevi, pomagal pri
Foto: Š. Sobočan
napeljavi vodovoda itd. ,Na ta način je precej prihranil. Drugače tudi ni šlo, saj v času gradnje pri hiši pač ni bilo denarja na pretek.
,.Zdaj je že boljše, ” pravi Štefan, ,,saj mi investicija že vrača del odhodkov. Seveda pa je treba še vedno skrbno pretehtati vsak dinar, kajti treba je vračati anuitete. Štefan Režonja je namreč kooperant KZ Lendava, TZO Turnišče. Pri tej kmetijski organizaciji ni le najel kredita, ampak preko nje nabavlja krmila in seveda oddaja vse tekače. S sodelovanjem je še kar zadovoljen. Prav v času našega obiska je na Režonjevo dvorišče pripeljal tovornjak, naložen s ,,puh štarterjem”. Skratka: krmila za dobrega kooperanta so vselej na zalogi, čeprav jih sicer v prosti prodaji ni.
Tekači prinašajo mlademu kooperantu ne le denar, ampak tudi zadovoljstvo. To pa je veliko. Štefan Režonja nam je celo zatrdil, da moraš biti za kmeta ,,rojen”, sicer ti delo ne gre od rok. On je resnično za ta poklic sposoben, zato mu je včasih žal, da se mu je pred leti za 7 let (ko je bil v tujini) za nekaj časa odpovedal. Zdaj bo pričakovano prirejo skušal nadoknaditi s še boljšim de- / lom. Ob plemenskih svinjah in tekačih namreč ne. zanemarja tudi goveje živine in rastlinske proizvodnje. Rekli bi celo, da se. ena dejavnost z drugo dopolnjujeta. To pa seveda ne pomeni, da je Štefan tako zaposlen, da ne bi našel tudi kaj časa zase. Ob našem obisku smo ga našli ob branju.
Š.. SOBOČAN
Ne bomo lačni
V MURSKOSOBOŠKI OBČINI DOBRO STEKLE PRIPRAVE NA VAŽNA SPOMLADANSKA POLJSKA OPRAVILA
plicirani, da se ne bi dalo pomagati tudi na ta način. Ta ugotovitev ni novinarjeva domislica, pač pa predlog sloni na izkušnjah. Namreč med nami je mnogo strokovnjakov, ki vedo marsikateri reči streči. Poskusiti velja!
Za spomladansko setev pa bo pravočasno tudi na voljo dovolj semen in zaščitnih sredstev. Tudi nafte ne bi smelo zmanjkati, saj ima kmetijstvo prednost. V posameznih zadružnih organizacijah se je treba dogovoriti, kako urediti preskrbo s pogonskimi gorivi, saj nekatere izkušnje iz prejšnjih let niso ravno spodbudne.
Kmetje z območja kmetijske zadruge Panonka bodo to spomlad sejali koruzo za zrnje na 8.330 hektarjih. Obetajo si pridelek med 35 in 45 meterskimi stoti po hektarju, odvisno pač od zemlje, gnojenja in seveda od sorte. Seveda bodo vsi sejali visokorodovitne sorte kot so ZP SK, OOSSK 247, BC 28-11 itd.
In kako je s sladkorno peso? Ta poljščina se je tudi na območju murskosoboške občine dobro uveljavila. Po posebnem razdelilniku naj bi ji to spomlad kmetje z območja KZ Panonka namenili 500 hektarjev, in sicer TZO Beltinci 130, TZO Cankova 50, TZO Martjanci 70 in TZO Murska Sobota
zato upajmo, da bo res tako. Je pa nevolja v tem, ker imamo pri nas množico različnih tipov strojev, za nekatere, ki so stari, težko dobiš nadomestek za izrabljen ali polomljen del, zato ne bi bilo napak, ko bi posamezni lastniki takih strojev malce razmislili in si dali rezervni del izdelati sami. Morda se to sliši nekoliko nenavadno, prav gotovo pa drži, da bi na ta način lahko prihranili ne le mnogo poti, ampak tudi živcev. Na naših kmetijskih strojih pač vsi deli res niso tako kom
Turnišče: cene pujskov
Tako ot že nekaj tudi pretekli četrtek (4. febr.) na turniškem sejmišču ni bilo običajnega vrveža. Rejci so pripeljali 46 pujskov in jih prodali okrog 30. Kot je to starodavna tradicija, so sklepali kupčije, za par pusjkov, in sicer so se cene gibale od 3.000,00 do 3.400,00 dinarjev.
STRAN 9
i Večja vlaganja v
 PREDNOST PRI NALOŽBAH V PROIZVODNJO HRANE V LETU 1982 BO VELJALA PRIMARNI KMETIJSKI PROIZVODNJI
Uspešna odprava posledic toče
V letu 1982 bo družbeni sektor ABC Pomurka namenil za naložbe v povečano proizvodnjo hrane 2.045 milijarde novih dinarjev.
Od tega za nakup in melioracije zemljišč, nakup mehanizacije. razvoj govedoreje in prašičereje ter vinogradništva in sadjarstva 580.4 milijona dinarjev. za. razvoj predelave pridelkov 'pa 534 milijonov. Za izsuševanje zemljišč v zasebni lasti kmetov kooperantov, nakup mehanizacije, razvoj govedoreje. prašičereje, perutninarstva. vinogradništva in sadjarstva, pa bodo po predvidevanjih namenili 585.6 milijona in za predelavo 345 milijonov dinarjev.
Po uskladitvi naložb med investitorji v sestavljeni organizaciji ABC Pomurka in prilagoditvi možnostim za-gotovljanja sredstev s strani KŽRS. temeljnih bank v SR Sloveniji in Pomurske banke. so v Pomurki pripravili predlog naložb. Z uresničevanjem teh naložb bodo . pričeli v začetku leta 1982 na objektih, kjer je investicijsko tehnična dokumentacija že pripravljena, za ostale pa se bodo skupaj dogovorili z investitorji in temeljno banko. Prednost naložb bo veljala primarni kmetijski proizvodnji v družbenem sektorju kmetijske proizvodnje.
Pretežni del naložb v ta del sozda bo namenjen pridobivanju novih obdelovalnih površin z nakupom zemlje in izboljšanju kvalitete njivskih površin, to je melioracijam. V te naložbe bodo v ABC Pomurka vložili 281.3 milijona dinarjev ter tako povečali kmetijska zemljišča družbene proizvodnje za 770 hektarjev. Pričeli bodo tudi melioracijska dela na 1.587 hektarjih.
kor tudi za 20.000 prašičev povečani obseg proizvodnje. Da bi lahko nemoteno nadaljevali s proizvodnjo na farmi Cven. je potrebno urediti tudi čiščenje odpadnih voda, za kar bodo namenili 24 milijonov dinarjev. Nakup plemenskih živali za KG Rakičan pa bo veljal 16 milijonov dinarjev in je pogoj za zagotovitev osnove za reprodukcijo reje.
V proizvodnji goved v družbenem kmetijstvu predvidevajo le izgradnjo nove farme za pitance v Lendavi, ki je nadomestna gradnja zaradi selitve delovišča iz mesta Lendava na novo lokacijo. Na ta način bodo
kmetij st vol
jajo za naložbe v ta del zmogljivostjo 10.000 ton  kmetijske proizvodnje, pa namenjeni skladiščenju ko- "
V drugi polovici leta 1982 bodo začeli melioracijska dela na dveh večjih kompleksih zemljišč in sicer na radgonskem in soboškem območju. Gre za projekta melioracij in komasacij po 1.000 hektarjev. Dela, bodo pričeli na 660 hektarjih, za kar bodo namenili 95 milijonov dinarjev. Če bodo v SR Sloveniji v -ta namen zbrali sredstva v večjem obsegu, bi kmetje kooperanti pristopili k izvajanju melioracijskih del na večjih površinah.
Zaradi omejenih možnosti financiranja nakupa mehanizacije bodo v letu 1982 kreditirali le nakup prvega traktorja na kmetiji ter ustrtzno linijsko mehanizacijo za združene kmete. V tovrstne naložbe bodo investirali 124.282 milijonov dinarjev.
V govedorejski proizvodnji bodo nadaljevali z obnovami in novogradnjami kombiniranih stojišč za goveda v proizvodnji mesa in mleka. Na ta način bodo nadomestili 2.325 stojišč v družbenem sektorju kmetijstva. kar bo veljalo 116.3 milijona dinarjev.'
Naložbe v prašičerejo bodo v letu 1982 veljale že 158.3 milijona dinarjev, s čimer bodo v zasebnem sektorju v Pomurju pridobili 6.330 stojišč. Na,ta način se bo dvignila naročena in d ogo v o rj e n a p ro i z vod n j a pitanih prašičev za okoli 12.000 klavnih prašičev.
V perutninski proizvodnji načrtujejo zgraditi le 7 hlevov za rejo brojlerjev in hlev za nesnice. Naložbe v višini 20.6 milijona dinarjev bodo uresničili združeni kmetje skupaj z družbenim sektorjem.
V zasebnem sektorju bodo za obnovo 15 hektarjev sadovnjakov v letu 1982 namenili 21.2 milijona dinarjev in tako nadaljevali z obnovo sadovnjakov na gričevnatih območjih Pomurja. Zasadili pa bodo tudi 5 hektarjev jagodičevja in pristopili k obnovi 47 hektarjev vinogradov, ki jih je prizadela pozeba.
ZAGOTOVITI PREVZEM PRIDELKOV
Da bi lahko pravočasno uskladiščili poljščine ter jih primerno dodelali., bodo v leLu 1982 usposobili vse štiri pomurske zbirne centre za žitarice. Tako bodo na lokaciji ob silosih v Apačah dogradili sušilnico, ki bo sposobna prevzeli v sušenje vso žitno proizvodnjo iz radgonske občine. Nosilec naložbe bo KZ Radgona ob soudeležbi K K Radgona. Naložba bo peljala 24 milijonov dinarjev in jo bodo sofinancirali s solidarnostnimi sredstvi SR Slovenije.
Za prevzem pšenice iz zasebnega sektorja in pre-vzem tržnih viškov koruze iz združene proizvodnje bodo v Lendavi na lokaciji Tovarna močnih krmil Lendava v okviru DO Agromerkur. kjer so že zgrajeni silosi z
ruze za potrebe perutninske proizvodnje, zgradili še I skladišče za 2.50Q ton pšeni- I . ce. prosa in ajde, ki bo * veljalo 70 milijonov dinar- _ jev.
Za potrebe materialnih I rezerv hrane v SR Slovenije bodo na območju severo- _ vzhodne Slovenije zgradili B silose za žitarice. Nosilec te I naložbe bo DO Ljutomerčan in drugi koristniki iz  Pomurja člani konzorcija. B Predračunska vrednost po  projektni dokumentaciji znaša 160 milijonov dinar-  jev.	B
Na lokaciji silosov in  sušilnice v Lipovcih bi za potrebe lastne živinorejske i proizvodnje KG Rakičan B moral pristopiti k izgradnji B mešalnice. Predračunska vrednost te naložbe, ki je j pogoj za nemoten potek B prašičerejske proizvodnje v  okviru reproverige, je oce-. njena na okoli 250 milijonov H dinarjev. Za nemoteno I proizvodnjo krmil v mešal-  niči Ljutomer , bi morali dotrajane stroje zamenjati. I Za rekonstrukcijo bodo mo- | rali nameniti 30 milijonov  dinarjev, s čimer bi povečali tudi predelovalne zmoglji- I vosti. Za naštete naložbe v I predelavo poljščin bo center  za razvoj in marketing pripravil podrobno analizo I potreb in možnosti za uskla- I diščenje poljščin in za proiz- ® vodnjo močnih krmil. Za odločitev o prednosti in  potrebi teh naložb bodo j pripravili ustrezno doku- I mentacijo.
Vse do letošnjega leta se o B naložbah v predelavo mesa v republiki niso uspeli dogo- I voriti. Ker so tehnične | zmogljivosti dotrajale, kar B ovira vključevanje v izvoz, ne gre odlagati z obnovo in  dograditvijo novih obratov. B
Za zagotovitev pogojev za B izvoz mora Mesna industrija nabaviti za klavnico Opre: S mo za 17 milijonov dinarjev I za predelavo pa za 22.mili- B jonov dinarjev. Šele slednje bo omogočilo povečanje  letnega izvoza za okoli 100 B milijonov dinarjev.	
Da bi dosegli registracijo klavnice za izvozne posle, je B potrebno obstoječo klavnico B  tehnično opremiti. Oprema  in gradbena dela bodo'veljala po predračunski vred- B nosti 30 milijonov dinarjev.
Za zagotovitev, beljako-  vinskih komponent za živinorejsko proizvodnjo v I ABC Pomurka in zagotovi- B tev pogojev za normalno  delo klavnic v Pomurju je neodložljivo treba pristopiti I k izgradnji kafilerije za I predelavo klavničnih od- “ padkov. Predračunska vred-  nost tega projekta, ki bo B realiziran v okviru konzorci- fl ja uporabnikov, je 300 milijonov dinarjev. Po sporazu-  mu o ukinitvi klavnice v B Domžalah ter preusmeritvi B in specializaciji tega objekta v predelavo in ustrezni spe-  cializaciji objekta v Kamni- j ku'bosta občini Domžale in fl Kamnik zagotovili 26 milijonov dinarjev sredstev za  razvoj industrije predelave I mesa. Za naložbe v razvoj B trgovine bo ABC POMURKA v letu 1982 namenila  340 milijonov dinarjev, od tega bo v Pomurju le 16.5 B milijona. Za razvoj gostinstva in turizma pa bo po- B murski agroživilski gigant I prihodnje leto namenih B 165.5 milijona dinarjev. «
Boris Hegeduš B ® HSBS mm ani
Izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti je nedavno ocenil, da je bila pomoč za odpravo posledic toče leta 1980 pravilno porabljena in razdeljena, pri čemer so zlasti izpostavili angažiranje delavcev kmetijske zadruge in predstavnikov krajevnih skupnosti, ki so zares opravili obsežno in odgovorno delo.. Zahvala pa gre tudi vsem ostalim, ki so na kakršenkoli način zagotavljali potrebno pomoč, kar je prispevalo k znatno hitrejšemu odpravljanju posledic po naravni ujmi. To je še zlasti vidno na kmetijskem območju murskosoboške občine, saj je denarna in druga pomoč v dobršni meri prispevala k premostitvi nastalih težav. Takšna oblika pomoči, s katero se je še enkrat do: kazala solidarnost/v širšem slovenskem prostoru, je namreč dokaj ugodno, vplivala na stalež goveje živine in prašičev, kakor tudi na prirejo mesa in mleka. Ker so oškodovanci uspeli zasejati tudi površine. kijih niso mogli obdelati v jeseni, je bila spodbudna spomladanska setev, Omenili pa velja tudi izreden odziv na akcijo gradnje silosov, saj so s solidarnostno pomočjo dogradili več kot 16 tisoč kubičnih metrov silosov. Hkrati pa so čebelarji lahko uredili objekte na ple-menilni postaji v Rimski čardi, medtem ko je kmetijska zemljiška skupnost z deležem teh.sredstev pravočasno zagotovila naročila za melioracijski načrt Ledava-levi tjreg:
Solidarnostna pomoč za odpravo posledic po loči v murskosoboški občini pa je pripomogla tudi k urejanju občinskih in lokalnih cest, končali so s posodobitvijo cestnega odseka Mačkovci — Vidonci. na ostalih cestah pa so navozili večje količine gramoza. Da ne govorimo posebej o koristnosti odprave škode na javnih objektih, predvsem električnih in ptt napeljavah.. pri . obnovi zgradbe opekarne v Puconcih ter na številnih vaških in gasilskih domovih. Prav tako je obnovljena osnovna šola v Gederov-
O veterinarskih J
problemih
Na seji izvršnega sveta skupščine občine Lendave je tekla razprava o osnutku poslovnika o delu izvršnega sveta, o nekaterih predpisih s področja davčne politike ter o problematiki cen v letošnjem letu. Največ razprave pa so tokrat posvetili problematiki veterinarske službe. Med drugim so razpravljali o predlogu odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih raziskavah v občini v letošnjem letu, o predlogu odredbe o spremembah in dopolnitvah o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja ,v občini. Izvšrni svet se je seznanil Judi z delom vete-
ciii. pravočasno zgrajena deponija za peso v Puconcih. brez katere si ne bi mogli zamisliti lanskoletnega spravila in odvoza te nadvse pomembne poljščine.
In kakšna je finančna plat poročila o izvršitvi programa za odpravo posledic po toči leta 1980,v murskosoboški občini? Že na prvi pogled bi lahko ugotovili, da je bil plan predračunskih prihodkov in odhodkov realen. Še več! Zbrali so namreč celo za 1.3 odstotka več sredstev kot so predvidevali. Če bi to izrazili v številkah: predračun prihodkov je znašal 38 milijonov 705 tisoč 900 dinarjev, prispelo pa je 39 milijonov 200 tisoč 854 dinarjev.
Razumljivo, da so večji del teh sredstev ožiroma 30 milijonov 813 tisoč 256 dinarjev. kar pomeni 78.6 odstotka zbranega denarja. porabili za ukrepe v kmetijstvu, Od tega je dobila KZ Panonka 82 odstotkov sredstev. KG Rakičan 14. kmetijska zemljiška skupnost 3 odstotka* itd. Pri tem so za obnovo objektov porabili več kot 3.8 milijona dinarjev. Kmetijske organizacije so omogočile, da so proizvajalci glede na količino prodanega mesa in mleka prejeli 3548 loti krmil, večinoma koruze, po regresirani ceni, z regresom za seme in gnojila so lahko zasejali 103 hektarje pšenice in 100 hektarjev rži. kakor tudi 2140 hektarjev koruze in 380 hektarjev sladkorne pese, s pomočjo regresa pa so zgradili tudi 16667 kubičnih metrov silosov. Hkrati pa so kmetijske organizacije prejele povračilo za obresti na (isti del najetih kreditov za obratna sredstva, ki so bila potrebna za odpravo posledic po toči pred poldrugim letom.
Ob tem so za popravilo cest občinskega in krajevnega pomena porabili nekaj nad 3.6 milijona dinarjev. v okviru pomurske solidarnosti pa je dobila občina Gornja Radgona delež pomoči soboške občine v višini 869740 dinarjev.
Milan Jerše
rinarsko-higienske službe v Pomurju ter s preventivnimi cepljenji in diagnostic; nimi preiskavami ter poja*1 kužnih bolezni na obmocj® občine. Največ zanimanj® je seveda bilo za steklin®-Steklina se je na območja občine pojavila prvič v leta 1973 in je od takrat stain® prisotna pri lisicah, razen leta 1978, ko ni bilo nob®' nega primera. V lanskem letu so bili 4 primeri. <£ prav je lendavska občina z 8 let okužena s steklino,n® srečo doslej še ni bilo Pr' mera, da bi bila ta pr®n šena na domače živali ah " ljudi. Kljub vsemu pa velJ® opozoriti na previdnost.  posebej lovcev.
Jani D-
STRAN 10
VESTNIK,11
naši kraji in ljudje
V BUCKOVCIH GRADIJO SAMI
Bučkovci, vas v občini Ljutomer, z bogato zgodovinsko tradicijo, je sedež krajevne skupnosti, ki združuje pet vasi. Kljub naporom, ki so jih vložili krajani v preteklih letih, pa je ta krajevna skupnost še vedno eno manj razvitih področij ljutomerske občine.
Središče naselja je okrog cerkve, ki je na rahlo vzvišenem prostoru. Hiše so deloma pravilno razporejene. V Bučkovcih Je tudi krajevni urad, osnovna šola, dom kulture ...
Strnjeno središče Bučkovec je vidno že od daleč, iz doline potoka Turja. Kljub pestri zgodovini, predvsem na kulturnem področju, pa jim vseeno manjka kulturnih prireditev, saj bučkovsko kulturno-ume-tniško društvo ne deluje ravno najbolje. Prihaja pa mladina, ki je Pripravljena delati.
। V Motvarjevcih še kar živahno 
Motvarjevci so srednje velika vas. Okrog sto hiš lahko naštejete. Skoraj povsod kamor stopite, zaslišite madžarsko govorico. Večina prebivalcev je namreč madžarske narod-• nosti. To se odraža tudi v kulturnem življenju vasi. Sicer pa je med ljudmi zraslo trajno sožitje. Vse prireditve v kraju so dvojezične in pogosto se dogaja, da Madžar spregovori slovensko, Slovenec pa obrne svoje besede po madžarsko. Tudi pri pesmih in plesih je tako. In to, je edina možna pot za medsebojno razumevanje, za skupno življenje.
Zgodovina Bučkovec je kaj razgibana in bogata. Posebej VeIja poudariti šolstvo, saj so s Poukom pričeli že v prvi polovici 18. stoletja. SolavBuč-Kovcih je bila ustanovljena le-ta 1783, prva šolska lesena stavba je bila zgrajena dve leti Pozneje, leta 1818 pa so šolsko poslopje sezidali in leta 1872 povečali. Sto let je vzdr-Zala ta stavba, potem pa so jo adaptirali in v njej še danes opravljajo učnovzgojne pro-Srame. V času narodnega preporoda so se prebivalci Bučkovec (takrat še Malonedelj-Cani) odlikovali po narodni
Vo<*njak sred*vas' je boliza s>kot pa za uporabo. Ali tudi I nakazuje probleme, ki jih ^1° v Bučkovcih z vodooskr-j^ednosti. K temu je zlasti I^Pomogel narodni buditelj y z8odovinar Anton Krempl, njegov spomin je bila 15. ^mbra 1867 velika „bese-> zadnje Veliko zborova-<WPod milim nebom pred za-korn slovenskih taborov.
cjk . ’ med NOB v Bučkov-v ,.n>so mirovali, posebej pa obeležiti, da so 8. matij Ig nemški nacisti ustreli-iz m l^c?v> ki so jih pripeljali Ptujskih zaporov. S tem so tor?a^evali za smrt okupa-skega župana Ferda Lup-
vendar pa povezani z lepo asfaltno cesto. Tudi avtobusne zveze so dokaj urejene. Malo je kmetijstva, tako da se prebivalci v glavnem vozijo na delo v Ljutomer, Ptuj in ostala večja središča. Zanimivo pa je to, da ugotavljajo, da se vedno več mladih odloča za bivanje doma, kjer poskušajo z usmerjenim kmetijstvom in živinorejo reševati probleme zaostalosti.
Lansko leto decembra so v Bučkovcih odprli lepo, novo in moderno trgovino, ki krajane zalaga z najrazličnejšim blagom. To je še en pomemben dosežek in korak bliže k bolj razvitosti. Poleg trgovine so v tej vasi lansko leto dobili tudi novo telefonsko centralo, ki jo bodo dobro izkoristili, saj bo verjetno vsaka vas v tej KS dobila nekaj telefonskih številk.
Seveda pa obstajajo še vedno nekatere pomanjkljivosti. Se vedno nimajo vsa gospodinjstva električne energije, tudi vodooskrba dokaj šepa. V prihodnjih letih naj bi zgradili tudi zdravstveno postajo. Vse to so načrti, ki jih v Bučkovcih nameravajo še izpeljati.
Ena od poti, da realizirajo vse načrte, je tudi uvajanje krajevnega samoprispevka. Ker se jim letos marca izteče samoprispevek, so družbenopolitične organizacije sprožile akcijo za uvedbo novega samoprispevka. V nedeljo se bodo krajani KS Bučkovci z referendumom odločili o novem samoprispevku. Osnovni poudarek v referendumskem programu je modernizacija in asfaltiranje nekaterih krajevnih cest, ki so širšega pomena. Seveda bo nekaj sredstev šlo tudi za nabavo zemljišča za zdravstveno postajo ter za načrte za razširitev telefonije v KS Bučkovci. Z referendumom se bodo torej krajani sami odločili o svoji boljši prihodnosti.
Dušan Loparnik
Ko smo te dni prišli na obisk v Motvarjevce, je bila vas videti prazna in zavita v tišino. Toda prvi občutek nas je varal. Le malo dalje se je bilo treba zapeljati — do trgovine, žage in kmetijskega posestva. To so torej mesta, kjer se ljudje podnevi zbirajo, in sicer po raznih opravkih. Ob večerih pa, kot smo zvedeli, postane vaško zbirališče kulturna dvorana. Prav zdaj je tam večkrat zelo živahno. Mladinci se namreč zavzeto pripravljajo na uprizoritev veselega večera. Če bo šlo vse po načrtih, bodo že to soboto pokazali pred
V tem času je na žagi v Motvarjevcih še posebej veliko dela, zato ni časa za popravilo, dolgo odlašati pa tudi ne bi smeli.
ŽIVLJENJE PIŠE SVOJE
ZGODBE
Med stare izkušene mojstre, ki se tu in tam še ozrejo po starih časih in znajo napraviti najzahtevnejše stvari v svoji stroki, sodi tudi Franc Gjura, visokokvalificirani zidar, zaposlen pri delovni organizaciji Temelj iz Cankove. To je mož pri petinpetdesetih letih, sicer doma iz Beltinec, ki mu je poklic njegova resnična ljubezen. Ze več kot 28 let opravlja svoj zidarski poklic, ki mu je dobesedno zlezel pod kožo: »S srcem in dušo sem se zapisal zidarstvu, kjer sem se lahko nenehno srečeval z različnimi ljudmi. To me je vedno navduševalo, pri čemer sem se veselil vsakega dobro opravljenega dela«, pravi F rane Gjura, s katerim sem se nedavno srečal v Murski Soboti. Na njegovem delovnem mestu seveda, in sicer v enem izmed blokov.
