plačana « eotovhiL Leto XIV., štev. 286 Ljubljana, petek 8. decembra I933 Cena 2.— Din upiavui&ivo. i-juoijaim, Knailjeva ulica a. — Telefon St 8122, 3123, 3124. 3125, 3126. Lnseratni oddeieK: Ljubljana. SeleD-burgova ul 8. - Tel. 349*. 24V2. Pouružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — TeiefoD št 2455, Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — TeletoD St Rakuni pri po&t ček zavodih: Ljubljana ŠL 11.842. Praga fiislo 78.180. VViPn St 105 241 Naročnin« lluuh uieaeCui uin 25._ Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Umik avstrijske duhovščine Pred dnevi je bila na Dunaju konferenca katoliških škofov iz Avstrije, širša javnost ji ni posvečala posebne pozornosti, ker ni ničesar kazalo, da bi konferenca razpravljala tudi o zadevah, ki presegajo okvir običajnega dnevnega reda na škofovskih konferencah. Tem večje je bilo zs*o presenečenje javnosti, ko so listi objavili uradno poročilo o fcklepu škofov, s katerim so katoliški duhovščini v Avstriji prepovedali nadaljnje politično udejstvovanje. Zlasti morajo svoje mandate odložiti vsi duhovniki, ki so člani državnega zbora, zveznega sveta, deželnih zborov in občinskih zastopov. Za odstop jim je postavljen le kratek rok dobrega tedna, ker mora škofovski sklep biti izvršen že do 15. t. m. Ukrep avstrijskih škofov je prišel za javnost tako nepričakovano, da je vzbudil veliko senzacijo ne le v Avstriji sami, marveč tudi po ostali Evropi. Prepoved političnega udejstvovanja duhovščine sama na sebi ni novost, saj so danes v Evropi že v veČini države, kjer se je katoliška duhovščina umaknila iz aktivne politike. F.avno v zadnjih le.tih smo doživeli dva nova taka primera, v Italiji in Nemčiji, toiei v dveh državah, kjer je katoliška duhovščina nekdaj igrala zelo vidno politično vlogo. Toda ne v Italiji, ne v Nemčiji se duhovščina ni umaknila prostovoljno, marveč šele pod hudim pritiskom režima, v Italiji fašističnega, v Nemčiji hitlerjevskega, Obe vladi sta dosegli pri konkordatskih pogajanjih z Vatikanom, da je bilo najvišjega cerkvenega mesta duhovščini prepovedano politično delovanje v javnosti. Jasno je, da v Avstriji takega pritiska od režima ni bilo. niti ne želje. Obratno, klerikalna DoLfussova diktatura se je v veliki meri naslanjala na duhovščino in na cerkev samo. V krščansko socialni stranki, ki je nositeljica diktatorskega režima, so od nekdaj imeli duhovniki glavno besedo in pri stremljenju, da se stranka razširi v močnejšo »domovinsko fronto«, je kancelar Dollfuss postavil med bistvene znake novega avstrijskega čustvovanja tudi tradicionalno navezanost avstrijskega prebivalstva na katoliško cerkev. Veliko važnost je kancelar vedno polagal na to, da se :udi na zunai pokažejo tesne vezi med njim in cerkvijo. Skoro da ni bilo kan-celarjevega nastopa brez procesije, službe božje in navzočnosti visokih duhovniških dostojanstvenikov. Sam kardinal dr. Innitzer, ki je sedaj predsedoval škofovski konferenci, je cesto sodeloval pri političnih nastopih kancelarja in ilustrirani listi so vedno na novo prinašali slike, ki so kazale kardinala v kancelarje-vi družbi. Vse do objave škofovskega sklepa ni bilo nobenega znaka, ki bi kazal na razrahljanje intimnega političnega sožitja med duhovščino in Dollfusso-vim režimom. Ravno zato je odredba, da se mora čudi avstrijska duhovščina umakniti iz politike, izzvala povsod tako ogromno Pozornost Avstrijski episkopat seveda ne objavlja razlogov, ki so ga privedli do njegove nepričakovane odločitve. Pr sebi umevno pa je, da so avstrijski škofje v interesu cerkve smatrali za potrebno, naročiti duhovnikom, da odložijo vse svoje politične funkcije in na ta način presekajo dosedanjo tesno povezanost cerkvenih krogov z Dollfussovim režimom. Ravno tako se tudi ne da dvomiti, da so se k t^mu koraku odločili vsaj v sporazumu z Vatikanom, ako ne po p >v— rf5~-.i-tr.e-v, nar^rlu Končno ni treba šele dokazovati, da pomeni ško-fjviiki ukrep hud udarec za Dollfussa in njegov režim, posebej pa še za klerikalno stranko. Iz vseh teh razlogov ni čudno, ako tolmači evropska is vnos* dunajsko odločitev kot znak, da vodilni cerkveni krogi ne verujejo več v uspeh Dollfussove akcije. Z umikom duhovnikov iz politike se hočejo zavarovati, da ne bi bila pri vedno bolj verjetnem porazu Doll-fussovega režima prizadeta tudi cerkev. Katoliška duhovščina v Nemčiji, ki preživlja sedaj slabe čase, dasi se ni bila tako močno izpostavila v boju proti hi-tlerjevstvu kakor avstrijska, je svariien vzgled in opomin, kaj bi moglo čakati duhovščino in cerkev v Avstriji, če b' se preveč navezali na sedanji kurz. Vatikan ima vedno dobre politike in diplomate, ki ga znajo o pravem času rešiti raznih predelikatnih angažmanov. Zato je ukrep avstrijskega episkopata gotovo slab omen za nadaljnjo bodočnost sedanjega režima. Tako ga tolmači avstrijska javnost sama. Krščanski so-cialci bi seveda radi ca porazni vtis omilili in zato zatrjujejo, da do ukrepa ni prišlo iz specialno avstrijskih razlogov, marveč da je bila merodajna splošna vatikanska politika, ki stremi povsod za tem, da se cerkev strogo loči od dnevne politike. Toda pogled na druge države, tudi na Jugoslavijo, kaže drugače in ne potrjuje te trditve. Zato bo težko oma- ATAKA R£ VIZIONI STO V PROTI DRUŠTVU NARODOV Pod vodstvom Mussolinija so pričeli revizionisti novo borbo za reformo Društva narodov, za čemer se skrivajo stremljenja po reviziji mirovnih pogodb - Italijanske grožnje proti Društvu narodov Riin, 7. decembra, d. Danes so objavili vsi fašistični list: daljše komentarje o sklepu velikega fašističnega sveta, da ostane Italija članica Društva narodov le v primeru. če se ženevska mednarodna ustanova rad.kaimo reorganizira. Zanimivo je, da sloni večina komentarjev na inspinranih argumentih iji so različni le po njihovi aplikaciji'. »Oiornale d Itaiia« poudarja, da ni bilo Društvo narodov v vseh trinajstih letih svojega dela v nobenem večjem in resnejšem primeru sposobno uveljaviti sistem protek-cije miru, kakor je bil ustanovljen s členi 10, 11, 12, 13 m 16 pakta Društva narodov. Niti z arb it. ažn'u.1 postopki niti s finančnim in gospodarskim bojkotom se niso dali preprečiti večji spori, ki so nastajali med narodi bodis. na Daljnem vzhodu ali zapadu. Kot najbolj kričeč primer nesposobnosti Društva narodov navaja list japonsko invazijo v Mandžuriji. Poleg vsega tega se je sedaj položaj napram 1. 1920. v izredno velika meri izpre-menil. Izmed sedmih velesil sodelujejo le še tri v Društvu narodov in v poslednjih dneh se je Rusija še posebej izrazila, da glede na ustroj ženevske ustanove v njej ne more sodelovati. Rusija je po svojih poslednjih veiikih diplomatskih akcijah postala velesila, ki je ni mogoče izločiti iz evropske politične konsteiacije. Kordon, kakor sta ga skušala Lioyd George in Clemenceau leta 1920. ustvariti proti Rusiji, je postal brezpredmeten odkar je Moskva navezala stike s DOiovico Evrope, Dalinim vzhodom in Ameriko. Birokratični sistem, ki vlada v ženevski ustanovi, je povzročil zastoj v delovanju Društva narodov, ki lahko oostane usoden ne ie za njegovo bodočnost, o čemer priča izstop Nemčije in desinteresiranost v Angliji ter drugod, marveč tudi za evropski in svetovni mir, saj ie prav zakadi njega propadla tudi ženevska razorožitvena konferenca. Zaradi tega je reorganizacija Društva narodov nujno potrebna. Z i/vedbo iz-prememb v ženevski ustanovi, katere pakt bo v vsakem primeru treba ločiti od mirovnih pogodb, pa bo postalo aktualno tudi vprašanje rekonstrukcije Evrope same. Ni namreč nobenega dvoma več, da slona bodočnost Evrope na obnovi pravičnejšega Političnega in gospodarskega sorazmerja med posameznimi državami. Po mnenju »Tribune« bo s temi izpre-membami omogočena tudi aplikacija pakta o sodelovanju štirih velesil, ki je vezan na kateri bo navedla načela daleko6ežnih reform, ne da bi ee pri tem spuščala v podrobnosti njih>ve izvedb«. Le s soglasnim sklepom Pariz, 7. decembra, d. Francoski tisk živahno razpravlja o stališču, ki ga je zavzel veliki fašistični svet napram Društvu narodov. »Temps« pravi: Dalekosežnejša revizija statuta Društva narodov bi morala sama po sebi dovesti do večje revizije mirovnih pogodb. Na drugi strani temelji vsa moralna moč Društva narodov na načelu popolne enakosti vseh včlanjenih držav. Če bi hoteli opustiti to načelo, bi odvzeli Društvu narodov nje- pakt Društva narodov v taki obliki, kakor si jo je prvotno zamislil M-ussolini in kakor jo zahtevajo evropske države, ki se spričo spoznanja današnjih nevzdržnih razmer vodno bolj zavzemajo za ideje reviziomstič-nega pokreta. »Gazzetta del Popolo« pravi, da je sklep velikega fašističnega s\eta zadnja beseda, ki jo Italija naslavlja na ženevsko Društvo ■narodov. Usoda ženevske ustanove je odvisna izključno le še od njene prenovitve. V vsakem drugem primeru je Društvo narodov obsojeno na smrt Ce bi namreč tudi Italija izstopila iz Društva narodov, potem bi Izgubilo sleherni razlog za nadaljnji obstoj, ker bi v njem izmed sedmih velesil životarili ie še dve. V poučenih krogih izjavljajo, da se niso pred sklepom velikega fašističnega sveta o razmerju Italije do Društva narodov vršili nikaki diplomatski razgovori. Nadalje izjavljajo, da ni pričakovati, da bi Italija pod-vzela pobudo za reformo Društva narodov. Možnost preloma med Rimom in ženevo London, 7. decembra. 5. Londonski ti9k smatra sklep velikega fašističnega eveta o reorganizaciji Društva narodov kot italijanski ultimat ženevski ustanovi in mu zato prisoja znaten pomen. Ve?ina listov meni, da zahteve Italije niso sprejemljive ter Ja je treba zaradi tega računati s popolnim prelomom med Rimom in Ženevo, .atnarediti »Morning Post« pravi, da bi 8» v tem primeru avtoriteta Drjštva narodov v toliko zmanjšala, da bi Diuštvo narodov ne moglo dati več nobene pobude za kakršnokoli večjo mednarodno diplomatsko akcijo. »Times« ugotavlja, da je Društvo narodov še tako silno, da mu nihče ne more resno škodovati. Angleški vladni krogi so le v skrbeh, da bi razprav?. > o reorganizaciji Društva narodov pomenila novo oviro nagli ■ . - .__, . . .— - - - — ----- rešitvi razo roži tvenega problema. >Daiiy | Telegraph« izraza misel, da bo angleška gov bistveni značaj in upravičenost obstoja. Države, ki bi bile s takšno revizijo statuta Društva narodov hudo prizadete, bi se gotovo ne žrtvovale prostovoljno. Pakt Društva narodov se more revidirati le s soglasnim sklepom skupščine Društva narodov. Zato bi zašla vsaka politika, ki bi stremela po radikalni preosnovi Društva narodov, po sili razmer v zagato. V tem primeru preostaja samo izbira med nadaljnjim obstojem Društva narodov, v katerem bi ne biio več petih velesil izmed sedmih, in popolnim razpustom ženevske ustanove. Te okoliščine gotovo niso primerne, da bi mogle ojačiti zaupanje mirovno organizacijo. Amerika in Društvo narodov Washington. 7. decembra, č. Italijanski listi so objavili vest, da bi Zedinjene države vstopilp v Društvo narodov, če bi docela preo?novalo. ter uporabili to vest kot argument. * katerim so pjdprli potrebo čim prejšnje izvedbe italijanskih reorganizacij-ekib načrtov. Merodajni ameriški krogi 'o vest odločno diniantirajo in izjavljajo, da p? o tem vprašanju še niso pričela niti u«-t mena, niti pismena pogaja nia. Potreba edinstva Dr. Beneš o nedotakljivosti mej in potrebi najtesnejšega sodelovanja držav Male antante in Poljske Praga, 7. decembra. AA. Zunanji minister dr. Beneš je imel na potovanju po Slovaški svoj prvi govor, v katerem je orisal idejo edinstva med Cehi in Slovaki z mednarodnega vidika. Pomen sedanjih bojev, nastalih po odhodu Nemčije iz Društva narodov, je izvajal dr. Beneš, bi se lahko takole resumiral: Ali se bo ohranilo demokratsko pojmovanje pove Evrope, temelječe na Društvu narodov in na enakopravnosti, ali pa bo stopilo Društvo narodov v ozadje in bo namestu njega nastopil zbor velesil, ki naj bi izpremenil obstoječe politično in teritorialno stanje v Evropi. Ne da bi se spuščala v vprašanja notranjih režimov katerekoli države, vztraja Češkoslovaška trdno na pogodbah in na nedotakljivosti meja in sedanjega stanja v Evropi. Nacionalni napor Nemčije in Italije, ki ga izpopolnjuje do neke mere še ekspanzija madžarskega nacionalizma, veleva Poljakom, Rumunom, Jugoslovenom tn Cehoslovakom, da se odrečejo vsakemu partikularizmu in da do popolnosti razvijejo svoje nacionalno edinstvo. Naši Slova- vlada pristala na gotove izpremembe v Društvu narodov, vsekakor pa se bo zavzela za kompromisno rešitev ter bo nastopila kot posredovalka. V ostalem angleška vlada službeno še ni obveščena o italijanskih načrtih in zato tudi še ne ve. v kakšni obliki bo Massolini sprožil svojo novo diplomatsko akcijo. Možna sta dva načina, da bo ita-lijameka vlada sporočila evDje predloge vsem članicam Društva narodov ali pa le vladam velesil. Vsekakor je pričakovati, da bo Italija že na januarskem zasedanju Društva narodov predlagala resolucijo, v slovaške manjšine na Madžarskem. Problem češkoslovaškega edinstva je največjega pomena za politiko Male antante. ker je Slovaška nekak most med Cehi in Ru-muni. Stara Velemadžarska je definitivno mrtva, toda Madžari ne bodo nikdar nehali misliti na revanž. Zato bodo opustili misel na Slovaško šele tedaj, ko bodo videli, da je duhovna preobrazba na Slovaškem dovršeno dejstvo. Ob sklepu svojega govora je dr. Beneš izjavil, da Češkoslovaška ne bo odstopila niti pedi slovaške zemlje ne Podkarpatske Rusije. Vse revizionistične sanje bodo propadle ob enodušnem odporu Male antante vzlic propagandi, ki skuša onemogočiti zbližanje in sodelovanje med narodi srednje Evrope. Praga, 7. decembra, č. "Češke Slovo« sc bavi v današnjem uvodniku z italijanskimi predlogi za reformo Društva narodov, o katerih takoj v začetku ugotavlja, da so nesprejemljivi. V nobenem primeru ni mogoče sprejeti italijanske zahteve, da naj bi velike sile neomejeno razpolagale z usodo malih držav. Omejitev veta v Društvu narodov bi v največji meri zadelo male države in med njimi zlasti Češkoslovaško. Rimska zahteva, da se naj pakt Društva narodov loči od versailleske mirovne pogodbe in tudi v ostalih pogledih izpre-meni, ne pomeni ničesar drugega nego afirmacijo revizionistične ideje, ki >o Mala antanta že od vsega začetka zavrača. Slično pišejo tudi ostli češkoslovaški listi. Miroljubnost Jugoslavije Predsednik vlade dr. Srškič za politiko miru in mednarodnega sodelovanja Po Vami Beograd Velike priprave v naši prestolnici za nafslovesnejši sprejem Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane Beograd, 7. decembra, v. Bolgarska kraljevska dvojica v spremstvu kneza Cirila, ministrskega predsednika Mušanova in ostale suite prispe v Beograd v aedeljo ob 15. s posebnim dvornim vlakom. Vlak se bo ustavil na glavnem kolodvoru, kjer bo visokim gostom prirejen izredno svečan m prisrčen sprejem. Na kolodvoru bodo pozdravili bolgarske kraljevske goste Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica Marija, knez Pavle in kneginja Olga, vsi člani kraljevske vlade, predsednika obeh zbornic Narodnega predstavništva gg. dr. Ljuba Tomašič in dr. Kosta Kumanudi, ter razni drugi odličniki. Po pregledu častne vojaške čete, ki bo postrojena na peronu, bodo bolgarskemu suverenu predstavljeni pri sprejemu navzoči ministri in ostali odličniki. nakar sc bosta Nj. Vel. kralj in kraljica s svojimi kraljevskimi gosti odpeljala skozi vojaški špalir v svečani povorki na Dedinje. V ponedeljek ostane bolgarska kraljevska dvojica v intimnem rodbinskem krogu na Dedinju, zvečer ob 20. bo prirejena v starem dvorcu gala-večerja, po večerji pa bo reprezentativen koncert Za ta koncert je pripravljen obsežen program. Poleg simfonije kraljevske garde bodo nastopili operna pevka ga. Mitrovi-čeva in tenorist Djordjevič iz Zagreba, ki ju bo spremljal na klavirju dirigent beograjske opere g. Brezovšek. MeJ drugimi bo nastopil tudi ljubljanski pianist g. Noč V torek dopoldne se bosta kralj Boris in kraljica Ivana v spremstvu jugoslovenskega kraljevskega para, ministrskega predsednika dr Srškiča, zunanjega ministra g. Jevtiča in vojnega ministra generala Stojanoviča odpeljala na Avalo. kjer bosta položila venec na grob Neznanega junaka, nato pa v Topolo, kjeT se bosta Nj. Vel. kralj Boris in kraljica Ivana poklonila manom .kralja Petra Osvoboditelja. Popoldne ostanejo na dvorcu v Topoli, zvečer pa se vrnejo v Beograd. V sredo popoldne bo bolgarska kraljev ska dvojica s svojim spremstvom zapusti Ia Beograd ter se vrnila v Sofijo. Beograd, 7. decembra, v. V zvezi s po-setom bolgarske kraljevske dvojice je pri- jati prepričanje, da umik avstrijske duhovščine ne bi pomenil odhoda z ladje, ki je v veliki, zelo veliki nevarnosti. spel davi v Beograd naš poslanik v Sofiji g. dr. Aleksander Vukčevič. Popoldne je bil sprejet pri zunanjem ministru. Nov korak k zbližanju Sofija, 7. decembra, v. Tu se vrše velike priprave za potovanje Nj. Vel. kralja Borisa in kraljice Ivane v Beograd. Prvi kraljev adjutant polkovnik Panov se je včeraj vrnil iz Beograda, kjer se je mudil več dni in sodeloval pri sestavi programa za bivanje bolgarske kraljevske dvojice v ju-goslovenski prestolnici. Danes je polkovnik Panov o tem obširno poročal kralju Borisu. Snoči je prispel v Sofijo tudi bolgarski poslanik v Beogradu dr. Georgij Kjuseivanov, cegar prihod je prav tako v zvezi s posetom bolgarskega kraljevskega para v Beogradu. G. Kjuseivanov se bo vrnil v Beograd v spremstvu ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova. Večja skupina bolgarskih novinarjev odpotuje v soboto zvečer v Beograd, kamor prispe v nedeljo dopoldne Beograjski tovariši jih bodo sprejeli kot svoje goste. Vsi listi posvečajo posetu bolgarskega kralja in kraljice v Beogradu največjo pozornost. Prav tako pripisujejo tudi v vseh bolgarskih političnih krogih posetu v Beogradu izredino politično važnost za nadaljnji razvoj odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo. »Utro«, ki objavlja podrobnosti o pripravah za sprejem v Beogradu, piše. da so bolgarsko-jugoslovenski odnošaji po sestanku obeh kraljev v Beogradu in Varni na najboljši poti in ne dvomi, da bo beograjski poset mnogo doprinesel k učvr-ščenju medsebojnega prijateljstva in zbližanja. Radost na češkoslovaškem Praga, 7. decembra, v. Ves. češkoslovaški tisk razpravlja o skorajšnjem posetu bolgarskega kralja in kraljice v Beogradu in vidi v tem nov dokaz stalno napredujočega zbliževanja med Bolgarijo in Jugoslavijo, kar češkoslovaški narod pozdravlja z najtoplejšimi simpatijami To ne bo samo utrdilo odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, marveč v največji meri pripomoglo tudi h konsolidaciji prilik na Balkanu in s tem ob enem v srednji in vzhodni Evropi. Beograd, 7. decembra AA. >Christian Science Monitor«, eden izmed najuglednejših listov, ki je te dni proslavil 25-letnico svojega izhajanja, je naprosil predsednika vlade dr. Milana Srškiča. naj bi za jubilejno številko podal svoje mnenje o vprašanju, kaj je danes največja potreba sveta. G. dr. Srškič je poslal listu naslednji odgovor: Na vprašanje, kaj je danes največja potreba sveta, je samo en odgovor: Mir, toda ne mir kot fraza, kot taktičen manever, temveč kot najgloblje prepričanje, kot resnična politika tako v okvira posameznih narodov in držav kakor na terenu mednarodne skupnosti. Veliki sodobni problemi gospodarstva ln socialnega življenja se iabko rešijo samo v mira. Kraljevina Jugoslavija, ki danes zdrnžuje osvobojeni narod Srbov, Hrvatov ln Slovencev, sme brez dvoma reč! da vodi sistematsko in odločno to resnično politiko mira ln mednarodnega Poset Boncourja v Pragi in Varšavi Pariz, 7. decembra. AA. Glede na vest o skorajšnjem prihodu dr. Beneša v Pariz, so danes mnogo govorili na hodnikih poslanske zbornice :n senata o uradnem potovanju zunanjega ministra Boncourja v Varšavo in Prago, da vrne obisk svojemu poljskemu in češkoslovaškemu tovarišu Litvinov v Berlinu Berlin, 7. decembra, g. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov, ki je davi ob 8. prispel v Berlin, je ob 18.50 nadaljeval svojo pot v Moskvo. Kljub llurnemu bivanju v nemški prestolnici se je Lit rimo v izognil stiku z zastopniki nemške vlade. Na kolodvoru ga je pozdravil v imenu nemške vlade samo legacijsk' svetnik zunanjega ministrstva. V narodno-socialističnih krogih so pričakovali, da b: Litvinov po uspešnih po-setih v Parizu, Washingtonu in Rimu pričel nova pogajanja z nemškim zunanjim ministrstvom. Tako je Alfred Rosenberg še v današnji številki »Volkischer Beobachter« označi' kot napačno domnevo, da hočejo narodni socialist, razlike v svetovnem nazi-raniu uporabiti direktno pri zunand'nn-sociai'St'č-nih i stih izhajajo iz nemškega zunanjega •urada, ki sam obžaluje spot s Sovjetsko unijo, ki W ga rad spravil s svsta. Litvinov sodelovanja, ki je rezultat ne samo najglobljega prepričanja in najboljših misli njenega vzvišenega suverena in odgovornih državnikov ter politikov, temveč tudi Izraz želja vsega našega naroda. Stoletne borbe za prostor na solncu, zlasti pa poslednja velika vojna so močno zavrle naš zgodovisnki razvoj. Naše osvo-bojenje in zedinjenje nas je stalo neštete žrtve ljudi in materiala. Zato zna naš narod morda bolj kakor katerikoli drugi ceniti vrednost svobode in blagoslov mirti, prepričan, da lahko samo v miru vodi In upravlja svojo svobodno državo, da .jo more Izgraditi in voditi k napredku na gospodarskem, socialnem in kulturnem polja. S takim delom in pojmovanjem bomo na najpoz.it}vnejši, najplodenosnejši in najple-menitejši način pripomogli k napredku človeške kulture ln k splošnemu mednarodnemu blagostanju. .je vsekakor imel važne vzrok«, ako ie opustil v tako ugodnem trenutku zunanje-po-•litične razgovore z nemškim zunanjim ministrstvom. Jugoslovenska delegacija v gospodarskem svetu Male antante Beograd, 7. decembra, v. Za člane stalnega gospodarskega sveta Male antante so imenovani: Ivan Mohorič, narodni poslanec in minister n. r., dr. Meiiko čingrija, pod-guverner Narodne banke, univ. prof. dr. Milan Todorovič, pomočnik ministra za trgovino in industrijo, dr. Stanoje PeKvanovič, načelnik konzularno-gospcdarskega oddelka zunanjega ministrstva in univ. prof. dr. Dušan Vaškovič. šef odseka v prometnem ministrstvu. Jugoslovenska delegacija je imela včeraj in danes obširne konference, na katerih je pripravljala gradivo za prvo zasedanje gospodarskega sveta Male antante. ki se prične prihodnji teden v Pragi. Pogajanja za sestavo nove vlade Madrid. 7 decembra. A A. Bivši radikalni min;ster Rocha ie ponudil v Lerrouxo-vem imenu voditelju konservativnih republikancev Mauri sodelovanje v novem Lerrnuxnvem kabinetu Maura ie sodelovanje odklonil Zveza poslancev španske desnice je danes objavila komunike, v katerem pravi, da za sedaj ne kaže sestaviti desničarska vlade. * Okrog davčnih zakonov S seje finančnega odbora — Finančni minister pripravljen sprejeti izpreminjevalne predloge Beograd, 7 decembra v Kakor znano, je finančni odbor Narodne skupščine pretekli teden prekinil svoje zasedanje in razpravo o davčnih reformah, (ti jih je predložil finančni minister g. dr Djordje-vič. Namesto tega so se vršile v predsedstvu vlade konference večine članov finančnih odborov Narodne skupščine in senata o vprašanjih predloženih davčnih zakonov, ki so naletela ne le na ostro kritiko narodnih poslancev, marveč tudi v širši javnosti Sem spadajo na primer odredbe o tako zvanih zunanjih znakih za določitev pridobnme, način pevša'irania pridobnine. trošarine na ies ita Konference so se vršile v ponedeljek, torek in sredo ter so jim prisostvovali poleg članov večine finančnih odborov obeh zbornic tudi ministrski predsednik g. dr Milan Sr-škič, finančni minister g. dr. Djordjevič, minister g. dr. Albert Kramer, predsednik senata dr. Ljuba Tomašič, predsednik Narodne skupščine dr. Kosta Kurnanudi m predsednik JNS g. Nikole Uzunovič. Na osnovi razgovorov na teh konferencah je bilu mogoče danes izvršiti v finančnem odboru načelno glasovanje o noveli k zakonu o neposrednih davkih. Pred glasovanjem je finančni minister izjavil, da zasledujejo predloženi zakonski načrti povišanje davčnih dohodkov z uvedbo določb, ki naj omogočijo pravičnejšo in enakomernejšo davčno obremenitev in pre- prečijo v bodoče davčne detravdacije. Zaradi tega je pripravljen sprejeti vse predloge, ki streme za tem, da se nenamerava-ne trdote predloženih zakonskih načrtov omilijo in prepreči davčna preobremenitev. Za finančnim ministrom so podali nekateri poslanci načelne izjave V imenu narodnih poslancev dravske banovine je narodni poslanec in minister n. r. g. Ivan Mohorič izjavil, da so nekatere določbe predlogov finančnega ministra nesprejemljive. Priznavajoč potrebo novih dohodkov za pokritje državnih izdatkov smatra, da je predlog finančnega ministra v mno-gočem in disku tabel. Zato bo 8 svoje strani stavil izpreminjevalne in dopolnilne predloge, s katerimi se bo dal doseči enak finančni efekt, kakor ga želi finančni mir nister, toda brez nepotrebnih trzavic in reperkusij in ne da bi izzvali odpor s strani široke javnosti ter občutek neznosne davčne obremenitve. Nato »e je vršilo glasovanje. Zakonski predlog o neposrednih davkih ie bil glede na podane izjave in z rezervami, ki so jih nabavili člani finančnega odbora, v načelu sprejete z večino glasov Jutri se bo pričela podrobna razprava 2e sedaj ie gotovo, da načela člena 7, ki določa obligatorni minimum za osnovo pridobnine po zunan iih znakih, ne bo sprejet. Zakonski predlog sam bo v finančnem odboru znatno izpremenjen. Predlogi narodnega poslanca g. Mohorfča Povišanje carin sorazmerno s spremembo valute — Intenzivnejše pobiranje davka na poslovni promet Po današnji seji finančnega odbora je •tavi] narodni poslanec g. Ivan Mohorič ▼ finančnem odboru svoče napovedane iz premi njevalne predloge v svrho kritja državnih izdatkov v znesku, kakor to zahteva finančni minister Predlog se glasi: 1. Uvede naj se premija za uvozno carino, bi se po zakonu o carinski tarifi plačuje v zlatu. Dosedanji ažijo pri uvozni carini (izraženih v predvojnih zlatih dinarjih) znaša 1100 odstotkov To ni več v skladu s ceno zlata odnosno zlatih deviz Zato predlagam, naj se uvede dodatek od 28.5 o<1st na obstoječe uvozne carine To je toliko, kolikor iznaša ažijska premija Narodne banke za zlate devize Po podatkih, ki jih je objavilo finančno ministrstvo o gibanju državnih izdatkov in dohodkov, so znašali dohodki od uvozne carine za prvih šest mesecev tega leta 355 mi lijonov Din, potemtakem bi morali za celo leto iznašati okrog 710 milijonov Premija v višini 28.5 odst od tega zneska bi vrgla okroglo 202 milijona. 2 Davek na poslovni promet obsega po priznanju finančnega ministra komaj promet v višini 10 milijard, torej niti polovico tega, kar je podvrženo temu davku Po poslednjih podatkih finančnega ministrstva je vrgel ta davek v prvih šestih mesecih tekočega proračunskega leta 226 milijonov in to pri povprečni davčni stopnji 3 odstotkov če bi bilo pobiranje tega davka bolje organiziramo in če bi se uvedlo obvezno fakturiranje tega davka, bi bila olajšana kontrola in evidenca, a dohodek iz tega naslova bi se povečal za najmanj 100 milijonov Nadaljnje povečanje dohodka 'z te davčne osnove bi se moglo doseči s povišanjem povprečne davčne stopnje od 3 na 4 odstotke, kar bi dalo po zadnji stati stiki 113 milijonov Din več. 3.) Povečanje taks na fakture od sedanjih 25 par na 50 par bi dalo pri uspešnejši kontroli in ob obligatorni uvedbi faktur 15 milijonov. Predlagano povišanje pofitnt-ne v notranjem prometu od 0.75 na 1 Din za dopisnice in od 1-50 na 2 Din za pisma pa bi dalo 15 milijonov. S sprejetjem vseh teh predlogov bi se povečali državni dohodki za 490 milijonov, torej za več, kakor pa zahteva finančni minister če pa se ne bomo mogli zadovoljiti s temi dohodki, bi se mogel povečati rentni davek za 50 odstotkov, kar bi dalo 30 milijonov, skupno s prejšnjimi predlogi pa celo 520 milijonov Ta načrt je kalkuli-ran na osnovi uradnih poročil finančnega ministrstva in je torej docela realen Ima pa naslednje prednosti, ki jih je vsekakor treba uipoštevati: Tak način povečanja državnih dohodkov ne bo izzval razburjenja ? širokih ljudskih slojih, ker obsega samo manjše Število močnejših davkoplačevalcev, a konsu-menti ne bodo niti čutili, da ta davek plačujejo odnosno kdaj ga plačujejo Vrhu te. ga za izvedbo teh predlogov nI treba povečati uradniškega kadra davčnih uprav, a je postopanje samo enostavno in mnogo zanesljivejše. Največja prednost pa je v tem. da bi se na ta način ustvarili stalni dohodki za državo Kar se tiče carinskega ažija. opozarjam na to. da imajo povišan ažijo že v Avstriji in v skoro vseh drugih državah, katerih valute so se v sorazmerju z zlatom izpremeniie Ta ukrep se lahko Izvede z enostavnim odlokom finančnega ministra, je pa tudi t interesu pojačanja delovne aktivnosti domače industrije, trgovine in obrti Davek na poslovni promet je glavni vir dohodkov v mnogih državah, in znaša ponekod do 12 odstotkov Ako se siprejmejo ti predlogi, lahko odpadejo vsi ostali predlogi, ki se nanašajo na reformo davkov, taks, carin itd. O tem predlogu se bo vršila razprava jutri o priliki podrobne razprave o predloženih davčnih zakonih. Nedeljene božične počitnice na srednjih šolah Intervencija ministra dr. Kramerja pri prosvetnem ministru Beograd, 7. decembra, v Za letošnje božične počitnice na srednjih šolah je prosvetno ministrstvo prvotno predvidevalo delitev počitnic za katoliške in pravoslavne božične prazn;ke. Lansko leto so bili prazniki skupni in so trajale počitnice skoraj ves mesec, od 23 decembra do srede januarja. Ker pa predolg odmor kvarno vpliva na pouk v šoli. se je prosverno ministrstvo odločilo, da odmor kar najbolj skrajša V to svrho je nameravalo ločiti božične počitnice za pravoslavne in katoliške praznike. Počitnice bi trajale pet dni za katoliške in pe* dni za pravoslavne božične praznike Kakor je ta ured'tev s pedagoškega stališča umestna v krajih z versko mešanim dijaštvom pa bi bila v fcnlah z versko homogenim dijaštvom brez pravega pomena m svrhe. ker se v takih krajih itak ne slave prazniki druge vero- izpovedi. Povzročila bi samo nevšečnosti za dijaštvo še bolj pa aa njihove starše. Opozorjen na nameravano delitev božičnih počitnic, je minister g dr. Albert Kramer danes dopoldne posetil prosvetnega ministra g dr Stankoviča ter ga opozoril na te okolščine. Prosvetni minister je pokazal za to vprašanje polno razumevanje Naglasil je. da smatra skrčenje božičnih počitnic na srednjih šolah v interesu pouka samega za neobhodno potrebno, uvideva pa, da delitev na ver«ko homogenih šolah nima praktičnega pomena. V pokrajinah, kakor je predvsem dravska banovina, naj ostanejo zato božične počitnice nedeljene, ne smejo pa trajati več kakor 10 dni. Pričakovati je torej, da bo za srednje šole v dravski banovini odrejen božični odmor od 23. decembra do 2 tanuarja. Odlikovanja Beograd. 7. decembra AA Z ukazom igoj je, pristanek Anglije, da izvede skupno s Francijo kontrolo v Nemčiji, ako direktni razgovori ne bi uspeli. Francija bo glede vseh vprašanj, ki se tičejo izpre-memb mirovnih pogodb, nastopala samo v tesnem sporazumu z drugimi državami, zlasti s svojimi zaveznicami v srednji Evropi. Francija ne bo izven Društva narodov sklenila nobenih dogovorov. O saar-skem vprašanju bi razpravljala le tedaj, ako vprašanje plebiscita ne bo prišlo v okvir pogajanj. Gospodarska vprašanja glede saarskcga ozemlja se morejo že sedaj urediti. Nadalje morajo direktni razgovori z Berlinom imeti svoje izhodišče v pariških dogovorih z Anglijo in z Zedinjenimi državami, k| vsebujejo organizacijo učinkovite in avtomatične kontrole oboroževanja. To staliSče Boncourja povzroča angleški diplomaciji, ki stremi za tem. da bi pospešila pričetek nemško - francoskih raz-orožitvenih pogajanj, velike skrbi. Angleški poslanik v Parizu lord Tyrelli je nenadoma odpotoval v London, da skupno z Macdonaldom in Simonom najde izhod. Razgovori dr. Bene&a v Parizu se bodo nanašali na nemško-francoska razorožitvena pogajanja in na srednjeevropsko vprašanje. V Parizu so prepričani, da bo Mala antanta brezpogojno odobrila stališče francoske vlade v razorožitvenem vprašanju. Prav tako pričakujejo, da bo teto storila tudi Poljska. Razgovorom z dr Benešem bo prisostvoval tudi poljski poslanik v Parizu. V parlamentarnih krogih je vprašanje nemško-francoskih pogajanj r aredi-Sču zanimanja. Berlin. 