Prišel je iz Melinec, iz števil-
ne kmečke družine (6 otrok), zato je bil že od mladih nog
navajen trdo delati. Že ko je
hodil v šolo se je navdušil za poklic zidarja. Če ga vprašam po tistih časih, me skuša prepričati o globlji in trajnejši navezanosti na poklic, ko je bil še vajenec. ,,Resda smo takrat garali na dan po deset ur in več, toda naučili smo se delati in spoštovati delo. Bili so namreč težavni trenutki, ko nisem vedel, kako in kaj. ” Prvi ga je
v uk sprejel zasebni mojster iz Melinec Matija Jerič. Potem pa je moral v vojsko in ko seje leta 1951 vrnil domov, je mojster že umrl. Zato je našel novo zaposlitev pri Megradu v
V zadnjem času skoraj na vseh sestankih steče beseda o potrebi po izgradnji novega objekta, v katerem bi uredili trgovino, dvorano za priredi-
Zidarstvo mi pomeni vse!
Ljubljani, kar je bilo v tedanjem času morda najboljša rešitev. Tako misli Franc Gjura, ki je v letih 1953 in 1954 opravljal zidarska dela pri Ljubljana-Tehniki.
FRANC GJURA — Visokokvalificiran zidar
,,Dela zares ni primanjkovalo, saj sem se s kolesom neprestano prevažal na relaciji od Linhartove ulice do Šentvida. Poleg tega sem se moral kar sam vzdrževati, zato sem kuhal celo za kolege. Dobro se spominjam, da smo takrat živež dobivali na nakaznice. Seveda me je sprva gnalo domov domotožje, pozneje pa-sem se že privadil na takšne, dokaj težke razmere. Neurejeno življenje in prehrana sta naredila svoje, saj sem v Ljubljani zbolel in se novembra 1954 vrnil v Prekmurje. Kot zidar sem
Tukaj je vaška trgovina, v katero zahajajo tudi krajani Bukovnice. Prostori niso primerni.
tve in gasilsko orodjarno. Vse to sedaj sicer imajo, vendar v takšnem stanju, da tako ne more dolgo ostati naprej . Tako jim je kar malo nerodno, ko pride k njim na obisk kulturno društvo iz Csakanydoroszloja na sosednjem Madžarskem, s katerim so navezali. sodelovanje na kulturnem področju.
In kakšne so možnosti, da bi ta načrt uresničili? Na tb vprašanje nam je predsednik vaškega odbor? Geza Dora odgdvoril takole:
,,Objekt bomo seveda lahko zgradili samo s skupnimi močmi. Kulturna skupnost nam je že obljubila pomoč, pa tudi trgovsko podjetje Potrošnik je najbrž bolj zainteresirano, da vloži sredstva v nove prostore, kot pa da bi sedanje le za silo popravili. Mi, domačini, pa smo seveda pripravljeni sodelovati s prostovoljnimi delovnimi akcijami in tudi les za ostrešje bomo odstopili zastonj. Prav tako bi v ta namen lahko usmerili del sredstev krajevne skupnosti. Mislim sicer, da letos še ne bomo uspeli objekta dograditi,
naslednje leto našel zaposlitev pri zasebnem mojstru Ivanu Špiclinu v Gornji Bistrici. Vendar tudi tam nisem ostal dolgo. Pot me je vodila dalje v Vuhred, kjer so gradili elektrarno. Tam sem ostal vse do leta 1958, ” pripoveduje visokokvalificirani zidar Gjura.
Leto 1959 pomeni v mnogo-čem zanj prelomnico. Tega leta se je namreč poročil in si s tem ustvaril družino, hkrati pa seje zaposlil pri tedanjem Sogradu v Murski Soboti. Tako je sodeloval tudi pri gradnji težke konfekcije Tovarne oblačil in perila Mura. V tem podjetju je ostal vse do leta 1964, nato pa se je za eno leto zaposlil pri Graditelju v Beltincih. ,,Med letoma 1966 in 1967 sem za nekaj časa celo prekinil z delom, da sem lahko po lastni zamisli uredil svojo novo hišo v Beltincih, v katero smo se vselili Že novembra 1967. Zatem sem jo mahnil v sosednjo Avstrijo, kjer sem prav tako opravljal zidarska dela. Prek Zavoda za zaposlovanje pa sem leta 1969 skupno s kolegi odšel v Zvezno republiko Nemčijo, in sicer v mesto Sollingen ” še doda.
prizadevali pa si bomo, da bi vsaj začeli z deli.”
Velika želja Motvarjevča-nov je tudi, da bi imeli otroški vrtec. O tem je bil govor že takrat, ko so razpravljali o izgradnji nove centralne dvojezične osnovne šole, ki so jo naposled zgradili v Prosenjakovcih, šola v Motvarjevcih pa je zdaj prazna. V njej bi torej lahko uredili vrtec. To vprašanje seveda ni v njihovi pristojnosti, tako kot tudi ne, ali bo Gozdno"in lesno gospodarstvo končno le uredilo in opremilo mo-tvarjevsko žago, tako kot bi to bilo za današnje razmere potrebno.
Sami pa bodo najbrž morali rešiti problem okrog pomanjkanja vode. Vodovod, ki ga imajo v zgornjem delu vasi z 18 priključki, namreč večkrat usahne. Treba bo torej poiskati in urediti novo zajetje (studenec).
Prvi občutek o ,,mrtvilu” v Motvarjevcih nas je torej precej varal.
Tekst in foto: JOŽE GRAJ
„ Vendar me je tu čakalo novo presenečenje, ker niso več obstajale takšne možnosti za zaposlitev kot pred mojim odhodom. Zato sem na občini zaprosil za pavšalno dovoljenje, da bi odprl obrt. Vendar pa tega nisem mogel dobiti, ker nisem premogel kmetije. Doma pa sta živela še dva nepreskrbljena otroka. Kaj mi je preostalo drugega, kot da sem iskal zaposlitev tudi na prej. In našel sem jo leta 1970 pri gradbenem podjetju Temelj na Cankovi, kjer delam že več kot 11 let. ”
In ko ga vprašam o tem, kako ocenjuje svoj poklic, se malce pogladi po osivelih laseh, potem pa prida, da zidarski poklic, ki ga je venomer opravljal s posebnim zadovoljstvom, ni posebej cenjen. ,, Delam vse, kar mi pride pod roke. Tako zidam, ometavam, betoniram, kot dopolnilno delo pa mi ostane še polaganje ploščic, kar pa je že keramičarski posel. Predvsem pa je treba natančno opraviti posamezne postopke pri našem delu, kar pomeni, da je nujno potrebno pripraviti ustrezno podlago za kakršnokoli zidarsko delo. Vidim, da se mladi ljudje dokaj neradi odločajo za ta poklic, ki zahteva poslušnost in popolno disciplino, da bi po navodilih strokovnjakov opravili dejansko kvalitetno delo. Ni boljšega občutka kot takrat, ko vidiš, da si določeno zadevo dobro naredil, ” še poudari Franc Gjura.
Milan Jerše
STRAN 11
. FEBRUARJA 1982
ne zgod: se vsak dah
Nam ponovno preti
TUDI NEKOČ SO KAJ
Bila je to katastrofa, ki je v izročilu ljudstev tega sveta označena kot potop ali »vesoljni potop« po svetem pismu stare zaveze. Vodovje je obšlo zmeijsko oblo in prelilo obdelano zemljo in puščave. Potem je začelo močno snežiti in ledeniki so pokrili Evropo od Skandinavije in Alp in Donave. Tako naj bi se pred 100 tisoč leti pričela zadnja ledena doba.
bi ta toplota prehajala v vesolje. Toplota povzroča, da je vedno več padavin; na obeh tečajih kot sneg. Ledena skorja, ki je na Južnem tečaju debela tudi preko štiri kilometre, postane lahko še bolj debela in to bi lahko povzročilo, da bi se skorja pričela lomiti in ponovno ,,potovati” proti
Raziskovalci klime so doslej postavili nekaj deset različnih teorij o nastanku ledene dobe. Kot vzrok navajajo med drugim tudi močne vulkanske erupcije, ki so zakrile sonce, potem tudi to, da je zemlja iz nepojasnjenega razloga spremenila svojo smer gibanja.
Zadnje čase se znanstveniki veliko ukvarjajo s trditvijo novozelandskega raziskovalca A. T. Wilsona, ki pravi, da je katastrofo imenovano ,,ledena doba” povzročilo veliko premikanje ledu na Južnem tečaju. Na kongresu v Oronou lani je Wilsonova trditev dobila nekaj novih zanimivih mnenj. Do katastrofe naj bi prišlo potem, ko so se v morje vgreznili ogromni kosi ledu, ki naj bi povzročili gibanje voda v morjih. Potem naj bi se zaradi ledu voda ohladila za nekaj stopinj Celzija. Ledene plošče, večje od današnjega Grbnlanda naj bi pričele ,,potovati” proti severu. Sončna svetloba naj bi se od teh velikanskih površin odbijala nazaj v vesolje in tako naj bi Zemlji zmanjkalo toplote. Splošna ohladitev je potem omogočila, da so se ledeniki .razširili tudi na severni polobli.
Ta teorija je po pisanju britanskega lista ,,Nature” dobila tudi svoje prve dokaze. Avstralski znanstvenik John ChapleH je v apnenčastih stenah Nove Gvineje odkril fosile neke vrste polžev, ki so iznenada izumrli. Do podobnih odkritij je prišel tudi John. T. Hollin z ameriške univerze v Coloradu. S posebno znanstveno metodo je na zemeljskih slojih na grenlandski obali ugotovil, da je prišlo do prvega rušenja ledu pred 120 tisoč leti,
ponovno pa, in to še v večjem obsegu, 25 tisoč let kasneje.
Znanstveniki so si tudi postavili vprašanje ali se lahko podobna katastrofa ponovi. Klimatolog iz Bonna, profesor Hermann Flohn je prepričan, da lahko pride do podobne katastrofe, vendar jo lahko povzročijo — ljudje. Kot je dejal na nekem zborovanju znanstvenikov ,,ne razpolaga z dovolj podatki, da bi lahko človeštvo alarmiral.”-
Elohn in drugi, ki mu pritrjujejo, pravi, da se zaradi industrije, avtomobilov, gretja stanovanj, atmosfera vse bolj in bolj ogreva. Ogljikov dioksid, ki pokriva Zemljo kot nekakšen zvon, onemogoča, da
Največjo starost je doživel nekoč znani madžarski | (ovčarski) pes iz Kečkemeta in okolice Budimpešte: doživel
Ije tudi 34. rojstni dan, sicer pa pes živi od 11 do 22 let.
Najtežji je bernardinec s svojimi 125 kilogrami, j najlažji pa mehiški pes chihuahua, ki tehta le 1200 gramov. " Najmočnejši psi živijo na Novi Fundlandiji, ki kanadskim
S ribičem pomagajo vlačiti ribiške mreže. Potegnejo do 60 kilogramov, kar je osemkrat več kot znaša njihova teža. 7 Najmanjši je pes, ljubimec dvorskih dam v 17. stol., visok ; 20 do 30 centimetrov. Danes živi na svetu samo še sto
E primerkov tega psa. Najdlje vzdrži brez hrane samo pes in j to nemški ovčar. Celih 117 dni je preživel samo ob vodi. Človek vzdrži do 63 dni. Najhitrejši je ruski barsoi: 200
I metrov preteče s hitrostjo 110 km na uro. Z repom miga g najhitreje bokser in sicer do 300-krat v minuti. Najbolj | občutljiv voh med psi ima nemški ovčar: kapljico žveplene j kisline zavoha v desetih milijonih kapljic vode. Med sesalci
Ije to izredna občutljivost. Tudi za čas ima najboljši ; občutek prav pes. Na minuto ve kdaj bo prišel gospodar domov (seveda, če ta prihaja redno ob isti uri, na primer iz  službe).
SKW
MM HBS
V Dolini kraljev v Egiptu so arheologi pred nedavnim našli večje število mumij, ki so imele v čeljustih umetno zobovje in mostičke, narejene tako dovršeno, kot če bi jih izdelal kakšen sodoben zobo-tehnik. To potrjuje domnevo, da so se na zobozdravstvo spoznali že pred tisočletji.
Pravijo, da bi italijanska manekenka Claudia Martini lahko reklamirala lake za nohte, če ne bi imela grde navade, da si grize nohte. Tako pa ...
Podobne sledove so odkrili tudi na lobanjah Majev v Mehiki. Vemo pa iz zgodovine, da naj bi prvo zobno protezo nosil neki avstrijski vladar iz 15. ali 16. stol. In to izdelano iz jesenovega lesa!
Kirurgi so že pred 2000 leti opravljali zapletene operacije
na možganih. Trepanacija lobanje se smatra kot podvig sodobne kirurgije, toda najdbe v Peruju potrjujejo, da so

ne v reruju potrjujejo, oa su podobne kirurške posege opravljali že pred'2500 leti. Po podatkih iz zgodovine moderne medicine naj bi
takšno operacijo opravili pr-

jo opravili pr-Parizu, vendar
vič leta 1786 v
operacija ni uspela.. Inkovski »zdravniki« so že uporabljali gazo in poznali so anestetik.
verjetno kokain.
V nekem papirusu iz obdobja 11. dinastije v Egiptu je zapisano o nekih glivicah, »Iti jih gojijo v mirni vodi in jih priporočajo kot zdravilo proti vnetju odprtih ran.« Stan Grki in Kitajci so dajali na rane toplo zemljo in kašo d soje. Ali niso tako poznali penicilin že štiri tisočletja pred Flemingom?
Cepivo proti kozam naj bi iznašel E. Jenner (1749-1823). V brahmanski knjigi Sakeja pa so že pred 3500 leti opisali postopek za cepljenje proti kozam.
Kitajski cesar Tsin Sin je imel pred 2200 leti »čarobno ogledalo« s katerim je lahko »osvetljeval kosti v telesu.« Podobno našemu fluorogra; mu. Torej so že stari Kitajci poznali rentgenske žarke?
Na šanghajski medicinski fakulteti proučujejo danes stara zdravilna sredstva. Tudi tako neobičajna kot je na primer oslovska koža, pasji možgani, ovčje očesne zenice, svinjska maternica itd. Ke; mične analize potrjujejo tudi v teh starih zdravilnih sredstvih zdravilne sestavine.
Transfuzijo krvi naj h’ prvič opravili v 17. stol. Toda »transfuzijski« postopek so poznali avstralski domorodci že pred tisočletji.
Res je. tudi nekoč so kaj vedeli. . .
stare koprive najbolj pečejo
Da se bomo lepo in prav razumeli. Tole smo našli v Vestniku, ki datira iz leta 1968!«
»Pomurje je pravcati Wallstreet, čeprav mu tega bežni popotnik ne bi prisodil; tu se srečujejo najrazličnejši poslovni in »poslovni« ljudje, tu pa se srečujejo tudi najrazličnejše valute. Kljub poplavi šilingov in mark je dinar še vedno uradno plačilno sredstvo. Ljudem že menda prirojeno poslovnost poživljajo »sen-zali« (posredniki), ki kupujejo zato, da bi prodali, pa naj gre za devize, avtomobile, stroje, starine, jabolka ali jajčka... To je prava slovenska borza.
V Pomurje prihajajo ljudje iz raznih krajev in iz skoraj vseh republik; običajno ob prazničnih dneh. Vljudno se zanimajo za devize »nadrobno«, še bolj hvaležni pa so, če jih kdo seznani z lastnikom deviznega tekočega računa. »Borza« — pa brez pretiravanja — deluje bolje od samoupravljanja v delovni organizaciji, kjer je vse določeno s pravilnikom, statutom in predpisi. Samo
POMURJE — SLOVENSKABORZA?
za razvedrilo
lani so pripeljali v-Pomurje blizu 1200 uvoženih avtomobilov in mnogi so kaj kmalu dobili nove lastnike. Pristojni organi so vse iz Makedonije, Bosne in Srbije primerjali podatke o vozilih, ki so tjakaj priromala iz Pomurja po nenavadno ovinkastih poteh.
Kako deluje »borza«? Dokaj preprosto: »senzali« poiščejo ljudi, ki so devize zaslužili s poštenim delom ter odprli tekoče račune.
Nekateri so odločni, marsikoga pa zamika nagrada »senzalov«, ki je, razumljivo, bolj vabeča od bančnih obresti, čeprav skoraj praviloma ne presega novega tisočaka. Sledijo nakazila k uvoznikom avtomobilov ali naravnost v tovarne, in na pomurskih cestah spet za-hupajo sirene. Kupčije so donosne, saj so nekateri prekupčevali tako dolgo, da so imeli avtomobil ali dva zastonj.
Še pred letom je v Pomurju močno cvetelo prekupčevanje s starimi kmetijskimi stroji, ki so jih domačini kupovali v Avstriji Jn jih potem prouajau » ostale republike. Zdaj so te pre
prodaje v zatišju, ker se niso najbolje obnesle, zato pa romajo na jug povsem novi stroji, od traktorjev in mlatilnic do snopovezalk ' itd.
Tisti, ki skrivaj prenašajo razno blago in predmete čez mejo, vedo povedati, da mora biti količina čim manjša, ker je sicer stvar preveč tvegana. Tudi lovci na starine se tega dobro zavedajo.
Posebno lani so vneto »obdelovali« pomurski teren. Pretaknili so podstrešja, shrambe in ropotarnice ter izvlekli iz prahu vse, kar bi lahko šlo v denar...
Za »borzo« ni meja: za primerno nagrado priskrbi devize, avtomobile in stroje vseh znamk, češke šotore in porcelan, avstrijsko industrijsko blago, rezervne dele iz Nemčije, pa vse do madžarskih sifonov. Skratka, »borza« je odprta, le da nima tako zvenečih reklam kot jugoslovanski detergenti. Kljub temu je »javnost« dovolj obveščena, še bolje kot o delu skupščin.«
Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja!?
-brž-
SHUJŠEVALNA
— Že leto dni imam strogo dieto. Vsak dan si natančno izračunam število kalorij za vsak obrok.
VPRAŠANJE
Oče zmerja starejšega sina:
— Imaš dva otroka, ki hodita v šolo, ti pa tekaš za drugimi ženskami.
— Pa kaj naj delam? Naj ju izpišem iz šole?
DVE ZAMRZOVALNI SKRINJI
— Kdor lahko, lahko. Kar dve zamrzovalni skrinji imate v hiši.
— Pa si kaj shujšal?
— Nič! Napredoval pa sem v matematiki.
NEPRAVA URA
Zgodaj zjutraj pride .mož iz kopalnice in pravi:
— Zena, po britju se počutim deset let mlajši.
— Oh, dragi, od danes naprej se boš bril vsak večer, preden bova šla spat.
NEKAJ SKUPNEGA
— Kaj imajo ženske in žabe skupnega?
— Pogosto regljajo, imajo mrzle noge, pa štorkelj se bojijo.

— Samo ena je naša, ostalo pa imajo pri nas s®' rodniki, ki zadnji dve leti n1' majo časa, da bi nas obiska na dan kolin.
V RESTAVRACIJI ,
— Oprostite, gosp®®' ste morda vi naročili ”a7 ganinijevo serenad® vpraša violinist prem®*' nejšega državljana. ..
— Ne, jaz sem nato® dunajski zrezek z žele® solato...
---------------------- «2 '
VESTNIK,11. FEBRUARJAJ>
STRAN 12
za vsakogar nekaj
nasvet za kletarje Odstranitev okusa do lesu
Zdaj, po pretoku vina, so kletarji v nemalo primerih ugotovili napake v vinu. Ena izmed njih je tudi okus po lesu. Napaka se pojavlja zlasti pri belih vinih, Če smo vino natočili v sod. ki ni bil dovolj ovb njen. Iz hrastovine prehajajo v yino zlasti čreslovinaste snovi in mu dajajo tuj, trd okus (zlasti elagova in gaiova kislina). To napako, xi je pogostejša v malih sodih (zaradi površine), imenujemo okus po lesu. Da jo preprečimo, moramo nove sode najprej izlužiti, izpariti s paro ali kako drugače pripraviti za uporabo. Čeprav so nekateri vinogradniki storili tako, pa se je vino kljub temu nalezlo okusa po lesu. Zaradi te napake je vino potrebno čistiti z ogljem ali želatino (zelo čista, brezbarvna snov iz kosti, brez okusa). Dobite jo v lekarni v Murski Soboti. Povedati pa seveda morate, za koliko vina je potrebujete.
Mlad, 4 tedne star prašiček, sol, limonin sok, 5 dekagramov masti, 1 deciliter olja, kos slanine. Prašička samo znotraj osoli, zunaj ga umij z limoninim sokom in zbriši.
Znotraj prav malo nasekaj po dolgem hrbtišče in pazi, da ga ne preluknjaš. Podvij mu noge ter ga položi v podolgasto kozico na bukovo poleno s hrbtom zgoraj. Lahko mu tudi daš v trebušno votlino čist, pooljen, v kepo stlačen papir ali povezneš podenj literski lonec, da leži ravno. V pečici ga malo osuši, nato ga namaži z dobrim oljem in mastjo.
Ušesa in rep ovij s pooijenim papirjem. Peci ga dve in pol do tri ure v precej vroči pečici. Medtem ga večkrat pomaži s kolescem osušene slanine, pomočene v olje. Če se začno delati mehurci, jih sproti prebadaj. Če je peč prevroča, ga pokrij s pooijenim papirjem.
Ko vzameš pečenega prašička iz pečice, ga zareži pod vratom, da izhlapi para in ostane koža krhka in hrustava. Koža mora biti popolnoma gladka, lepo rumena in krhka.
Razreži ga z ostrim tankim nožem in na vročem krožniku
Pečen prašiček
spet sestavi. Garniraj ga z limono in vejicami zelenega peteršilja, v rilček mu vtakni drobno limono. Ponudi vročega.
Opisali smo vam, kako prašička speči. In kakšen je nadevan prašiček? Očiščen prašiček, pljuča, srce, želodček, jetra, bešamelj, vejica majarona, četrt žličice mešane dišave, dve jajci, juha, sol, 1 deciliter olja. Pripravi prašička kakor prej. Drobovino, razen jeter, skuhaj in zmelji. Jetra nastrži surova. Napravi bešamel iz dveh žemelj in ga prideni drobovini. Dodaj stlačen majaron, dišave in zmešaj jajci. Osoli ter primešaj nekaj žlic juhe. DRUGI NADEV: tri decilitre riža, 5 dekagramov masti, mali krožnik kuhane na kocke zrezane svinine, dve žlici smetane, nekaj žlic zelenega mladega graha, sol. Na pol spražen riž zmešaj s svi-nino, smetano, grahom in nadevaj s tem prašička. TRETJI NADEV: nadevaj prašička z drobnim krompirjem ali z dobrimi drobnimu jabolki. Ko je pečen, snemi nit, krompir ali jabolka pa razvrsti okoli prašička. K navadno pečenemu prašičku ponudi gorčico, jabolčni ali jajčni hren.
Še en način priprave prašička vam predlagamo. To je pečenje na ražnju. Potrebno nam je: prašiček, sol, slanina, olje. Pripravi prašička kakor prej in ga nasoli znotraj in na kožnati strani. Nato ga natakni na raženj, to je na leseno palico, in postavi za 2 do 3 ure na hladno, da se razsoli. Pripravi dobro žerjavico, najbolje na prostem, ter pritrdi razenj precej visoko nad ognjem med lesene ali kamnite pod-ložke in ga počasi obračaj. Med pečenjem maži prašička s slanino ali oljem. Žerjavica ne sme biti prehuda, ker se sicer ne peče enakomerno. Pečen je nekako v treh urah.
Dragi bralci! Recept ste prebrali, odločitev, ali se boste ravnali po njem, pa seveda prepuščamo vam. Res je sicer, da odojki niso poceni, toda včasih si človek želi »privoščiti«, torej poseže tudi po dragih jedilih, seveda ob kakih večjih dogodkih, na primer »okrogla« obletnica življenja, veseldogodekvdružini...Ce boste v naslednjih dneh praznovali in pripravili pojedino po našem receptu, vam želimo ne le dobertek.ampaktudi mnogo veselja pri pripravi slastne pečenke!
I Avtomobilski akumulator je razmeroma skromen zalogaj elektrike, pa vendar, če je vse v redu, pridno streže vsem električnim napravam v vozilu. Pri tem mu odločilno pomaga alternator, ki je v zadnjem času že povsem spodrinil zastareli dinamo, deluje pa le I tedaj, kadar motor teče. Alternator elektriko ustvarja, akumulator pa skrbi za zalogo.
Ko mraz močno pritisne, marsikateri avtomobil obtiči. Zaganjalnik se le dvakrat ali trikrat zasuče, potem pa obnemi. Akumulator Ije torej prešibak za mrzlo jutranjo nalogo.
Na akumulator je potrebno pomisliti ves čas po malem, ne šele tedaj, ko odpove in ga morate odnesti v električarsko oziroma akumulatorsko popravljalnico. Dobro je treba vedeti, daje zima tej  električni škatli dosti manj po volji kot poletna toplota in da se tudi H sicer akumulator sam po sebi stara. Njegova običajna življenjska I doba je poprečno tri leta. Tistemu, ki je bolj malomarne sorte, ki se K vozi le na kratko, sem in tja po mestu, in morebiti nima garaže za svoj avtomobil, je treba dosti prej stopiti v trgovino:
IDa bi akumulator vsak večer nosili na toplo, pod domačo posteljo, ne gre. Je pa vredno kdaj pa kdaj odviti zamaške na njem in po potrebi doliti destilirano vodo. Če je akumulator že nekaj let star, ga je pametno — dokler se lahko še peljete — pokazati strokov-Injaku, da bb ugotovil gostoto kisline v njem pa tudi stanja nasploh.