7. decembra, s. Vesti iz Pariza in Londona o vprašanju konference velesil v Londonu, razgovore Henderejna ▼ Parizu in potovanje dr. Benfša v Pariz zasledujejo tuka? z največjo pozornostjo Listi izražajo mnenje, da ie z izstopom Nemčije iz Društva narodov in z italijansko zahtevo po reformi Društva narodov dobil uradni »5imel< evropske diplomacije h jd udar»e. V9e ie ▼ gibanju. V svojih komentarjih poudarjaj} listi zlasti to, da v Rimu ne puSčaio nobe-nega dvoma o t »m. da je seda? vsako izogibanje nemogoče. »Berlin ?t B5rsenzeitung« meni, da kompromisna politika, na kstero mislijo ▼ Londonu, ne more več dovesti do cilja. lazpadanje Kitajske Proglasitev samostojne Zahodne Mongolije — Razburjenje v Moskvi — Japonski predlogi Zedinjenim državam Moskva, 7. decembra, d. Tu Je zbudila veliko senzacijo vest o osnovanju nove za-padnomongolske države, pri čemer gre zopet za delo japonskih militaristov, ker Je samostojnost hi neodvisnost Zahodne Mongolije le navidezna. V ruskih političnih krogih vidijo v osnovanju nove države znatno poostritev razmer na Daljnem vzhodu. Kakor trdijo v Moskvi, je nova država že pretrgala odnošaje s kitajsko nacionalno vlado h) sa Je včeraj slovesno proglasila za samostojno. Peking, 7. decembra, d. Po vesteh iz mongolskega glavnega mesta Dalinora, so tamkaj proglasili samostojnost Zahodne Mongolije. Vlada, ki so io osnovali, je prekinila vse odnošaje s Kitajsko, zlasti pa s Pekingom. Šanghaj, 7. decembra, d. Semkaj so prispele vesti z juga, po katerih je bivši vodja levega krila Kuomintanga in bivši kitajski vojni minister general Hunlianin proglasil samostojnost kitajskih pokrajin Kvangsija in Kvajčava ter prekinil vse zveze z vlado v Nankingu. Iz Nankimga poročajo uradno, da so zaradi protesta inozemcev v Fučavu in Amor-ju ukinili blokado uporne pokrajine Fukiena, Literarne-glasbeni večer Ruske Matice V sredo dne 6. t. m., na dan ruske kulture in ruskega vojnega invalida, je priredil ljubljanski odbor Ruske Matice skupno z Zvezo ruskih vojnih invalidov v dvorani Trgovskega doma lepo uspeli literar-no-muzika!ni večer. Prireditev je privabila dokaj občinstva Poleg članov ljubljanske ruske kolonije so bili navzočni zastopniki naših oblastev, vojske cerkve, mestne občine in razirh kulturnih korporacij ter mnogi ugledni prijatelji ruske kulture. Večer je otvoril predsednik Ruske Matice vseuč prof. dr Evgen Spektorskij. ki je najprej v slovenskem govoTu poudaril pomen prireditve in pozval občinstvo, da pikčasti najvišjega pokrovitelja Ruske Matice. Nj. Vel kralja Aleksandra nato pa je izrazil vero v zmagovitost in v lepo bodočnost ruske kulture Zatem je v ruskem govoru omenil, da se nacionalni Rusi letos spominjajo 25 letnice slovanskega kongresa v Ptagi, stoletnice dveh zaslužnih slo-vanoznalcev Pypina in Lamanskega, 501et-nice smrti pisatelja I. S. Turgenjeva, jubilejnih obletnic skladateljev Cajkovskega, Rimskega-Korsakova in Rahmaninova, obenem pa dajejo duška svojemu zadovoljstvu da je bila Nobelova nagrada podeljena Ivanu Buninu, kar pomeni svetovno prizhanje ruski nacionalno usmerjeni literaturi v inozemstvu Govornik je kratko Zlato, srebro, briljante vrednostne papirje kupuje: Komanditna družba M. JANKOLE, Ljubljana, na ka so jo kitajske vojne ladje izvajale itiri dni. Tokio, 7. decembra, d. List »Azabi« trdi ponovno, da je zunanji ntinister Hirota predlagal ruskemu poslaniku, naj se v im.siu portsmouthske mirovne pogodbe odpokličejo ruske in japonske čete z rusko-mand-žurske meje. Kakor zaano, določa u pogodba umik čet samo s Sahalina. List »Jomuri« poroča o sličnem predlogu Hirote Zedmje-nim državam, in sicer na naslednji podlagi : 1. Japonska prizna ameriSke pravice do Filipinov ter se izreče za ohranitev ameriške nadvlade. 2. Japonska prizna izrecno vse ameriSko-kitajske pogodbe. 3. Japonska dovoli Ameriki trgovinske koncesije v Mandžuriji 4. Zedinjene države priznajo japonske pravice v Mandžuriji in Mongolj-ji 5. Zedinjene države ostanejo nevtralne v primeru vojne Japonske s kako drugo državo. 6. Amerika se odreče gospodarskim ukrepom, naperjenim proti Japonski ter sodelovanju pri njih. 7. Japonska je pripravljena skleniti z Ameriko razsodiščno pogodbo. 8. Japonska in Amerika se sporazumeta o skupni politiki na Kitajskem. Pomen teh vesti je v tem, da jih zunanje ministrstvo ni demantiralo. Aleksandrova c. 4-H (Palača Viktorija), telefon 3052 karakterizirail vsakega izmed omenjenih pojavov in se je s posebno simpatijo po-mudil pri Turgenjevu. V znamenju Turgenjeva so pretežno stale tudi recitacije. Mogočen vtisk je napravila znamenita Turgenjeva črtica o ruskem jeziku iz »Senilij«, ki jo je učinkovito recitiral dr. Nikolaj Preobraženski. Posebno toplo je izzvenela vsaka recitacija izza ruskih prireditev v Ljubljani že znane reci ta torke ge. Marije Maver jeve, ki je čitala nekatera lirična mesta iz 'Zapiskov ohotnika« (Lovčevih zapiskov) m skupno z dr. Preobraženskim vzorec Buni-nove proze. Glasbeni del večera je odlično izpolnda znana koncertna pevka ga Pavla Lovšeto-va, ki je ob klavirskem spremljevanju Marijana Llpovška absolvirala šest ali sedem dobro izbranih pevskih točk, v katerih je prišel do polne veljave njen krasno razviti glas. Slavnostni govornik, recitatorja tn glasbena sodelavca so bili nagrajeni z navdušenim aplavzom, dami pa sta vrhu tega dobili še šopke dehtečih rož. Prireditev je zapustila najbolj« rtiak. Lindberghov polet lz Afrike v Ameriko Natal, 7. decembra AA. Polkovnik Lind-bergh je včeraj preletel južni Atlantik iz Bathurstva v Afriki v Natal v Braziliji Industrializacija Turčije Ankara, 7. decembra AA. Vladni načrt za obnovo gospodarstva določa ustanovitev 14 velikih tovarn. Tovarne bo treba zgraditi v 5 letih. Država sama bo zgradila 12 tovarn, Namenjene so tekstilna Industriji, izdelovanju steklenic, papirja in kemičnih izdelkov. Država bo dala 25 milijonov. v te svrhe bo porabila tudi kredit 10 milijonov dolarjev, ki ga je nedavni Turčiji dala Rusija. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra danes: Pritežno oblačno, ponekod padavine, zlasti sneg, zmerni hladno. — Situacija včeraj-šnjsga dne: Barometnski maksimum, ki je do davi prevladoval nad evronskim kontinentom. se je razdelil v dva centra, ki eta se umaknila na severozapad in na jugovzhod ter oslabela. Dunajska vremenska napo red n petek: Najprej precej nespremenjen? temperature s snegom. kaa je tudi češko in nemško. 0 njenih izrednih jezikovnih zmožnostih priča to, da je v vseh štirih jezikih dosegla priznanje, d* je njen jezik krepak in izrazit, da bi nihče ne bil 6poznal, da to lepo češčino, hrvaščino ali nemščino Diše rojena Slovenka.« In vprav zaradi tega je omenjena revija objavila moj članek S tem, kako je o stvari poročalo »Jutro«, nimam nič skupnega. Kljub temu veže ga. Govekarjeva »legendo« z mojim imenom. Tudi bi mi najrajši vsilila, da ne vem, da imamo navedena dela v slovenščini in hrvaščini. Svoje vrstice pa »pointira« z »zaslugo«. Vsak pač sodi po sebi — meni se pa ob tem nehote vsiljujejo besede velikega filozofa: Was mich nicht umbringt. das starkt mich! Mila Scholleovš - Zupančeva (Praga). Vokalno instrumentalni koncert v Celju. Svečane proslave 151etnice uedinjenja, ki so ee pričele v Celju 80. novembra zvečer z uspelo sokolsko akademijo v Mestnem gledališču, je zaključil vokalno instrumentalni koncert, ki ga je priredilo Celjsko pevsko društvo s sodelovanjem orkestra Glasbene Matice v Celiu. pomnoženega s člani želez-ničarsfce godbe, 1. decembra zvečpr v v^ liki dvorani Celjskega doma. Mešani zbor (okrog 90 oseb) je ob spremljevanju orkestra (nad 30 oseb) najprej zapel državno himno. Sledilo je izvajanje Mirkovih, Jerebovih, Mokranjčevih. Kretioevih, Lajovč1-vih in Tajčevičevih skladb, skupno 7 točk, delno za moški, delno za ženski in za mešani zbor. Po odmoru je mešani zbor izvajal Gadejevo »Ob zatona« in Vitoljevo »Pesem« s epremljevanjem orkestra. Dirigent g. Pec Šegula je skrbno in 9 temeljitim znan;em naštudiral razmeroma težki spored. Pevski zbori (moški, ženski in mešani) eo izenačeni. polni, prožni in dinamični. Nastavki so bili dobri, izvajanji solidno in učinkovito Zlasti posrečeno je zapel moški zbor Jerebovo »Pelin rožo« z izvrstnim baritonskim solom g. Mirka Močana, ki jo je moral zbor ponavljati. Od ženskih zborov je bila najboljša Mokranjčeva pesem »Bolno čedo« z mehkim, občutenim sopranskim solom ge. Golobičeve, od mešanih zborov pa Mirkov« »Odkrij nam, zarja, svoj obraz«, Lajovčev »Zeleni Jurij« s polnim, učinkovitim sopranskim solom ge. Thalerjeve in Tajčevičeve »Vesele popevke«. Mešani zbor in orkester (orkestralni part je t>čno naštudiral g. ravnatelj K. Sancin) 6ta izvajala Gadejevo skladbo »Ob zatonu« in Vitoljevo »Pesem« enotno, eksaktno in e finim diferenciranjem. Zlasti je ugajala težavnejša Vitoljeva »Pe-s*m« z lepim, a nekoliko prešibkim sopranskim solom ge. Golobičeve. Zadnji dve skladbi sta bili za celjske razmere izvedeni zelo zadovoljivo. Solistki ge. Golobičeva in Thalerjeva sta prejeli leoe šopke. Koncert ie bil izredno dobro obiskan. Poslušalci bili deležni zares umetniškega vizitka, za kar zaslužijo dirigent g. Šegula. zbor, solisti in orkester vse priznanje. R. Pečnik »Lovčevi zapiski« Ivana S. Turgenjeva r slovenskem prevodu. Pravkar je izšel kot 53. zvezek Ljudske knjižnice (Jugoslovanska knjigarna) prvi del novega slovenskega prevoda ene najlepših knjig ruskega slovstva, Turgenjeivih »Lovčevih zapiskov«. Nalogo, podati to mojstrovino lepe proze v današnji bogati, stilistično mnogostransko obdelani slovenščini, si je zastavil pokojni Bogomil Vdovič, toda prav pri tem delu je bela žena iztrgala za vedno iz rok njagovo fino brušeno literarno oero. Prevajalčev brat, znan pod književnim imenom Janez Rožencvet in pisateljica Marija Kmetov4 sta ee s polno pieteto do začetnika prevoda in z očitno ljubeznijo do Turgenjeva polotila nadalinjega prevajanja ter 6ta slovenske »Lovčeve zapiske« srečno dovršila. Prvih deset slik pa smo vendarle dobili :z peresa Bogomila Vdoviča. V uvodu prikazuje Janez Rožencvet literarni profil avtorja »Lovčevih zapiskov« in zlasti zavrača tiste. ki jim ie Turgenjev pisatelj drage vrste. vrednoten ie. katerega je obsodil tudi njegov francoski častilec Andrč Maurois-Turgenjev je nedvomno pisatelj tako visokih kvalitet, da ie treba v interesu naše književne kulture pozdraviti vsak dob^r prevod njegovih spisov. Skoraj ob istem času s »Plemiškim gnezdom« (čigar prevajalec, skrit pod psevdonim Jože Arko, i* znani vseučiliški profesor, odlični prevajalec »Evgenija Onjegina«. »Revizorja« in drugih ruskih spisov) smo sedaj dobili v doetoinem prevodj še »Lovčeve zapiske?. — Knjiga se dobiva tudi v knjigarni Tiskovne zadruce. Domače vesti * Ministrstvo za socialno politiko In na. rodno zdravje v Beogradu se je preselilo T novo monumentalno poslopje, ki je ena najlepših zgradb t Beogradu • Zaključki zveze zdravniških zbornic. Predstavniki rseh zdravniških zbornic so na svodi seji v Zagrebu razpravljali o raznih stanovskih zadevah ter o vprašanjih, ki jih narekujejo razmere. Tako ae Je razmišljalo, kje in kako naj bi se zdravniki zavarovali za starost in primere bolezni in nezgod. Zborovale! so ugotovili, da se mora organizacija v večji meri brigati aa eksistenčna vprašanja svojih članov, ker Je vedno več zdravnikov brez posla in v težkih razmerah. Razpravljalo se je tudi o sporu med zdravniki in zagrebškim uradom za zavarovanje delavcev. Predstavniki zdravniških zbornic so naglasili, da očitki niso bili nikakor namenjeni proti celokupnemu uradništvu delavskega zavarovanja, marveč samo proti enemu odstotku od njih, ki je na najvišjih mestih pri upravi. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo zdravniške zbornice podpirale samo one zdravni-ke-emigrante, ki so bili res pregnani, ne pa onih, ki se v zadnjem času selijo is Nemčije po svoji volji. _____ OBJAVA Vsled predstoječega letnega zaključka in inventure smo blagu za zimske plašče, suknje, obleke in manufakturi sploh zelo znižali cene Nudimo dobro blago, ogromno izbiro. Vaa bomo dobro postregli. SPECIALNA TRGOVINA NOVAK Kongresni trg 1$. (nasproti nunski cerkvi) 97 ♦ Javna socialno-hlglenska predavanja. Ker Je Higienski zavod prejel zadnje čase več prošenj za Javna ljudska predavanja, ki naj bi se vršila v različnih krajih na isti dan, ponovno vabimo interesente, da nas o nameravani prireditvi obvestijo vsaj 14 do 20 dni prej. Ta čas je potreben tudi zaradi dogovora in potrebne reklame z lepaki, ki jih Higienski zavod v Ljubljani da v to 6vrho brezplačno na razpolago. ♦ Naše obline Jadranski Straži. Prijatelji JS se vsak dan množi, uvidevajoč veliko važnost te pomorske obrambne organizacije, ki jo po svoje skušajo podpirati vsi^ sloji. Na priporočilo banske uprave tudi naše občine niso ostale gluhe na prošnjo Oblastnega odbora JS v Ljubljani tir 93 prve že »av-ljajo s svojimi prispevki za socijaini sklad JS. Hvale in priznanja vredna je !>e6ta naših občin, ki se morajo v teb težkih časih boriti s finančnimi težkočami. pa eo kljub temu priskočile na pomoč in doprinesli žr tvi, ki bodo v korist v prvi vrsti našemi narašča j u-podmladkar jem JS. Doslej 90 se odzvale vabilu občine: Novo mesto, Tržič. Skocijan, Moste. Rakek, Gor. LogatiC. Creš-nievka, Rovte, Kropa, Kot, Kranjska gora, Presirje in Jezersko. Naj bi ne bilo občine \ banovini, ki ne bi hotela vsaj 9 skromnim prispevkom podpreti mogočni pokret Jadranske straže v dravski banovini. ♦ Vse uradništvo denarnih zavodov (bank, hranilnic, posojilnic, zadrug) poziva podpisana zveza, da se udeleži v soboto Ji. t. m. javnega sestanka, ki bo ob 20. v vrtnem salonu gostilne »Pri levu< na Go-sposvetski cesti. Važna pojasnila o stališču £-ede na uredbo o sanaciji in o znižanju režije denarnih zavodov bosta podala tovariša Vrančič ln Hiter. Zavzeti moramo svoje stališče glede na akcijo »Merkurja« za centralizacijo nameščen&kih bolniških blagajn _ Zveza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije, podružnica Ljubljana. ♦ Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je po kratki bolezni umrla gospa Franlca I) o 1 ž a n o v a, soproga g. profesorja Frana Dolžana, znanega našega predavatelja. Tudi ona je svoj čas delovala za ljudsko pro-sveto, san je bila Po poklicu učiteljica. Blago gosipo bodo jutri ob pol 15. spremili izpred bolniške mrtvaške veže k Sv. Križu. _ V Kozini pri Herpeljah nad Trstom je umrl v 74. letu starosti g. Franc Rapo-t e c. Pokojnik zapušča ženo Alojzijo, sinove dr. Franceta, dr. Vinka in dr. Josipa hčere Doro, Vido, Elzo in Stano, izmed katerih so prve tri poročene v Jugoslaviji. Družina Rapotčevih je ena najuglednejših v Primorju, pokojnik je kot poštar ln posestnik užival vsestranski ugled. K večnemu počitku ga bodo položili jutri ob 15. v Kozini. V starosti 86 let je umrla v Nev. Sitem pri Trbovljah ga. Marija F a b J a n o-v a in zapustila 88 letnega soproga in 4 sinove. Pogreb blage pokojnice bo danes dopoldne na zagorskem pokopališču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Še niste nakazali naročnine za zadnji kvartal? Dokler ne plačate, niste zavarovani za slučaj nezgode pri zavarovalnici »Tri-GLAV«. Nakažite še danes! Naša številka čekovnega računa je 11.842. ooooooooooooooooooooo Zlata fe vreden dober svet O tem se lahko sami prepričate, če kupite svojemu prijatelju ali prijateljici za božič pretresljivi roman ?Prokletstvo ljubezni* ki se dobi pri upravi »Slovenskega Naroda« za znižano ceno in staneta oba dela Din 20.—, vezana Din 40.— (s poštnino Din 3.