Če bo rekel, da je akumulator zanič, mu verjemite, kajti tudi, če je zjutraj še junaško pomagal motor, se vam lahko pripeti, da bo popolnoma otrpnil.
IČe imate v avtomobilu nov akumulator, pazite nanj! Nikar ga ne H obremenjujte s preveč porabniki hkrati. Torej vsakič razmislite, kaj v B avtomobilu boste vključili. Ker pozimi z lučmi ni pametno varčevati, S
Srečavanje in pozdravljanje
Na cesti pogosto srečujete znance in prijatelje. Vljudno Jih pozdravite, saj je to znak spoštovanja in prijateljstva.
Če ste šli mimo znanca ali Prijatelja, ne da bi ga opazili, bo morda užaljen. In prav bo imel, saj je pozdrav dolžnost kulturnega človeka.
Za pozdrav se pripravite, ko ste se približali tri metre od Znanca ali prijatelja. Ne presenečajte ga s pozdravljanjem Zadnji trenutek, ko ste že tik ob njem, saj bo šel prej mimo.
Ce ste srečali znanca, ki vas ni opazil in šel mimo vas in če ste ga tudi vi spoznali zadnji nip, ga ne kličite. Ce ga po-Vebujete, stopita za njim in ga dohitite ter šele tedaj tiho ustavite.
Klicati prijatelja na drugi strani ceste ali pa ga opozarjati
nase z žvižganjem ni dovoljeno. Ce se želite z njim pogovoriti, pospešite korak in ga dohitite ter vljudno ustavite.
Kadar pri pozdravljanju snamate klobuk (to je obvezno), ne počnite tega tako, da bi se s pokrivalom globoko priklanjali ali da bi ga komaj dvignili Z glave. Snamite ga do ramena, se počasi priklonite in izrecite pozdrav.
Nekateri moški pri pozdravljanju že od daleč snemajo klobuk, se po večkrat priklonijo, prisiljeno nasmihajo in se spakujejo, povrh pa so prepričani, da izkazujejo posebno ljubeznivost, a dosežejo prav nasproten učinek.
Pazite, da si s klobukom, kadar ga pri pozdravljanju snemate, ne zakrijete obraza,
saj vas bo tisti, kateremu je pozdrav namenjen želel videti. Klobuk snemite z roko, ki je na nasprotni strani od človeka, katerega pozdravljate.
Baretke vam pri pozdravljanju na cesti ni treba snemati z glave. Pozdrav naj bo izrečen razločno, roko, ki je na nasprotni strani od človeka, kateremu je pozdrav namenjen, pa malo dvignite.
Pri pozdravljanju potegnite roke iz žepov, čeprav je hladno, saj je pozdrav znak spoštovanja in mora biti vaše vedenje uskladeno s pozornostjo, ki jo izkazujete.
Dovolj, da komu izrečete pozornost, bosta razločno izgovorjena ,,zdravo” ali „dober dan”. Ne uporabljajte pozdrav „poljubljam roko” ali „kla-
njam se”, saj so taki vljudnostni izrazi danes preživeli in smešni.
Mlajši praviloma pozdravljajo starejše. A če ste na cesti srečali znanca, mlajšega od sebe, v ženski družbi, ga prvi pozdravite; s tem izkazujete spoštovanje ženski.
Kadar je pozdrav namenjen ženski, bo ta odzravila z rahlim priklonom glave in ljubeznivim nasmehom. Nevljudno je ozdravljati z obrazom, ki je kot negibna maska.
Če je v družbi znanca ali prijatelja, katerega pozdravljate, še kdo, ki ga ne poznate, morate pozdraviti tudi tega človeka in mu izkazati spoštovanje. Neznanec pa je dolžan odgovoriti na vaš pozdrav.
Kadar srečate na ulici žensko, katere predstojnik ste v pod-
premišljeno vklapljajte brisalnike, notranji ventilator in ogrevanje zadnjega stekla. In če nimate vsaj enkrat nateden možnosti za malce daljšo vožnjo, med katero bi akumulator na novo zajel sapo, mu privoščite vsaj temeljito polnjenje. To delo opravijo v akumulatorski delavnici. Lahko pa si akumulator napolnite tudi sami, seveda, če imate polnilec akumulatorjev.
za razvedrilo
p*ofesor študentki
" Ste bili sinoči na Predstavi?
.Me, tovariš profesor, sem v postelji.
— A tako. Je bila kaj tiskana?
" Samo eden je prišel.
TE2jl PRIMER
b0°bjokan otrok pred izlož-
— Predlagal bi mu drugačno prehrano.
VnrT» ZakaJ jokaš, mali? — a starejša ženska.
Zgubil sem se! kje pa stanuješ? ' Ne vem, danes smo se Preselili.
86 Pišeš P°Ve’ t0' kako
rham ^uc?i tega ne vem; a se je včeraj poročila...
ZA OMIZJEM
— Pijete?
— Ne, hvala.
— Bi kaj toplega pojedli?
— Hvala, ne.
— Kaj pa seno bi vam teknilo?
— Nisem vegetarijanec.
— Očitno. Potem pa ne sodite v človeško, ne v živalsko družbo.
ŽEJA
— Žejen sem, draga.
— Tam imaš vodo.
— Ni mi do kopanja, žejen sem.
* »Biss' studen-
kai bi nare’ u$ii Poo^ntom, ki je za-struPene gobe?
KATERI JE BOLJŠI?
— Veš, mojega moža so včeraj fotografirali — se hvali soseda.
— Mojega tudi, pa še prstne odtise so mu vzeli.
PRODAJALČEV ODGOVOR
— Imate pri vas bučno olje?
— Nimamo.
— Sladkor?
— Zmanjkal je.
— Pa ananas?
— Ga ne „držimo".
— Morda zavitek kave?
— Žal, nimamo.
— Kaj pa sploh imate?
— Oprostite, tu je trgovina in ne urad za informacije I
jetju, jo morate pozdraviti, četudi je precej mlajša od vas.
Ob pozdravu, srečanju in seznanjanju na ulici bo dovolj stisk roke. Na cesti ne poljubljajte roke, saj to ni dokaz kakega posebnega spoštovanja, temveč nepoznavanje pravil o lepem vedenju.
Pri pozdravljanju bo dovolj srednje močan stisk roke. Ne trestite tuje roke, ne izkazujte svoje moči, pa tudi ne ponujajte desnic? tako, da bo imel tisti, s katerim se rokujete, vtis, kot da je prijel za cunjo.
Ce se želite z znancem, ki ste ga srečali na ulici, ustaviti, upočasnite korak in mu tako dajte vedeti, da bi radi z njim govorili. Ob srečanju moških ni važno, kdo je dal za to pobudo.
Srečali ste znanko in bi se radi ustavili z njo, a za to pobude ne smete dajati vi. Ce imate vtis ali ste po čem opazili, da bi tudi ona rada za hipec postala, stopite bliže.
In ko ste se z žensko ustavili na cesti, ji ne ponujajte roke; sama mora to prva storiti. Pri rokovanju snemite rokavice, ženski pa tega ni treba.
Ce srečate na ulici znani zakonski par ali fanta z dekletom, se jima ne približujte, če niso nedvoumno pokazali želje, da bi se ustavili; pravico imajo do nemotenosti.
Prijatelj, s katerim greste po cesti, sreča znanca in rad bi z njim spregovoril nekaj besed; obzirno stopite par korakov naprej, če vas prijatelj ne namerava predstaviti in zaplesti v pogovor.
Sestavil Marko Napast	Sodobni slovenski pisatelj (»lukarji"	Obcestni kamen	Vrsta osmero-vrstične pesmi	Napoved časa slabega	Načelnik nekdanje banovine	Del mesta	Shod, kjer se kupuje in prodaja
Velik avtomobil							
Pravo-kotnice				-			
Doba treh let. triletje							
Reka med Mongolijo					Celje		
					Pritok Pada v italiji		
Največja afriška reka				Tovarna kamionov			
				Žensko ime			
Nekdanji japosnki premier						Nedorasli ljudje	Srbski sir iz osoljene smetane
Avtomobilska oznaka Norveške		Igraš kartami					
		Jadransko letovišče					
George Byron			Gtasbeni znak				
			Množični tek				
Vrsta pingvina					Rihard Jakopič		
					Potomec		
Že umrli gospodarstvenik iz BiH (Bela)				Brkata riba			
				Virovi-tica			
Vrsta zemlje	* -						
Oficir							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: skladba, premier, radiant, etan, ne, Mor, ker, IV, rovi, nobelij, J. elisa, Arnič, Na, knap, justica, Ela, kos.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA

FEBRUARJA 1982
STRAN 13
PRI URI MATEMATIKE
Z učitelji se zelo dobro razumemo. V razredu imamo veliko takšnih šaljivcev, ki se včasih radi šalijo, morda preveč. Take in podobne stvari rešujemo na razrednih urah. Tudi med sabo se zelo dobro razumemo. Večkrat se nam pripeti kaj smešnega. Tak dogodek se je nekoč pripetil.
Zazvonilo je. Usuli smo se iz razreda in odšli v učilnico matematike. Pričeli smo s* poukom. Tovarišica nam je razlagala seštevanje ulomkov. Poslušali smo. Tonček pa ni poslušal in je zelo pridno vrtel v rokah uro. Stefan jo je dal Tončku, da mu jo popravi, ker se mu je strgal
IZBRANA RISBA: »Partizanki« — Narisala Majda Jaušovec, 6. a COŠ Gornja Radgona.
pas. Med tem neutrudnim delom ga je opazila tovarišica: ,,Oho, Tonček, kaj pa delaš tako vneto?” ,,Ja, uro popravljam, ko pa nimam drugega dela,” je odvrnil. „A tako, jaz pa razlagam tistemu iz šestega a, kajne?” ,,Jaz nisem kriv, ne morem pomagati,” je povedal Tonček. ,,Čigava pa sploh je ta ura?” je zanimalo tovarišico.
,,Pištekova. Bernarda ga je udarila po roki in pas se mu je strgal. Domov pa s pokvarjeno uro ne sme priti,” je še naprej pojasnjeval Tonček. Tedaj pa je tovarišica vprašala Tončka: ,,Kaj pa ste spet imeli?” Zatem se je og
lasila Bernarda:” On je mene brcnil, jaz pa sem ga udarila.” „Ni res, tovarišica, ne verjemite ji!” se je oglasil Pištek. ,,No, dobro, da se ne bomo celo uro kregali. Pištek, to uro boš lepo odnesel k urarju in jo plačal. V redu?” je vprašala tovarušica. ,,Ne, ne bom! Ne bom je plačal, ker je nisem jaz uničil!” je povedal Pištek. ,,Dobro,” je dejala tovarišica, ,,potem jo pa vsaj odnesi in reci, da jo bo tovarišica plačala.” ,.Odnesel jo bom, plačal pa ne!” je pritrdil Pištek. Tedaj je v razredu za-vreščalo. Med seboj smo začeli klepetati. ,,No, pa jo bo plačal tisti, ki je sedaj najbolj glasen,” nas je prekinila tovarišica. ,,Ja, to sem pa spet jaz” je dejal Drašek. Tako bi se razprava verjetno še nadaljevala, če nas ne bi prekinil šolski zvonec. Po dolgem času smo se vsi od srca nasmejali.
Upam, da se nam bo pripetilo še več šaljivih dogodkov, kjer se bomo prisrčno nasmejali. Želim pa tudi, da bi se v razredu še naprej tako dobro razumeli, da se ne bi veliko prepirali ter da bi bili dobri prijatelji in prijateljice. Helena Ružič, 6. B
OŠ 17. oktober Beltinci
RADA OPAZUJEM
NEBO
Večer. Stopim pred hišo. Tema. Nikjer nikogar. Vzamem stol in sedem. Vse tiho, le ptički v daljavi pojejo. Včasih zasumi listje na drevesu. Po cesti včasih pripelje kakšen avtomobil. Jaz pa sedim in opazujem nebo.
Pomislim na fiziko. Katera je Severnica, Veliki in Mali voz? Gledam, opazujem, toda ločiti jih ne morem. Po daljšem opazovanju se mi porodi misel, kako bi bilo, ko bi živela na eni izmed zvezd. Tam morda žive čisto
KklŽEMKRALEM
UREJA JOŽE GRAJ
NAŠ KRAJ
Moj domači kraj se imenuje BUNČANI. Leži na ravnini. Ni posebno velik. Blizu vasi teče reka Mura, ki je včasih veliko poplavljala. Sedaj so zgradili trdne jezove, ki varujejo polje in vas pred deročo — kalno vodo.
Ceste vodijo v Veržej in v Staro Novo vas. Prebivalci so večinoma kmetje, ki imajo lepo obdelana polja, travnike, gozdove ter gojijo veliko živine. Drugi prebivalci so še delavci, upokojenci in uslužbenci. V Bunčanih imamo tudi vaški dom. V njem je posebno živahno v zimskih dneh, ker so postavljene mize za namizni tenis. Veliko mladincev si krajša večere, ko igra namizni tenis.Poleti pa je gneča na igrišču. Na njem se žogajo veliki in mali. Najbolj zanimivo pa je takrat, ko mladinci priredijo nogometni turnir. Mi, manjši, ga lahko samo gledamo in se osvežimo s kokto.
Naš kraj je lep v mesecu maju, ko cvetijo rože, v jeseni, ko zorijo sadeži, pa tudi pozimi, ko vse prekrije beli sneg. Takšen je moj domači kraj.
Branko GREGORINČlC, 3. raz.
OS VERŽEJ
ŠAHOVSKO TEKMOVANJE
Nestrpno sem pričakovala trinajsti januar, dan, ko smo šle starejše in mlajše pionirke na medobčinsko šahovsko tekmovanje v Gornjo Radgono. Končno je ta dan prišel.
Začelo se je tekmovanje. Bile so štiri ekipe in me smo najprej igrale z ekipo iz Kobilja. Srce mi je razbijalo, vendar sem premagala strah in z lahkoto zmagala. Pogledala sem druge naše igralke in videla, da smo tri zmagale, ena pa je izgubila. Zadovoljne smo bile z uspehom, vendar nas je zdaj čakala težja naloga,, ker smo se morale pomeriti z najboljšo ekipo, dekleti iz Gornje Radgone. S strahom sem sedla za mizo in začela z igro. Dolgo sva igrali z Vesno, tako je bilo namreč ime moji nasprotnici, vendar nobena ni mogla zmagati. Končno se mi je pokazala priložnost. Cez nekaj minut sem se že z našimi igralkami veselila svoje zmage in tudi rezultata 3:1, s katerim smo premagale ekipo iz Radgone. Zdaj je prišla na vrsto najtežja naloga. Igrale smo z ekipo iz Stročje vasi. Če smo hotele biti prve, smo morale igrati z rezultatom 2:2. Tudi tu me je čakala težka naloga, saj je bila nasprotnica zelo dobra. Dolgo sva igrali in ko sem slišala, da sta naši dve igralki izgubili, ena pa je zmagala, sem vedela, da moram zmagati, drugače ne bomo prve. Potrudila sem se in končno zmagala. Veselila sem se, ker so tudi naše mlajše pionirke bile prve. Z veseljem sem šla po pokal in ga ponosno sprejela. V meni pa se je pojavilo veliko upanje, upanje na dobro uvrstitev na republiške® tekmovanju, na katerega bomo šli v februarju ali marcu.
Brigita Kučan, 8. raz. oS Prosenjakovci
SPRAŠEVAL SEM LOVCA
Kako postaneš lovec?
Lovec lahko postane vsakdo, kdor ljubi naravo in živali ter se včlani v lovsko društvo.
Kaj dela lovec spomladi?
V gozdu in na polju je to čas porok in pletenja gnezd. Lovci takrat streljamo klatežke pse, mačke in ptice roparice, da ne pokončajo mladi zarod poleti.
Kaj pa jeseni?
Tedaj hodimo na lov za srnami, zajci, fazani, racami.
In pozimi?
Krmimo divjad, ptice pevke in lovimo lisice.
Kristjan Strah, 1. b COŠ G. Radgona
MOJA DOMAČA KNJIŽNICA
Knjiga je moja največja prijateljica. Vzljubil sem jo že zelo majhen, ko mi je mamica čitala pravljice! Zaželel sem si knjigo in mama mi jo je kupila. Tako sem dobival knjige in danes jim imam že precej. Ker jih je že veliko, sem moral zanje poiskati kotiček. Na omarico sem zložil vse knjige in jih poimenoval knjižnica. Veliko knjig iz moje knjižnice sem že prebral, a veliko jih tudi nisem.
Knjige zelo rad berem, ker se iz njih naučim veliko novega. Želim si, da bi se moja domača knjižnica še bolj povečala. Iztok Ritonja, 7. b OŠ Videm ob Ščavnici
FERDO GODINA
Sama se nisem njegove preteklosti in njegovih ljubezni nikoli dotaknila. Čeprav mi ni bilo vseeno.
Tudi drugi v edinici se v tistih težkih trenutkih niso mogli rešiti najintimnejših problemov. Narava nas ni niti za trenutek puščala brez ljubezni, brez ljubosumnosti, brez načrtov o družinskem življenju, ko se bo vojna končala. A nas tudi ni puščala brez mržnje in ločitev. Čustvovali smo tako, kakor če vojne ne bi bilo. Celo bolj smo bili občutljivi.
BiH so trenutki, ko mi je bilo žal, da sem Darku nekoč razkrila svojo preteklost, kakor delajo ponavadi zaljubljeni. Ce mu ne bi povedala, bi mu bilo mogoče manj težko. Namesto da bi bila oba srečna, ker je naneslo, da sva bila skupaj po edinicah, ko je bil na poti otrok, pa je bilo včasih-hudo, da nisem vedela, če bo življenje z njim po vojni sploh možno. Mislila sem, da ne bom vzdržala. A spet je minilo in spet mi je izkazoval toliko ljubezni in natrosil toliko načrtov z otrokom, da sem postajala negotova, kam vse pelje to in kje bova pristala, če ostaneva živa.
Otrok seveda ni čakal. Rasel je v meni in opozarjal, da je zdaj najbolj pametno razmišljati o tem, kje bo prišel na svet. Končno so o tem odločili drugi in me poslali v Ljubljano.
Nobena izmed noči v Ljubljani ni bila najbrž tako vznemirljiva in težka kot prva v Heleninem brlogu. Pri Jerebicu je bilo laže. Tu pa prava grobnica. Misli so mi neprestano obstale pri istem problemu: kam naj se dam, če Helene ne bo.
Nazadnje so mi ostali še ljudje v hiši, kjer sem stanovala, preden sem odšla v ilegalo. Bila je blizu na Gosposki ulici. Z nekaterimi stanovalci v hiši sem imela sestanke že v začetku vojne. Bolje sem se poznala s Francko in njenim možem. Z njima sem se zbližala zaradi njunega kake tri leta starega sina, ki me je rad počakal na širokem hodniku stare hiše, ko sem prihajala iz službe. Večkrat sem mu dala bonbon. Franckin mož je šel v partizane pred menoj. Najbrž bi me Francka sprejela že zato.
V razpoloženju, ko se mi je življenjski prostor zožil samo na ta brlog, se mi je v misli začela vtihotapljati čudna užaljenost, ker sem ženska. V edinici se je o ženski enakopravnosti dosti govorilo, a so jo primitivci povsem zmaličili: ker je moral vsak nositi vodo za četo, vsak stražiti, vsak hoditi po živež, vsak iti v akcijo žena, tudi noseča žena; vse zaradi enakopravnosti. Noseč pa ni bil še noben moški, noben še ni rodil, noben ni šel zaradi poroda čez blok v mesto in mu ni bilo treba zapustiti edinice, ki je najbolj varno
zatočišče. Zenski je napravila narava krivico in prav zato ne bo mogla biti nikoli enakopravna.
Zunaj je noč. Ljubljanica teče, kakor je tekla stoletja in nikoli ji ni bilo mar bridkosti in stisk ljudi na njenih bregovih. S kostanjev drsijo Usti. Patrole so edino življenje na praznih ulicah.
Dan, ki je napočil po moreči noči, je prinese! mnogo sprememb. Vstala sem zgodaj in šla na hodnik po vodo. Gospodinja je bila v kuhinji. Čarovnika ni bilo čutiti. Kmalu ko sem se v svoji čumnati umila, je prišla Helena. Viharno in s smehom se je ustavila v kuhinji. Vsa teža, ki se mi je nabirala ponoči, je padla z mene. Toliko radosti sem občutila ob njenem prihodu, da bi se najrajši smejala in jokala hkrati.
Pravi semenj- je Helena uprizorila z gospodinjo, ki jo je prepričevala, da je zaradi dela v salonu zamudila čas pred policijsko uro in zato je morala tam prespati. Potem se je hrup v kuhinji polegel. Kmalu je privihrala v čumnato.
,,Kako je, mami! Najprej zajtrk, saj nisi še nič jedla, ne?"
Njena ,mami' se me je prijela. Vsi, s katerimi sem se odslej srečevala, so mi rekli, mami’.
Ko je stvari, ki jih je prinesla, polagala na posteljo, je čebljala, kakor da bi prinašala najboljše novice, a so bile zame kar tragične.
,,Se preden greva v kuhinjo, ti moram nekaj povedati: tu nisi zaželena, da boš vedela."
Samo gledala sem jo. Kaj hujšega mi ne bi mogla povedati.
,,Gospodinja bi še te rada rešila. Noseča si in tudi njen tip nisi."
Postalo mi je tesno, a Helena se je naprej zabavala.
,, Kaj bo zdaj?"
„ Poglej klofedre. Z njimi jo bova osvojili."
Odvijala je paket, v katerem je bilo pet, šest ženskih klobukov, ki so imeli za njeno in zdaj tudi za moje bivanje v tem brlogu velik pomen. Imela je namreč teto na Starem trgu, ki je bila res m odist ka. Najina gospodinja pa je bila mahnjena na klobuke! K sreči ni ločila stare mode od nove, zato je vsako staro klofedro, kakršnih je Helena dobila pri teti, kolikor je hotela, vzela za čisto zlato. Seveda se je Helena prelevila v modistko in gospodinji rekla, da je pri teti v službi. Njuno zavezništvo, ki sta ga zgradili na starih'ženskih klobukih, je bilo trdno in polno ljubkih neumnosti. V te neumnosti je snoči povezala tudi mene.
Kako naj se kot modistka obnašam, nisem imela pojma. Skrbelo me je samo, če bo gospodinja odkrila resnico. Helena si seveda zaradi tega ni delala skrbi. Privajala sem se na njene nagle odločitve. Naj se potem zgodi, kar se pač mora zgoditi.
Svojo podolgovato torbo, naloženo s solato, je položila na posteljo. Potem sva šli zajtrkovat v kuhinjo. Gospodinja nama je skuhala nekako čorbo, ki bi naj bila črna kava, zraven pa polento. Čorba je bila sladka, zato mi je bila všeč. Material za najin razkošen zajtrk je prinesla Helena.
Bila sem sestradana. Komaj sem se zadrževala, da nisem hlastnila po hrani, da ne bi gospodinja dobila še slabšega vtisa o meni.
Po zajtrku je Helena v čumnati razstavila po postelji vsebino svoje skrivnostne torbe. Na vrhu je imela solato. Pod solato je bilo nekaj riža in moke. Razen tega je prinesla od tete še kombineže, hlačke, krilo iz temnega blaga in čevlje. Teh sem se posebno razveselila, ker z gojzerji ne bi mogla več na ulico.
,, Ta tvoja teta je čudovita."
,,/n še res je," se je smejala Helena ,,Niti sanja si ji ne, za koga je dala te reči. Skoda, da te ji ne morem predstaviti. Veš, kaj mi je danes rekla, ko mi je dajal te reči?
— Nekaj te bom vprašala, Helena.
— Kar daj.
— Nič te ne bom spraševala, kaj delaš in kam vse to nosiš. Nekaj pa mi povej.
— Bom, teta, ti kar vprašaj.
- AH je boljši komunizem ali fašizem? Ti mi odkrito povej, saj veš, da sem jaz naša.
— Teta, glavno je, da si naša, sem ji rekla in ona je bila s tem zadovoljna."
Smejali sva se tej njeni teti, ki je bila po humorju in dobroti gotovo podobna Heleni.
Pomerila sem čevlje in ostalo garderobo. Vse mi je bilo pravi Majhen trebušček je imela gotovo tudi teta, kar je pri krilu prišlo prav. Posebno všeč so mi bili čevlji iz semiša, rjavi, lepo ohranjeni. Tetin okus na višku. Oblačenje je bilo zame pravi praznik in Helena, ki mi je pri tem pomagala, je sijala od zadovoljstva in kar naprej razpredala o tetinem razmišljanju, kaj je boljše: ali komunizem ali fašizem.
(nadaljevanje prihodnjič)
STRAN 14
VESTNIK,11. FEBRUARJA 19«2
sport
USPESNO DVOLETNO DELO
V lendavski občini so v preteklem obdobju razvili nekatere dejavnosti na področju športne rekreacije in tekmovalnega športa, vendar se pri svojem delu srečujejo s finančnimi težavami. Kako pa so si začrtali nadaljnji razvoj telesne kulture v občini, o tem smo se pogovarjali s predsednikom IO TKS Lendava Radetom Nešovičem.
— Kakšna so izhodišča nadaljnjega razvoja telesne kulture v letošnjem letu?
»Naša osnovna in najpomembnejša naloga pri nadaljnjem razvoju telesne kulture v občini je povečati število aktivnih udeležencev, Prizadevamo si tudi povečati število nosilcev aktivnosti športne rekreacije tako v krajevnih skupnostih kakor tudi v organizacijah združenega dela, hkrati pa tudi število strokovnih delavcev vseh profilov. Nadalje bomo morali izboljšati uporabnost telesnokulturnih objektov ter skrbeti za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Vse to seveda z interesu občanov. Zavzemali se bomo tudi za čim cenejše oblike tekmovalnih sistemov in za dosledno uveljavljanje samoupravnih odnosov ter podružbljanja telebne kulture. Delovni ljudje in občani morajo imeti pri nadaljnjem razvoju telesne kulture in oblikovanju programov odločujoč vpliv. Zal pa moram ugotoviti, da v lendavski občini ni pravega razumevanja za telesno kulturo pri ljudeh, ki nam odmerjajo sredstva, saj ugotavljamo, da je teh vedno manj. To lahko podkrepim z ugotovitvijo, da sc je prispevna stopnja za telesno kulturo v lendavski občini, ki je pred leti znašala 0-52 odstotkov, znižala na 0-19 odstotkov,«
~~ S kakšnimi sredstvi boste torej letos razpolagali
V organizaciji občinske strelske zveze Murska Sobota in na strelišču v Murski Soboti je bilo prvenstvo Pomurja v streljanju z zračno puško, na katerem je nastopilo 9 ekip iz vseh štirih pomurskih in ormožke občine. Največ uspeha so imeli strelci iz ljutomerske občine, ki so zmagali v ekipni in posamični konkurenci.
V ekipnem tekmovanju je zmagala prva ekipa SD Ljutomer s 1425 krogi pred SD Panonija iz Murske Sobote 1395, drugo ekipo SD Ljutomer 1370, SD Elrad Gornja Radgona 1365, SD Kovinar Ormož 1364, SD Podgorci 1327, SD Mura iz Murske Sobote 1325, SD IN A Lendava 1305 in SD Štefan Kovač Turnišče 1242 krogov. Med posamezniki je bil najboljši Špindler (Ljutomer) s 368 krogi pred Horvatom (Panonija) 359 in Tergarjem (Gornja Radgona) 359 krogov.
za dejavnost telesne kulture v občini Lendava?
LENDAVA
Letos že 8. delavske igre
Komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem svetu zveze sindikatov v Lendavi je te dni razpisala 8. delavske športne igre,
NAMIZNI TENIS
Pokal BRANEK Partizanu
V Ljutomeru je bilo namiznoteniško tekmovanje za pokal ,,Bra-nek”. Največ uspeha je imela ekipa Partizana iz Ljutomera, ki je v finalu premagala Branoslavce s 3:1 in osvojila prvo mesto. Tretja je bila ekipa Grlave. Najboljši , posameznik je bil Dušan Rajnar.
V povratnem prijateljskem srečanju med namiznoteniškimi ekipami Ljutomera in Gornje Radgone so bili doseženi naslednji izidi: Rad-
Pred dvema letoma je bilo v Murski Soboti ustanovljeno društvo za rekreacijo in šport invalidov »Sobota« z namenom, da združuje vse vrste invalidov in jim omogoča njihovo vključevanje v rekreacijske dejavnosti. V tem času je društvo v svoje vrste pritegnilo nad 100 članov in razvilo dejavnosti v devetih športnih panogah, hkrati pase tudi uveljavilo kot odličen organizator. To so ugotovili na nedeljski delovni konferenci, kateri so poleg članov prisostvovali tudi številni družbenopolitični in telesnokulturni delavci. Tako v bogatih poročilih. ki sta jih podala predsednik Ladislav Kuhar in vodja rekreacije Štefan Am-bruš. ki imata tudi največ zaslug za uspešno delo društva, kakor tudi v razpravi je bilo ugotovljeno, da je društvo v času svojega delovanja opra
KK POMURJE IZ BELTINEC
gih organizacij lahko tekmovali v dvanajstih športnih panogah: odbojki, rokometu, nogometu, šahu, vlečenju vrvi, streljanju, pikadu, kegljanju, namiznem tenisu in drugih. Tekmovanja bodo potekala v dveh delih v spomladanskem in jesenskem ob koncu leta pa bodo razdelili pokale in priznanja najboljšim ekipam. Letos bo možnost sodelovanja na igrah še večja, saj bodo manjše organizacije združenega dela lahko prijavile le po eno ekipo za določeno šport-
II. SKL - VZHOD
Pomurje četrto
V drugi slovenski moški košarkarski — vzhodna skupina so doslej odigrali 10. kol. Ekipa Pomurja iz Murske Sobote je trenutno na četrtem mestu.
Proslavili bodo 35-letnico delovanja
Kljub finančnim težavam, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, so člani kolesarskega kluba Pomurje iz Beltincev v preteklem letu dosegli zadovoljive rezultate tako na področju rekreacijske dejavnosti, (kakor tekmovalnega športa. To so ugotovili na letnem občnem zboru, ko so ocenjevali svoje delo in se dogovarjali o bodočih nalogah. Zlasti so zadovoljni z uvrstitvami mladincev Kapuna, Sreša in Titana ter pionirjev Berdena, Bokana, Ciguta, Sereca in Donša.
Na občnem zboru so največ razprave namenili pripravam na letošnjo sezono, kar je razumljivo, saj praznujejo 35-letnico obstoja, kar je prav gotovo lep jubilej tega edinega tovrstnega društva v Pomurju. Zato želijo v letošnji sezoni doseči čimveč uspehov na tekmovalnem področju, kjer bo Hub tokrat sodeloval z vsemi kategorijami in to s člani B in C, starejšimi mladinci, mlajšimi mladinci, ter pionirji A, B, C in D. Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec pa bo letos tudi organizator številnih tekmovanj. Tako bodo pripravili najmanj osem lokalnih dirk v Pomurju, kjer bodo lahko sodelovali vsi, ki to želijo. Tekmovanja bodo na Tišini, Veržeju, Bratoncih, Bunčani, Beltincih, Turnišču, Bakovcih in Gornji Radgoni. Za rekreativce pa bodo spomladi pripravili akcijo »Vsi na kolo za zdravo telo« in III. kolesarski maraton, ki bo avgusta. V programu imajo organizacijo medklubske dirke, na kateri bodo sodelovali klubi iz Slovenije, Hrvatske, ČSSR in Madžarske. Vrhunec praznovanja letošnjega jubileja naj bi bilo državno cestno prvenstvo, ki bo meseca avgusta in za katero je KK Pomurje iz Beltinec tudi poslal kandidaturo. Ob praznovanju 35-letnice bodo dolgoletnim in zaslužnim delavcem podelili priznanje.
Kolesarski klub Pomurje iz Beltinec posveča posebno skrb tudi šolskim športnim društvom. Tako namerava organizirati v mesecu aprilu kolesarska tekmovanja po šolah, v programu pa ima tudi občinsko pionirsko prvenstvo ter pomursko tekmovanje. Nadalje si bodo prizadevali v klub pritegniti nove člane. Izdelali so tudi rang listo tekmovalcev kluba za sezono 1981. Vrstni redje naslednji: 1. Kapun, 2-3 SrešinTitan,4. Berden,
vilo pomembno poslanstvo in je lahko za zgled drugim. Čeprav ni cilj dosegati vrhunskih rezultatov, so se člani društva uveljavili na najrazličnejših tekmovanjih z osvojenimi prvimi mesti, kar jim daje novih spodbud za nadaljnje delo. Pomembna pridobitev za društvo je tudi novo balinišče v Murski Soboti, ki je bilo zgrajeno s skupnimi močmi in katerega nosilec je bilo društvo upokojencev. Društvo za šport in rekreacijo invalidov »Sobota« je tudi razvilo sodelovanje s sorodnimi društvi v Beogradu in na Madžarskem, s krajevno skupnostjo Bakovci in še nekaterimi drugimi. Pridobitev predstavlja tudi ustanovitev aktiva v tovarni Mura, ki šteje 18 članov'. Tako sb s svojim aktivnim delom počastili tudi mednarodno leto invalidov, ki je potekalo pod geslom »Popolno sodelovanje
in enakost invalidov«. Na delovni konferenci so sprejeli obsežen program dela, ki ga bodo prav gotovo uspešno uresničili tako kot so prejšnjega. Dosedanje delo društva so nadvse ugodno ocenili tudi predstavniki družbenopolitičnih in telesnokulturnih organizacij, hkrati pa tudi obljubili vsestransko pomoč. Ob tej priložnosti so šest občanov sprejeli za častne člane društva: Rudija Rapla, Franja Šonajo, Štefana Flisarja, Antonija Iliča, Franca Bencika in Franca Šrimfa. Društvena priznanja pa so podelili: OK SZDL Murska Sobota, Društvu Upokojencev Murska Sobota, Skupnosti KS Murska Sobota. Telesnokulturni skupnosti Murska Sobota, ZTKO Murska Sobota, Partizanu Bakovci in Zavodu za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota. F. Maučec
društvo za rekreacijo in šport invalidov sobota
ŠPORTNI OBRAZI
Bo mladi Steržaj dohitel očeta?
„S športom sem se začel ukvarjati od mladih nog, torej že v osnovni šoli, kjer sem igral nogomet, rokomet, odbojko in košarko. Potem sem se najbolj navdušil za odbojko in nekaj časa igral Pri odbojkarskem klubu Ljutomer, ki je nastopal tudi v slovenski ligi. Naposled pa sem se odločil za kegljaški šport, za kar me je navdušil °če, ki je menil, da imam več možnosti v kegljanju kot v odbojki. Poslušal sem ga in kot kaže je imel prav. ” Takole pripoveduje enaindvajsetletni Hari Steržaj iz Ljutomera, ’ sin znanega kegljača Mira Steržaja, sicer Pa študent druge stopnje visoke ekonomsko-komer-cialne šole v Mariboru, o svojem športnem udejstvovanju.
M


to m. Pomembne rezultate je dosegel v ekipiki Čarde, kjer nastopa kot edini mladinec v članski vrsti, na raznih tekmovanjih. Prav gotovo pa je tudi njegova zasluga, da se je članska ekipa Čarde iz Murske Sobote uvrstila v prvo slovenski ligo, med Sest najboljših moštev v republiki.
Sicer pa je Hari Stržaj dosegel izredne uspehe v lanskem letu na republiškem in državnem prvenstvu, katere ni pričakoval. Tako je osvojil dva republiška naslova ___ naslov mladinskega prvaka Slovenije med posamezniki in naslov članskega prvaka Slovenije v parih skupaj z očetom. Osvojil pa je tudi naslov državnega mladinskega prvaka v parih skupaj z Dušanom Grofom. Poleg tega pa je bil na republiškem mladinskem prvenstvu v parih tretji. To so vsekakor zavidanja vredni rezultati in zato ni čudno, če se mnogi poznavalci kegljaškega športa sprašujejo ali bo Hari dohitel svojega očeta, ki je doslej že osvojil vse možne naslove na svetu. Zaenkrat je njegova želja, da si utrdi mesto v državni reprezentanci in da čez dve leti poskuša na evropskem prvenstvu doseči čimveč.
Feri Maučec
ŠŠD ENOTNOST
Štihec in Gregorjeva športnika leta
Na srednješolskem centru tehni-ško-pedagoške usmeritve v Murski soboti so delegati razrednih skupnosti in izvršnega odbora šolskega športnega društva izbirali že'. 9. najboljšega športnika in športnice na šoli. Za najboljšo športnico je bila izbrana Simona Gregor pred Alenko Žitek in Nadjo Koren. Za najboljšega športnika pa Anton Stihec pred Stojanom Fišerjem in Robertom Belovičem. Za najboljšega sodnika je bil izbran Jože Berden, za najboljšega organizatorja pa Simona Potočnik.
SMUČANJE
Štirideset otrok na snegu v Avstriji
IZŠLO JE
Smučarska šola Bojana Križaja
Pred kratkim je izšla knjiga direktorja naše alpske smučarske reprezentance Toneta Vogrinca z naslovom Smučarska šola Bojana Križaja. Knjiga, ki jo bodo prodajali v vseh knjigarnah, po posebni klubski ceni pa tudi v Svetu knjige, je prav gotovo pomembna pridobitev za vse, ki jih privlači alpsko smučanje,' saj prinaša vrsto strokovnih nasvetov.
Prikaz vzpona
Planinsko društvo Hotiza je povabilo na obisk člana himalajske odprave na 8511 metrov visoko goro Lhotse. Članom planinskega društva in drugim obiskovalcem bosta pripovedovala o vzponu Stane Belak in Ivan Kotnik. Predavanje bo v petek, 12. februarja, ob 17.30 uri v zadružnem domu na Hotizi./ Člana naše himalajske odprave bosta predvajala film in hekaj sto barvnih diapozitivov.
Skupina 40 otrok iz soboške občine, med katerimi je večina socialno ogroženih, je v nedeljo odpotovala- v avstrijski Reichenfels, kjer bodo teden dni preživeli na snegu in se učili smučarskih veščin pod strokovnim vodstvom profesorjev in učiteljev telesne vzgoje: Babiča, Preloga, Janže in Davidovskega.
Soboška občina že nekaj let sodeluje z Jugoslovansko-avstrijskim društvom v Celovcu, saj so avstrijski otroci že štiri leta letovali v Baški na otoku Krku skupaj z otroci iz soboške občine. Letos pa so razširili izmenjavo otrok, tako da bodo naši otroci v Avstriji na snegu, njihovi otroci pa pri nas na morju. Ker pa se večina otrok ne bi mogla udeležiti smučarskega tečaja v Avstriji, so samoupravne interesne skupnosti za telesno kulturo, izobraževanje in otroško varstvo omogočile nabavo 30 kompletov športne opreme za alpsko smučanje, kar je veljalo 300.000 dinarjev. To je vsekakor velika pridobitev tako glede izmenjave otrok, kakor tudi možnbsti izposojevanja opreme. Udeleženci smučarskega tečaja so razdeljeni v 4 skupine in sicer v dve skupini začetnikov in dve skupini nadaljevalne šole smučanja. Hkrati pa bo to priložnost za izmenjavo izkušenj tudi na strokovnem področju med vaditelji tečajeV
Kegljači Čarde v Ingolstadtu
V okviru kulturnega praznika so kegljači Čarde iz Murske Sobote gostovali v Ingolstadtu in odigrali prijateljsko tekmo s kegljači slovenskega društva Lastovka. Srečanje se je končalo z zmago Carde 5.012 : 4.656 podrtimi keglji. (Čarda: Prelog 787, Kovačič 792, Hari Steržaj 843, Smodiš 852, Drvarič 860 in Miro Steržaj 878; Lastovka: Cifer 743. Mauser 754. Cmrečnjak 779, Kranjčan 790, Dumičič 791 in Škrinjar 799). Naši delavci na začasnem delu v Ingolstadtu v ZR Nemčiji so zlasti navdušeno pozdravili rekorderja steze Mira Steržaja, našega najboljšega kegljača, s čimer se jim je izpolnila dolgoletna želja, da ga vidijo v svoji
STRAN 15
FEBRUARJA 1982
I	I
I Izvoz jim prinaša I
„KUPINARJI” SO BILI MED
NAMI
uspehe
I V 120-članskem kolektivu Slovenijaceste-Tehnika  TOZD Mehanični obrati Ljubljana delovna enota v Murski Soboti so prav gotovo lahko zadovoljni z doseženimi poslovnimi rezultati v minulem letu, saj so v mnogočem presegli planske cilje, proizvodni program pa je večji celo za četrtino nad predvidevanji. Tako so izdelali 8 tisoč tekočih metrov transportnih trakov, 2500 kvadratnih metrov odpraševalnih naprav in okrog 700 ton različnih vrst opreme za kamnolome, separacije in asfaltne baze. Vsekakordosežek, vreden vse naše pozornosti.
Najprej je treba povedati, da je glavni proizvodni program v eni najmlajših delovnih organizacij v murskosoboški občini predvsem izdelava transportnih trakov fazličnih zmogljivosti, in sicer od 400 do tisoč milimetrov širine traku. Hkrati pa proizvajajo tudi druge od-praševalne naprave-filtre, s katerimi  opremljajo kamnolome,‘asfaltne baze in ostale industrijske objekte, ki s svojim delovanjem onesnažujejo okolje. Proizvod^ ne možnosti pa so razširjene tudi na celovito izdelavo in s tem na ponudbo druge opreme za potrebe separacij in kamnolomov. Med drugim po posebnih naročilih izdelujejo tudi vse vrste jeklenih konstrukcij.
In čemu pripisujejo tako ugodne poslovne rezultate? To je bilo vprašanje za vodjo delovne enote Slovenijaceste-Tehnika TOZD Mehanični obrati v Murski Soboti Franca Pucka. »Takšne ugodne dosežke pripisujemo zlasti posodabljanju tehnoloških postopkov in dvigu produktivnosti, racionalni izrabi delovnega časa, velik
IZVOZ JE NJIHOVA PERSPEKTIVA — Tako pravi vodja delovne enote Slovenijaceste-Tehnika TOZD Mehanični obrati v Murski Soboti Franc Pucko, ko omenja prodor na zahodnonemško in iraško tržišče.
Lovska družina Prosenjakovci vključuje 45 članov. Le-ti upravljajo s 5.700 hektarjih lovnih površin, na katerih je največ srnjadi, jelenjadi in divjih svinj. Plan odstrela v lanskem letu so uresničili, saj so lovci uplenili 110 fazanov, 92 srnjadi, 50 zajcev in 14 divjih svinj. Prosenjakovski lovci si prizadevajo najti skupen jezik s kmetovalci, saj se zavedajo, da je treba poravnati škodo, ki jo povzroči divjad. Zlasti divje svinje so v prejšnjem
ZUNANJOST PROIZVODNE HALE - Nova proizvodna hala, ki meri 2100 kvadratnih metrov, predstavlja s sodobno strojno opremo pomembno pridobitev. V ospredju so poslovni prostori. Foto: M. Jerše.
vpliv pa je imela tudi sama priprava proizvodnje. V mislih imam nove proizvodne prostore, ki smo jih odprli oktobra lanskega leta. Nova proizvodna hala je velika 2100 kvadratnih metrov, v njej pa je postavljena sodobna strojna oprema. Pretežni del naših proizvodov smo izvozili predvsem v Irak, kjer naša delovna organizacija izvaja velika investicijska dela. Imamo pa tudi sklenjeno pogodbo o poslovnotehničnem sodelovanju z zahodnonemško firmo BHS, šl katero že doslej dokaj uspešno sodelujemo.«
Radi bi lovsko kočo
letu marsikje pobrale precej pridelka, zato so se lovci posebej prizadevali, da bi jih čimveč uplenili. Rezultat ni slab.
Aleksander Kološa, dolgoletni član lovske družine Prosenjakovci, nam je povedal, da si lovci želijo čimprej urediti lovsko kočo. Ali bodo šli v novogradnjo, ali pa bodo adaptirali nekdanjo karavlo, o tem se bodo v kratkem odločili. Zadnja rešitev bi bila cenejša.
REALIZACIJA BO LETOS ŽE 150 MILIJONOV
Potemtakem tudi letos ne manjka načrtov za še boljše gospodarske dosežke, ki odpirajo murskosoboškemu obratu Slovenijaceste-Tehnika realne perspektive v
prihodnje. Podatek, da ima- I jo v letošnjem prvem polle- I tju zasedene že vse proiz- * vodne zmogljivosti, o tem najbolj zgovorno priča.  Hkrati paje za drugo polletje  leta 1982 v teku sklepanje " pogodb, s čimer računajo, da _ bodo izrabili razpoložljive I proizvodne zmogljivosti. Pa  čeprav se vendarle soočajo z  manjšim povpraševanjem na domačem,trgu, kar dokaj — uspešno nadomeščajo z iz-  vozom — tem poglavitnim I imperativom nadaljnjega " razvoja gospodarstva. Pred-vsem so uspeli z izvoznimi  posli v Zvezni republiki I Nemčiji in v Iraku. Zato upravičeno pričakujejo, da — bodo realizacijo iz lanskega  leta, .kije znašala 120 mili- |  jonov dinarjev, v mnogočerm
še presegli. V letu 1982 na- g mreč r,ačunajo že na 150  milijonov dinarjev realiza- | cije.
In kaj še dodati k tem, prav g gotovo dokazanim poziti- I vnim izvoznim prizadeva- | njem kolektiva Slovenijaceste-Tehnika TOZD Meha- g nični obrati Ljubljana delo-  vne enote v Murski Soboti? g Predvsem to, da bi tudi drugi delovni kolektivi v mursko- g soboški občini in drugje sle-  dili njihovim pozitivnim iz- g kušnjam na področju izvoza, saj so na konvertibilni trg g prodali velik del svoje pro-  izvodnje. Temu cilju se velja | brez dvoma čimprej pribli-
Časi, ko je bila lovska organizacija »zaprta« za nove člane, so minili. Tako tudi lovska družina posveča sprejemanju novih članov precejšnjo skrb. Zelena bratovščina seje v zadnjih nekaj letih precej pomladila. Seveda pa lovstvo ni le uplenjanje divjadi, ampak predvsem varstvo narave. Tega se tudi prosenjakovski lovci vse bolj zavedajo. Uspelo jim je stalež divjadi precej povečati.
Š. S.
Ali veste, kdo je bil kupinar? Ne? Potem pa vam pač moram pdvedati: To je bil človek, kije po vaseh kupoval jajca in perutnino in jo prodajal »velikemu« kupinarju. In kdaj seje začelo kupinarstvo? 82-letni Franc Magdič, nekdanji veliki kupinar, na to vprašanje takole odgovarja:
,,Kupinarstvo se je v Prekmurju začelo v prejšnjem stoletju. Že leta 1885 so prišli v naše kraje kupinarji iz Soprna na Madžarskem in kupovali jajca ter perutnino. V prvih letih tega stoletja so se v Ren-kovcih pojavili prvi domači „piitarji”: Toplakov Stef, Režonjev Janči. Kiraljev Matjaž. . . Jaz, ki sem pozneje postal veliki kupinar, pa sem se začel ukvarjati z nakupovanjem jajc, ko sem imel 12 let. Z manjšo košaro sem hodil od hiše do hiše, kupoval jajca in jih prodajal Roženjevemu Šte-fu, ki je imel kupca v Gradcu. Po letu 1919, ko sem se vrnil iz prve svetovne vojne, pa sem prenehal biti navaden nakupovalec; kupil sem konja in voz, -najel ljudi, ki so kupovali jajca zame, jaz pa sem jih preprodajal Vajdi v Čakovec. Leta 1922 pa sem ustanovil neke vrste lastno firmo: imel sem svoje ku-pinarje na Goričkem v Petrov-cih, Šalovcih, Fokovcih. . . in seveda v Renkovcih. Krog kupcev sem razširil; jajca sem prodajal v Maribor, pa v Radgono, Gradec.”
Kot že zapisano, Franc Magdič je star 82 let. Res je sicer, da mu zdravje ni ravno naklonjeno, saj ima težave s prebavo, vendar se kljub temu še dobro drži. Spomin mu sploh še ni opešal, ampak se prav dobro spominja vseh podrobnostih. Tako tudi ni pozabil, da je med drugo svetovno vojno bilo s prodajo bolj težko, akoravno kupcev ni manjkalo. Jajca je pretežno prodajal v Zalaszenty na Madžarsko. Po osvoboditvu pa je kupce za jajca in perutnino našel v Lju-' bljani, Jesenicah, Tržiču, pa na Ptuju. Tedaj je dejavnost celo razširil; perutnino je doma klal in kupcem dostavljal piščančje meso. Seveda pa le pozimi, torej ko ni bilo nevarnosti, da bi se meso pokvarilo. Bili so to pač časi, ko še ni bilo hladilnikov, vsaj veliki kupinar Magdič si ga ni mogel omisliti. Ce je bilo res tako, kot nam je Franc povedal, potem njegova živilska industrija niti ni bila tako mala; ženske, ki jih. je najel, so v zimskih mesecih dnevno zaklale, oskuble in očistile do 200 piščancev, ki So jih velikemu kupinarju dobavili mali kupinarji oziroma ,,putarji”. Sčasoma pa je njegova kupi-narska dejavnost usahnila, saj je perutnino in jajca začela odkupovati domača kmetijska zadruga.
,,Vsi so kupinarji, samo ,ri-star’ je ,piitar’!” Tako so trdili za Renkovčane. Res je bilo kupinarstvo v tej vasi zelo močno razvito. Skoraj ni bilo hiše, od koder ne bi bil kateri od družinskih članov kupinar. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj toliko zanimanja za to prekupčevanje? Stefan Režonja, ki je bil mali kupinar, nam je nekako takole pripovedoval:
,,Bili so hudi časi. Tedaj pač ni bilo zaposlitve, tudi s prodajo živine se je zatikalo. Ne-, malokrat bikov in svinj sploh ni bilo mogoče prodati. Kmet, ki je zašel v finančne težave, je bil večkrat prisiljen tele ali bika zaklati kar doma in je prodajal meso. Že res, da vaščani niso imeli denarja, toda izpričali so neke vrste solidarnost in šli kupit meso. Marsikdo je tako potrošil denar za pečenko, čeprav bi si je drugače ne privoščil. Renkovčani smo torej
CLOVEKIN
NJEGOV POKLIC
kupovali jajca in perutnino in prodajali velikim, kupinarjem zato, ker šmo na ta način nekaj zaslužili. Moram pa povedati, da je bil ta zaslužek sila skromen: dnevno 10 do 12 dinarjev. Pa vendarle nekaj pa jele bilo. Boljše nekaj kot nič!”