— več). Znesek se nakaže po poštni nakaznici. ♦ »PD razpisuje nagrado 500 Din za najboljši osnutek platnic za vezavo »Planinskega vestnlka«. Osnutke je poslati najkasneje do 31. t m. pisarni SPD. ♦ Higienska razstava v Stražiiču. Higienski zavod v LJubljani rlredl s sodelovanjem Sokola ▼ Stražišču rl Kranju > tam kajšnjem Sokolskem domu higiensko razstavo, ki bo odprta od 10. do 17. t. m. Na razstavi bodo predavali zdravniki ln drugi strokovnjaki dnevno ln pojasnjevali izva Janja s filmski tn skioptičnimi slikami. Vstop na razstavo je prost. Ugodnosti za zimski potniški promet v Avstriji. Avstrijska prometna podjetfja so za letošnjo zimsko sezono (od 1. januarja do 31. marca) dovolila potnikom iz tujine zelo dalekoseine ugodnosti. Od 11. L m dalje izd&jajo vse potovalne pisarne v tujini zimske potne karte tujcem za ceno 20 šilingov. Dovolitev voznih ugodnosti je vezana na plačilo normalne vozne cene za vsaj 150 km in na sedemdnevno nepretrga no bivanje v Avstriji. Potovanje se lahko poljubno prekine. Zimska potna karta daje pravico do potovanja v AvBtrilo brez vizuma ln tudi druge dalekosežne ueodno-sti. Pojasnilo se dobi vsekakor tudi pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Tyrševa cesta 31-L ♦ Letni kramarskl |n živinski sejem v Brežicah, ki se je doslej vršil zadnjo soboto pred božičem, se je z dovoljenjem banske uprave prestavil na 18. L m. Kupci in prodajalci so vabljeni. ♦ »Soča« koledar primorskih emigrantov za I. 1934. Konzorcij primorskega emigrantskega tednika »lstre< v Zagrebu je izdal za leto 1934. koledar z imenom »Soča«. Okusno opremljeni koledarček s silhueto Primorja in Istre na platnicah je po svoji vsebini in vsestranski pripravnosti neobhodno potreben vsakemu Primorcu, pa tudi vsakemu zavednemu Slovencu. Koledarček je pisan delno v slovenščini, delno v hrvaščini in se deli v dva dela. Prvi je zgolj praktičen in vsebuje poleg katoliškega, pravoslavnega muslimanskega in židovskega koledarja potne in poštne tarife, vozne cene in podobno. Drugi del pa je posvečen našemu Primorju in Istri. Uvod tvori motto vzet lz pesmi Srečka Kosovela. Nato sledijo razni sestavki o Primorskem vprašanju in več grafičnih slik. Pretresljiv Je »črni koledar« ■ seznamom žrtev. Zelo zanimiva Je tabela narodnih manjšin. V koledarčku je še ,polno drugih zanimivih sestavkov in na koncu beležnica Tekst pa krasijo letpl posnetki Učke, Kvar-nera, Opatije, Gorice, Devina, Tolmina, Snežnika, slovenske šole pri Sv. Jakobu v Trstu, uničenega Narodnega doma v Trstu, hrvatske gimnaslje v Pazinu. Cena 10 Din. Strani 118. Naroča se pri podružnice lista »Istre«, Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. • Turnir za brldge Budimpešta • Zagreb se prične danes ob 20. v dvorani hotela »Esplanade« v Zagrebu. Tehnično vodstvo ima znani stari mojster g. pl. Marson Vstop prost. ♦ Ciril Metodove raaglednlee se naročajo pri CM pisarni, Ljubljana, Beethovnova ulica št. 2. • Pot milijona pravdnih stroškov. Kasa-cijsko sodišče v Zagrebu je razsodilo v pravdi, ki je trajala skoraj 10 let in pri kateri je bilo potrošeno za stroške okrog pol milijona dinarjev. Leta 1923. je v Murski Soboti odvetnik dr. Ivan Afrak prodal svojo hišo veletrgovcu Josipu Nadaju za 700.000 Din. Kupec je izplačal del gotovine. ostalo pa bi moral z obrestmi vred izplačati tekom sedmih let. Dr. Afrak je kmalu po prodaji svoje hiše umrl, njegova vdova pa Je vložila tožbo, naj se prodaja razveljavi, češ, da Je bil pokojnik duševno zmeden, ko Je sklenil kupčijo. Pravda je Sla skozi vse instance ln ker so zdravniki Izjavili, da Je bil pokojni odvetnik duševno popolnoma zdrav, je najvišje sodišče sedaj potrdilo prodajo. • Obledele obleke barva v različnih bai vah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u_ Proslavo 100 letnice rojstva Jana Vaclava Lega, prvoboritelja za kulturne stike med Čehi in Slovenci in zaslužnega kulturnega delavca, pripravlja za 15. december Jugoslov.-češkoslovaška liga v LJubljani. Podrobnejši program še objavimo u— Napredovanje. Povišan Je v tretjo skupino 1. stopnjo, g. Josip Cugmus, ravnatelj državnih železnic v Ljubljani. u_ »V bolgarskih gorah«, je naslov predavanju, ki ga priredi SPD 14. L m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Gorovja VI-toša, Rila in Plrln se nam bodo v tem predavanju pokazala. Vodil pa bo poslušalce po teh gorah znani turist dr. Brilej, ki je letošntfe počitnice obiskal bolgarske gore Najbolj obiskana skupina v Bolgariji je Vi-toša, ki se razteza južno od Sofije ter pomeni za Sofijo to, kar je Šmarna gora za Ljubljano in Sleme za Zagreb. Najvišje •balkansko gorovje je Rila, ki nudi priliko za plezalne ture. Gorovje je polno lepih jezer, ki se hleste slično kakor naša Sedmera jezera v skalnati pokrajini. Brez dvoma bo to predavanje za vsakega slovenskega turista velezanimivo. u— Ciciban. Kakor znano, pripravlja otroški oder »Svobode« v režiji Katje in Ferda Delaka novo priredbo naše najdragocenejše otroške pesniške zbirke Zupančičevega »Cicibana«, že lanska uprizoritev »Cicibana« je bila zanimiva novost. Cici-banovi nastopi, otroški govorni zbor so <»d. prti nove možnosti in pokazali nove oblike mladinskih predstav. Za letošnjo reprl-zo sta pa Katja in Ferdo Delak dejanjf strnila, povezala posamezne prizore, par lanskih prizorov preuredila in dala prireditvi novo obliko ter uvrstila v revijo plese. ki Jih tavajajo najmanjši gojenci šo> za ritmično gimnastiko ln umetniški ples Katje Delakove ln delno tudi člani otroškega odra »Svobode«. Tudi muz!kalno je letošnja uprizoritev popolnoma prenovljena. Glasbeni del, ki veže in spremlja otroški ansambel »Svobode« se je lanskega leta znatno zvečal Lani je bilo 18 sodelujočih letos pa 2e 34 Ta novi Ciciban obelb biti res prava senzacija za naše ma!čk« ki bodo r nedeljo 10. t. m ob 4. popoldn* gotov© napolnili veliko unionako Ivorauo do zadnjega kotička. u— Čajanka pomladka Jadranske straže na III. realni gimnaziji. V nedeljo ob po1 M. priredi pomladek Jadranske straže <111 državne realne gimnazije v Trgovskem domu čajanko s plesom, katere čisti dobiček je namenjen siromašnim dijakom. Po izredno lepem to pestrem programu se bo razvil družabni ples ob zvokih priznanega Ali potrebuje!« Čistilno sredstvo ? Zgodaj {jutra) dosežet« normalno lahkotno izčtKeti]*, vzamete prejini večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobi-io *e r vseh lekarnah. -^Vsebin • škatlice >o io 8 — zadostuje ta 4 do 6 krat. Odobreno od MinlsUr «oc politik« in narodnefa idr«vi« San. odd«L S Br 12254 od 12. julija 1932. Eit jazza Ronnyja, ki se bo potrudil, da pride zabava do viška. Cene so nizke. u— Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol v Ljubljani, bo imela ustanovni zbor v nedeljo 17. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Kmetijske družbe. Vabljeni absolventi kmetijskih šol (tudi zadružne), bivajoči v območju ljubljanskega sreza. Zbor bo važen predvsem zaradi tega, ker začne zveza v kratkem Izdajati lastno gladilo »Brazda«, In je prav zdaj potrebno sodelovanje vseh. I ANNY ONDRA pripoveduje u— Verdijev »Requiem« se ponovi v ponedeljek 11. t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona. Ponovitev »Requiema< bo v počastitev spomina borcev padlih za našo svobodo. Odbor Glasbene Matice je naprosil članico narodnega gledališča go. Marijo Vero, da prevzame kratek spominski govor ki ga bo imela pred pričetkom izvajanja Dvorana bo tudi primerno dekorlrana. Vsi ostali sodelavci bodo isti kakor pri prvem izvajanju. Izvajanje Verdijevega >Requie-ma« je bilo za naše mesto umetniški dogodek prvega reda. Prodaja vstopnic po znižanih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. Sedeži so od 10 do 40 Din, stojišča po 7 ln 5 Din. u_ Akcijski 0dbor bojnih organizacij v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem društvom kakor tudi vsem posameznikom, ki so se na njegovo povabilo uvrstili 1. de cembra v manifestacijski sprevod ln tako pripomogli k veličastni proslavi 15 obletnice osvobojenja in uedinjenja. Obenem se tudi zahvaljuje vsem meščanom, ki so dvignili to manifestacijo s tem, da so raj svetlili okna ali na kakršnikoli način doprinesli k svečanosti sprevoda. u__ Narodna Odbrana v Ljubljani pro slavi rojstvo Nj. Vel. kralja s .proslavfrtvUo 25 letnice ustanovitve Narodne Odbrane v dneh 16. in 17. decembra 1933. na slavnosten način. Podrobni spored svečanosti bo objavljen v nedeljski številki našega lista. u— Akademska podružnica CM D ho imela občni zbor v ponedeljek ob 20. v prostorih JNAD Jadrana. u_ Sresko društvo JUU za Ljubljano-okolico (zahodni del). Jutri ob 9. bo pod okriljem ZKD predavanje g. dr. Mihelaka o sodobnih gospodarskih problemih. Predavanje bo v telovadnici mestne deške šole na Grabnu u— Kuharska šola v Gostilniškem domu v Ljubljani. Vsem, ki žele še stopiti v kuharsko šolo na novo ali pa v svrho izpopolnitve kuharskega znanja, se sporoča, da je kuharska šola do konca tečaja, to je konca Januarja zasedena in zato ne more sprejemati novih udeiežencev. Pri zadostnem številu novih Interesentov se bo tri mesečni kuharski tečaj obnovil v pričetku februarja. Interesenti naj se že danes Ja vijo na naslov Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, kjer se dobe vse nadaljnje informacije. Telefon 26-75. FOTO-APARATI in druga božična darila v škatlicah za puder! ???????? Pazljivo pre<* taite ogla? v nedeljo 10. decem'— 1235-1 Važna pripomba k članku »Jutra«: »Zimske bolezni« z dne 6. t. m. Pri zdravljenju prehladov se je pozabilo omeniti staro preizkušeno narodno zdravilo rogaško slatino, ki jo je treba segreti in v požirkin vrečo piti. Segreta rogaška slatina odtehta najboljše zdravila, ker zlahka omehča in odloči sluz od sluznic in jih utrdi proti ponovnim napadom bolezenskih klic. Dopolnitev k članku »Jutra«: »Barva las ln rahitis« z dne 6. t. m. Tu se trdi, da se angleška bolezen ali rahitis da ozdraviti z uživanjem svežega sadja itd., kar je točno. Napačno pa bi bilo pri tem pozabiti na domače zdravilo rogaško slatino, ki vsled velike množine kalcija (apna), ki ga vsebuje, čudovito pospešuje in utrjuje rast kosti in zobovja. Otroci, ki rogaško slatino redno uživajo, so krepke rasti in imajo zdrave zobe. MMo F/ yOWL5KI DO d4 s Tel 38-87 Danes premiera sijajne burke Carfev adjutant Do solz se boste nasmejali kot svojčas pri nepozabnem »Lažnem feldmaršalu«. V glavni vlogi Vlasta Burian u— Vajenski dom. Pod okriljem ZKD bo v nedeljo 10. L m. ob po! iO. predavanje akademika g. Iskre o Primorski in Koroški. u_ Congorllla. Danes ob 11. bo predvajala ZKD svoj znameniti film. Včerajšnja prva predstava je žela obilo uspeha. Saj pa je to pravo, avtentično delo iz osrčja Afrike, edini film, v katerem vidimo živali take kakor res žive v pragozdu. Starši naj pripeljejo otroke k predstavi. Tudi za odrasle je film poln zanimivosti in zabave. u— Na polju časti je film edinstven in lep. Polno drznih podvigov in napetih prizorov je to delo, na katero more biti Bri-gita Helm lahko ponosna. Presega vse dosedanje filme te vrste. Film se predvaja danes ob 15., 17., 19.15 in ob 21.15. _ Kakor nam je javljeno, pride v nekaj dneh v Ljubljano zmamenitl radio-tenorist Groh. Med nami ostane od 14. do 18. t. m. u— Društvo slušateljev juridične fakultete v Lujbljani. Na občnem zboru 25. nov. in na seji 2. t. m. se je konstituiral nastopni odber: predsednik cand. iur. Zalar Drago, podipredsednik cand iur. Tomažič Mile, tajnik stud. iur. Zužič Savo, blagajnik stud. iur. Bronislav Skaberne, knjižničar cand. iur. Leon Krevel, referent za skripta cand. iur. Stanko čeplak; namestniki: stud. iur. Verbič Dušan, cand. iur. Ventu-rini Franc, cand. Iur. Valentinčič Vekoslav In stud. iur. Colarič Martin; revizorja: cand. iur. Jeruc Janez ln stud. iur. Mik-šič Mladen Marcel; razsodišče: cand. iur. Kirn Karel, cand. iur. Rau&avljevič Pavel, stud. iur. Tajnik Miloš, cand. iur. Kocjan-čič Boris ln cand. Iur. Sartory Boris. pripovedke gospodične Ko£mann u— Elise Bock iz Berlina v Ljubljani. Znamenite kozmetične preparate Elise Bockove se je posrečilo pridobiti za Ljubljano Kamčevl drogeriji v nebotičniku ln židovski ulici. Ker pa je poraba teh Indi-viduaina, naj se blagovolijo cenjene dame obrniti s svojimi željami na navedeni znani domači tvrdki, ki sta edino avtorizirani od berlinske centrale za prodajo teh pre paratov. u_ Lutkarski odsek češkoslovenske Oboe v Ljubljani priredi danes ob 16. v Narodnem domu predstavo lutkovnega gleda, lišča. Na sporedu veseloigra »Oproda Jurij«. Gostje dobro došli! u— Zanimanje za akademijo Sokola II., ki bo 9. t. m. ob 20.30 na realki, Je silno veliko, ker je znano, da so točke vredne vse pozornosti. Ker je število sedežev (cena 8 Din) ln stojišč (5 Din) omejeno, pri. poročamo nabavo vstopnic v prodaji v naprej bri br. Mllku Krapežu, Jurčičev trg. u— Namesto venca za blagopokojno gospo Likarjevo Marijo, mater g. Stanka Likarja, tajnika okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, so nameščenci OUZD v Ljubljani darovaJi 515 Dim z,a bo-žičnico mestnim siromakom. u_ V Prešernovi ulici so pričeli včeraj urejati kanalizacijo, preden prično razkopavati staro tramvajsko progo in kopati. Ko bodo uredili progo Pred škofijo ln v Stritarjevi ulici, bodo obenem tlakovali tudi stari frančiškanski most kjer bosta odpadJa oba stranska hodnika. Srednji most bo služil le za vozni promet. Ko uredijo progo na mostu, bodo kmalu pričeli tlakovati Marijin trg na katerem bo tudi urejen prometni otok. u_ Iz sodne dvorane št. 78. Ker je pritisnil mraz, je postala čez leto zapuščena velika razpravna dvorana okrožnega sodišča prav živahna, nabita občinstva. Razprave so javne in zato ima vsak državljan pravico Jim prisostvovati. Klopi zasedajo večinoma brezdomci in nesrečniki, ki nimajo nikjer vsakdanjega kruha. Dostojno se obnašajo, saj prihajajo v kurjeno dvorano, da imajo zavetje pred mrazom. So pa tudi tipi, ki nikakor ne spadajo v resno dvorano, kajti vsaki nekoliko šaljivi izjavi prič se zakrohotajo, ko da bi bili v kaki zadim-Ijeni beznici. Včerarj so se nekateri kroho-tali, ko je kazenski sodnik-poedinec zasliševal neko pričo o malenkostnih intimnih stvareh. Sodnik je bil prisiljen poslušalstvo ukoriti. V dvorani pa se Je pozneje pojavil tudi policijski stražnik, ki je neko-koliko perlustriral sumljive tipe. Policija je sedaj odredila, da se bo vršila v dvorani dnevno, kadar so razprave, posebna policijska kontrola. Zelo umestno pa bi bilo, da bi se dostop h kazenskim razpravam sploh zabranil vsem mladoletnikom, kajti dvorana je zanje nekaka učilnica, kako je treba nastopati pred sodndki. u_ Avtomobilsko podjetje Magister ukine ob nedeljah in praznikih vožnje na progi Ljubljana-Ježica in obratno ob 6.45, 7.43, 8.45, 9.45, 10.45 in 11.45. u_ Dr. Kramarič, specialist za kirurgijo. šef-zdravnik sanatorija šlajmerjev dom, ne ordinira od 8 do 17. t. m. Nadomešča ga kirurg rlr Guzelj. u_ Drevi »nadaljevalni plesni tečaj« Jenkove šole v Kazini z zabavnim Mefi-stovim obdarovanjem za vse obiskovalce Jenkovih tečajev Posebne plesne ure dnev. no. Radio kotiček R, PAJK KLOBUČAR Sv. Petra c. 51. Vam očisti, pobarva in preoblikuje za mal denar KLOBUKE vseh vrst v najmodernejšo obliko. OBČUTEK ZANESLJIVOSTI in dovršene negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za svojo intimno toaleto preizkušeno sol za izpiranje ISLA-Spillsalz, proizvod šolnika Bad Ischl. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Paracelsus k. d., ZAGREB 3. CCJNfc. t »,oH«,-;,i trgovinah. U s^npor JI 1IU tutu Ljubljane je IzšeL Vsebuje čez 60.000 privatnih in trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah ln v tiskarni »GRAFIKA« Ljubljana, Resi jeva c. 4. Cena 180.— Din. Ljubljana, 8. decembra. Današnji radio-program nam prinese ob 7.45 zjutraj kmetijsko predavanje, in sicer bo predaval inž. Ferlinc o zadružni nabavi in vnovčevanju kmetijskih pridelkov. Ob 11. nastopi radio-orkester s slovensko glasbo, zaigra nam Cerinovo »Soinčni dnevi« in Muhvičevo »Slovenec, Srb, Hrvat«. Ob 16. bo predaval g. Franjo Pavlica o mlekarstvu za gospodinje. Ob 16.30 pa nastopi priljubljeni fantovski sekstet iz Slovenskega Javornika. Gorenjski fantje nam zaporo Hajdrihovo »Slava Slovencem«, Medvedovo »Mili kraj«, Maroltovi »Vigjed približa se« in »Kaj pa ti pobič«, narodne »Kako ozke so stezice«, »Ko v nedeljo zjutraj vstala« in »Pr d'no dreva, Gerda-jevo »V temni noči«, Schwabovo »Slanica« in Aljaževo »Na straži«. Ob 20.30 bo pa prenos z Dunaja. Jutri ob 13. bomo imeli v radiu reprodu-ciran koncert (kinoorgle, havajske kitaro in ksilofon), ob 18.30 bo zabavno predava- nje prof. Osipa Šesta, ob 19. bo vseuč. prof. dr. Weber nadaljeval svoje predavanje o ljudskem nauku o dobrem in zlu, potem nam pove dr. Jug, kaj je bilo ta teden novega v zunanji politiki, ob 20. pa nastopi radio-orkester z lahko glasbo, a vmes bo igral g. Trost solo flavto. Ob 21. bomo slikali menjaje s ploščami citre in harmoniko, s plesno glasbo se pa večer zaključi Zvočni kino Dvor _Telefon 27-30._ Georg O' Eržen Boj za življenje in mir Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer, jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer Cene najnižje 2, 4, 6 in 8 Din. mmmzšmmE u— Prihodnja plesna vaja SO »Preporoda« bo v soboto 9. t. m. G. Jenko uči letošnje novosti. Igra jazz Ronnv. Začetniki točno ob ,pol 20., ostali ob 20. Vljudno vabljeni. a— Koroški pevci iz Pcdjune dospejo danes zjutraj v Maribor. Ob 8. uri bo daroval njihov vodja župnik g. Poljanec mašo v frančiškansKi cerkvi, pri kateri bo pel njihov pevski zbor. še dane3 dopoidne odpotujejo koroški pevci proti Ptuju in Ljutomeru, v nedeljo 10. t. m. pa se na povratku v svojo domovino ustavijo v Mariboru, kjer bodo priredili ob 10. dopoldne v kazinski dvorani dopoldne koncert za srednješolsko miadino. Klub koroških Slovencev je naprosil Glasbeno Matico za sodelovanje pri koncertu in se je Matica tej prošnji iz prijaznosti in ljubezni do koroških pevcev radevolje odzvala. Vabimo, da se poleg srednješolske mladine udeleži nedeljskega koncerta koroških pevcev tudi ostalo občinstvo v čim večjem številu. Danes dopoldne ob 11. uri v terasni dvorani pri »Orlu« otvoritev umetnostne razstave »PETOR1CE«. Razstava bo od 8. do 22. t. m. in bo vsak dan odprta od 8. do 16. ure, a— Primorska revija »Glas od doma«, ki z njo danes gostujejo visokošolci iz zasedenega ozemlja v mariborskem gledališču, jc najodličnejši primer, kako se tudi prigodniške svečanosti lahko prirejajo v najlepši umetniški formi. Režiser Delak je izbral vrsto najbolj živih, najbolj značilnih pesmi naših primorskih pesnikov (Karel širok, Drago Bajec, Alojzij Gradnik, Igo Gruden, Srečko Kosovel, Simon Gregorčič pa še Anica Cernejeva in Oton 2upanči£) in jih strnil v homogeno celoto, ki je v recitaciji predočila vso tragiko, vso problematiko tega kosa našega sveta in vso nezadržano voljo mladine po svobodi. Ko so pred mesecem igrali revijo v Ljubljani, se gledalci niso mogli načuditi, koliko odličnih polnovrednih recitatorjev Imajo naši primorski študentje med seboj. S pevskimi vložki, z intimno nufctudiranimi simbolnimi plesi Katje Delakovv, s sijajnimi diapozitivi Lj. Ravnikarja, ki so pri tej prireditvi prišli do vse večjega izraza kakor pri vseh prejšnjih Delakovih uprizoritvah, je »Glas od doma« v resnici mogočna umetniška manifestacija nacionalne bolesti in borbene volje mladine. K tem primorskim študentom se bodo hodili učit vsi, ki bodo kdajkoli hoteli z umetniškimi sredstvi vršiti nacionalno propagando. Kulturni slovenski Maribor se bo vabilu gostov lz Ljubljane gotovo odzval in bo drevi napolnil gledališče. a— Uprava ohfine Pobrrfje naznanja, da so uvedene od 1. t. m. nove jradne ure. in sicer vsak popoldan od pol 15. do pol 19. ure. Občinska pisarna se nahaja na Ceeli na Brezie št 55. a— Razstava Petorice. Danes ob 11. se otvori v terasni dvorani hotela »Orel« umetnostna razstava mariborske Petorice, ki jo sestavljajo akad. slikarji Kos. Ko-Sir, Didek, Sirk in Jirak. Razstavili so okoli 100 slik in še več grafik. Razstava bo nekakšna revija dela naših mlaiših in mladih. Pričakujemo, da bo mariborska Javnost znala ceniti idealizem naših likovnih umetnikov. — Razstava bo odprta od 8. do 22. t. m. dnevno od 9. do 16. Vstopnina 5 Din, za dijake 2 Din. NAŠ NOVI ROMAN KRIVNOST KSPRESNEGA VLAKA SE PRIČNE JUTRI V NEDELJO, DNE 10. T. M. VSAKO NADALJEVANJE VAM BO PREKRATKO' NE ZAMUDITE PRVEGA! BERITE NOVI ROMAN V »JUTRU«! Nezgoda na Miklavžev veter. V Vrhlogi se 1e zgodila na Miklavžev večer hujša "nezgoda. Nekdo je po nesrečnem naključju obstrelil 20ietnega posestniškega sina Leopolda Dolničarja v levo nogo. Dol-ničar je moral iskati zdravniške pomoči v mariborski bolnijmcl ULKA najmanjša »n najcenejša fotokamera na »vetu: 45 mm X 41 mna X 40 111115 — Se ncdi v žepu! Izredno ostre in lepe slike, «tane samo Din 69.—. Razpošilja po povzetju G«č-Gi:us, Maribor. Oddajajo se zastopstva v vseh večjih krajih. 12908 Iz Celja e_ Gledališče in predavanja, Ljubljanska dio.ma uprizori v torek >Sonato stra-toov< v at-OEmaju. — Na ljudskem vseučilišču bo v ponedeljek predaval univ. prof o pr ški velefilm »V znamenju križa« Kot do- 20 in jutri bo predvajal kino o pol »Bled« datek kulturni film »čudeži iz jezera« m veseloigro »B'mbo Bettv poštar«. KOČEVJE Danes ob 11 bo v hotela »Trstu« pod okriljem ZKD predavanje sodnika g dr Bajiča o brezposelnosti. — Predavanje je aktualno in zanimivo. KOČEVJE V nedeljo 10 t. m. ob 11. bo v hotelu »Trstu« pod okriljem ZKD predavanje g. dr Mihelaka o sodobnih gospodarskih problemih. Po predavanju se bo predvajal lep kulturni film. Spori Tekme za zimski pokal LoT^oT.u^ toreJ ruwtopi 5® sestane ta domači Korotan m domžalski Disk, t Domžalah SK Domžale m Reka, v Ljubljani bosta na igrišču nermesa dve tekmi, in sicer: ob 13. Hermes : Svoboda, Vič, ob 1430 Mars : Slovan. a na igrišču Korotana Sloga : Korotan. Vse ostale tekme pričnejo ob 14. Službene objave GZSP CS seje tehničnega odbora od 4. decembra.) SK Bratstvu se odobri za nedeljo 10. t m. klubska H-ma v smu&kem teku na 6 km Dovoli se tudi start vsem verificiranim članom podsaveza TK Skala, Jesenice, se odobri za nedeljo 17 t. m medklubska tekma v smuku iz Roče. SK Bohinj se ne dovoli 15. februarja 1934 prirediti klubsko tekmo, ker ima ta dan svoje prireditve GS2 v Škofji Loki. SK Rateče-Planica in Smuški odsek SPD Kra. .a gora, se pozivata da -»->ma d>stavrta v svrho izstavitve ver" -'jskih legitimacij zdravniško potrdilo. Vsi klubi in društva se pozivajo. da pr»*krbijo svojim 'hnom-tekmo valcem verifikacijske izkaznice, ker jim bo sicer prepovedan start na vseh prireditvah. K predstoječim tekmam se določijo tile sodniki in službujoči odborniki: v nedeljo 10. t. m prireditev SK Bratstva: sod. Božič Lojze in Smolej Janko, službujoči od bornik Smolej Albin. 17. t m. priredi TK Skala, Jesenice, na Rožci: sodnik Smolej Slavko; službujoči odbornik Jagodic Srečko. 26. t m priredi SK Rateče-Planica v Planici: sodnik Božič Lojze in Černe Miha: služb, odbornik Pečar Franc iz Kranjske gore. 31. t m. priredi Sokol. Kranj, v Kranju: sodnik Smolej Janko in Cerar Drago; služb, odbornik: Legat Anton iz Lesc. 31 t m. priredi SK Begunje v Begunjah: »od nik Kržišnčk Vinko; službujoči odbornik Torkar Jože iz Lesc. 1 januarja 1934 priredi Smuški odsek SPD Kranjska gora v Kranjski gori: sodnik Korenini Drago; službujoči odbornik Ja!en Vinko iz Rateč. Vsi sodniki in delegirani službujoči odborniki se pozivajo, da se ravnajo točno po pravilniku za sodnike in službujoče odbor n cv ^ si nabavijo pri podsavezu. SK Triglav, Bled, se poziva, da se ravna točno po dopisu podsaveza z dne 2. t m Opr. št 43-33-4. TK Skala Jesenice, se poziva, da takoj dostavi v svrho verifikacije bizjaka Jožeta, Levstika A!ojzija, Odlaska Cirila Minke Firterjeve, Erike Heimove, zdravniška potrdila ker bodo imenovani le na podlagi teh potrdil predlagani v verifikacijo. Službeno lz OZDS pri LNP. Delegirajo se za tekme za Z. P. v nedeljo Hermes -Svoboda ob 13 g Vidic, Mars — "Slovan ob 14.30 g. Ramovž, obe tekmi na Igrišču Hermesa; Korotan — Sloga ob 14. g. Pe-valek. igrišče Korotana; v Kranju ob 14 Korotan — Disk g. Lukežič; v Domžalah SIi Domžale _ Reka ob 14. g. Martelanc Table-tenis tekmovanje. Danes ob 9 ln ob 14. se bo vršilo table-tenis tekmovanje za prvenstvo Šiške v prostorih Hermesa v gostilni »Frankopanski dvor«. Tekmovalo se bo za nagrade v singlu gospodov, singlu dam in doublu gospodov. Razpisane so umetniško izdelane nagrade, katere je podarila Hermesu tvrdka »Spectrum« d. d. tvornica ogledal tn brušenega stekla Ker je to po daljšem času prva tovrstna prireditev, bo gotovo udeležba igralcev kakor tudi prisotnost športnega občinstva velika. SK Ilirija Danes ob 13.30 naj bodo za tekmo s Korotanom na igrišču Korotana: Franzot II., Dernik, Srimšek, Cvirn. Gogala, Edi, Egon, Mlakar. Scagnetti, Primožič, Pečan in rez. Zuccatto. Opremo ie dvigniti dopoldne ob 10. na našem igrišču. Oskrbnik na drsališču. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes od 9. naprej strogo obvezen trening vseh igrače v na igrišču. SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 10. sestanek vseh nogometašev v Delavski »bornici, obvezen za vse člane. V nedeljo igramo pokalno tekmo. Igralca Jakše in Zemljak naj prineseta seboj vso opremo. Izredna seia odbora v sredo. Sk Domžale (nogometna sekcija). Za nedeljsko pokalno tekmo proti Reki naj bodo ob 13.30 v garderobi Stiftar, Krek. Kovač, Roman, Može, Janežič I in n, Bl-tenc, Jovlč, Zabret, Cerar, Amon, Hace. Košak. Cad. Razpis medklubske tekme v smuku i Rožce 17 t m TK Skala, podružnica na Jesenicah priredi 17 t. m. medklubsko tekmo v smuku Start bo ob 11. nad smučarsko kočo na Rožci, cilj nri Sv Kri»u Dolžina proge približno 4500 m, višinska razlika 480 m Pismene prijave s prijavni no 10 Din je poslati do inkl 15 t m na TK Skala, podružnica na Jesenicah, ustne p« ntfkasneje dre ur! pred startom v koči m Rožci. Na kasnejše prijave se bo ozi ralo le po možnosti proti dvojni prijavnini Prvi trije prejmejo krasna darila Razgla sitev rezultatov in razdelitev dari! bo ob 17. v posebni sobi hotela Paar na Jesenicah. Startati smejo samo verificirani tekmovalci. Tekmovanje se bo vršfo po pravilih JZSS. Z ozirom na tradlckraalnost tekme, zlasti pa ie, ker bo to otvoritvena tekma ▼ letošnji seziji, m pričakuje čim številnejša udeležba. Smučarski tečaji Mariborskega amaterskega kluba v sezoni 19SS—1934 m vršijo od Božiča dalje pri Pohorskem domu, v Rog&aki Slatini in pri Gufltanju. prijava in Informacije pri prireditelju MSK. Maribor, trgovina »Šport«, Trg svobode. Smučarska sekcija TPD Atene ima v nedeljo 10. t m. ob ugodnih vremenskih prilikah smučarski izlet na Sv. Katarino. Odhod ob 7.15 z glavnega kolodvora do postaje Medno. Kofce, 7. t. m. ob T. zjutraj. Temperatura —2 Celzija, Jasno, snega 60—80 cm, smuka prav dobra, izgledi za prihodnje dni prav dobri. Vremensko poročilo JZSS ia SPD od 7. t m. Bistrica, Boh. jezero: ob 7. zjutraj: —5, megleno, mirno, 15 cm sneg« na 60 cm stari podlagi, smuka prav dobra. — Bled — jezero: —6, megleno, mirno, »nega 50 centimetrov. — Kranjska gora, Rateče, Planica: —8, jasno, mirno brez vetra, sneg srež, 60 cm snega, sankališče uporabno. Vršič in Tamar 150 cm pršiča. — Vrhnika: 6. decembra: —1, mirno, 16 cm snega, izgledi slabi, sneg srenj. — Mojstrana: —6, vreme jasno, sneg prav dober, izgledi za praznik in nedeljo prav dobri. Ture t B. Kolb & Predalic >Beka« izdelki vodijo tudi to sezono. >Beka< Vam pripravlja nova presenečenja. Pišite takoj po katalog revijo »Vse ea zimo« in novi cenik ter prospekt za oblačila »Šport in moda«, ki izide dne 8. decembra. Ljubljana, ŠELENBURGOVA ULICA 6 Krmo, vrata in pod Mužakljo n« Jesenice izvrstni. Skakalnica uporabna. — Velika planina: 5. decembra na stari podlagi 3 cm suhega snega, smuka ugodna: za praznik je pričakovati vremenskih sprememb. Gospodarstvo Naš Poročilo Narodne banke za tretje četrtletje ugotavlja, da se likvidnost našega denarnega trga postopno zboljšuje. Pri tem se naslanja tudi na statistiko o stanju 20 največjih privatnih denarnih zavodov ▼ naši državi, iz katere sklepa, da so znaki konsolidacije dobili v tretjem tromesečju konkretnejše oblike, čeprav »o razmere še daleč od normalnega poslovanja. Pri teh 20 zavodih so se vloge (na knjižic« in tekoče račune) v tretjem letošnjem četrtletju sicer nadalje skrčile za 99 milijonov dinarjev Gani v 3 četrti, za 348) na 3299 milijonov (lani na 3638), toda istočasno je zavodom uspelo zmanjšati račune debitor-jev po tekočih računih in po menicah za 136 na 4780 milijonov. Likvidna sredstva, ki so lani in predlanskem baš v tem četrtletju najbolj popustila, so se letos v teku četrtletja za malenkost povečala, tako da so Imeli ti zavodi ob koncu septembra v blagajnah in na žirovnih računih pri Narodni banki 270 milijonov gotovine nasproti 198 milijonom v istem času lanskega leta in 186 milijonom v istem času predlanskega leta Seveda pa je pri posameznih zavodih razvoj gotovo zelo različen. Povečano likvidnost opažamo tudi pri Državni hipotekami banki, ki je imela lani v jeseni okroo 50 milijonov blagajniške gotovine in blagajniških zapisov Narodne b*nke. sedaj pa izkazuje po stanju od 30. oktobra t 1. že 123 milijonov blagajniških sredstev. Ugodnejša slika m nam t celoti vsekakor pokaže, če primerjamo gibanje žrrov-nih dobroimetij gospodarstva pri Narodni banki in pri Poštni hranilnici (čekovna dobroimetja), ki so znašala (v milijonih dinarjev): žirovna dobroimetja pri Nar. pri Poštni banki hran. skupaj konec okt 1931 274 701 975 konec okt. 1932 466 893 1359 konec okt 1933 568 1044 1612 Ker pa gre danes velik del denarnega prometa mimo denarnih zavodov in ker drži privatno gospodarstvo svoja razpoložljiva sredstva v mnogih primerih neposredno pri obeh zavodib, četudi brezobrest- Državne finance v oktobra Finančno ministrstvo je pravkar izdalo poročilo o stanju državnih iinanc v oktobru, iz katerega je razvidno, da so v tem mesecu dosegli dohodki državne administracije 575.9 milij Din nasproti 538.5 milijona Din v lanskem oktobru Pri tem so dohodki od neposrednih davkov znašali 195 milijonov (v lanskem oktobru 185 milijonov), dohodki od trošarin 49.1 milijona dinarjev (lani 52.2), dohodki od taks 79.2 milijona Din (lani 82.1), dohodki od carin 63.7 milijona Din (lani 62.4) in dohodki od monopolov 134.1 milijona Din (lani 13b.7). Nasproti lanskemu letu so torej zaostali edino dohodki od trošarin in taks. Izdatki državne administracije pa »o v oktobru znašali 496.7 milijona Din (85.3 odst proračuna) nasproti 556.0 milij. Din v lanskem oktobru Dohodki so torej presegali izdatke za 72.9 milij. Din. Na koncu meseca oktobra je ostalo po letošnjem proračunu državne administracije za 132.8 milijona dinarjev likvidnih, a neizplačanih računov. — Državna podjetja »o imela ▼ oktobru M5.2 milijona Din dohodkov (lani 302.2) in 276.3 milijona Din izdatkov Gani 317.2). \'a koncu oktobra je ostalo po letošnjem proračunu državnih gospodarskih podjetij za 210.2 milijona Din likvidnih, a neizplačanih računov. Naša rudarska produkcija Naša rudarska produkcija se je tudi v tretjem letošnjem četrtletju dvignila, edino produkcija premoga še zaostaja. Najznačilnejše je pri tem povečanje naše produkcije bakrene rude in svinčene rude, ki igrata v naši rudarski produkciji za premogom največjo vlogo. Produkcija bakrene rude je bila v tretjem četrtletju skoro še enkrat večja, kakor lani v istem razdobju (4- 92 odst). Produkcija svinčene rude je bila za 20 odst višja nego lani, produkcija železne rude pa kar za 184 odst; tudi bavksita smo nakopali za 29 odst več. Produkcija premoga pa je bila letos v tretjem četrtletju za 10 odst manjša nego lani. Zmanjšanje beležimo tudi pri kromovi rudi za 21 odst, kar pa celotne slike ne more bistveno izpremeniti, ker je pri nas produkcija kromove rude razmeroma majhna. Za prva tri četrtletja letošnjega leta kaže statistika rudarske produkcije naslednjo sliko (v tonah): januar — september 1933 1932. premog bakrena ruda neslo olajšanja gospodarskih razmer, ker je le služilo dolžnikom, da so se zatekli k moratoriju. Kakor zatrjujejo, je bilo v teku 11 mesecev veljavnosti te uredbe otvorjeno nefca-j tisoč posredovalnih postopanj, baje pa je le v 20 primerih prišlo do sporazuma z upniki. Po podatkih industrijcev in veJetr-govcev v Ljubljani je bilo še ipretekli mesec v dravski banovini otvorjenih 42 posredovalnih postopanj. = Ponovni dvig čekovnih v tog pri Poštni hranilnici. V teku meseca novembra so se čekovne vloge pri Poštni hranilnici ponovno znatno dvignile in so dosegle rekordno višino 1148.6 milijona Din, nasproti prejšnjemu mesecu so naraste za preko 100 tni!