Stefan Režonja je postal kupinar, ko je imel 12 let. Povedal nam je, da je kot kratkohlačnik vzel ,,korblec” in začel kupovati jajca. Ko je bil star 15 let, pa je že imel ,,puto”; v spodnjem prostoru je nosil perutnino, v zgornjem pa jajca. Tedaj, ko pa je že nekaj zaslužil, si je kupil kolo in na pr-
Tale posnetek pa je nastal v Trnju. Tudi v tej vasi so bili kupinarji.
S slike je razvidno, kako so ženske oddajale jajca.
Foto: Š. S.
82-letni Franc Magdič je bil do 1950. leta veliki kupinar. Še več: imel je tudi manjši živilski obrat, kjer so pripravljali piščančje meso.
Štefan Režonja je prvi dinar zaslužil, ko se je s »korble-cem« podal po vasi in kupoval jajca. Pozneje pa je imel na kolesu »klunjo«.
tljažnik montiral ,,klunjo” (neke vrste škatlo). Tudi v njej je v spodnji predal dajal piščance in kure, zgoraj pa jajca.
,,Sem eden izmed, ,najmlajših’ kupinarjev,” je s ponosom povedal Stefan. To svojo trditev je dokumentiral; opozoril nas je, da ima najnazadnje izdani obrti list. Kupinarjenje namreč ni bilo nobeno šušmar-' stvo, ampak resno delo; možje niso hodili po terenu ,,na črno”, ampak so imeli v žepu dovoljenje, ki so ga morali pokazati na zahtevo miličnikov ali tržnih inšpektorjev.
,,Kod vse pa ste kupovali jajca?” smo ob obisku vprašali Stefana Režonjo.
,,Moje delovno območje ni bil le spodnji del Prekmurja, ampak tudi Medimurje; vse tja do Čakovca sem hodil. Pa
ne sam! Večkrat se nas je na lov za jajci podalo več kupinarjev; teren smo si nekako razdelili in po medimurskih vaseh kričali: ,,Lovi majka pi-ceke!”. Medjimurke, med njimi so bile nekatere kar lepe ženske, so nam prinašale perutnino in jajca. Medtem ko smo jajca kupovali po ceni ki nam jo je določil veliki kupinar, seveda je bila nižja kot pa onale, po kateri smo kupljena jajca prodajali našemu kupcu, pa smo perutnino kupovali ,,na vago”. To pa ni bila nobena tehtnica, ampak smo per-jat ,,stektali” kar z rokami. Tu in tam se je kateri sicer ,,vsekal”, v glavnem pa smo naredili še kar dobro kupčijo.”
Res je, da so bili Renkovčani kupinarji, drži pa tudi, da so tudi sami redili perutnino. Dokazano je, da so tedaj sejali veliko več prosa in ajde, kar seveda niso porabili le za lju<f-sko prehrano, ampak so to zrnje metali tudi piščancem. Zdaj je seveda tudi v Renkovcih povsem drugače, kot je bilo nekoč; kupinarjev ni več, pač pa je nanje ostal le spomin. Perutnine je v vasi zdaj prav gotovo več, s tem pa ni rečeno, da je prireja večja kot pa so vaške potrebe. Ce bi bilo tako, potem pač v vaški samopostrežnici ne bi prodajali svežih piščancev iz framske vzreje. Ni malo domačij, koder domače piščance hitro ,,pospravijo” (pojejo) in je tako treba pač ponje v trgovino. Časi se pač spreminjajo.
,,Vsi so kupinarji, samo ,ri-star' (mali župan) je ,putar’,’ so nekoč rekli za Renkovčane. Zdaj ni več ne kupinarjev, nf malega rihtarja, pa vendarle je v vasi izreden napredek: nove hiše, množica traktorjev in priključkov, pri vsaki hiši televizijski sprejemnik in radio, Prl vsaki drugi hiši avto, mnoge domačije so se preusmerile \ tržno proizvodnjo (Matjašečevi imajo celo 600 svinj!), skozi vas pelje astaltirana cesta. . . Va' ščani se ne sramujejo, da so bili nekoč kupinaji med njimi-
ŠTEFAN SOBOČAN
STRAN 16
VESTNIK,11. FEBRUARJA 1^
V PREMISLEK
dopisniki so zabeležili
Produktivnejše zaposlovanje daje možnosti
Spremenjeni pogoji gospodarjenja so v murskosoboški občini bistveno vplivali na manjšo rast zaposlenosti v minulem letu, ki je celo počasnejša kot v prejšnjem srednjeročnem obdobju. Podatek, da predvideno zaposlovanje ni bilo prekoračeno, ompak se je upočasnilo, bi bil na prvi pogled morda razveseljiv, če ne bi imel tudi druge strani medalje, ki pa ni niti malo spodbudna. Kljub vsem dobrim načrtom na področju zaposlovanja, ki ga je natančneje opredeljevala tudi občinska reson, 'j, so temeljne organizacije združenega dela in druge delovne skupnosti z lastnimi plani zaposlovanja načrtovale celo 3,6-odstotno
rast zaposlenosti, kar je za 1,1 odstotek višje kot je predvideno z resolucijskim dokumentom. Dokaz več, da so delovne organizacije znova načrtovale nerealno. Posebej zato, ker so plane zaposlovanja uresničili le okrog 70-odstotno, to pa pomeni le 2,2-odstotno rast zaposlenosti v letu 1981, s čimer so za 0,3 odstotka zaostali za resolucijsko stopnjo. Po ocenah iz združenega dela pa se je zaposlilo okrog 416 delavcev, kar pomeni, da je bilo v lanskem letu v povprečju zaposlenih v murskosoboški občini 17851 delavcev (skupno s samostojnim osebnim delom pa 18431) ali 2,4 odstotka več kot leto poprej.
In če pogledamo še podatke o nadurnem in pogodbenem
POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE	g
। Kako	I
I	ovrednotiti	I
I minulo delo? |
Po dveh mesecih je bila končana javna razprava o osnutku zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. O tem dokumentu, ki je tudi v Pomurju vzbudil, veliko zanimanje tako med delavci kot upokojenci, so poleg temeljnih delegacij razpravljali 'tudi zbori delegatov skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v vseh štirih pomurskih občinah, občinski sindikalni sveti, medobčinski svet zveze sindikatov za Pomurje, -več delovnih organizacij in še nekateri drugi.
Čeprav osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja glede na čas oblikovanja, ki je trajalo sedem let, ni prinesel tistega, kar so mnogi pričakovali, vsebuje vendarle nekatere novosti. Med te spada obvezno zavarovanje vseh delavcev ne glede na čas trajanja zaposlitve —- doslej so bili obvezno zavarovani samo tisti, ki so delali več kot polovico delovnega časa. Osnovne pravice do starostne pokojnine so sicer ostale nespremenjene, saj morajo iftieti moški 60, ženske pa 55 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe ali moški 40, ženske pa 35 let pokojninske dobe za pridobitev starostne pokojnine. Osnutek zakona pa prinaša spremembo pri starostni pokojnini v tem, da lahko moški, ki so stari 65, ženske pa 60 let pridobijo pravico do pokojnine, če imajo najmanj 15 let zavarovalne dobe in to brez zahtevane gostote zadnjih let kot je to bilo doslej. Novost je I tudi v tem, da so med upravičence pri družinski pokojnini všteti tudi otroci brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal ne glede na ' sorodstvo, družinske pokojnina pa naj ne bi bila nižja od 40 I odstotkov pokojninske osnove. Za udeležence NOB pa ni več omejitve časa za pokojninsko osnovo zadnjih petih let, temveč si lahko izbirajo katerokoli petletno obdobje. V javni razpravi so poleg omenjenih novosti, ki jih prinaša osnutek zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, bile ' izpostavljene zahteve, da bi se naj tudi v Sloveniji omogočila predčasna upokojitev, ki jo določa že dosedanji zakon, ker bi to bilo tudi družbeno upravičeno. Javna razprava pa je tudi podprla | predlog slovenskih sindikatov, da naj bi se v pokojninsko dobo j Stelo tudi služenje vojaškega roka nad 15 mesecev. Soglašali so tudi, da naj starostno pokojnino dobi vsak, ki je dopolnil 15 let zavarovalne dobe, ko seveda moški dopolni 65, ženska pa 60 let starosti. Sicer pa je bilo v javni razpravi največ govora o tem, kako ovrednotiti minulo delo v sistemu invalidskega in pokojninskega zavarovanja. O tem namreč osnutek zakona o temeljnih pravi- I cah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja Jugoslavije ne daje nobenih konkretnih rešitev. Govori le o tem, da se lahko I upokojencu odmeri ponovno pokojnina iz dohodka. Sicer pa bo to vprašanje, ki je dokaj zapleteno, morda lažje reševati ob sprejetju zakona o razširjeni reprodukciji in minulem delu.
Feri Maučec
delu za prvih devet mesecev lanskega leta, dobimo jasnejšo podobo o problematiki zapos-lovaanja v tej največji pomurski občini. Tako je na področju gospodarskih dejavnosti v omenjenem obdobju delalo preko polnega delovnega časa 8419 delavcev, ki so na ta način opravili blizu 281 tisoč delovnih ur, medtem ko je v negospodarskih organizacijah bilo v takšno delo vključenih 892 delavcev z več kot 115 tisoč delovnih ur. Zanimivo je tudi to, da so bile v negospodarstvu pogodbe o delu sklenjene s 131 delavci. Po zbranih podatkih pa je v prvih devetih mesecih krajši ali daljši čas delalo v gospodarstvu 40 upokojencev, v negospodarstvu pa 34. Razlogi za tovrstno zaposlovanje v organizacijah združenega dela so dokaj različni, saj so se marsikje le-tega posluževali zaradi specifičosti svoje dejavnosti, medtem ko je bilo večje število organizacij, ki so imeli takšno rešitev za najenostavnejšo, pri čemer jim tudi zunanji dejavniki niso ,, vsiljevali” drugačnih možnosti.
Slejkoprej pa je treba omenjene podatke videti v luči možnosti zaposlovanja v letošnjem letu, ko bi se naj vprašanje zaposlovanja, zlasti mladih delavcev, še bolj zaostrilo. Predvidevajo namreč, da se bo število iskalcev zaposlitve povzpelo čez tisoč. Od tega bo okrog 600 mladih, ki bodo končali šolanje na različnih izobrazbenih stopnjah, 318 je že sedaj prijavljenih za prvo zaposlitev, računati pa moramo tudi na 50 delavcev, ki se bodo vrnili z začasnega dela v tujini, in na 40 mladih ob vrnitvi z odslužitve kadrovskega roka v JLA. V mursko soboški občini pa resno opozarjajo, da bo možno zaposliti kvečjemu 570 delavcev, kar pomeni, da bo presežek mea prilivom kadrov in možnostjo njihovega zaposlovanja okrog 500 delavcev.
Takšno stanje pa bo seveda zahtevalo iskanje dodatnih možnosti zaposlovanja večjega števila pripravnikov, dosledno spoštovanje obveznosti organizacij združenega dela do štipendistov, kakor tudi omejevanje vseh oblik dela po pogodbi, nadurnega -dela in drugih oblik dela, daljšega od polnega delovnega časa. Zato usmeritve o nujnosti višje stopnje produktivne zaposlenosti, ki bodo zagotavljale hitrejše uveljavljanje domačega znanja in rezultatov raziskovalnega dela kot temeljnih dejavnikov dolgoročne razvojne politike občine, ne smejo ostati le želje. Posebej zato, ker kvalifikacijska struktura zaposlenih v murskosoboškem gospodarstvu še vedno ni zadovoljiva in je v primerjavi z negospodarstvom dokaj nizka.
Milan Jerše
Politično opredeljevanje mladih
Posebna skrb mora v prihodnje V? j?*' Predvsem širši politični akciji v osnovnih organizacijah ,eze socialistične mladine na bmočju krajevnih skupnosti 'murskosoboške občine, da bi ""adi čitnveč prispevali k večji Proizvodnje hrane. To pa bi lahko Ospgli s še boljšo organizacijo Pr°izvodnje na melioriranih in otnasiranih zemljiščih družbene-g >n zasebnega sektorja ter z ^ug>mi agrotehničnimi ukrepi, hi? *?vnač>n seje treba zavzeti za . rejse spreminjanje družbeno-mo noms^’h razmer na vasi, kjer miJa- Prav zveza socialistične vnih ln^’ ena izmed subjekti-V| sil, odigrati pomembnejšo ripT? Je prišlo do izraza na razši-
1 seji predsedstva občinske
konference zveze socialistične mladine in konference mladih v kmetijstvu v Murski Soboti, ko so razpravljali o zemljiški politiki in izvajanju zakonov s področja kmetijstva v murskosoboški občini. Precej tvorna razprava je opozorila na vrsto vprašanj, s katerimi se morajo soočati mladi kmetovalci, ki se med drugim odločno zavzemajo za dosledno uresničevanje kmetijske zakonodaje, predvsem pa zakona o kmetijskih zemljiščih. Mladi so dokaj kritično opozorili, da je bilo v preteklem obdobju' še premalo storjenega za njihovo uveljavitev v samoupravnem življenju kmetijske zadruge. Ob dejstvu, da je nekaj kmetijskih tehnikov celo brez zaposlitve, bo treba očitno več narediti na pod-
doslej pogrešali večje vlaganje sredstev v kadre. Podprli so tudi stališče, da mora zemlja hitreje prehajati v roke tistih, ki jo bodo tudi ustrezno obdelovali, saj je trenutno v občini okrog 123 hektarov neobdelanih površin, zlasti na Goričkem.
Ob naštevanju konkretne problematike s področja kmetijstva pa je prodrlo spoznanje, da se mora mladinska organizacija zlasti politično opredeljevati do posameznih družbenih vprašanj, da bi v praksi dosegli še boljše rezultate glede socialistične preobrazbe vasi.
ročju štipendijske politike, saj so
Milan Jerše
BELTINCI
Predvolilna aktivnost
Na nedavni temeljni kandidacijski konferenci v Beltincih so poleg obravnave, sprejema in določitve kandidatne liste za delegate delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti razpravljali o dosedanjih družbenopolitičnih aktivnostih v pripravah na volitve in o delu delegacij sedanjega mandata. '
Ugotovili so, da je bila dosedanja predvolilna aktivnost dobro zastavljena in se dogovorili za nadaljnje delo vseh subjektivnih dejavnikov za uspešno izvedbo volitev. V ta namen bodo, poleg drugega, občane seznanili o volitvah s posebno izdajo Poročevalca, ki izhaja v krajevni skupnosti.
V razpravi o dosedanjem delu delegacij so ugotavljali, da je bilo njihovo delo dobro, predvsem velja omeniti uspešno delo delegacije krajevne skupnosti v občinskem zboru krajevnih skupnosti. Izpostavili so tudi pomanjkljivosti v delu delegacij. Uspešno je bilo tudi- sodelovanje družbenopolitičnih organizacij, predvsem krajevne organizacije SZDL in samoupravnih organov krajevne skupnosti, za kar so se zavzeli tudi v prihodnje.	A. M.
LENDAVA
Vsak četrti je krvodajalec
V Ina-Nafti v Lendavi imajo dokaj aktivno društvo krvodajalcev, saj je vsak četrti član kolektiva reden krvodajalec. Ko so pregledali delo minulega obdobja, so poudarili, da so tesno sodelovali z občinskim odborom Rdečega križa. Udeležili so se dveh krvodajalskih akcij. Ena je bila spomladi v soboški bolnišnici, naslednja pa v decembru. predvsem za potrebe Zavoda za transfuzijo v Ljubljani. Na skupščini so sprejeli tudi okvirni program dela za letošnje leto. Le-ta vsebuje dve organizirani krvodajalski akciji, enodnevni izlet, srečanje z aktivom krvodajalcev v okviru SOZD, pripravljajo pa tudi nekaj zanimivih predavanj o krvodajalstvu.	J. Žerdin
Zakonca Franc in Marija Borovič iz Sita-rovec sta pred dnevi proslavila zlato poroko. Zlatoporočno listino jima je izročil delegat občinske skupščine Alojz Makoter in zaželel še mnogo skupnih let	Rado Gnezda
MURSKA SOBOTA
Pripravljajo glasilo
Mladi v delovni skupnosti Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota pripravljajo prvo letošnjo številko informativno-literarnega glasila Stičišča, ki bo izšla konec februarja.
Ker lansko leto niso izpeljali zadane akcije — obiska gledališke predstave v Mariboru, to akcijo načrtujejo za dan žena.	Otok
Nova odkupna postaja
Kljub nasprotovanju nekaterih gasilcev so v Šulincih v gasilskem domu začeli preurejati eno od sob za novo odkupno postajo mleka. To bo brez dvoma velika pridobitev za šulinske živinorejce, saj bodo lahko prodajali mleko tudi od večerne molže. Tovarna mlečnega prahu iz Murske Sobote bo brezplačno montirala hladilno cisterno in poskrbela za vsa montažna dela, medtem ko bodo vaščani s prostovoljnim delom in sredstvi do nove odkupne postaje napeljali tekočo vodo in odtok.
Podobne hladilne cisterne bo TMP iz M. Sobote montirala tudi v drugih vaseh.
Milan Gašpar
V delovni organizaciji Gorenje-Elrad v Gornji Radgoni si prizadevajo, da bi proizvodnja tekla brez zastojev. Tako je tudi v TOZD Anten in kablov, ki je največji proizvajalec teh izdelkov v Jugoslaviji. Pri doseganju še boljših rezultatov jih ovira stalno pomanjkanje materialov, zlasti aluminijskih profilov in bakrene žice. Na sliki so trakovi za sestavo anten. Veliko jih izvozijo na vse konce sveta.	L. K.
Lebar jeva sta imela zlato poroko
Preteklo soboto sta zakonca Štefan (75) in Marija (71) Lebar iz Žiberc praznovala 50. obletnico poroke. Zakonca sta v zakonski zvezi imela deset otrok, katerih živi še devet. Skozi življenje sta se s težavo prebijala. Štefan je bil namreč delavec, Marija pa gospodinja. Sedaj prejema Štefan pokojnino; nazadnje je delal v Kmetijskem kombinatu Gornja Radgona.
Franci Klemenčič
ŽENAVLJE
Kako dolgo še brez sirene?
Ženaveljski gasilci, ki imajo na strehi gasilskega doma le majhno tovarniško sireno, se upravičeno sprašujejo, kako dolgo bodo še čakali na pravo sireno. Pred več kot dvema letoma so domačini, ki so na začasnem delu v Avstriji, zbrali sredstva in kot darilo vasi kupili prepotrebno sireno, vendar se je zataknilo pri carinskih formalnostih, pri uvozu. Carina je namreč zahtevala visoko carinsko dajatev. Ne bodo stroški administracije prerasli vrednosti sirene?
Na sliki je ženaveljski gasilski dom.
.Milan Gašpar
Ribolov ima vse več privržencev
Ribiški turizem si tudi v Pomurju vse bolj utira pot. Trnke namakajo že kratkohlačniki, predvsem pa starejši si po napornem delu v tovarni ali na kmetiji ukradejo urice, da odidejo v naravo. Ribiška družina se je zato odločila, da bo za leto 1982 prodajala ribolovnice, kupiti jih je bilo moč na Hotizi, v Petišovcih, v Murski Soboti in Lendavi. Ribiči namakajo trnke v rokavih Mure, v Ledavi in v nekaterih manjših potokih.
Ljubitelji ribolova so se tudi zbrali na občnih zborih, pri čemer so pregledali svoje minulo delo, potrdili finančni načrt ter sprejeli gospodarski načrt za letošnje leto.
J. Žerdin
SPODNJI IVANJCI
Še več dela in spodbud
Osnovna organizacija ZSMS v Spodnjih Ivanj-cih se pripravlja na volilno konferenco. Dogovorili so se že o nadaljnjih delih in poudarili, da bodo v prihodnje temu posvetili večjo skrb kot lansko leto. Mladi so v preteklem letu pomagali pri obnovi gasilskega doma in pripravili več kulturnih večerov. vehdar vseh načrtovanih nalog niso opravili. Najprej bodo morali spodbuditi tiste mlade, ki se še niso dovolj uveljavili.
GRADIŠČE
Ustanovili bodo društvo Partizan
V Gradišču v Slovenskih goricah bodo na pobudo krajevne skupnosti še ta mesec ustanovili društvo Partizan. Pred kratkim so se že dogovorili in predlagali vodstvo. Društvo bo prav gotovo velikega pomena še posebej za mlajše, ki že več let aktivno delajo v raznih sekcijah, pa niso imeli potrebnih sredstev.	,	, .
Janez Lorber
Občni zbor SD Gančani
Na občnem zboru so se pred dnevi zbrali člani strelske družine Gančani. v kateri je že 90 članov. V nekaj letih je dosegla nekaj vidnih uspehov. Ena največjih nalog je prav gotovo gradnja sodobnega strelišča na prostem, ki ga bodo letos tudi dokončno uredili.
T. Horvat
STRAN 17
FEBRUARJA 1982
kronika
Varnost in samozaščita
NAČELNIK UNZ LOJZE ŠPINDLER S SODELAVCI POROČAL O BILANCI PRETEKLEGA LETA
Preden bom poročal o vsebini petkove tiskovne I konference na UNZ, bi rad zapisal tole: pomurski novinarji zelo dobro sodelujemo z delavci UNZ, saj nam le-ti Ine dajejo le sprotnih informacij o dogodkih (npr. prometnih nesrečah), ampak nas opozarjajo tudi na razne I pojave, o katerih kaže pisati, vse to pa v cilju preventivnega delovanja. Tiskovna konferenca v začetku leta, na I kateri UNZ poda obširno poročilo o delu na svojem področju, pa je že tradicionalna. Seveda si časnikarji I želimo takega sodelovanja tudi z drugimi institucijami. Ugotavljamo, da so nekatere še vedno nekam zaprte.
Iln sedaj k vsebini tiskovne konference! Načelnik Lojze Špindler je povedal, da so delavci UNZ v preteklem letu Ipri svojem delovanju dali poseben poudarek razvijanju in krepitvi varnostne kulture in družbene samozaščite v kra-Ijevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Preventivno so delovali na področju prometne varnosti, I varstva pred požari in zaščiti družbenega in zasebnega premoženja. Seveda pa so vso pozornost posvetili tudi I odkrivanju družbeno negativnih ravnanj in prijavi storilcev, ki so zakrivili kazniva dejanja. Delo de-Ilavcev UNZ je bilo dokaj uspešno tudi zato, ker niso bili osamljeni, ampak so jim pomagali tudi občani krajev-m nih skupnosti, organizacij I združenega dela, služba
družbenega knjigovodstva, občinski upravni organi in pripadniki JLA.
Sedaj pa nekaj konkretnih podatkov! Delavci UNZ in z njimi vred mi vsi smo lahko zadovoljni, da smo v Pomurju s širšo družbeno akcijo dosegli zmanjšanje kršitev javnega reda in miru. Ta prekršek, tudi kaznivo dejanje, je v preteklosti nemalokrat hudo zaskrboval. Tedaj ni minilo veselice, da ne bi bilo pretepov. Zdaj pa je stanje precej boljše, saj kršitve javnega reda in miru na javnem prostoru niso tako pogoste, s tem pa seveda ni rečeno, da jih ni; delavci UNZ so lani evidentirali 1470 takih prekrškov (6 odstotkov manj kot leta 1980). Največkrat so občani JRM kršili v zasebnih prostorih. Pogosti so torej družinski prepiri, kjer je precej ,,vroče”, zato je potrebna intervencija miličnikov in pridržanje do iztreznitve.
Gospodarski kriminal. Delavci organov za notranje zadeve so lani zabeležili 207 primerov tega protipravnega dejanja. Gre predvsem za • kazniva dejanja kot so gra-bež, zloraba položaja, poneverbe in gozdne tatvine. Organi za notranje zadeve so s tega področja posredovali inšpekcijskim organom, carini, SDK in drugim 287 poročil. Lani se je zmanjšalo število kaznivih dejanj nevestnega gospodarjenja in zlorab položaja.
Ko so na petkovi tiskovni konferenci analizirali delo in zapažanja v preteklem letu,
so opozorili tudi na dejanja, ki jih uvrščajo v tako imenovano splošno kriminaliteto. Našteli so jih 1524, kar je za 15 odstotkov več kot leto prej. Ugotovitev, da se je povečal delež kaznivih dejanj otrok (71) in mladoletnikov (168), zelo zaskrbljuje. Gre predvsem za premoženjske delikte, torej tatvine, poškodovanje tujih stvari, odvzem avtomobilov in drugih prevoznih sredstev ... .
jih je pobegnilo s kraja nesreče, kjer so bile hude poškodbe in tako dalje. Ukrepi, ki jih izvajajo miličniki, so torej potrebni in nimamo prav, ko tu in tam trdimo, češ, da so prestrogi. Vse to, o čemer poročamo, se je zgodilo, akoravno je bila preventivna dejavnost milice lani zelo obsežna: pomurski miličniki so namreč opozorili kar 15.441 udeležencev cestnega prometa (5.371 več kot predlani), izrekli so 13.000 mandatnih kazni, 8.800 udeležencev cestnega prometa so zaradi hujših kršitev predlagali v postopek pri sodniku za prekrške (1.703 je bilo vinjenih!), odvzeli pa so tudi 1.799 vozniških dovoljenj. Kaže, da pa se še vedno nekateri vozijo brez izpita, saj so lani prijeli 759 takih .(šoferjev”.
V Pomurju je razmeroma zelo gost promet. Poleg nešteto domačih voznikov, se skozi naše kraje vijejo tudi kolone drugih. K temu seveda prispevajo naši mejni prehodi. Čeznje je lani potovalo 5.112.000 potnikov. Obmejni organi so našteli tudi 1.242.000 osebnih avtomobilov, 9.800 avtobusov (25 odstotkov več kot predlani) itd.
Za konec pa še tole: pogoji 1 za delo organov za notranje zadeve so se v lanskem letu i precej izboljšali, saj sta bila odprta dva nova mejna ' prehoda (Kuzma in Hodoš), ob koncu leta pa je bila v Murski Soboti predana svojemu namenu še poslovna stav- ' ba.
Š. SOBOČAN
Se dovolj zavedamo posledic alkoholizma? '
Alkoholizem med ženskami
Problem alkoholizma med ženskami je iz dneva v dan bolj pereč, saj je alkoholičark čedalje več, posebno med mladino. Razmerje med alkoholiki moškega in ženskega spola se stalno spreminja (pri nas se zdravi ena alkoholičarka na 7 do 8 alkoholikov), ker alkoholizem med ženskami narašča relativno hitreje kot med moškimi.
Zakaj je prišlo do tega? Vzrokov je več, našteli bomo le glavne. Na prvem mestu bi omenili ‘ preobremenjenost žena, ki kljub redni zaposlitvi opravljajo še večino domačih del. Zdravljenka, ki že več let abstinira, nam je tako opisala svoja občutja: ,,Večina žensk je danes zaposlenih, marsikatera je preobremenjena, saj jo poleg napornega dela v tovarni ali pisarni čaka še delo doma, skrb za otroke in družino. Vedno hiti, vendar kljub temu ne more vsega postoriti. Nima časa za sebe, nima časa za razvedrilo, večkrat se že utrujena odpravi na delo. Ženske rade sanjarimo, že v rani mladosti si delamo načrte za prihodnost, vendar se nam ti načrti in življenjski upi radi izjalovijo! Neizpolnjeni življenjski načrti in cilji, nesoglasja v družini, nerazumevanje v službi marsikatero žensko pripeljejo na rob obupa in v trenutku slabosti prvič poseže po alkoholu.”
Kot drugi vzrok bi navedli spremenjen položaj ženske v družbi. Stari ljudski rek pravi, da ni grše stvari na svetu kot je pijana ženska. Že iz tega lahko sklepamo, kako je okolje gledalo na
pijanke. Danes, ko je ženska vedno bolj enakopravna, se zdi nam vsem samoumevno, da tudi dekleta posedajo po lokalih, kadijo in pijejo žgane pijače. Praznovanja v delovnih kolektivih se vse prerada sprevržejo v tekmovanja ,,katera ga več prenese’*.
Ostali vzroki, ki vplivajo na porast ženskega alkoholizma, so v glavnem podobni kot za alkoholizem na splošno.
Zakaj pišemo posebej o ženskem alkoholizmu? Zato, ker ima ta razvada med ženskami svoje posebne lastnosti, ki se odražajo na dru-’ žini in okolici. Ženske ponavadi pijejo skrivaj, same in svojo odvisnost zelo dolgo sprštno prikrivajo. Sele ko zaradi odvisnosti začno zanemarjati svojo zunanjost in prihajajo v spore z okoljem, postanemo nanje pozorni. Od takrat pa do zdravljenja pa navadno preteče še dosti časa. .
Ce je alkoholik mož in oče, je to za družino hudo, če pa je zasvojena žena in mati, je to strašno. Oče je le redkokdaj sposoben prevzeti poleg svoje očetovske vloge v družini še materinsko. Do svoje žene 'alkoholičarke je manj strpen kot žena do moža alkoholika, zato hitro pride do ločitve in razpada družine. Pri tem so najbolj prizadeti otroci, saj pri nobenem od roditeljev ne najdejo pravega zavetja in ljubezni. Pogosto so čustveno in vzgojno zamemarjeni in često zaidejo na kriva pota. Razmere v družini, kjer je pila
mati, nam je doživeto opisala ena od zdravljenk: ,,Prav otroci pri ženah alkoholičarkah najbolj trpijo. Cesto se dogaja, da se mati napije, pozabi na otroke, ne skuha jim in morajo lačni v šolo ali v posteljo. Marsikatera se tudi znaša nad njimi, jih pretepa ali celo podi od doma. Otroci ne morejo verjeti, da je to njihova nekoč tako ljubeča mamica.”
Alkoholičarka zanemarja svojo zunanjost, ne pazi na čistočo in osebno higieno, postaja ji vseeno, kakšna je, izgublja svoje dostojanstvo. Pod vplivom alkohola sklepa občasna poznanstva in često zaide v prostitucijo.
Omeniti moramo še, da je več alkoholičark med samskimi ženskami, ki niso uspele izpolniti svojih življenjskih načrtov in poklicnih ambicij.
Zdravljenje alkoholičark je težavno, saj jim pri zdravljenju redkokdaj stoji ob strani mož. Brez partnerja, brez človeka, ki mu lahko zaupa, pa je rehabilitacija neuspešna in kmalu pride do recidiva.
Za konec preberimo misel, ki naj bo v premislek vsem, ki so zašle na pot alkoholizma: ,,Želim, da bi moji otroci lahko nekoč s ponosom dejali, da je njihova mamica zdravljeni alkoholik. In če me bo moja cela družina razumela takšno kot sem bila in takšno kot želim biti, sem na svojo abstinenco lahko samo ponosna.”
V sodelovanju z zdravljenkama G. K. in G. I. pripravila dr. Zdenka Cebašek-Travnik
'V četrtek, 4. februarja, se je okrog 1130 ure Egon Klobučar iz Radence 216 peljal z osebnim avtom proti Stogov-cem. Pri gasilskem domu v Žepovcih ga je zaradi prevelike hitrosti zaneslo na levo in je z ogledalom na vratih Zadel pe-šakinjo Hermino Vidmer, 34 let, iz Žepovec 58. Zaradi suniva je padla na bankino m se poškodovala.
4. februarja ob 23. uri je izbruhnit požar na podstrešju stanovanjske hiše v Ljutomeru. Razlagove ul. 5. Goreti je začelo v stanovanju 22-Ietnege Jožeta Kramarja. Ogenj j zajel dve omari, drobni inyen tar in posteljnino. Gmotna škoda znaša '30 tisočakov. Izvedenci so ugotovili, da je do požara prišlo zaradi manjše eksplozije v oljni peči. Eksplozija je prebudila Kramarja in ostale stanovalce v 5-sta-novanjski hiši, ki šo se takoj lotili gašenja, tako da intervencija gasilcev, ki so sicer pritekli na pomoč, ni bila potrebna.
Avto je treba zakleniti, sicer se lahko zgodi, da ostaneš brez njega, ali pa ti kdo iz njega kaj sune. To zadnje se je zgodilo Luki Oskomiču, ki je 6. februarja pustil nezaklenjen avto pred gostilno v Ižakovcih, ko pa je naposled vsedel vanj in hotel vključiti radio, je ugotovil. da mu gaje nekdo ukradel. Nepridiprav je vzel s seboj tudi zvočnik. Oskomič je oškodovan za 5.500 dinarjev.
Š. S.
— 600.— Družina Benkovič iz M. Sobote Mala-nova ul. namesto venca na grob pok. mamce Casar Ane iz Bogojine,
— 2000,— Stanovalci ,,starega bloka” G. Radgona, namesto venca na grob pok. Kos Antona iz Radgone,
— 500.— Osn. org. sindikata SO M. Sobota, namesto venca na grob pok. Gyerek Kolomana iz Rakičana,
— 700,— VGE „Mura” TOZD VE M. Sobota, namesto venca na srob pok. Kociper Stefana iz Melinec,
— 500.— Družina Benkovič iz M. Sobote, Mala-nova ul. namesto venca na grob pok. Rožman Marije iz Čopove ul.,
— 600.— Družina dr. Palancsaija iz M. Sobote, namesto venca na grob pok. Hujs Jožeta iz M. Sobote, Mladinska ul.,
— 5U0.— Sindikat osn. šole „17. oKtober” Beltinci, namesto venca na grob pok. Ilovar Ivana iz Ptuja.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Prispevke nakazujte: 51900-679-65849 Pomursko društvo za boj proti raku M. Sobota.	„	,	, „	.
Pomursko društvo za boj proti raku MURSKA SOBOTA
Janez Hujs, 59 let, Murska Sobota, Alija Kardoša 4; Ludvik Flegar, 66 let, Murska Sobota, Kidričeva 4; Janez Horvat, 68 let, Murska Sobota, Partizanska 22; Ivan Ratnik, 76 let, Rakičan; Jožefa Horvat, 54 let, Rakičan 47; Barbara Baligač, 95 let, Lipovci 38; Nikolaj Kološa, 38 let, Ivanovci 3; Martin Zorko, 44 let, Lipa 101; Viktor Gjergjek, 46 let, Krašči 41; Leopold Kosednar, 47 let, Krašči 24; Janez POrš, 48 let, Radovci 72; Karel Gaber, 50 let, Serdica 7; Karel šebjanič, 52 let, Murska Sobota, Lendavska 14; Bela Beznec, 55 kt, Murska Sobota, Čopova 24; Nikolaj Kardoš, 60 let. Murska Sobota, Razlagova 11; Jože Kumin, 60 let, Satahovci 54; Franc Perdigal, 65 let, Dokležovje 44; Jože Kovač, 65 let, Adrijanci 60; Anton Bencik, 66 let, Murska Sobota, Kroška 36; Frančišek Toplak, 69 let, Noršinci 24; Viljem Celec, 71 let, Gornji Slaveči 47; Geza Kulič, 71 let, Vaneča 40; Franc Granfol, 72 let, Bakovci, Stara ulica 4; Alojz Marič, 73 let, Murski Črnci 20; Viljem Bauer, 73 let, Grad 24; Ludvik Gašpar, 74 let, Lucova 35; Geza Gorza, 74 let, Ivanovci 9; Štefan Kociper, 76 let, Melinci 197; Jože Varga, 77 let, Gradišče 7; Matija Šajnovič, 77 let, Melinci 49; Karel Krpič, 77 let, Gornji Slaveči 53; Karel Mešič, 79 let, Dolenci H5; Alojz Kous, 80 let, Beltinci, Panonska 52; Aleksander Roudi, 80 let, Kovačevci 13; Ivan Mariša, 82 let. Lipovci 53; Aleksander Sedonja, 84 let, Vaneča 5; Lovrenc Ropoš, 85 let, Cepinci 58; Anton Kral, 88 let, Gerlinci 36; Marija Rožman, 35 let, Murska Sobota, Čopova 12; Katarina Horvat, 50 let, Beltinci, Poljska 14; Terezija Gom-boc, 60 let, Sodišinci 49; Gizela Kukojca, 60 let, Krnci 11; Jolanka Kočiš, 61 let, Lončarovci 52; Ljudmila Manhart, 64 let, Hrastje-Mota 33; Elizabeta Kovač, 66 let, Prosenjakovci 34; Helena Beznec, 67 let, Poz-nanovci 13; Marija ŠadI, 67 let, Kruplivnik 35; Marija Miholič, 68 let, Cernelavci 17; Terezija Rous, 71 let, Melinci 124; Uka Horvat, 72 let, Niiskova 19; Marija Kokaš, 72 let, Vadarci 101; Marija Banfi, 73 let, Puconci 83; Rozalija Vild, 74 let. Murska Sobota,. Kroška 38; Verona Rac, 75 let, Radovci 17; Karolina Horvat, 75 let, Središče 1; Jožefa Cizel, 76 let, Noršinci 12; Terezija Gubič, 76 let, Trdkova 63; Helena Orban, 79 let, Hodoš 39; Helena Contala, 80 let, Dolnji Slaveči 130; Katarina Apa-tič, 81 let, Ižakovci 123; Etelka Kolmanko, 81 let, Cankova 49; Julijana Fartek, 82 let, Trdkova 90; Pavla Rehn, 84 let, Murska Sobota, Cirilme-todova 24; Terezija Kovač, 84 let, Dolič 138; Rozalija Baragi, 85 let, Rakičan 142; Frančiška Kocjan, 86 let, Krog 76; Marija šoštarec, 86 let. Krajna 34; Terezija Glažar, 91 let, Korovci 16; Ana Pozvek, 92 let, Dolnji Slaveči 155; Terezija Gojdina, 93 let, Murska Sobota, Ivana Regenta 11.
Janez Sovec, 46 let, Moravci 12; Janez Žganjar, 69 let, Ljutomer, Partizanska 1; Alojzija Bratina, 85 let, Križevci 39; Denis Babič, 1 dan, Logarovci 42; Jože šef, 45 let, Plešivica 28; Franc Brunčič, 71 let, Iljašev-ci 53; Franc Hanžič, 72 let, Lukavci 81; Viktor Kranjc, 75 let, Cven 32; Franc Bohinec, 76 let, Šprinc 22; Franc Cimerman, 79 let, Globoka 58; Franc Belci, 81 let, Nunska graba 43; Maksimilijan Kapfer, 81 let, Gresovčak 31; Jože Čurič, 85 let, Precetinci 3; Martin šonaja, 97 let, Veržej 23; Julijana Horvat, 16 let, Kopriva 7; Barbara Bedekovič, 46 let> Šprinc 30; Klara Benko, 56 let, Bučkovci 110; Marta Sodec, 59 let, Precetinci 42; Alojzija Petkovič, 72 let, Vučja vas 45; Marija Golob, 74 let, Cuber 20; Marija Horvat, 78 let, Mota 10; Katarina Tratnik, 79 let, Ljutomer, Zacherlova 12; Ana Potočnik, 82 let, Gresovčak 1; Katarina Trstenjak, 82 let, Stara Nova vas 54.
Potrošnik TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu Flisar Marjane) — din 500,00; Franko Karel Puconci 33 (namesto venca pok. Kuhar Terezije iz Markičavec) — din 500,00; Franko Franc — Olga, Puconci 79 (namesto venca za pok. Kuhar Terezijo iz Markičavec) — din 500,00; Agrotehnika — Gruda — din 1.000,00; OO Sind. občine Murska Sobota (namesto venca na grob pok. delavca SO M. Sobota v pokoju Hujs Jožefa iz M. Sobote, Mladinska ulica) — din 500,00; Potrošnik iz M-. Sobota (namesto venca na grob pok. očetu Kovač Marjance) — din 500,00; OOS ABC Pomurka TOZD Predelava M. Sobota (namesto venca na grob pok. Džuban Štefana) — din 700,00; Družina dr. Kastelic, M-Sobota, St. Kovača 2 (namesto venca na grob pok. Hujs Jožefa iz M-Sobote) — din 1.000,00; OO; OOS Zavod za časopisno in radijsko dejavnost M. Sobota (sodelavci — namesto venca na grob pok. tastu Štefana Dravca) — din 500,00;Hiršl Magda, Temlinova ul. 3, M. Sobota (za uspešno operacijo in nego) — din 600,06; Pavel Terezija, Temlinova ul. 1, M. Sobota (namesto cvetja na grob pok. Kovač Kristjana, M-Sobota, Lendavska 10) — din 500,00; Klepec Božo M. Sobota, Miklos Kuzmiča 14 (namesto venca na grob pok. bratu šnurer Avgusta >z Skakovec) — din 500,00; Potrošnik TO IZ (namesto venca na grob pok. očetu od Kovač Majde) — din 500,00;
Darovalcem se zahvaljujemo!
Prispevek nakazujte na račun: 51900—763—30297
। poroke _
Marjan HORVAT, vodovodni inštalater, Otovci 14, in Cvetka BARBER, medicinska sestra, Peskovci 29; Vujadin VRHOVAC, ključavničar, Čivčije 12, in Marijana MAČEK, natakarica, Vadarci 74, Drago KOZAR, šofer, Okoslavci 29, in Majda BAGARI, administratorka, Bakovci, Cvetna 30; Evgen LEANDRES, delavec, Cer-nelavci 74, in Frančiška BARANJA, delavka, Cernelavci 74.
ČESTITAMO!
VADARCI — Marija Gjergjek (4), Milan Vukan (2), Dani Milan (?)’ Elek Vukan (5), Leopold Tanacek (9), Terezija Baranja (16), 9^' Horvat (2), Marjeta Horvat (1), Milan Merklin (1), Šarika Merklin (D> Veronika Gjergjek (1), Jože Gjergjek (2), Milan Vogrinčič (3).
STRAN 18
VESTNIK,11. FEBRUARJA 19^
POHIŠTVO LIP BLED
lesna industrija
M26Č bled ljubljanska c32 talafon. 0M-77M1 Telegram Hp bi »d lele* 34 S25 bp**

M

Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno pr^	^bpežnoštz bX^pXm'ptmaga pri usklajevanju in poživitvi
ambientu. PohišNo LIP Bled z razkošnimi oblikami m dimenzijam, poudarja trdnost P	nrozornim
prostora.	k . __ DOvršinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakira p
Pohištvo LIP Bled je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega , p
nitrolakom v polovični mat izvedbi.	___D^-rikoitn se in zadovoljni boste!
Pohištvo LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom Prepričajte se m zaoovoij
2. Komisija za delovna razmerja Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota RAZPISUJE prosta dela in naloge
HOTELSKA FAKULTETA OPATIJA - ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA - DISLOCIRANI ODDELEK BLED

DELOVNA ORGANIZACIJA
AGROSERVIS, p. o
Murska Sobota
-'
' —
Računovodje
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
— da imajo končano I. ali II. stopnjo fakultete ekonomske smeri,
5 let delovnih izkušenj.
Delo in delovne naloge razpisujemo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za ekonomiko in urbanizem, p. o. Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 pod oznako: ,,Komisija za delovna razmerja".
vas tednik
VESTNIK
te vaše vozilo ni tehnično brezhibno, če čutite posledice zime ali če z rednim vzdrževanjem želite Podaljšati njegovo uporabno dobo, vam priporočarrfo naše
SERVISNO —PRODAJNE USLUGE
ki zajemajo programe:
3
Prodaina mesta JEKLO-TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA - KRIŽEVCI V PREKMURJU -LENDAVA
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE ram G O R N J A R A D G O N A
odprto prvenstvo za pokal kluba mladih.
Prvenstvo bo v soboto, dne 20. februarja 1982 ob 8.00 uri v prostorih kluba mladih. Prijavijo se lahko vsi, ki niso registrirani za ligaška tekmovanja.
Prijave sprejema klub mladih, Trubarjev drevored 4 vključno do 20. februarja 1982 do 7.30 ure, ko bo tudi žrebanje parov.
Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26,	/	'
J.PRASSL
° 'n strokovno delu mehanikov, bo podaljšalo uporabno dobo vašega vozila.

STROKOVNA TRGOVINA ZA VODOVOD, CENTRALNO KURJAVO IN GORILNIKE — rezervni deli za vse vrste gorilnikov, črpalke za centralne peči, — tanki za gorivo vseh velikosti, — gospodinjske potrebščine, razstava kopalnic, — štedilniki z možnostjo priključitve na centralno kurjavo.
Radgona - Glavni trg 6
Radkersburg, Hauptplatz 6
11- FEBRUARJA 1982
STRAN 19
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE GORNJA RADGONA Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Slaptinci in k. o. Lomanoše
OBVESTILO
Komisija za izvedbo komasacije zemljišč v k. o. Slaptinci in k. o. Lomanoše obveščaj daje na sedežu krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici in krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica razgrnjen predlog projekta razdelitve zemljišč na komasacijskem območju k. o. Slaptinci in k. o. Lomanoše. Predlog projekta je razgrnjen od 10. februarja do 1 2. marca 1982.
Komisija poziva komasacijske udeležence in druge, ki imajo v komasacijskem postopku kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe in predloge pismeno na sedežu Kmetijske zemljiške skupnosti občine Gornja Radgona od vštevši 22. februarja do vključno 26. februarja 1982, in sicer vsak dan od 13. do 15.ure. V tem času se lahko podajo pripombe in predlogi tudi ustmeno na zapisnik na istem mestu.
Predsednik komisije Dipl. iur. Anton Novak, I. r.
H	kze/a te je kruta zemlja črna,
''l,e solze nam teko, dragega očeta
•	nikdar z nami več ne bo.
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po hudi in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi mož. oče, sin. brat in dedek
Jože Forjan
i'z Lipovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter nam z besedami tolažbe pomagali premagati neizmerno žalost in bolečino. Posebno se.zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, njegov mnogo prerani grob pa zasuli z venci in cvetjem. Hvala vsem pevcem za odpete žalostinke in tov. Tratnjeku za ganljive besede ob odprtem grobu. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, zdravniškemu osebju internega oddelka v Rakičanu, ki so se do zadnjega trenutka borili za njegovo življenje, mu pomagali lajšati bol v tej težki bolezni in kolektivu GD Konstruktor TOZD Pomurje.
Še enkrat vsem — iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sinovi Marjan z družino, Drago, Boris in Stanko, mama, brat Alojz in sestra Marija z družino ter ostalo sorodstvo
SGP KONSTRUKTOR MARIBOR n. sol. o., TOZD GRADBENIŠTVO POMURJE MURSKA SOBOTA, n. sol. o. ŠTEFANA KOVAČA 10
OBJAVA_______________________
Obveščamo interesente, da gradimo na stanovanjskem kompleksu Lendavska — sever v Murski Soboti lokale, namenjene za preskrbo in usluge občanov naslednjih ali sličnih dejavnosti:
— pediker, maniker
— ekspres čevljarstvo
— zlatarstvo in graverstvo
— prodaja časopisov in revij
— knjigoveznica — urarstvo
— torbarstvo in krznarstvo
— servis radio in TV
— kozmetika in maserstvo
— šiviljstvo, krojaštvo
— prodaja spominkov in časopisa
— izdelava štampiljk in ključev
— ali slične dejavnosti, ki služijo za preskrbo in usluge občanov.
Za nakup oziroma pridobitev lokalov je dana možnost najetja kredita pri LB —. Pomurski banki M. Sobota na osnovi veljavnega pravilnika za kreditiranje občanov za razvoj malega gospodarstva.
Vsi interesenti, ki so zainteresirani za nakup, naj se prijavijo na sedežu podjetja do 15. II. 1982, kjer dobijo podrobnejše informacije.
INA Nafta Lendava, delovna skupnost skupnih služb,
preklicuje
javno licitacijo za rabljeno cisterno 10.0001, ki je bila med ostalim objavljena v 4. št. Vestnika. dne 4. februarja 1982.
PZC TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota objavlja
javno licitacijo
za prodajo odpadkov hrane (pomij).
Licitacija se bo vršila v ponedeljek dne 15.2.1982 ob 10.00 uri v skladiščni pisarni bolnišnice v Murski Soboti. Cenik bo predložen na licitaciji.
Za vse, ki kupujete za industrijo, obrt in za organizacije, ki v svojih delavnicah potrebujejo stroje, opremo in rezervne dele, bo
so


če nas boste obiskali in si ogledali našo bogato ponudbo:
povzetju, strokovno svetovanje in prospekte.
Blagovnica v Mariboru, prodajalna v Ptuju, predstavništvi v Mariboru in v Celju, grosistični oddelki in predstavništvo v Ljubljani na Dalmatinovi 2, Blagovnica v Ljubljani, prodajalni na Topniški in v Hali Vlil na Šmartinski 152, ter prodajalni v Domžalah in v Kamniku,
predstavništvo v Kopru in prodajalna v Metliki, predstavništva v Zagrebu, Pulju, na Reki in v Splitu, predstavništvo in prodajalna v Sarajevu, imajo na zalogi vse, kar potrebujete.
Metalka, tudi za vas!
@ metalka
V bolečinah si živela.
MBPNw®	:meraj bila si vesela.
zdaj te črna zemlja krije,
JF ’ "	srce tvoje več ne bije.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 10. letu starosti za vedno zapustila naša draga hčerkica, sestrica in vnukinja
Simonca Felkar
iz Serdice
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago hčerkico.pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter mladinkam, ki sojo ob krsti spremljali do njenega preranega groba in ji izrekli zadnje slovo. Zahvala tudi dr. Kocjančičevi ter ostalemu medicinskemu osebju otroškega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Serdica, -30. januarja 1982
Žalujoči: očka, mamica, sestrica Jožica, bratec Darko, stari starši in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
Antona Prša
iz Ižakovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, hčerki Ivanka in Stanka ter sin Zvonko
HHKSMB	S cvetjem tigrob krasimo,
*v trajno ljubezen in spomin.
'	' IBnr	cvetje s solzami svežimo,
Imk	a v srcu je polno bolečin
' V SPOMIN
5. februarja sta minili dve leti tihega žalovanja, odkar je neusmiljena usoda pretrgala nit mladega življenja
Jožeta Barbariča
iz Dolenec
Ljubi mož. očka in zet — zelo te pogrešamo. Naš dom je ostal pust in prazen. S solznimi očmi gledamo sledove tvojih pridnih rok in v naših mislih je topla misel nate, katero nam nihče ne more vzeti. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate in ohranjate v lepem spominu.
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
VESTNIK,11. FEBRUARJA 1982
STRAN #
.	ZAHVALA
ijlv	Ob boleči izgubi našega dragega očeta in dedka
Stefana Hauka
iz Rankovec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje ter nam v najtežjih trenutkih pomagali.
Iskrena hvala predstavnikom Mestne geodetske uprave Ljubljana in kolektivu Jugobanke M. Sobota. Hvala govorniku tov. Kosu za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI
orodij za obrtništvo, orodjarstvo in industrijo, diamantnih rezalk za kamen in drugih diamantnih brusnih orodij, ležajev, vijakov in elektrod in drugega blaga iz naše specializirane ponudbe strojev, opreme in nadomestnih delov.