> ionov, v primeri z istim mesecem preteklega leta pa so za 147 milijonov večje Čekovni promet je v tem mesecu dosegel 5610 miidjonov Din, t j. za 150 milijonov več nego lani v istem mesecu. Hranilne vloge na knjižic« pa so v novembru ocrasle za 9.3 na 536 7 miliiona Din. = Stanj« Državne hipotekam« banka. Državna hipotekama banka je objavila svoje stanje na dan 30. oktobra, lz katerega Je razvidno, da so se blagajniška sredstva v teku oktobra povečala od 100.2 na 123.0 milijona Din. Posojila (hipotekama ln ostala) kažejo nadalje rahlo popuSčaJočo ten- i denco. Posojila ministrstvu financ po tekočem računu pa so se dvignila od 367.8 na 397 milijonov Din. Na pasivni strani so se privatne hranilne vloge povečale za. 8.4 na 820.9 milijona Din (prirastek vlog Je znašal v septembru 7.2, v avgustu 10 0 v Juliju 32.4 in v Juniju 11.4 mililona Din/ Tudi fondi in kapital! javnih ustanov so se povečali za 4.5 na 1190.7 milijona Din naloženi samostojni fondi pa za «.3 na 165.0 milijona Din. Lombardna posojila pri Narodni banki so pri 238 8 milijona Din «wtala v glavnem nespremenjena. Naložbe finančnega ministrstva po tekočem računu pa so padle za 4.1 na 191.2 milHona Din. «= Nabava mesa ra vojsko. Pri intendan-turi komand- dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila 9. t. m. javna ustna licitacija za dobavo svežeca srovejeea mesa za potrebe ljubljanske eamizije. Borze 7. oktobra. Na ljubljanski borzi je bila danes deviza Niwyork nekoliko slabejša in tudi London je pop-uetiL Avstrijski šilingi so se trgovali nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.09 v Beogradu po 9.10 in 9.0750). Na zagrebškem efektnem tržišču Vojna Skoda trgovala nesprem snrjno po »7.50 in 288. V 7®/e investicijskem posojilu je prišlo do zaključka pri visokem tečafj 57 (v Beogradu 55 in 58.50). Promet je bil še v 7>/t Blairovem posojilu po 88. Devize. LJubljana. Amsterdam 2303.74 — 2315.10, Berlin 1362.91 _ 1373.71. Bruselj 795 79 do 799.73, Curih 1108.35 _ 1113.85. London 186.30 _ 187.90, New Tork 3613.83 do 3642.09, Pariz 224.10 _ 225.22, Pra*a 170.06 do 170.92, Trst 301.18 _ 303.58 Opremlja 28.5%). Avstrijski Šiling v privatnem kli-rlagn 9.15. Curih. Pariz 20-2175. Lrmdon 16.86, New-7ork 830, Bruselj 71.7750, Milan 27.22 Madrid 42.20, Ameterd. 207.80, Berlin 123.8175, r>unaj 57.80, Stockholm 86.95, Oelo 84.70, Dunaj. (Te&ji v priv. kliringu.) Beoerad 11.07, London 29.85. Milan 47.86, Newvork 580.62, Pariz 35.55, Praga 25.71, Curih 175.85, 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti LJubljana Vojna Skoda 286 — 289, 7*/® investicijsko 55 den., 8V0 Blair 39 den., 7*/» Blair 86 den., 4•/• agrarn 5 30 den., 00/* begluške 40 den. Zagreb. Državni vrednote: Vojna Skoda 287.50 — 288.50, za december 287.50 do 288.50, 7*/« investicijsko 55 — 56.50, 40-o agrarne 80 — 81.50. 7% Blair 88.50 — 89, 8*/« Blair 40 — 42, T/t Drž. hipotekama banka 48 — 55. 6«/« begluške 40.50 — 41.50: bančne vrednote: Narodna banka 4000 d?n.l Priv. agrarna banka 250 — 253: industrijske vrednote: Trbovlje 100 — 120. Beograd. Vojna Sk>da 288.50. 289.50 zaklj., za december 290. 289 zaklj., 7•/• investicijsko 55, 53.50 zaklj., 4®/e agrarne 31 zaklj., 6®/« beglušk 3 42, 41.50 zaklj., 8% Blair 39 do 43, 7>/» Blair 35 d?n., Narodna banka 2850 _ 3950, Priv. agrarna banka 250. 248 zaklj. Dunaj. Trboveljska 18.95, Alpine-Montan. 9.45, Sečerana 17.25. Blagovna tržišča *ITO + Chieago, 7. decembra. Zajetni tečaji: Pšenica: za decsmber 83.75, za maj 86.625, za julij 85.50; koruza: za december 45.625, za maj 52, za julij 53.75. + Winnipeg. 7. decembra. Začetni tečaji: PSenica: za december 60.375, za maj 68. + Ljubljanska borza (7. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dn ): pšeniea (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 147.50 — 150; sremska in baranjska, 78,79 ko 00 145 — 147.50: koruza (po navadni tarifi): promptna po 130 — 182.50: nova sušena po 120 _ 122.50: nova sjšena za deoamber po 122.50 — 125; za januar 127.50 — 130; moka: baška »0< po 255 do 260; banatska »0< po 265 — 270. + Novosadska blagovna borza (7. t m.) Tendenca nesprem ;njena- Promet srednji. Cene nespremenjene. + Budimpeštanska termin, borza (7. t m.) Tendenea slaba, promet slab. Pšeniea: za marc 7.73 _ 7.74, za maj 7.86 — 7.88; k«v ruia: za maj 7.73 — 7.74. Reoertoar W A RODNIM A OLRnALlftčA V LJUBLJANI HRAMA Petek, 8. ob 15.: Robinzon ne sme umreti. Mladinska predstava. Izven. Znižan» cene. — Ob 20.: Turške kumare. Izveaj, Znižane cene. Sobota, 9.: Pravica do greha. A. Nodelia, 10. ob 15.: Pastirček Peter m kralj Briljantin. Izven. Znižane cene. — Ob 90.: Praznik cvetočih čašenj. Izven. Znižane cene- OPERA. Petek, 8. ob 15.: Havajska roža. Znatno znižane cene od 30 Din navzdol. — Ob 20.: Marta. Izredno znižane cenj od 20 Din navzdol. Sobota. 9 ob 15.: Pikova dama. Dijaška predstava. Izven Cene od 5 do 15 Dm. •ENTJARnR«KO UIHTULI9C® ZaSete* ob 20.15 Petek. 8. ob 15.: Deseti brat. Zadnji? v sezoni. Sobota. 9.: Dover • Calais. Nedelja. 10.: Djver - Calais. ZaFetek ob 20. Petek. 8. ob 15.: Voda. Znižane cene. — Ob 20.: Orlov. Gostovanje Djuke Trbuho vida. Sobota. 9.: Orlov. B. Gostovanje g. Trbj-hoviča. Iz živil en j a in sveta Mednarodni ping-pong v Parizu Dve zastopnici Francije ia Holandske t mednarodnih tekmah Življenje pod najhujšim pritiskom Zakaj jemlje rastlina zemlji vodo V rastlini gTedo vse redilne snovi, ki Jih vsrkava iz tal, s pomočjo vodnega toka iz korenin do listov. Ta vodni tok, ki je stisnjen v ozkih staničnih prostorih in ki se mora n. pr. pri drevesih dvigniti 30 do 40 in še več metrov visoko, stoji pod pritiskom do 300 atmosfer, ne da bi se rastlinsko tkivo zaradi tega raztrgalo. Skozi vso rastlino se pretakajo v podolgovatih tankih stanicah, tako zvanem ži-lju, ki je najmanj tako trdno kakor jeklena 2ica iste debeline, vodni toki. Tam, kjer koreninice vsrkavajo iz zemlje vodo, stoji ta voda pod vlačno napetostjo, ki presega precej parno napetost normalnih parnih strojev. Ta pojav je umljiv, če pomislimo, da tla sama vsrkavajo vodo in je zato ne oddajajo rada. Ta srkalna sila znaša do 70 atmosfer in rastlina mora imeti tedaj še večjo, če se hoče hraniti. Medtem pa ko rastlina odjemlje zemlji vodo, jo vsrkavajo tla tudi sama iz sosednih plasti. Zato izgubi z rastlinjem pokrita zemlja v istem času večjo količino vode nego enako velika površina, ki je pokrita n. pr. samo s peskom. Gostija brez konca lz Budimpešte poročajo, da se vrši v občini Szeremle že 8 dni svatba z gostijo, kakršne svet že dolgo ne pomni in ki ji ni videti konca. Oženil se je ein nekega bogatega posestnika Ludovik Kovacs s 171etno, toda baje silno lepo hčerko majhnega kočarja Boltosa. že pred poroko je mladi mož prisegel, da bo priredil svatovanje, kakršnega madžarska dežela ne bo več videla. In zdi se, da ni pretiraval — v besedah. Iz domače vasi in bližnjih krajev so povabili več nego tisoč prijateljev in znancev, a tudi tujci ne smejo mimo, ne da bi okusili bogastva jedi in pijač. Dan in noč vlada zato v veliki dvorani gostilne, kjer se vrši svatovanje, vrvenje kakor v čebelnjaku, obiskovalec podaja kljuko obiskovalcu. V dosedanjih osmih dneh so snedli že 4 odrasla goveda, 3 teleta, 2 težka prašiča, poleg tega še celega vola na raž-nju, 8 jarcev in 1400 kosov perutnine. Kruh prihaja v celih vozovih, koliko pogač, peciva in drugih sladkarij so že pospravili, pa se ne vedo več spomniti. Mize se šibijo pod težo polnih košar najlepših jabolk, hrušk, grozdov in breskev, vino od dišečega rdečega do tokajca teče v potokih. Doslej ga je šlo že 11.000 litrov. Dan in noč plešejo svatje ob zvokih osmih ciganskih kapel. Takšna svatovanja si privoščijo drugače res samo princese v pravljicah. Največji evropski aerodrom Italijanska vlada je določila 40 milijonov lir za zgraditev največjega letališča v Evropi. Aerodrom bo dovršen najpozneje v treh letih. Letališče bo opremljeno z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami zrako-plovne stroke in bo imelo tudi oddelek za startanje in pristajanje hidroplanov. Aerodrom bo imel tudi posebno avtomobilsko cesto, ki ga bo vezala z vsemi prometnimi žilami Italije in sveta. Vstajenje od mrtvili Blizu Vilna na Poljskem je zapadlo neko mlado dekle v dolgo letargično spanje, ki je trajalo več dni. Svojci so bili prepričani, da je deklica umrla Naročili so krsto, a ko so se zbrali k molitvi pred pogrebom, se je zgodil »čudež«. Za mrtvo proglašena se je nenadoma vzravnala in vstala. Navzoči so prestrašeni pobegnili iz sobe, prepričani, da ima tu vmes svoje prste hudič. Šele nekateri pogumnejši in trezni možje so imeli toliko prisotnosti duha, da so se vrnili v mrliško sobo in pomagali izčrpani bolnici na noge. Najmlajša pilota Na angleškem aerodromu v Hestonu sta letos napravila pilotsko skušnjo dva dečka, ki sta dokazala, da popolnoma obvladata letalo. Komisija pa je zadržala spričevalo do njunega 17. leta, ker se pod to starostjo ne sme dovoliti nikomur pilotiranje v zraku. Iz „tret jega carstva" Stolica za rasno higieno N« berlinski univerzi je vlada ustanovila stolico za rasno higieno. Predavanja iz te stroke bo imel univ. prof. dr. Fritz Lenz, ki je doslej predaval na univerzi Halle. Moški naj nadomestijo ženske Nemška vlada čedalje bolj krči število ženskega osobja v državnih, komunalnih in drugih službah. V zadnjem času je izšel dekret, ki zapoveduje, da se morajo tudi v industriji perila namestiti moški ter odpustiti ženske. Z jetniki se ne sme govoriti Prusko notranje ministrstvo je izdalo odlok, ki prepoveduje občevanje s političnimi jetniki. Osebo, ki »e bo zalotila pri nagovarjanju jetnikov v taboriščih ali na transportu, bo državna oblast kaznovala po posebnih predpisih. PRAVKAB JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA ilustrirane tedenske revije »ŽIVLJENJE SVET" z naslednjo vsebino: Kreditna goljufija za materino zdravje NameSčenka dunajske Poštne hranilnice Matilda Ernstova je bila aretirana zaradi poneverbe 30.000 Šilingov. Uradnica je veljala za izredno vestno moč, bila je zelo marljiva in ni nikoli poprej zagrešila najmanjšega delikta. Živela je nadvse skromno. Ko pa je pred časom niena mati zbolela ter jo je rak priklenil na posteljo, je žrtvovala vse in poklicala najboljše zdravnike, da bi ji olajšali bolečine. Ker pa je znašala njena mesečna plača komaj 300 šilingov, ni mogla z njo izhajati in je segla po zaupanem ji denarju zavoda. S tem se ji je sicer posrečilo podaljšati materi življenje za nekaj mesecev, na koncu pa je le prišlo vse na dan in zdaj »o jo spravili pod ključ. ŽIVALI SPREMINJAJO SVOJO OBLIKO (s sliko) Dr. Oskar Reja: KLIMA SLOVENIJE (s sliko) ANAMSKI ZNAČAJ SKRIVNOST ŠTEVILK O STAROSTI SESALCEV V UJETNIŠTVU NEVIDNA LUC NA STRAŽI (s slikami) JEZIK, KI IZUMIRA ODKOD LOTERIJA? BERNARDINO RAMAZZENI (s sliko) SEVERNA MRZLICA SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA Dr. Vlad. T r a v n e r: TRAGEDIJA ZADNJIH INK (s sliko) Georges L Faure-A. D.: ZGODE IN NEZGODE IZ AFRIKE ŽEPNI RADIO (slika) ZAŠČITNO CEPLJENJE PROTI OTROŠKEMU BLAGOSLOVU PUŠČANJE KRVI MED OPERACI-J O Frank Buck: DOŽIVLJAJI V DŽUNGLI (s sliko) HRANE ŠE ZA 20.000 LET ČLOVEK IN DOM (O zastorih na oknu — s sliko) ZA MISLECE GLAVE ŠAH ŽELEZO DRAŽJE OD ZLATA ANEKDOTE HUMOR (Adamson) Zvezek vsebuje poleg tega še dosti zanimivega drobiža ln lepib slik. »ŽIVLJENJE IN SVET« Izhaja tedensko ter stane trimesečno Din 20._, mesečno Dtn 8.—. Posamezne itevllke Din 2.—. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ul. 5. ČE BEREŠTO, IZVEŠ... da poziva nemški režim prebivalstvo, zlasti uradnike, vseučiliške profesorje in častnike, naj se vrnejo k sistemu štirih otrok, ki je neobhodno potreben, da se zajezijo nevarnosti, ki pretijo Nemčiji od rodovitnejših sosednih dežel (mišljena je predvsem Poljska); da so dovolile oblasti v Harbinu tamkaj živečim ruskim emigrantom postaviti spomenik zadnjemu ruskemu carju Nikolaju II.; da spravljajo notorične pijance na Nemškem v koncentracijska taborišča in da zadene ista usoda tudi brezvestne gostilničarje, ki jim točijo pijačo; da ima Turčija 763.000 kv. km povrSine ter 17 in pol milijona prebivalcev, ki se letno j>omnožijo za 400.000 otrok; da šteje Indija milijon gobavcev; da je Lindbergh odletel iz Bathursta če* južni del Atlantika proti Portu Natelu v Braziliji; da je ameriški predsednik Roosevelt prvi pozdravil odpravo prohibicije s kupico vina. Izpraznil je čašo z zdravico »plemenitemu eksperimentu«. Kateri vrvi najlepše t V Parizu Imajo razstavo kanarčkov ln ta moi na sliki Ima nalogo ugotoviti, kateri med njimi Je najboljši vrvlvec Most kot zgodovinski spomenik Pariški Pont Royal, ki veže nabrežja Seine na zapadnl strani Louvreja, zavzema s svojimi stebri preveč prostora in močno ovira rečno plovbo. Zato menijo inženjerji, da bi ga bilo treba podreti. »Komisija za stari Pariz« je pa prav zategadelj posegla vmes in stavila predlog, naj se most proglasi za zgodovinski spomenik, s čimer bi bilo prizanešeno njegovemu uničenju. Pont Royal so postavili v dobi Ludovtka XIV., ki je baje dal ukaz za njegovo gradnjo nekega dne, ko je videl, da se je v Sei-ni prevrnil čoln in je utonil človek, ki se je vozil v njem. »Ne morem trpeti, da bi se moji podložniki potapljali kakor psi. Zgradite most!« je dejal. Na kraljev ukaz so najprej postavili lesen most, pozneje pa so zgradili kamenitega, ki ga je zamislil arhitekt Mansart. Tako je nastal ta slikoviti »Kraljevi most«. Vztrajni snubač Nobenemu romanopiscu ne bi prišlo na um, da bi opisal zaljubljenega junaka, ki bi svojo izvoljenko po 243 brezuspešnih snubitvah prosil še v 244ič za roko in zmagal. Ta primer se je zgodil v življenju. Irec Robert Mehang je tisti junak, ki je svoji izvoljenki, neki Elsie Huatovi 1. 1880. prvič postavil predlog, da bi postala njegova žena. Elsie je na kratko odgovorila »Ne!« in je to besedico ponovila še 242-krat. Do zadnjič ji je Mehang namreč še 42krat ustno, 107krat pismeno in 94krat brzojavno zastavil »usodno vprašanje«, na kar je končno odvrnila: »Da, da se končno osvobodim Vašega trdovratnega zasledovanja.« S tem brzojavnim odgovorom Mehang spočetka tudi ni vedel kaj početi, ker si ga je lahko razlagal tako ali tako, toda nekoliko tednov pozneje je prejel pismo, v katerem mu je sporočila, da naj nje zadnji odgovor smatra kot resen in pritrdilen. Srečni mož, ki Je s svojo vztrajnostjo po 53 letih vendarle uspel, se Je takoj vkrcal za Sydney, kjer prebiva Huatova, da se z njo poroči. Ta zakon bo seveda malo pozen in ne vemo, da-ld ga bo popolnoma zadovoljil. Nevesta šteje namreč že 72 let, on pa tudi že okrog 80. Konec japonskega dumpinga Japonski trgovinski minister je izjavil, da bo Japonska zaradi dumpinga v inozemstvu uvedla racionalizacijo proizvodnje ter strožjo kontrolo izvoza v tuje dežele. Ali lisica pleza? Čeprav bo večina laikov na to vprašanje odgovorila nikalno, se lisica vendarle razume na plezanje. Seveda ne smemo na to besedo nastavljati prestrogega merila. Nima sicer v tem veščine kakor veverica, kuna ali mačka, zmore pa le nekaj. Pogoj je le ta, da je deblo, po katerem naj spleza, malo nagnjeno in po možnosti tu pa tam nekaj razpokano in luknjasto, da se kremplji lahko zasadijo vanj. Najrajši plezajo lisice na takšna drevesa kakor vrbe, kjer imajo na vrhu čim udobnejše ležišče. Na takšnem drevesu bo žival v dobrem vremenu prespala včasi ves dan. Tudi o kakšnem psu, ki je lisici sorodnik, poročajo v ostalem, da more splezati na takšen način po deblu kvišku in se prav spretno gibati med vejami. ANEKDOTA ZnameDit učenjak pripoveduje naslednjo zgodbo; V Virginiji so Imeli filozofi kongTes. Večja družba udeležencev je bivala v enem najglavnejših hotelov. Nekega dne je debatirala o čisto tehnični zadevi in se ni mogla zediniti. Učenjaki so hoteli končno pogledati v leksikon in so vprašali vratarja, da-li imajo v hotelu kaj takšnega. Vratar je odgovoril: »Nimamo, žal, nobenega. Pa kaj hočejo gospodje profesorji zvedeti?