Priporočamo posebne usluge: naročanje po telefonu, dobava blaga po
Radijski in televizijski spored od 1 2. do 1 8. februarja
PETEK
SOBOTA
NEDEUA PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
, RADIO MURSKA SOBOTA : MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA
15.30-Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00-DNEVNIK, 16.10-Ob koncu tedna (Kulturni koledar, šport ob koncu tedna, Povabilo), 17.00-Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00-Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
15.30-Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00-DNEVNIK, Prijetno soboto vam želimo (Naš nasvet, Sobotna reportaža, Iz naših časopisov), 16.45-Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00-Prenos sporeda RLJ.
10.05-Najlepše želje s čestitkami ih pozdravi, 11.00-Sre-
Čanje' skem
na pomur-valu, 12.00-
TV-mm mNA TUBLJAM
8.50 TV v šoli: TV koledar, Francoščina, Književnost v NOB, 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli (do 12.10), 15.30,TV v šoli: Francoščina, TV gledališče (do 16.30), 17.25 Poročila, 17.30 Kaj je novega na Podstrešju, otroška serija TV Zagreb, 18.00 Slovenski pihalni orkestri, 18.30 Obzornik, 18.45 Človekovo telo: Kaj človeka drži pokonci, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio noatj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Podnajemniki , 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne Prezrite, 21.10 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1951 — 2. del dokumentarna serija, 21.55 Poročila, 22.00 Spremljajmo — sodelujmo! športna oddaja, 22.10 Nočni kino: Valentino, angleški film.
8.10 Poročila, 8.15 Potovanje škrata Spančkolina češka risana serija, 8.25 Ciciban dober dan: Civ, čiv, še dolgo bom živ — 2. del, 8.40 ZBIS — S. Rozman: Oblaček Pohajaček, 8.55 Kuhinja pri violinskem ključu: Peter in volk, 9.25 Kaj je novega na podstrešju otroška serija TV Zagreb, 9.55 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd, 10.25 Zgodovina letalstva, francoska serija, 11.20 Za zdravo življenje, 2. del, 11.30 Otrok in igra: Igrajva se, 11.50 Propagandna oddaja, 11.55 Garmisch—Parten-kirchen: Smuk za moške,
Spored v madžarskem jeziku, 13.00-Doma in onkraj meja, 13.30-V NEDELJO POPOLDNE, 14.30-Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00-Vključitev sporeda RLJ.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
15.30-Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00-DNEVNIK, 16.10-Spored slovenske narodno-za-bavne glasbe, 16.30-
Športna
oddaja,
16.40-Najbolj iskane plošče prejšnjega tedna, 17.00-Prenos sporeda RLJ.
15.30-Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00-DNEVNIK, 16.10-Glasbena oddaja, POTA MLADIK, 17.30-Radijski disco club, 18.00-SOTOČ-JE, 18.45-Prijetni
glasbeni
utrinki,
19.00-Prenos sporeda RLJ.
prenos, čila
13.00/30 Poro-
(do 13.05/35
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
TV LJUBLJANA
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
Oddajniki II. TV mreže:
17.10 TV dnevnik v Madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Nihče kakor jaz, otroška oddaja, 18.15 Beseda mladih, 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Moj svet glasbe, 20.50 Zagrebška panorama, 21.05 Porota, dokumentarna oddaja, 22.10 Veronique, francoski film (do 23.30).
14.25 Nogomet OFK Beo-grad:Dinamo, prenos v odmoru . . ., 16.15 SP v bobu štirisedu, posnetek iz St. Moritza, 16.45 Košarka Iskra Olimpija:Cibona, prenos (za JRT I) v odmoru . . ., 18.15 Muppet Show, 18.45 Naš kraj, 19.00 Zlata ptica, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 TV križanka, 21.35 Zrcalo tedna, 21.50 Nevada Smith, ameriški film, 23.50 Poročila.
Oddajniki II. TV mreže:
16.35 Otroški Šlager ,.Zagreb 81”, 17.35 Vroči
veter 18.30
19.00
19.30
humoristična serija, Glasbena oddaja, Narodna glasba, TV dnevnik, 20.00
TV ZAGREB
Prvi program
8.50 do 12.05 Mladinski Program, 15.45 do 16.30 Mladinski program, 17.35 Zabavna oddaja, 17.40 Poročila, 17.45 Nihče kot jaz, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Beseda mladih, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje Charlesa Darwina, 21.05 Zabavnoglasbena oddaja, 21.50 Dnevaik, 22.05 Film.
TV kaseta: Alma Ekmečič, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.55 Športna sobota, 22.15 Izziv novega, dokumentarna serija (do 23.15)
8.25 Poročila. 8.30 Živ žav, otroška matineja, 9.20 Propagandna oddaja. 9.25 Garmisch—Parten-kirchen: SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka. 11.00 Tv kažipot. 11.20 Propagandna oddaja. 11.25 Garmisch—Parten-kirchen: SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka. 12.30 Poročila (do 12.35). 13.10 Prebujajoča se dežela. ameriška nadaljevanka. 14.45 SP v bobu Štirisedu. posnetek iz St. Moritza. 15.30 Zgodnja pomlad, kitajski film. 17120 Poročila. 17.25 625. 17.55 Športna poročila. 18.10 Trifkovič Ljubezensko pismo, drama TV Skopje. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 S. Pavič: Zadnje dejanje, nadaljevanka TV Beograd. 21.35 Športni pregled. 22.20 Poročila ODDAJNIKI. II. TV MREŽE:
15.45 Mednarodni turnir v boksu »Beograjski zmagovalec«. 18.30 Glasbena oddaja. [9.30 TV ' dnevnik. 20.00 Čas jazza.
20.45 Včeraj danes, jutri. 21.05 Mongolski cirkus, mongolski dokumentarni film. 21.35 H. Fallada: ČLOVEK HOČE NAVZGOR. TV nadaljevanka (do 22.30).
8.45 Tv v šoli: TV koledar. Tri basni. Priča: Balada o Romih. Od Kolpe do Velebita. 10.00 Poročila. 10.05 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka Naši kraji, Mali program. Risanka, Iz arhiva šolske TV. Zadnje minute (do 12.10). 15.55 Kmetijska oddaja TV Novi Sad. 16.55 ^Poročila. 17.00 Zgodovina letalstva, 'francoska serija. 17.55 Delegatski vodnik: Družbenopolitične organizacije v delegatskem sistemu. 18.30 Obzornik. 18.45 Kontra ritem, mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. Foerster: GORENJSKI SLAVČEK, li-rično-komična opera. 21.15 KULTURNE DIAGONALE. 22.00 V znamenju.
8.55 TV v šoli: TV koledar. Varnost v prometu. Gorstva Jugoslavije, Dnevnik 10. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Zeliščni, laboratorij. Risanka, Književnost in jezik, Mali program. Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.00) 15.45 Šolska TV: Ustvarjanje federacije. Pod snežno streho. 17.15 Poročila. 17.20 Potovanje Škrata Spančkoli-na. češka risana serija. 17.30 Plesi iz Gvajane. 18.00 Pisani svet: Nenavadni dogodek v gozdu. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi—-Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.53 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Soočanja. 21.00 Propagandna
TV ZAGREB
TV AVSTRIJA
Prvi program
„ 9.00 Jutranja poročila, '•05 Mladinski program, O.3o Jane Eyre (film), 2-15 Ljudje in opice, 13.00
Opoldanska redakcija, 7.00 Mladinski program, ‘8.00 Pan-optikum, 18.30 “fužinski magazin, 19.00 ^strija v sliki, 19.30 Čas v 21 >’ 20-15 Stari (ser. film), iJ'n Dokumentarna odda-1  22.20 Nočni studio ^rugi program leti2°'15 Srečanje s 3. tisoč-da„em’ 21.00 Raziskovanja ;an«, 21.15 Politika v pe-£kln 10 pred 10, 22.20 Od-^^anje (film).
Prvi program
9.30 do 11.50 Izobraževalni spored, 11.55 Smučanje, 14.05 Poročila, 14.15 TV koledar, 14.25 Nogomet: OFK Beograd—Dinamo, 16.15 Bob (prenos), 16.45 Košarka: Iskra Olimpija—Cibona, 18.15 Naj se sliši glasba, 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevi, 20.00 Smrt na Nilu (film), 21.40 Dnevnik, 22.00 V soboto zvečer.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila,' 9.05 Mladinski program, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.^0 Amfitrion (film), 17.00 Abeceda športa, 17.30 Mladinski program, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Nora dvojica, 21.00 Zabava z vampirji, 21.55 šport, 22.15 Liberace.
TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
VESTNIK
ODDAJNIK1
MREŽE: 17.10 TV madžarščini.
II. TV
dnevnik v
17.30 TV
dnevnik. 17.45 Lukičiada. otroška oddaja. 18.00 Miti in legende, otroška serija. 18.15 Tudi ti so naši otroci, izobraževalna oddaja. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 10.00 Znanost in mi. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.05)
TVZAGREB
TV ZAGREB
Prvi program
9.50 Mladinski program, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Svetovalnica za starše, 13.30 Otok Hvar, 14.00 Studio 041, 14.30 Smučanje, 15.15 Kozmos, 16.15 Nož v glavi (film), 17.45 Pretežno jasno, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zadnje dejanje (dramska ser.), 21.35 Športni pregled, 22.20 Dnevnik.
Prvi program
8.45 do 12.10 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.35 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Lukicijada, 18.00 Miti in legende, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Bjelovara, 18.45 Kontraritem, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dobrodelka (drama), 20.55 Izbrani trenutek, 21.00 Svet danes, 21.45 En avtor, en film, 22.00 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Uvod v koncert,
11.15 ORF stereokoncert,
12.25
Vzgojna oddaja,
15.10 Večno pojo gozdovi (film), 16.45 Mladinski program, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Srečanje človeka in živali, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Spoznanja prevaranta Felixa Krulla, 21.15 Balet, 22.05 šport.
Prvi program .
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Večno pojo gozdovi (film), 12.05 Kako rešiti Galapagos, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 šport v ponedeljek, 21.00 Kaz and Co (film), 21.50 Večerni šport.
TV MADŽARSKA
ljubljanska banka
Pomurska banka
oddaja. 21.05 ' NANA. 1. del nadaljevanke, znamenju ODDAJ ANIKi MREŽE:
E. Zola: francoske 22.00 V
II. TV
17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oda-ja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Prijatelji glasbe: 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Izviri (do 22.20).
OPOMBA: Košarka — polfinale pokala evropskih pokalov
tV ZAGREB
Prvi program
8.55 do 12.10 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.20 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Palčki ne vedo, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Prijatelji'glasbe, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, 20.50 Ujetnik 2. avenije (film), 22.40 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Amfitrion (film), 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Argumenti. 21.15 Dan življenja.
Drugi program
17.45 šolska TV, 18.00 Usmeritve, 18.30 Čisto navadna neumnost, 19.20 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijski kviz, 21.03 Svojčas, 21.50 10 pred 10 in klub 2.
TV MADŽARSKA
15.30-Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00-DNEVNIK, 16.10-Nekaj minut z... , 16.30-Koncert na domačem valu, 17.00-Prenos sporeda Radia Ljubljana.
15.30-Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00-DNEVNIK, 16.10-Glasbena oddaja, 16.30 Delegatska tribuna, 17.00-Prenos sporeda RLJ.
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli: TV koledar. Peta državna konferenca KPJ, Glamoč. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.10). 17.25 Poročila. 17.30 Ciciban, Dober dan: Pekarna. 17.45 Katka, poljska otroška nadaljevanka. 18.15 Pozdravljena, Makedonija. 18.30 Obzornik. 18.45 Zapisi za mlade: Jurij Gregorc. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: J. A. Martin—
FOTOGRAF, film. 21.40
kanadski Miniature:
Fran Tratnik. 22.00 V znamenju
/o ljubljanska banka
Pomurska bank«
ODDAJNIKI
MREŽE:
17.10 TV madžarščini.
II. TV
dnevnik v 17.30 TV
dnevnik. 17.45 Čas za pravljico, otroška oddaja. 18.15 Naša obramba. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kultura danes. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Sir Laurence Olivier je izbral za vas: T. Williams: Mačka na vroči pločevinasti strehi. 22.45 Knjige in misli (do 23.15).
OPOMBA: KOŠARKA ZA POKAL PRVAKOV - PARTIZAN: SQUIBB.
TV ZAGREB
Prvi program
9.00 do 12.10 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Minute za pravljico, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Varaždina, 18.45 Aktualnosti, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna sreda, 22.15 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Vzemi denar in beži (film), 12.00 Argumenti, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 SOS v oblakih (film). Drugi program
16.45 Iz parlamenta, 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Čisto navadna neumnost, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kulturni žurnal, 21.00 In ker sem videl, 21.50 10 pred 10, 22.20 Frankenstei-nova zabava (film).
] TV LJUBLJANA
8.55 TV v šoli: TV koledar, Dijak ali vprašaj, Luna, Biologija. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Mali program, Risanka, Pravljica, Zadnje minute (do 12.40). 15.35 Šolska TV: Ustvarjanje federacije, Pod snežno streho. 17.05 Poročila. 17.10 ZBIS — S. Rozman: (Oblaček pohajaček, otroška risana serija. 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu: O gramofonski plošči. 18.00 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Na sedmi stezi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio • nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.30 Sodobniki: I Jože Javoršek. 22.00 V znamenju.
VESTNIK
ODDAJNIKI
MREŽE: 17.10 TV madžarščini.
II. TV
dnevnik 17.30 TV
dnevnik. 17.45 Prvi cvetovi, otroška serija TV Skopje. 18.15 Znanost. 18.45 Banatske pripovedi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Življenje je masovni pojav, oddaja o filmu. 22.05 Poročila (do 22.10)
TV ZAGREB
Prvi program
8.55 do 12.10 Izobraževalni spored, 15.30 do 16.00 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Prvi cvetovi, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Banatska pričanja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.20 Kvizkoteka, 22.25 Dneynik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 SOS v oblakih (film), 12.10 Romanca, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.30 Mladinski program, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Truplo na počitnicah (film), 21.50 Stalinovo zlato, 22.35 Večerni šport.
Drugi program
16.30 Iz parlamenta, 17.45 Šolska TV, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Cisto normalna neumnost, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Dober večer Mireille, 21.45 Reklame, 21.50 10 pred 10 in klub 2.
TV MAD2ARSKA| TV MADŽARSKA
! 8-05 in 14.15 šolska TV. Tv V'har dotakne hišo, ‘hm. 18.05 5 minut me-to?L°lo8iie. 18.10 Inšpek-18 dn	£P°ved. razgovor.
Bujr	Športna dvorana
n a‘mpešta; načrti in stvarjo (L 19.30 TV dnevnik.
Delta, znanstveni r^8a?ln- 20.25 še pol ni 21 'in „ z- 20.55 Risanka, min ,, 'jana noč. 22.05 Krinka. 23.25 TV dnevnik.
8.05 Šolska TV. 8.40 Za narodnosti. 9.00 TV reprize. 14.20 Risanka. 14.45 Živalski svet Iberije. 15.25 Filatelija, 16.20 Zvestoba do poklica. 17.05 Ob Dnje-pru. 17.35 Feleki Kamill. 18.15 Dok. film. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: 1. Klovni, akrobati, 2. Homor Harold, 3. Frapant-ne povesti, 4. Kriminalka, 5. Disko, 6. Srčni utrip, TV film. 23.15 TV dnevnik.
8.25 Šola za vsakogar.
9.25 Spored za otroke. 11.50 Glasbeni butik. 14.25 Folklora za mladino. 14.55 Želeli ste, spored po želji gledalcev. 17.30 Spored prihodnjega tedna. 17.55 Kviz.
19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Oklahomska nafta, ameriški film. 21.50 športne vesti. 22.00 Pogovor o operi: Puccini, Pepelka. 22.35 Poročila.
Drugi program
18.00 Vidiki, 18.30 Čisto normalna neumnost, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljuba družina, 21.05 Grenka zmaga, 21.50 10 pred 10, 22.20 M. A. S. H. (film).
TV MADŽARSKA
15. februarja — ponedeljek: Ni sporeda
8.00 in 14.00 Šolska TV. 16.10 Miniature iz Mozartovega življenja. 17.15 Sedanjost in bodočnost medicinske znanosti. 18.00 Operetni spored Roberta Ratonyija. 18.30 Spored Studia - Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kaviar m vedno potreben, nadaljevanka. 20:55 Studio 82, kulturni tednik. 21.55 Psi-fi, biologija duševnih pojavov. 22.35 TV dnevnik.
8.05 in 13.15 šolska TV. 10.20 Charliejevi angelčki, kriminalka'. 11.35 Glasbeni film. 14.15 Strogo nadzorovani vlaki, češki film. 16.00 Začetek, TV igra. 17.00 Športni muzej. 17.20 Za naše zdravje. 17.30 Svet jezika. 18.15 Zlato našega stoletja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmska komedija.
21.20 Zapojmo. Portreti; delavska
22.10 Namenjam . .
TV dnevnik.
21.30 straža. . 22.50
9.05 in 14.15 Šolska TV.
16.25 British Museum.
16.50 Pomagajmo slepim.
17.05 Poklicna posvetovalnica: ,,naftaš”. 17.20 Per-petuum mobile. 18.00 TV borza. '18.10 Telešport. 18.35 Nemimi otok Ciper.
19.30 TV dnevnik. 20.00 Pravni primeri. 20.40 Umetnina tedna. 20.45 Panorama; svetovna politika.
21.35 Išče se reporter. 23.05 TV dnevnik.
STRAN 21
11. FEBRUARJA 1982
PETEK, 12. februar — Damjar SOBOTA, 13. februar — Katarina
NEDELJA, 14. februar — Valentin
PONEDELJEK, 15. februar — Jovita
TOREK. 16. februar — Julijana SREDA, 17. februar — Aleš ČETRTEK, 18. februar — Simeon
»PARK« MURSKA SOBOTA
12.	februarjaob 17. in 19. uri ter 14. februarjaob 15.. 17. in'19. uri zahodno nemški barvni vistavisi-onski film: »RESNIČNE ZGODBE« IV. del. Ogled filma mladini do 16. leta prepovedan.
15.	februarja ob 17. in 19. uri češki barvni vistavisionski film: »SENCE VROČEGA POLETJA«;
16.	do 18. februarjaob 17. in 19. uri italijanski barvni vistavision-ski film: »NEMORALNE NUNE«; ogled filma mladini do 16. leta prepovedan.
SALOVCI
12.	februarjaob 19. uri ameriški film: »INVAZIJA TRETJIH BITIJ«;
13.	februarja ob 19. uri. 14. februarja ob 17. uri ameriški film: »GLASBE NIKOLI DOVOLJ« in od b 19. uri ameriški film: »INVAZIJA TRETJIH BITIJ«;
17.	in 18. februarjaob 19. uri nemški film: »POROČILO IZ ST. PAULIJA«;
MOTOKULTIVATOR SPECIAL s kosilnico in obračalnikom prodam. Marjana Magdič, Radomerje 7/A, p. Ljutomer. In-45 WARTBURG, letnik 1974, v voznem stanju, ugodno prodam. Ko-šalec, Prešernova 9/A, telefon 81-191.In-43
HLADILNIK IN KAVČ PRODAM. Edita Sarkanj, Čemelavci n. h. M-368
RENAULT 6 TL, letnik 1970, registriran, v voznem stanju, ugodno prodam. Leo Jagerič, Police 18, p. Gornja Radgona. M-369
VW 1300, letnik 1969, škodo 110 L, letnik 1980 in peč za centralno kurjavo, 35.000 kalorij, prodam. Vzamem tudi ček. Trnje 150, p. Črenšovci. M-370 KOMBINIRANO PEČ za kopalnico — italijansko, prodam. Dobrovnik 166. M-371
RENAULT — 4 SPECIAL, nujno prodam. Naslov v upravi lista. M-371
DVOREDNE ORGLE z ojačevalcem tiger in ojačevalec za kitaro, orodam. Krog 132. M-373 TRAKTOR STEYER, 15 KM, s priključki, prodam. Roman Salaj, Plitvice 5, p. Apače. M-374  TRAKTOR STEYR 180 s koso in motorno kolo MZ 150 ccm, letnik 1980, prodam. Lainšček, Dolenci 25. M-375
FIAT 1300, registriran do konca leta, ugodno«prodam. Ludvik Novak, St. Rozmana 4, M. Sobota. M-376
HRASTOVE PLOHE PRODAM. Borejci 20. M-378
SVINJO ZA ZAKOL, krmljeno z domačo krmo, prodam. Naslov v upravi lista. M—274
ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke prodam. Miholič, Borejci 17. M—398
STANOVANJSKO HlSO z gospodarskim poslopjem v Lipi, vse-' Ijivo takoj, prodam. Cena po dogovoru. Ogled je možen vsak dan. Interesenti se naj oglasijo v" Renkovcih 60, p. Turnišče. M—400
MAJHNE PSE PRODAM. Krajna 56. M—401
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer— Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor:
Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Stefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo^ Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinaiji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—-25730—30—4—-01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
ČELNI TRAKTORSKI NAKLADALEC ZA IMT 533 (35 KS), prodam. Milan Nemec, Boračeva 46, p. Radenci, telefon 73-090. M—402
MOŠKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, prodam. Markišavci 361B. M—405
ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico BCS in kmečko stiskalnico (2x3 kv metre), prodani. Bratonci 10, telefon 71-142. M—406
7 AROV VINOGRADA v Bokra-či, rumena šmarnica, žični nasad, odlična rodnost, prodam. Telefon 22-953. M—409
KAVČ GARNITURO PRODAM. Olga Broder, Naselje 14. divizije 30, Murska Sobota. M—379 ZASTAVO 750 in fiat 124 — po. delih, prodam po ugodni ceni. Roman Črešnjovnjak, Ciril Metodova 18, M. Sobota. M—380
STROJ Z LIČKANJE KORUZE z enofaznim motorjem ugodno prodam. Franc Kralj, Črešnjevci 87, p. Gornja Radgona. M—381
CCA 1000 KG SENA PRODAM. Murska Sobota, telefon 22-467 — po 15. uri. M—383.
AMI 8 PRODAM. Telefon 23-672. M—FH
ENODRUŽINSKO HIŠO z garažo (telefon) v centru Murske Sobote, primerno tudi, za pisarniške prostore ali obrtno dejavnost, prodam. Ponudbe na upravo lista. M—286
HONDO F 400, skoraj novo, ugodno prodam. Mačkovci 18. M—384
OSTREŠJE z opeko, v odličnem stanju, ugodno prodam. Večeslav-ci 126. M—365
AVTO WARTBURG, lahko tudi po delih, prodam. Polana 37, p. Puconci. M—386
KOSILNICO ALPINA, v zelo dobrem stanju, prodam. Khar, Neradnovci 41. M—388 KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), prodam. Jelen, Stefana Kovača 15 — v popoldanskem času. M—389 KVALITETNO BUČNO OLJE PRODAM. Rakičan 53. M—390 AVTO R—4 SPECIAL in motorno kolo HONDA 750 CB prodam. Čurič, Žiški 126. M—392. STISKALNICO ZA BALIRANJE SENA IN SLAME, visokotlačno, prodam. Strukovci 51. M—393 PARCELA (njiva in sadovnjak), primerna za vinograd in vikend ter 16 arov vinograda v Dolgovaških goricah (blizu Sveča), ob asfaltni cesti naprodaj. Pavel Jakab, Mostje 16, p. Lendava. M—395
OSEBNI AVTO POLONEZ, letnik 1980, prevoženih 14.000 km, ugodno prodam. Telefon (069) 70-066. M—397
GOZD V MORAVCIH pri Bučkovcih (52 arov), prodam. Horvat, Sercerjevo naselje 9, M. Sobota, telefoowpopoldne 23-108. M—410
BUČNO OLJE PRODAM. Iva-novci 21, p. Fokovci. M—411 NOVO ZAMRZOVALNO OMARO prodam zaradi selitve. Naslov v upravi lista. M—413
TELECO, staro dve leti, 8 mesecev brejo in borove plohe (5 cm), prodam. Stanjevci 2. M—414 KRAVO, brejo pet mesecev, prodam. Mačkovci 14, telefon 77-001. M—417
26 AROV VINOGRADA v centru Strehovskega brega z zidanico, elektrika v zidanici, prodam. Jožef Ternar, Turnišče 181. M—420 NSU 1000 C, generalno popravljen, ugodno prodam. Jože Somen, Ravenska 55, Beltinci, telefon 71-107 po 15. uri. M—421 125 PZ, ohranjen, obnovljen, registriran do januarja 1983, prodam. Dušan Cvetko, Stefana Kovača 3, M. Sobota, telefon 23-488. M—422
MOSKVIČ, letnik 1977, prevoženih 24.000 km in motor za. mosk-vič, prevoženih 13.000 km ter razne dele prodam. Radenci, Gubčeva cesta 12. M—424
MLADI NASAD RIZLINGA, delno sadovnjak, v Murščaku-Murski wrh, prodam. Informaciji; Flegar, Gradišče 39/A, p. Tišina. M—425
TRAKTOR FERGUSON 575, generalno popravljen, prodam. Jože Lukač, Krog 158/A. M—426 RODOVNIŠKO KRAVO PRODAM. Ogled popoldne. Noršinci 47, p. Murska Sobota. M—427
MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 33, p. Tišina. M—428 ŽITNI KOMBAJN ZNAMKE BAUZ, kosa 2 m, dobro ohranjen in generalno popravljen, ugodno prodam. Franc Zamuda, Zasadi 11. p. Križevci pri Ljutomeru.