« VSAK DAN ENA »Zakon je kakor oblegana trdnjava: Tisti, ki so noter, silijo ven, tisti, ki so zunaj, pa bi radi noter.« P. ti . . 45 Življenje t . Roman »Tako mladega se čutite? Vsa čast, dragi Vasilij Konstantinovič. Potem upam, da bom drevi še plesala z vami.« »Zelo se bom potrudil.« »In vmes bova kramljala o Rusiji, o Petrogradu, o svoj j ljubi domovini, kjer sva bila nekdaj res mlada in kjer sva pustila svoje drage. Popolnoma brez minulosti pač ne moremo živeti. Pravico do bodočnosti imajo samo mladi — imata jo tale dva--« Med veselim vzklikanjem gledalcev stopita Milkovič in Olga Nikolajevska v ovenčani avtomobil. Voz potegne. Tiho de Milkovič svoji dragi: »,Rouge' je res dobil. ,Rouge' — rdeče, smejoče se življenje!« ★ Doma! Dogodek, kakršnega nabito polna dvorana še ni doživela. Pre-mijera pravega, velikega filma, ki pojde po vsej Evropi in sirom vsega sveta! Spretne omembe v časopisih so zgodaj zbudile zani" manje zanjo. A prav za prav jih niti ne bi bilo treba. Avtor scenarija, dr. Peter Milkovič, tukajšnji odvetnik, ki ga vse mesto pozna, se je poročil s pravo rusko kneginjo, potomko etie izmed najimenitnejših rodbin stare Rusije — s krasno Olgo Nikola;evno. ki jo je baje še ranjki car božal po otroški glavici. Snov filma je romantična, nevsakdanja zgodba njune ljubezni. »2ivlje.ije — film!« je naslov filma, ki ga je insceniral znani režiser dr. Berger. Lia Lindi igra glavno žensko vlogo. Lepotica je Lindijeva, a še krasnejša od me .ie prava Olga Nikolajevna. tako zatrjujejo vsi, ki jih je že doletela sreča, da so jo spoznali. Rečeno je. da krstni predstavi ne bodo prisostvovali samo glavni igralci, ampak tudi pisatelj in njegova mlada soproga. Zato ai čuda, da je zrak v dvorani poln nemira Za uvodni program se danes nihče ne zmeni. Kaj je ljudem do tega. da zbija na platnu drugače toli priljubljena miška Micky svoie vesele burke in da jo v tedenskem programu slavni boksač B il Johnson tako neusmiljeno pripelje slavnemu boksaču Johnu Billsonu. da se mu kar glava zamaie na ramenih. Vsi se samo truditio. da bi z očmi predrli temino lože zraven orkestra in videli, ali v njej že sedi mlada. gospa, knežnja, ki je po čudežnem naključju ušla krvavemu viharju ruske revolucije. Počasi zažarijo svetilke. Loža je Je prazna. Oh, škoda! Luč jame spet ugašati. Crke zaplešejo po platnu. »Življenje — film! — Po resničnem dogodku iz naših dni. — Spisal — insceniral--« Film se prične. Lindijeva izvrstno igra svojo vlogo. Njen partner je izvrsten, kakor zmerom. Čudovito izpopolnjujeta drug drugega. Cez dobršno uro je film končan, in ljudje ploskajo kakor iz uma. »Bing, B.ng!« tulijo, in partner Lije Limdijeve mora iz lože na oder, da se zahvali. Gospodje kličejo Lindijevo. Velikanske šopke ji polagajo k nogam. Eisenstaedt si v ozadju lože mane roke. Lep uspeh, zelo spodoben uspeh! Ta film bo dobra kupčija! In zdajci zahrumi ploskanje proti loži, zakaj tam stoji Olga Niko" iajevna v bleščečem sijaju svoje mlade lepote, in med občinstvom se je kakor strela razneslo: ta je ruska kneginja — ta je pisateljeva soproga! Občmstvo divia. Zakaj? Kaj je prav za prav Olgi Nikolajevni do tega filma? Kdo ve? Občinstvo je zmerom nepreračunljivo in hoče povsod svojo senzacijo. Dr. Berger migne Milkoviču. Ljudstva ni dobro razočarati, posli so posli. In tako potegne Milkoviča in Olgo Nikolajevno s seboj na oder. »Saj nič ne stane.« jima Šepne, »ljudem pa tako dobro de.« — Cez pet minut je tudi to opravljeno. Nov film odhaja na svojo pot po svetu — in nihče ne dvomi o tem, da bo povsod enako zmagoslavna. Generalni ravnatelj Eisenstaedt si ne da utrgati zadoščen'a. da priredi v bližnji umetniški kavami majhno »proslavico«. Kakih dvajset gostov je povabljenih. Zadeva je »nobel«. kar se le da Olga N'kolajevna je nekaj časa središče vsega veselega trušča; sam Eisenstaedt ji dvori tako, da je kar ganliivo. Lia Lindi mu ne zameri, saj ga pozna in dobro ve: ta Olea Nikolajevna ima svojega Petra prerada. da b' ji kdaj hodila v zelje. Po drugi steklenici šampanjca dobi Milkovič pogodbo za nov rokoois Po'em r>leše y Lindijevo. »^te hudo srečni. Peter?« »Da nikoli tega!« »Saj vam je videti.« »Bog daj, da bi zmerom bilo.« Tako govoreč se zasmeje Olgi Nikolajevni, ki »markira« z malim, debelim Eisenstaedtom tango. »In niste več hudi name, Peter?« Prezdrzno, blaženo se ji nasmehne. »Narobe, Lia — hvaležen sem vam iz vsega srca. Prav za prav sem vam dolžnik za svojo srečo. Ce bi vedeli, Lia!« »Kaj pa?« A Milkovič bi si rajši odgriznil iezik, kakor da bi ji odgovoril. Lindijevi ni treba vedeti, da je malo manjkalo, pa bi si bil zaradi nje končal življenje, in da ne bi bil nikoli videl Olge Nikolajevne, če bi ne bil tisti večer ostal v svoji pisarni. Čudne zveze vzrokov in učinkov! In tako ji de samo: »Res nisem več htid in upam, da me tudi vi nimate v zlem spominu.« »Kje neki — ne vem, zakaj,« se ošabno nasmehne Lindijeva. »Nu, prav zato,« se zadovoljno namuzne Milkovič. »Ta bi bila lepa, ko sem vam napisal tako imenitno vlogo.« »Želim vam, Peter, da bi bili zmerom tako srečni, kakor ste nocoj.« »Srčna hvala. Torej si vzajemno voščiva srečo.« Nekoliko pozneje, med dvema kozarcema penečega se vina, pleše Lindijeva s svojim ravnateljem in Olga Nikolajevna z Mil-kovičem. »Skrajni čas je že. da te spet čutim ob sebi,« reče m io rahlo stisne, ko plavata v dobrikavem taktu zaljubljenega bostona po dvorani. Olga ga pogleda s priprtimi očmi, vsa zamaknjena v godbo in v udržano nežnost tega objema. Hitro pritisne ustnice na dehteči val njenih las »Ljuba ženica —« Olga Nikolajevna se krotko nasmehne. »Ljubljeni moj —« In nato reče tiho in poredno: »Veš kaj — ali ni najino življenje res takšno kakor najlepši zvočni film?« »Nu,« ji veselo odvrne, »po navadi je življenje nekoliko trez-nejše A v tem slučaju — dovoli mi, da v duhu potrkam s figo oh les — v tem slučaju upajva, da ostane, kakor se je začelo: življen e — film.« To rekši io še krepkeie stisne k sebi. — KONEC Radio Petek, 8. decembra. LJUBLJANA 7.45: Zadružna nabava in vnovčevanje kmetijskih proizvodov (inž. Firlinc). — 8.15: Poročila. _ 8.30: Smučarska gimnastika. — 9: Predavanje ZKD. — 9.30: Versko predavanje. — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Slovenska glasba radio-or-k^stra. — 12: Čas. reproduciran koncert ba-lalajk. — 16 Kje naj se ustanavljajo mlekarski zadruge? — 16.30: Fantovski sek-iStet iz Slov Javornika, vmes harmonika in citre na ploščah. — 17.30; Reproducirane solistične točke: violončelo. — 2(): Orgelski koncert. — 20.45: Pevski koncert gosp. Francla. — 21.30: Čas, poročila. — 22: Radio - orkester. BEOGRAD 16: Komorna glasba. — 19: Plošče. — 19.2Q,: Narodne melodije. _ 20.30: Prinoe evropskega koncerta z Danaja. — 22.30: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20.30: Mednarodni prenos z Dunaja. — PRAGA 19.35: Zabaven program. — 20.30: Prenos evropskega koncerta z Dunaja. — 22.40: Lahka glasba. — BRNO 20.05: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.50: Plošče. - 20.30: Prenos mednarodnega koncerta z Dunaja. — 22.50: Plesna glasba. _ DUNAJ 10.40: Orgle. — 12: Orkester. _ 15.30: Komorna glasba na kitare. — 16.30: Zborovsko petje. — 18.55: Dunajska glasba. — 20.30: Evropski koncert dunaiskih filharmonikov. — 22.45: Vedra dunaieka glasba. _ BERLIN 2(1.05: Prenos programa iz Konigsberga. — Lah-fca glasba. - K6NIGSBERG 20 05: Koncert op?rn3ga orkestra in solistov. — 22.30: Lahka glasba. - MČHLACKER 20.10: Mešan program. — 22.45: Koncert na ploščah. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.30: Lahka glasba. — 19.55: Koncert na harfe. _ 20.30: Prenos K Dunaja. — 22.45: Vesela dunajska glasba. — RIM 21.15: Večer lahke glasbe. — 21.45: 'Slušna igra. — 22.15: Nadaljevanji kon-o?rta. Sobota. 9. decembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas. plošče. — 18: Repro-ducirane vesele slovenske pesmi,stanja cest. — 18.30: Zabarvno predavanje. — 19: Ljudski najk o dobrem in zlu. — 19.30: Zu/na-njp»politični pregled. — 22: Lahka godba radio - orkestra, vmes flavta - solo. — 21: Citre in harmonika menjaje se s ploščami. 22: Ča«, poročila, radio jazz. BEOGRAD 16.45: Narodne pesmi. — 19.30: Violinski in klavirski koncert. — 5)0.30: Orkester. — 22.50: Plesna muzika. — ZAGREB 12.30: Plošča. — 17: Lahka glasba. — 20.15: Pevski koncert. — 20.45-Orkester mandolin in kitar. — 21.45: Godba za ples. — PRAGA 19.25: Me>šan program. — 20.05: Revija plošč. — 21: Prenos iz Brna. _ 2215: Lahka glasba. — BRNO 19.25: Mešan program. — 20.25: Prenos iz Prage. — 21- Gorlba na pihala. — 22.15: Lahka glasba. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevgk; koncert. — 21.20: Chopinove klavirske skladba. — 22.05: Slušna igra. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.05: Mandoline. — 17.10: Nabožna glasba. — 19: Beethovnove klavirske skladbe. — 22.05: Orkestralen koncert. — BERLIN 20.05: Mešan program iz Hamburga. — KONIGSBERG 20.05: Program kakor v Berlinu. — MČHLACKER 20.10: Me^an program. — 21: Koncert simfoničnega orkestra. — 23: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 16: Lahka godba orkestra. — 20: Operetni večer. — 22 20: Jazz in ciganska godba. — RTM 17.15: Koncert orkestra. — 20.45: Operni večer. domu predavanje g. dr. Reje o vzponu na Mont Blanc. Sokol v Velikih Laščah. V nedeljo 10. tega meseca ob 3. bo pod okriljem ZKD v Sokolskem domu predavanje profesorja g. Stepišnika: »Kmet v boju za obstanek«. Dnevna poročila tiskovnega odbora COS. ČOS je že pred leti pričela izdajati posebne informativne letake o vsakem do godku v Sokolstvu, ki bi utegnil zanimati širšo javnost. Sokolstvu naklonjeni tisk ima redne sokolske rubrike, »Tiskovni odsek ČOS« pa je v sredi novembra pričel tzdajati dnevno letak pod naslovom »Vesti Tiskovnega Odseka ČOS«. Odgovorno uredništvo je prevzela poznana sokolske novinarka s. Božena Styb]ova, ki ima celo vrsto sotrudnikov. Jugoslovensko Sokol-stvo ima za informativno službo za dnev. ntfce svojo tiskovno agencijo, ki je bila osnovana 1931. PEKI, TRGOVCI, Celjska tovarna kvasa in slada je začela obratovati in se priporoča z najboljšim pristnim kvasom in prima-sladom za peke in trgovce! 12912 ADL Model 30 ln 33 ZDAJ ZNIŽANE CENE MARIA KRELL, ZAGREB Nikoličeva 12. Tel. 20—18. Sokol Ljubljana II. priredi 9. t. m. ob pol 21. telovadno akademijo, pri kateri nastopijo vsi telovadni oddelki. Večino vaj so sestavili člani in članice sami. Sokol na Viču priredi danes popoldne ob 16. lutkovno predstavo »Jurček, dvorni zdravnik«, v nedeljo pa »Jurček zmagovalec« V nedeljo zvečer bo gostovala dramska sekcija »Sloge« z narodno igro Ztatorogom. Vabljeni! Sokol v Tržiču. V nedeljo 10. t. m. ob 15. bo pod okriljem ZKD v Sokolskem Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira l ■ * Oglejte si naše izložbe! A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA Odločili smo se, da radio 100% populariziramo in radi tega Vam stavimo naš aparat tipa 938, ki sprejema tudi AJVfE-RIKANSKE postaje, na razpolago, in sicer na 18 MESEČNE OBROKE OD DIN 310.— oziroma Din 220.— za isti aparat t vdelanim supresorom. Poleg vseh evropskih postaj sprejemate tudi amerlkanske postaje. Največja radio industrija sveta PHILIPS RADIO zastopstvo I. SUTTNER, Ljubljana, Aleksandrova c. b ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI CENIK. 11222 Težave ¥ nogah se olajšalo v 1 mniiil! Ali so Vaše noge bolež-Ijive, občutljive in zatečene? Takoj lahko dosežeta olajšanje, če si priredite kopel s Saltrat Ro-dejlom. Bolečine takoi prenehajo to že v eni minuti ne bo več ozeblin in občutka da kij boli ali peče Krepke zdravilne soli m kisik, sproščen v Saltrat Rodellu. prodirajo popolnoma v lojnice ter odstranjujeto vse kisline in strupe Kuria očesa omehčato tako da iifi lahko cele odstranite a korenino vred. Po eni sami kopeli s Saltrat Rodelloro boste že lahko nosili čevfje. ki so za eno številko manjši. Vporabliaite to sredstvo redno, pa se boste za redno rešili bolnih zatečenih in ranliivih nog. Saltrat Rodell se dobj za nekaj dinanev z jamstvom uspeha v lekarnah, drogeriiah in parfumeriiah. SMUČARSKI ČEVLJI nepremočljivi na zalogi in po meri št. 30—35 . . . . ' . Din 150.— št. 35—40...... 180.— št. 40—46 ..... „ 240.— impregnirane z Dreisac podplatom 5.—, 10.— ln 20.— Din več. TRIUMF „PRI POLLAKU" Tyrševa cesta 23. 11932 roj. Bedenk profesorjeva soproga in učiteljica v poboju dne 7. t. m. po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v soboto, dne 9. decembra 1933 ob y2 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Prosim tihega sožalja in ohranite preblago ženo v dobrem spominu. V Ljubljani, dne 7. decembra 1933. ofeniia BSBKima svojo univerzalno borzo v »Jutrovih< malih oglasih. Poslužite seje. SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapavtea, beli tok ao ozdravljive brez strupenih Injekcij, bres tt- vega srebra ln saJv&rzana, priprustim, toda radikalnim polena. Tisoči žen tn mož se zahvaljujejo ca popolno ozdravljenje ta trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura Je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalj®! Ptfiit« nam tn mi Vam poSljemo zastonj razpravo, kako ae tznehtte bolezni In tako se boste šteli med arečnike. Laboratorij Haveika. Praha 65-Nuale. Božatechovn ulica 10, J. 17. CSR. 163 , V Stolnice vi mi let *resta vrači ■ ■ .... • . • . . . . , Je najboljša kuhinja. Priznano najboljša vina vsled velike zaloge Se po starih cenah, jj ŠPECIALITETA: ^ Bržole ln ribe vseh vrst na ražnju. i t red nakupom si ogiejtt veliko razstavo otroških in igračnib vozič kov, stolic, holen-derjev, matih dvo koles, triciklje\ .lvaJnih strojev motorjev ir dvo koles v prostorih domače tov-*»TH Igtasi v „Jutru" imajo ; ; siguren uspeli trn s prakso v tkalnici, samo mlada ln energična moč, samski, jugoslovenski državljan, z dobrim razumevanjem za orga-nizatorična dela, SE IŠČE ZA TAKOJ. — Ponudbe pod »Tekstilni inženjer« na oglasni odd. »Jutra« Maribor. »IKliiUNA« t. Najnižje cene! Batjei Ljubljana, tvarfovška cesta 4 Ceniki franko. &on»»ka strana {ItuK»haar) iimo za žimnice (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste in v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke Speeijalnl šampca §• Y« 3 daje potemnelim lasem sijaj in svileno mehkoto. Ze prvi poizkus Vas bo o tem prepričal. Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobi se povsod. Kokošje, pur je, gosje in -tjf, navadno, 8 str-.„ čiščeno In čohano. Po znatno nižjih cenah. Vzorci st pošiljajo brezplaC no in franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI E. VAJDA - ČAKOVEC Telefon 59. 60, 3, 4. Umrl je naS dragi soprog, oče, ded, tast Itd., gospod Rapotec poštar ln posestnik na Kozini Alojzija roj. Tance, soproga, ZAHVALA Vsem, kf ste spremili našega dobrega očeta in soproga, gospoda - Ivana Komarja na njegovi zadnji poti, posebno pa predsedniku Kat. tisk. društva preč. g. Gr. Pečjaku, ravnatelju Jugoslov. tiskarne g. Karlu Ceču, kakor tudi pokojnikovim tovarišem in gg. pevcem Grafike izražamo iskreno zahvalo. V Ljubljani, dne 7. decembra 1933. 12917 Žalujoči. Dora R a poteč Vida Zupanič, Elza Vagaja Stana Pregelj hčere Marija roj. Rajčič Angela roj. Race sinahj L U. dr. Fran, vifi. svet. min. saobračaja L U. dr. Vinko, advokat M. U. dr. Josip, zdravnik sinovi Rudolf Pregelj, profesor Dr. Anton Vagaja, viš. svet. pošt. dir. Karlo Zupanič, višji svetnik generalne direkcije zeti. Vera, Dragica, Vida, Tonček, Marija, Sonja, Vladimir, Stojan, Marjan, vnukinje in vnuki, ter •stalo sorodstvo. Kozaaa, LJubljana, Beograd, Maribor, «. XH. 1938. 12916 MALI OGLASI Hranilno knjižico Krnele posojil. z« ljub-I ljanek« oko!i co, kupim. — Ponudbe m oglas. oddelek | »Jutra« pod žifro »670«. 43870-16 Kdor Ižčc mesto potnika, plača m vsako besedo 50 par; sa dajanj« naslon« aH sa Iifro S Din. — Kdor sprejem« potoik«, pla-ia besedo po 1 Din; ia (lajanj« naslova ali ta iifro na A Din. fe) Zastopnike T dobrimi zvezami v Industrijskih krogih in avt«p"d jetjih, iščemo za I"ovir:ji. Ponudbe na ogi. oddelek »Juti a« pod Šifro »Mineralna olja«. 