In—47
TOVORNI AVTO ZASTAVA 619 N, star eno leto, registriran do 14. II. 1982, kasko zavarovan, prodam. Tone Herbaj, Ormoška cesta 1 l/A, p. Ljutomer. In—40 MOTORNO ŽAGO, novo, prodam. Stanko Srša, Banovci 1, p.
Veržej. In—48
VIKEND HlSO, vinograd s kletjo ter sadovnjak, skupaj 33 arov, v Banfiju 238, p. Strigova, ugodno prodam. Informacije: Branovič, telefon 042 48-522 Varaždin. In—49
ŠKODO 120 LS, registrirano do 20. marca 82, potrebna manjšega popravila, prodam. Oto Rogač, Serdica 46. M—448 SILOKOMBAJN MEX II in kombajn zmaj 780 prodam. Noršinci 62. M—450
KMEČKO HlSO z nekaj zemlje prodam. Naslov v upravi lista. M—451
MLADO KRAVO, brejo z drugim teletom in dva prašiča za zakol prodam. Predanovci 54. M—452 FORD ESCORT, odlično ohranjen, malo karamboliran, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M—453
TRAVNIK (14 arov) pri. Veliki Polani prodam ter dvobrazdni fergusonov plug prodam ali menjam za oltovega. Hozjan, Trnje 101. M—454
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), dobro ohranjen in mizo ,,DRAGICO” za dnevno sobo prodam. Sraka, Lendavska 10. M—456
ELEKTROMOTOR RADE KONČAR, 14 KW, 1400 obratov, prodam ali menjam za manjšega, 6 do 8 KW. Rakičan 85. M—458
TOVORNI AVTO MAGIRUS, ki-per, troosovinec,. letnik 1972, registriran do septembra 1982, prodam. Naslov v upravi lista. M—426 HlSO z 20 arov zemlje v Murski Soboti prodam. Naslov v upravi lista. M—341
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, štedilnik KABINET na trda goriva in ra-dioaparat SOČA prodam. Černetič, Prežihova 4, Murska Sobota. M—433
MOTORNO ŽAGO STIHL 041, dobro ohranjeno in prage za austi-na prodam. Ogled v petek in soboto popoldne. Franc Kurbus, Radenski vrh 43, p. Radenci. M—435
DYNACORD OZVOČENJE z 12 kanalno mešalno mizo, ojačevalcem in digitronskim echom ter 2 zvočnika po 150 W, prodam. Franc Cvetko, 62274 Velika Nedelja št. 11. M—436
ZASTAVO 101 prodam. Kous, Lipovci 196. M—437
MLADO KRAVO z enim teletom, ugodno prodam. Odranci 299. M—439
KOMBI PEČ (italijansko), novo, prodam. Naslov v upravi lista. M—440
PLINSKO PEČ z jeklenko, in radio-kasetofon prodam. Majda Olas, Cvetkova 43, M. Sobota. M—441
KRAVO s teletom, staro sedem let, prodam. Naslov v upravi lista. M—444
LESENE, HRASTOVE SVINJSKE HLEVE (5 kom.), skoraj nove, prodam. Benko, Domajinci 41. M—445
TRAKTOR ZETOR, 42 KS, s kabino, 1800 delovnih ur, prodam._ Pertoča 43, p. Rogašovci. M—446 KRAVO, brejo osem mesecev, vozno, prodam. Vprašati pri Stefanu Sudcu, Kopriva 16, Ljutomer. M—447
TELIČKO, staro osem mesecev, prodam. Andrejci 13, p. Martjanci. M—459
LEPO HRASTJE, les primeren za sode, prodam. Brezovci 40. M—460
OMARO ZA SPALNICO (3,30 x 2,20), obloženo z oranžnim žametom, prodam. Antič, Lendavska 17/C. M—462
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Prosenjakovci 71. Informacije po telefonu 72-717. M—474 HlSO ZA RUŠENJE V NEMČAVCIH prodam. Nemčavci 24. M—475
LASTNIKOM IN GRADITELJEM HIŠ!
Cenjenim strankam se s svojo zidarsko-fasadersko dejavnostjo toplo priporočam.
Delo opravimo hitro, kvalitetno in po solidni ceni.
Karel Balek, Neradnovci 17 p. Petrovci
AVTO ZASTAVO 101, v dobrem stanju, prodam. Anton Klemenčič, Lipovci 82/A, ogled popoldne. M—463
RENAULT—4 TL SPECIAL, letnik 1977, prodam. Martjanci 48. M—464
TRAKTOR FERGUSON (angleški), 42 KS, v dobrem stanju in kosilnico MUTA GORENJE, primerna tudi za vinograde, stara dve leti, ugodno prodam. Viljem Pozvek, Gornji Slaveči 36, p. Kuzma. M—476
Škodo 100 l, letnik 1971, registrirano do marca 1982, prodam. Telefon 77-035 po 18. uri. M—465
POHIŠTVO DNEVNE SOBE PRODAM. Informacije: Blagovnica — usnjena galanterija. M—466 SENO V BALAH PRODAM. Ve-ščica 9, p. M. Sobota. M—467 LADO STANDART z rezervnimi deli, ugodno prodam. Ustanovnega kongresa KPS 10. M—468
ZASTAVO 101, na novo registrirano, prodam. Jože Benko, Gornji Črnci 29 — gostilna. M—469 ŠKODA 100, letnik 1974, ugodno naprodaj. Krajna 23. M—470
KOMBAJN EPLLE 211 H, v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi lista. Možen priključek dvorednega adapterja za koruzo. M—471
RENAULT 16 PRODAM. Peršak, Iljaševci 39, p. Križevci pri Ljutomeru. In—51
'	ZAHVALA
1 W ' 23. januarja nas je v 76. letu starosti za vedno zapustil naš F s*.- W	dragi in skrbni mož. oče. brat in dedek
Mar Stefan Berden
iz Filovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala govorniku Štefanu Malačiču č. g. duhovniku za-pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma Pivovarne Laško in AVTOHIŠA Ljubljana.
Filovci. 28. L 1982
Žalujoči: žena Klara, hčerke Rozika, Anica in Ivanka ter sinovi Štefan, Ivan, Jože in Janez z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta in pradedka
Vincenca Perša
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam _izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za "odpete žalostinke. kolektivom Pomurski tisk TOZD Tiskarna, Pekarna Grosuplje, OŠ 11 M. Sobota in kolektivu, internega oddelka bolnišnice y Rakičanu.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
M. Sobota, 6. 2. 1982
Žalujoči: sinovi Vince, Jože in Lojze ter hčerki Marija in Ana z družinami, vnuki Z družinami in pravnuki
MARIJI PRELOG iz Dobrave. ki slavi te dni 78. rojstni dan, iskreno čestitajo ter želijo še mnoga zdrava leta, srečno in zadovoljnojesen življenja terše veliko praznovanj — hčerki Francka in Micika ter sin Milan z družino.
LAHKI, KRAVJI GUMI VOZ KUPIM, Khar, Neradnovci 41 ali Murska Sobota, Cankarjeva 17. M—388
ENOREDNI KURUZNI SEJAL-NIK na vprego, izdelan v Panoniji, kupim. Naslov v upravi lista. M—396
JERMENICO za traktor zetor kupim. Pepca Sovec, Bodislavci 53, p. Bučkovci. In—42
SOBO s kopalnico, centralno ogrevano, oddam fantoma. Naslov v upravi lista. M—283
KUHINJO s sobo ali večjo sobo iščeta zakonca z otrokom. Naslov v upravi lista. M—418
PRAZNO SOBO pg možnosti s kuhinjo išče upokojenka. Naslov v upravi lista. M—461
DELAVCA KOVINSKE STROKE sprejmem za samostojno delo na stroju za brizganje plastike. Informacije: telefon 23-887. M—416
DELO ČISTILKE iščem, pomagam tudi v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. M—382 NATAKARICO, sposobno za samostojno vodenje gostinske dejavnosti, sprejmem takoj. Stanovanje preskrbljeno. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. M—391
ZIDARJE IN DELAVCA sprejmem v delovno razmerje. Zidarstvo Maučec, Gančani 123. M—407
Preklicujem veljavnost hranilne spričevala OS Salovci, letnik 70/71. Stariko Lepoša, Salovci 221. M—399
PREKLIC!
Preklicujem veljavnost spričevala za 7. razred OS Bakovci. Darinka Flisar, Krog 17. M—403 IZGUBLJENI!
POTNI LIST SEM IZGUBIL. Poštenega najditelja prosim, danu ga proti nagradi vrne. Geza Pocak, Domanjševci 108. M—415 GOSTILNIČARJI, PREVOZNIKI IN OBRTNIKI! Če hočete imeti knjige in davčne stvari urejene, kličite po telefonu 23-408. M—434 Preklic.
Preklicujem veljavnost zaključne-knjižice št. 2394-5, izdano pri KZ Gornja Radgona TZO Videm ob Ščavnici. Franc Horvat, Videm 4, p. Videm ob Ščavnici. M—PO DVA PROSTORA, primerna za pisarno ali mirno obrt, (telefon), v Murski Soboti — center, oddam v najem. Naslov v upravi lista. M—472
2 HA ZEMLJE v Krogu ali Murski Soboti vzamem v najem. Naslov v upravi lista. M—432
6. februarja se je v neznano zatekel 4 mesece star pes, črne barve,-vikok 30 cm. Sliši na ime MEDO. Vse informacije sporočite proti nagradi Ludviku Magdiču, Buče-čovci 2/C, n. h., p. Križevci Pn Ljutc-aeru. In—52
STRAN 22
VESTNIK, 11. FEBRUARJA
Hnmim	zahvala
Ob 'Z8U^‘ dragega moža, očeta in starega očeta |b| || Ivana Kranjca H	'z Velike Polane
ki nas je v 69. letu starosti zapustil,se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje ter položili vence in cvetje na pokojnikov grob. Posebej se zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu za večletno zdravljenje, dr. Korošcu in patronažnim sestram pa tudi za zdravljenje na domu. Naša iskrena zahvala velja tudi župniku Veleberiju za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Tompi za poslovilne besede.
Vsem, prav vsem, še enkrat hvala!
Velika Polana, 29. januarja 1982
Žalujoči: žena Kristina, sinova Štefan in Ivan ter hčerki Angela in Marija z družinami
• Male oglase in zahvale, objavljene v četrtek, sprejemamo še v ponedeljek do 13. ure. Naročniki imajo pri objavah 20-odstotni popust.
Ljubi sin! Ne čas. ne solze, ne ublažijo težke bolečine ob krutem spoznanju, kako težko nam je brez tebe. Tvoja mnogo prerana smrt je pustila v naših srcih veliko praznino in globoko rano. S solznimi očmi gledamo tvojo gomilo in se ne zavedamo resnice, da te ne bo nikoli več med nami. Ostal pa boš v naših mislih in srcih do konca dni. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov prerani grob, ga krasite s cvetjem in prižigate sveče.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Žalujoči: mož Arpad, sin Arpad in hčerka Marija z družinama, mama, sestre in bratje z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega očeta s
Janeza Sapača
iz Bodonec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, GD Bodonci ter predstavniku KS Bodonci za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, sinova Erni in Rudi z družinama, hčerka Šarika z družino, hčerka Giza in ostalo sorodstvo
Beltinci, Ormož, 28. L 1982
Žalujoči: mož Andrej, hčerka Tilčka, sin Andrej z družino, hčerka Marija z družino, sin Ladislav z družino ter ostalo sorodstvo
Solze se bodo posušile, . a srčne rane nikoli zacelile
ZAHVALA
Ob boleči resnici, da nas je prerano in nepričakovano, v 52. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, brat, bratranec, boter in vujec
Jože Horvat
iz Kupšinec	—
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nižjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa v tako ellkem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ali kakorkoli
 ,	počastili njegov spomin.
sirena hvala kolektivu LB Pomurske banke, predstavniku KS, gasilskim društvom iz upšinec, Veščice in Borejci, duhovniku za opravljeni obred, pevcem za odpete in godbi za odigrane žalostinke.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Žalujoči: žena Anica, sin Danilo, sestre Hedvika z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage mame, tašče in sorodnice
Mari je Bitk t ič
roj. Kuhar iz Nemčavec
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, nam v najtežjih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali vence in cvetje ter jo spremljali' na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se kolektivoma Ljubljanske banke in Moravskih toplic, g. duhovniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS tov. Kuharju za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega brata in strica
Antona Beloviča
iz Lendave
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika posprepiili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Miklošu Tomka za vso zdravniško pomoč v času njegove bolezni in sestri iz Zdravstvenega doma Lendava za nego.
Hvala tudi g. duhovniku za pogrebni obred in pevkam za odpete žalostinke.
Lendava, 27. L 1982
Žalujoči: sestra, nečakinje in nečaki
Lipovci, 29. januarja 1982
alujoči: žena Anika, mama, brat Martin z družino, brat Štefan z družino, sestra Marija z možem in ostalo sorodstvo
V teh težkih trenutkih, ko skušamo dojeti kruto resnico, da dragega pokojnika ni več med nami in premagati veliko praznino, ki je ostala za njim se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, posebno družinama Erniša in Kardoš, sosedom, posebno Ko-čarjevim. sodelavcem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala zdravnikom in med. osebju kirurškega oddelka, sobe za intenzivno nego, č. g., duhovniku za pogrebni obred, župnijskemu svetu, pevcem za odpete žalostinke, kolektivoma Blagovnice Potrošnik in Agromerkur, NK Tešanovci in predstavniku KS za poslovilne besede.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Tešanovci, 4. 2. 1982
Žalujoči: žena, hčerki, brata z družinama in ostalo sorodstvo
STRAN 23
v besedi in sliki po pomurju
ŠE VEČ USKLAJEVANJA
Osnovne organizacije ZSMS so v mnogih krajevnih skupnostih premalo povezane, premalo je skupnih dogovarjanj, zato so ponekod ustanovili krajevne svete ZSMS. Za takšen svet so se pred dvema letoma odločili tudi v tišinski krajevni skupnosti. Zdaj ga vodi predsednica Danica Gašpar, ki ugotavlja, da je delo uspešno.
»Svet nima kakšnega posebnega dolgoročnejšega programa. Sestavljamo ga od seje do seje in pri tem upoštevamo napotke in predloge občinske konference, krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Vedno najprej ocenimo minulo delo in se dogovorimo o nalogah, ki jih lahko mladi, skupaj s starejšimi, uresničimo v čimkrajšem času. Zdaj, ko imamo ta svet, je povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno skupnostjo in društvi precej
I boljša, saj na svoje sestanke povabijo tudi predsednika krajevnega sveta ZSMS, ki potem s člani sveta koordinira delo v vseh enajstih mladinskih osnovnih organizacijah.«
V vseh osnovnih organizacijah se mladi dobro zavedajo nalog, ki jih čakajo v pripravah na volitve, zato jih ne odlagajo. Trudijo se, da bi bili povsod dobro zastopani, to zastopanost pa lahko dosežejo le z vzornim delom in nenehnim izobraževanjem.
»Če je mladinec aktiven v svoji organizaciji, se to precej pozna pozneje v | srednjih šolah, posebno še, če ima tam dobrega mentorja marksističnega | krožka. Je pa tudi res, vsaj I sama menim tako, da so bolj aktivni tisti, ki so bili v mladinsko organizacijo komaj sprejeti — če jih seveda kdo spodbuja — z ostalimi pa je treba delati nekoliko drugače. Lahko jih spodbudiš z zabavnimi in kulturnimi prireditvami, potem pa je tudi pri drugih akcijah in uresničevanju nalog manj problemov.«
Zanimalo nas je, če imajo kakšne prav konkretne probleme, ki jih lahko krajevni svet, skupaj z drugimi, pomaga rešiti.
»V Petanjcih bomo skušali, skupaj s SZDL, zagotoviti primeren prostor za mlade, v Murskih Črncih se bomo dgovorili, da bodo mladi laže prišli do ključa, za Rome, ki so združeni v osnovni organizaciji ZSMS Borejci—Vanča vas, pa bomo morali zgraditi vsaj majhen prostor za sestajanje in ker se da nemoteno delo.«
Danica Gašpar je še dodala, da bodo morali mladi na območju tišinske krajevne skupnosti posvetiti še več pozornosti delovnim akcijam in družbenopolitičnemu izobraževanju.
J. S.
J
INVESTICIJE V ZDRAVSTVU
Kuhinja pri bolnišnici v Rakičanu, ki je v izgradnji je že pod streho. Foto: F. Maučec
Kuhinja in plinska postaja pod streho
Klub študentov Prekmurja Ljubljana in Klub študentov Pomurja Maribor prirejata tradicionalni
AKADEMSKI PLES Z BRUC0VANJEM
v soboto, 13. feb. ob 20. uri v kavarni hotela Diana v Murski Soboti. Igrala bo skupina Magneti s pevcem Alfijem Nipičem. Predprodaja vstopnic bo v recepciji hotela.
BELTINCI
Kritično ocenili delo
Kot je znano, v sklopu bolnišničnega kompleksa v Rakičanu gradijo štiri objekte. To je kirurški blok, kuhinja, plinska postaja in prostor za sežig smeti. Trenutno sta kuhinja in plinska postaja že pod streho, prostor za sežig smeti je napravljen do strehe, medtem ko na objektu kirurškega bloka ' delajo pasovne temelje. Za gradnjo kirurškega bloka, kuhinje, plinske postaje in prostora za sežiganje smeti je bilo doslej porabljeno 63.852,000 dinarjev. Od investicij regionalnega pomena je bilo v prvem letu drugega srednjeročnega obdobja referendumskega programa porabljeno še za kotlovnico in pralnico 14.530.000 dinarjev. V tem • času pa ni bila začeta nobena nova občinska investicija v Pomurju, razen v občini Lendava in sicer gradnja
Kam s turistično takso?
Družbeni dogovor o namenski porabi turistične takse do leta 1985 predvideva, da bodo občine 90 odstotkov letno zbranih sredstev turistične takse namenile za financiranje občinskega ali medobčinskega programa s področja turističnih storitev.
Soudeležba pri gradnji 
transformatorjev
Več krajevnih skupnosti lendavske občine je v svojih letošnjih programih načrtovalo izgradnjo transformatorjev, da bi tako izboljšali slabe napetostne razmere, ki so seveda posledica naraščanje potrošnje električne energije.
Ali so krajevne skupnosti dolžne sofinancirati takšno izgradnjo? To vprašanje je bilo zastavljeno tudi na seji občinske skupščine, odgovor pa bo gotovo zanimiv za vse tiste krajevne skupnosti, ki bodo v bodoče gradile, to pa bodo domala vse, saj se je v vseh močno dvignila poraba električne energije.
Kako je torej s soudeležbo? Elektro Maribor — SIS preskrbovalnega območja pravi, da je osnova za sofinanciranje v samoupravnem sporazumu o združevanju v SIS in samoupravnem sporazumu o temeljih planov omenjene IS za obdobje 1981 do 1985, ki so ga med drugimi uporabniki sprejemale tudi vse krajevne skupnosti. Glavni vir financiranja graditve elektrodistribucijskih objektov je sicer amortizacija od osnovnih sredstev, ta pa seveda še zdaleč ne pokriva vseh potreb izgradnje, zato je skupščina SIS za letošnje leto ponovno določila obveznost sofinanciranja. Do novih transformatorjev in s tem do boljše preskrbe bo torej najlažje priti tako, da krajevne skupnosti sofinancirajo gradnjo; tako so namreč nekatere delale tudi doslej.	i
Jani D.
zdravstvene postaje v Turnišču in čistilne naprave pri zdravstveni postaji v Čren-šovcih. za kar je bilo porabljeno 4.300.000 dinarjev. Sredstva so iz prejšnjega referendumskega programa.
Izgradnja bolnišničnega kompleksa v, Rakičanu poteka brez posebnih težav. Pomurski zdravstveni center. kije investitor, trenutno nima težav z dotokom sredstev iz samoprispevka in prispevne stopnje od bruto osebnih dohodkov, ki se zbirajo pri občinskih skupščinah in občinskih zdravstvenih skupnostih, kot je to bilo v preteklem letu. Poleg teh dveh glavnih virov zbiranja sredstev za izgradnjo bolnišničnega kompleksa v Rakičanu pa bodo v zadnjih dveh letih tega srednjeročnega referendumskega programa angažirana tudi sred
Pretežni del zbrane turistične takse bodo skupščine občin usmerjale v kraje, kjer je bila turistična taksa ustvarjena. 10 odstotkov pa bo namenjenih za sofinanciranje nalog • s področja splošnih turističnih storitev na ravni republike za celotno območje Slovenije.
stva republiške solidarnosti. Kirurški blok soboške bolnišnice je namreč v republiškem programu investicij in ima zagotovljenih 50 milijonov dinarjev sredstev iz leta 1979. ki pa se bodo valorizirala in bodo leta 1985 znašala 128 milijonov dinarjev. Pri izgradnji bolnišnice pa so pomemben, delež prispevali delovni ljudje in občani s prostovoljnimi prispevki. Doslej je bilo z odstopljenimi obveznicami za ceste zbranih 6.812.000 dinarjev in z denarnimi prispevki 1.513.000 dinarjev ali skupaj 8,325.000 dinarjev.
Po programu bodo v bolnišničnem kompleksu v Rakičanu letos zgradili kuhinjo, plinsko postajo in prostor za sežig smeti. Glavni objekt, to je kirurški blok, pa bo letos pod streho.
F. Maučec
In za kaj naj bi porabili turistično takso v občini? Gre predvsem za izvajanje krajevne informacijske službe ter propagande, za usposabljanje krajevnih vodnikov in delavcev v turistični informativni dejavnosti, za izvedbo turističnih prireditev, za urejanje turističnih poti, markacij in drugih znamenj, ki so namenjena informiranju turistov. za ureditev zelenih površin. nasadov, za zaščito prirodnih in drugih spomenikov in objektov ter za splošno turistično izobraževanje. V lendavski občini bo -torej, čeprav seveda veliko, sredstev iz tega 'naslova ni. potrebno vendarle nekaj narediti, zlasti za splošno turistično informiranje. Posebej velja omeniti, da je turistična propaganda slaba, da manjkajo napisi, ki bi turiste obveščali o krajih in znamenitostih, seveda pa manjkajo tudi vodniki oziroma tisti, ki bi znali turistom o znamenitostih tudi nekaj povedati. Zakaj, denimo, ne bi imeli potokaze do Kranjčeve kleti, do njegove rojstne hiše, do drugih znamenitosti občine. Veliko bo torej potrebno postoriti za izboljšanje turistične informiranosti, ta pa je. kot vemo., prvi pogoj, da turisti v določen kraj sploh pridejo. Turistična taksa naj bi k temu pripomogla.
Jani D.
Gasilsko društvo Beltinci, ki ima stoletno tradicijo — ta jubilej naj bi tudi letos proslavili skupaj z ostalimi pridobitvami kraja — je na občnem zboru dokaj kritično ocenilo dosedanje delo. Ugotovili so, da so se v zadnjih letih sodobno opremili, saj razpolagajo z gasilskim avtomobilom, gasilsko cisterno in še drugim sodobnim orodjem, da .pa je bilo premalo organiziranega dela, zlasti pa so premalo skrbi posvečali izpopolnjevanju članstva.
Odločno so se zavzeli za to, da je v Beltincih potrebno čimprej organizirati tako gasilsko operati-vo, ki bo sposobna v vsakem trenutku hitro in učinkovito ukrepati. Zato bodo v svoje društvo pritegnili nove člane, zlasti pa posvečali posebno skrb strokovnemu izpopolnjevanju. Na osnovni šoli v Beltincih bodo ustanovili
Nedelja bo v Bučkovcih praznično okrašena. Krajani se bodo na ta dan z referendumom odločali o uvedbi samopri' spevka. ki naj bi prispeval še več pomembnih pridobitev za to manj razvito krajevno skupnost.
Letos marca se bo iztekel samoprispevek, ki so ga uvedli pred petimi leti. V petih letih so s tem samoprispevkom zgradili marsikaj, a vendar še premalo, kot ugotavljajo. Z novim samoprispevkom bi radi zgradili predvsem dotrajane krajevne ceste. Del sredstev bi porabili za pripravo zemljišča za bodočo zdravstveno postajo, del pa tudi za razširitev telefonije v celotni krajevni skupnosti.
ILopertov Vinci »s Trnofskoga brejga« v Bogojini, kljub I častitljivi starosti še vedno rad stika po hlevu in opravlja  dela po polju. V teh hladnih dneh to zadnje bolj malo, a sani P pravi, da bodo toplejši dnevi in z njimi pomlad, kmalu-
I Seveda se pa zdaj ne dolgočasi! V vedno topli in prijetij   kuhinji še vsak dan izpod njegovih spretnih rok porodi I  kakšna nova »krbiilca«, enkrat večja, drugič manjša. "
gasilsko vrsto, kakor tudi nadaljevali začeto jlelo z mladinu, ki so se že doslej uveljavili.
Čeprav je gasilsko društvo v Beltincih v preteklem obdobju opravilo pomembno delo na področju požarnega varstva in se tudi uspešno vključevalo v razne akcije, ki so jih organizirali v kraju, prav tako je tudi že nekaj let nosilec tombole, so tokrat bolj kot kdaj koli poprej opozorili na slabosti in se zavzeli za njihovo čimprejšnjo odpravo. Da je bilo gasilsko društvo Beltinci v preteklosti zelo uspešno, potrjuje tudi priznanje Osvobodilne fronte, ki ga je društvo prejelo od občinske konference SZDL Murska Sobota.
Na občnem zboru so sprejeli pr°' gram dela in izvolili novo vodstvo. Za predsednika društva so ponovno izbrali Ivana Glavača.
F. Maučec