4945J-5 Zaslužek Krive it*., tka, uiača za vsake besed« 30 par; u osah>» 4rfr» S I>in. — K«. Vožnje v zaprtem avtomobilu. 43897-4 'I'M' flllj Vsaka beseda BO par; ta da tanje aa*»! or« aH ia šifre pa S Da. (I) Mizarja agiinega, samostojnega in praktičnega delavca, zmožnega garancije, sprejmem takoj ia vodstvo delavni-e«. event. v »vrbo prevzemu »te. Ponudbe rna og!. odde fk »Jutra« pod šifro »Kranj«. -43773-1 Korespondent (inja) t perfektnim znanjem slovenske, srbohrveJke (cirilica) in nemške korespondence. dob; siužbo. — Po. nndbe v v?eh treh jezikih ter prepisi dosedanjih spri-čfva! in zahtev plače. kakor tudi reference na ogl. oddelek »Jn-tra« p*d Iifro »Industrijsko podjetje v Ljubljani«. 43894-1 Lesni manipulant vešč škartirao;«. prejemanja lesa. in voditi skladišče, dobi mesto. Ponudbe T navedbo dosedanjega »'nfbovanjs in zahtevki na '■frasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »SuSak« 43776-1 Kuharico srednjih let. t dolgo prakso, ki zna primorsko kuhinjo ln pečenj« morskih ri.b, iščem za gostilo«. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43923-1 Več krojaških pomočnikov z« fine večje komade in uniforme sprejmemo proti dobremu zaslužku. Pornid be na naslov; Stovarište iStofa, Kos. Mitrovič a — Zettka banovina. 43^16-1 Gospodična leli službo uradnice, prodajalke alii blegajničerke. Ima malo maturo in e®o-lotni trgo-veki tečaj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Začetnica« 48835-2 Kuharica OTiožn« tudi neroi^ine. želi zaposiitev pri boijgi družini. Ponudbe n« podružnico »Jutra« n« Jesenih pod »Poštena«. 48»15-2 Kdo bi ime] usmiljenje da zaposli za vke hraniinice t viogo Din na oglas-ni oddelek »Jutra« 80.O00. Naslov pove oglas, po značko »Ugodna cena«. | oddelek »Jutra«. 43667-6 ... | 5000 Din posojila UtrOSKO posteljo i S 5 e m proti vrnitvi fiOOO !e!ez.no, kompletno, dobro Din v 30 dneh. in zadnsrn; ohrarijpfio. poceni prodam. I gnrcnojjj. Ponndbe ra ogl. Vprašat: v Tavčarje^ uJ. oddelek »Jutra« pod šifro St. 1, pnitličje. 43859-6 | »Garancija«. 43927-16 Otroško posteljo I Vrednostne papirje it medenine, dobro ohra- I kupuje komanditna družba nje-oo prodsm. Naslov pove M. Jankole v Ljnbljanl, oglasni oddelek »Jutra«. Aleksandrove cesta št. 4/11 4E-S44-6 I — telefon 3"oe. 340-16 50.000 Din kratkoročnega posojila Vsa-ka (>»«Ha 1 Dfn: za ds.jjuije nasiov« ali šifre pa 5 Din. (9) Radio-aparat na električni priključek 2?0 Volt-, kupi M. Res. Ze gorje ob Savi 152. 43S52-9 Perfektno kuharico i?čem zg takoj. Po-nudibe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Perfektna«. 439^-1 Prodajalci razglednic pe tokslUh ifl parvatoo, dn-bij« zelo lahko prodajne zložljive karte, primerne zi božiŠne jas^o.e ali šeračo. Forot«bn:ka, Prešernova al št. 9. 43924-1 Deček poceniti stariSe^. e 4 razredi gimma-ije. pridon io posteč, »e želi Kirči*,! v trgovini mešanega blaga — kjer bi imel tudi stanovanje in hrano. Naslov pove ojlaso-i oddelek »Jutra«. 43939-44 Službe išče Vsaka beaeda 30 par: j ta dajeej« majeva ad ! «a Šifro pa I Din. (2) Poštno pomočnico ki bi Mm.osfoj.no vodila pogodbeno pošto na dežeii. sprejmem z nov'm ieto-m. Pintrdb" na o?'as. odd»lek »Jut.ra« pod >Po4toa pom.« 43S43-1 Natakarico pridno 'n zelo pošteno, etapo 20—30 let. iščem za dobro gostilno v večjem meetn na Gorenjskem. — Prednoat imelo Gorenjke. S'a|.n« služba ;n dober po-*tn.ppk. Ponudbe z naved ho doseda.nje službe na ogi. oddelek »Jutrs« pod »Ze'o oožtena«. 43917-»! Kuharico s,'arejžo, pošteno, pridno io «na.žno. ižčem za večjo go-stiino na deže'i. Prednost ; m a io »iste. ki »o ie bile v »lični službi. — G"»flina »Ferveg3«, Velika Pire5;»va, oo5t.i Žalec 4394.1-1 Perfektno kuharico sprejme takoj majhna drobna v Gradišča 14/1 levo. »3896-1 Šivilja pletenin večletno prak30. i4 5e »lužbo. Gre tudi v pomoč pri gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod inačko »Dobra moč«. 48801-2 Otroška vrtnarica mlajša, vajena tudi go»po-diiijskiJi del, išče službo. — Cenjene ponudfce na podružnico »Jutra« v Celju pod značk« »Pridna«. 487T1-S Plačilna natakarica bo-ljiša, z večletoimii spričevali. stara 24 let, želi a 15. decembrom aii Novim letom menjati službo. Gre tudi na deželo ▼ bovjSo gostilo«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifno »Zelo zmožna 2800«. — V istem času želi menjati službo mlada, perfekt.na kuharica Gre kamorkoli, najraje pa na gostilno. Ponudbe ne og'as. oddelek »Jutra« pod značko »Dobra moč 5000«. 48302-2 Mlad mehanik •'Sfe služb" eo vozača k »r tom-obilo * patentnim vp'«!-nja čem surovega olja. in tudi ▼ delavnico. Naslov v oglasnem oddelkn »Jirtra«. 43858-2 Radio-gramofon štiiriceora«. kombiniran, eiek tričeo, z zročoikom, za večji lokal, naprodaj Ko!ezi-.fski ulioi Stev. 19. 4S8S7-0 Radlo-aparat ra električen tok 220 V. manj?o cenejSo trpo kmpim Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Radio 220 V« 43801-9 Avto, moto Va«.fc» beeeuje trgovin« F. Senčar. iaia Nedelja in Ljutomer. 4S728-7 Krojaška pomočnica i?če službo kjerkoli — najraje v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra« ▼ Mariboru pod »Krojač:ca«. 43832-2 Šivilja za obleke io peni«. ?re Šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. mn-2-3 Traverze v brezhibnem stanju, veli koati: 2 kom. 580 X 16. 2 kom. 510 X 15. 6. kom. 450 X 18, 3 kom. 420 x 18. 9 kom. 240 X 12, 1 kom. 370 X 14 cm, kupi Peter Seti-na. Radeče. 43814-7 Elektr. vrtil. motor kompleten, dobro ohranjen 390 kw za 10 HP, kupim. Ponudbe na oglas. odde'ek »Jutra« pod »Dobro ohra -nje« električni motor«. 43779-7 Statvo mehanično gladko, za tika nje lahkih vrst platna, s spodnjim ndarjačem, do 1 m delavne širine, kompletno. raMjerho. dobro ohranjeno kupim takoj. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Statve 1000«. i-7 Nagel »Pupille« 3X4. Leitz Elmar 3.5, t zrcalno - refleksno ne.pravo, dobro ohranjen, prodam. — i^*™ proti jamstvu s pred Ponudbe na oglas, oddelek ^znambo na trioadstropno »Jntr«« pod šifro »Na»el menico aH dni- Pupi!ie«. 4.3ST8-6 I ~ Vzamoti) tud- več knjižiic Prve hrv. štedione. PiMrnAtA« I Dopise na og'a»n 1 Jramo.on oddelek »Jutra« pod šifro (močan), elektromotor, no- »Mesečno odplačam«, demo sliko Bled, starinsko I 4S915-i!< zofo. 3 stole in stelaže poceni proda Golob M.. Gallusovo nabrež:e št. 29. 43890-6 V najem Elektr. kavni mlin naprodaj v EVfctrozalogi Slavo K i! ar. Ljubita na. 43003-6 V»ak» Oes«*da 1 Din: aa dajanj« nastopa aii «fro pa R Din. (17) Boljšo gostilno Čevliarii - treovci' aH 'rAa! T mestu- 0Zir- na T -v g • "S"*^1« penfenja vzamem v najem. Vezalke, švicarske, smučar pke, potem žens-ke svilene vezalke z okreski se dobe od tuoata naprej. »Triumf«, Tjrševa 33. ' 4390H-6 Ponudbe n« og'as. oddelek »Jutra« pod ztiačko »2000«. 45866-17 Enosob. stanovanjel Gospa Olga R. I Nemškega bokserja takoj oddam t PodnsiljMa- I Nesporasum. Dvigmite p:e- I enoletnega, močnega, dre-kovi alici 41 — Bežigrad. I mo — poštno!ežeče. j siranega. čistokrvnega, ru- 43656-31 43880-24 | menega, ostrega, popolnoma zanesljivega, sicer pa januarjem Sošfci ulici tt. 17, Kolezija 43872-21 Rudolf Schmidt, Brežice ob Sari. 43782-27 Enosob. stanovanje v^i.o - .. .. P*»*tme^ in^otrokoijub oddam • i. ja-nuarjemv | v oglasnem oddelku | »Jutra« dvignite sledeča pisma: Dvosob. stanovanje I L^le^T^^: za 200 Din takoj oddam - kurence, B. R., Caatnik, Jarokora pot bt. 43863-gl I c^ta ia čedna sobica, Dr 1 - i upokojenec, Dobra Stanovanje I W«»rka, Dobna »mitu, De- j sobe io kuhinje oddam v Družabnik, Dobro st- | Gregorčičevi ulici štev. 4. ce> Družabnik 19C4. Dobro. 43875-31 srčnost. Do 120.000. E>k- _____ I trom-o.t«r. Enostavno, Elvi- I porrezijiv. popolnoma nov, n- x , I na. Gostilna, Gostilničar io ngodao naprodaj v Dvofa- cnosoo. Stanovanje trgovec, Harmonika, Hlad- -ovi ulici š;. 3/1 — levo. t vrtom oddam za 200 Dio m dnevi, Idealno. Idealno | 43881-39 Vaafa bese-la 1 Dio. »a dajanj« naalora al! n Iifro pa * Din. (29) Šivalni stroj JurSkova pot 53 (ob Ižan- pri jate! Iskrenost, In- ski cesti). 43888-31 | duetrija, Idealist, Kravar, Koieeeij, Kino, Lastnica Stroj - . , i . . , «. , ,, ,žo rabljen, za tTeti kame- Dosmrtno Stanova- ^ L- if.hk0 nje. na becinski motor 6 in hr3«A v® t' im^^^ Ljubljani. Hp t (6k ponuKjbe nje in hrano Mirkulldom. M,a;Sa prvo- z Mve40 cene na naslov: dani za domenjeno vsoto, vrstno izvezhana. Modelir, Re<;ek Jurij Kuzma u Naslov v oglasnem oddelku Mlada posestnica. Med 12, 1 Jutra«. 43036-31 | Nastop i novim letom. Niz- ka cena. Nujno, Nataka 43^2-29 tanovanja Obrt V»k a beseda 50 par: as dajanj« naslov* aii ta iifr« S Din (Kal rica, Opis života. Oskrba, Priden io zanesljiv. Prvovrstna moč, Prazna. Po štena in snažna. Poštena in zanes'jiva. Pridno dek'e Plavolaska, Peč, Pomanjkanje ztianst.va, Pat 60, Mioi p.ivk, Posestvo nalož- l ba. Plesni učitelj, Prvo- /JllZane COne vrstne reference. RentaMl- 13 moške teanplance 17 Din V'«aka beseda 1 Din: ta dajanje naslova aM ta Šifro pa 5 Dio. (30) n ^ , artffltel, Slovenka, Strn- J? ž^ie templance 13 „ ^ v ° f Utj patičen, Srečna bodočnost Tob=as, Poljanska štev. 12. MKtim ir Z,JT' F K. Stalni zaslužek. Sko- 439-30^0 novtkem ali Šentjakobskem okraju. Navesti je ceno. - be °lk' Sportf-emd, Takoj Nasliv poslati na oglasni naMopTrgovskonaobraže-oddelek »Jutra« P^šifro I Zdravstvo »Dve osebi«. r/j/. 43770-31/a Moško kolo »Aigloo«. pisalni stroj »Re-mii.nigtoo« in gramofon »Oo-iumbia«. črn kovčeg, z več norimi ploščami prod.a Vršič. Gledališka uiica št. 4. __413916-6 Bosčst Vsata beseda »a dajamj« na«lova za Sifr« pa 5 Dim. 1 Di«: 1 rva ali I osu4e«ia popoi.no toa bref vlage — to modri mak za ootlce •13942-20 | nudi najceneje Sever Knmp. Ljnb' jan« 43337 33 Izvrstno vino Dalmatinsko be' o . . 10 Dio Dalmatinsko črn« . 10 Sii-vanec 1932 .... 12 Ljutomerek' rizling 1. 1932 pa po 15 Din toči viosk« I ''let Mencinger. Sv. Petra FOnlStVO c^ta 43, na dvorišču. Pri za sobo io kuhinjo, debro odie-mu 5 litrov če7, n,:co ohranjen«, kupim. Pismene | 2 Din ceneje. 43904-33 ponudbe na oglas, oddelek Vsaka beseda i Din. sa dajanj« naslov* »H sa šifro pa 5 Din. (12) »Jutra« pod zmaoko »670«. 43871-12 Vino M-"r,!er, Burgnndec io Vn ~ .... i ška t. letoik 19S1.. od .VI 1 Vec pohištva fnanrej prodaja Vr^V. G!e-ofeki dališka ulica l 43917-33 radi odpotove nje po ceni naprodaj na Glincah, cesta XI št. 11. 43931-12 25 hI starega vina dobrega, proda Loehert, Maribor, Melje k! hrib 10 43934-38 Vsaka ba»eda l Din, "*■ dajanj« nastora sli '-» šifro p» 5 Dia- (19: Pisarna središču mesta v pritličju z vhodom s ceste ta.koj ugodno oddam. Na-t»'ov v oglasnem oddelku Jutra«. Vuka Ometa ! D;n. r* dajanj« naslov* ali »a »ifro pa 5 Din f»4). Več pisar, prostorov nasproti g'avne pošte ta ' oj oddam. Naslov v og . ddelku »Jut.ra«. 4S343-19 Zimska jabolka 43456-19 | sortirana v zabo.čkih ima naprodaj po konkurenčnih cenah Kmetijska družba v Ljubljani. Ogled na Tur j-aškem trgu štev. 3. 43906-34 Trgovski lokal tridelni, takoj oddam r Flori janski ulici štev. 15. 43775-19 Vsaka b useda 1 Din; z« lajanj« naslova ali ta ilifro pa 5 Dim (16) Krasne prostore primerne za trgovino, obrt j Lep, SUh jelkln leS ah .rndustnjo, takoj oddam rMk;h debeliM /4 M Ty r^-C,o ' 5 kupim. Ponudbe na sti st. 3-Vb. 4S8fo-19 ^ od d e! ek »Jutra« pod ... . , . »jelkin les«. 45780-15 Čevljar, delavnica zaradi družinskih razmer ugodno naprodal. L; u h' je na VII. Medvedov« št. 8. ♦3889 19 G F h Rotman: Bobijev sin Iz strahu, da m v mezdi ne bi zaduiil, je moral Bili neprestano požirati, in naj je bil drugače še tako sladkosneden, to Pot mu je bilo dobrote vendar preveč; da, nazadnje ga je obšla taka groza, da je skakal po kuhinji kakor iz uma in zdajci štrbunknil v lonec, napolnjen z mlekom! Sani s streho v dobrem stan:o, za n-voSfke. kupim. Ponndbe na Alom« Companj, d. z o. z. v Ljubljani. 43876-7 Wertheim blagajno št. 3. že rabljeno, t dobrem stanju kuip:m takoj. Ponudbe z navedba cene na osr'a«ni oddelek »Jutra« pod značko »Stev. 3«. 43883-7 Prodam 0«Ua a*, tnačaja po I 1 Din beseda: m d« i jaaje naslova ali ta j šifro 5 Din. — Ogla« *ocialnrga tMČaja vsa » ka bw>«)* 90 par; ta j dajanj« aasicva aii sa »ifm p« S Dia. (8) Lokal za vinotoč ali drugo obrt »akoj oddam. Na6iov pove oglasni oddelek »Jut*-««. 43910-10 Brivnico na prometnem krajo poleg dveli tovarn. zek> poceni prodam zaradi prevzema druge briVrnice. Naslov pri podružnici »JutTa« v Celin. 43938-19 Vsaka beseda 50 par: as dajanj« naslova ali ta iifr« 3 Din. fig) Prvi vir za trgovce Zelenimo ia otročke igrač ke dobavljamo uaicen^e. Zahtev«jt-e senike. S,>mmer i Drug, tTornica leleznioe ■o igračk. Bačka Topola. 42107 6 Gozdni rog naprodaj v pisariti »Sloge. Pnažakova ulica. 43705-6 Gramofon za 300 Din in 30 plošč, manjši, 17 pioSč. za 200 Din naprodaj na Starem trgu 11/11 Na ogled med 2. io 4. popoldne. 43842-6 Otroški stolček lep. skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43860-6 Vsaka beeed* \ Dw . j it lajanj« i»sl«v» «11 [ <» iifro ps S Din ! Bančne vloge nakup, prodaja in zaloga. Najboljše in najhitreje. — Poslovni iavod d. d.. Zagreb. Praška ulica št. 6/11. Za odgovor prosimo, da priložite znamko za 3 D:n. 347-16 Posredujem denar na bran. knjižice velikih denaruih tavodov — Rudulf Zore. Ljubljana. Gledališka li. 43809 16 Družabnika ali mesar, pomočnika z nekaj kapitala, sprejmem takoj radi bolezni, v dobro vpeljano obrt. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mesariia 200«. 43933-116 Hranilno knjižico Kmets-ke posoiilnice ljubljanske. t vlogo 10—50.000 Din. event. več. prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »December«. 43886-1G Licejko (nfžješolko) sipre.imem v fino oskrbo e klavirjem io kopalnico ter francosko in nemško konverzaoij«. Vprašati pismeno pod šifro »La jeunesse« na oglas, oddelek »Jutra«. 48910-22 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo za 4<50 Din mesečno. Bežigrad it. S, visoko pritličje. 43931-3? § a tanovanje Vsaka beseda 1 Dia. aa dajanj« oaaUm ali ta iifro pa S Din. (31) Stanovanje popolen komfort, 4—6 sob. oddam s februarjem, pojasnila v Dvofakovi ul. 6/TTI-telefon 3314. 4.3703-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo, snažno in suho. oddam v Ljubljani, Breg št. 16. Pojasnila pri hišnici 43795-21 Stanovanje sobe in kuhinje takoj od-dom. Vprašati na Reslievi cesti 23. 43788-21 Stanovanje sobe. kuhinje, shrambe in pritiklin, oddam e l. januarjem 1934 v Slomškovi ul. št. 10 — Kodeljevo. 43766-21 Komfortno stanovanje takoj oddam v Fiignerjevi ulici 12. Pojasnila v ka varni »Tabor«. 43913-91 Sobo z 2 posteljama in s posebnim vhodom, med bolnico in univerzo iSčem Slabotni moški Ne glede na vzrok slabosti. 000. J00 %, 83. starosti in druge neprilike, | se Vam takoj povrnejo nonmalne moške sile. Nika-klh pil nI, tablet in drugih notranjih sredstev! Specialne prospekte pošiljam« di-| skretno v zaprti kuverti, brez zunanjega nap'sa — proti pošiljafcvi 5 Din v znamkah. »Salus«, Z3srreb. I 6/Jo, Savska 10. 302-40 Vsaka beseda 8 Din: n a*juj« naslova a£ iifr« pa 5 Dia. (20) »Fortuna« „ . Ljubljane. po6t,an predal s 15. januarjem. Ponudoe p^rna za lenitno d« 12. decembra na oglas, posredovanj« Vam pošlje oddel-ak »Jutra« pod šifro I prospekt prota predplačilu Soba«. 43911-23/a io Dio. 282 25 | Informacije WMBSk Vsaka beseda GO par; m dajanj« aaal«*« tU ta iifra t Dio. (gH Obvestilo »REZORA«, Zagreb j Vsaka beaeda l Din. t* dajanj« nasiova aH ta Iifro pa 5 Dio. (31) Izjava Podpisani Ludvik Cer-nen~ek, posestnik na ptuj- Ženitve in možitve vseh ___ ________ _ stanov posreduje najuepeš- I gori "33, obžalujem __ neje io najdisikretneje ter I ljivke, i katerimi sem ža:il C«melrA I informacij« in g. Ivana Glažar, posestev oamSKO Stanovanje prospekte za V.plaoilo 10 I ka v Bolečki vas! št. 4 komfortno, oddam s 15. Din v poštnih znamkah: I ker nimam povoda glede ^ a. nnk.nn, «1.! 1 !,n.Tiipi(km I »PF. 7A1?« -r o tf, I :_—________ J ■ .■__-____• Opremljeno sobo , de- ^^ zdraT, popolnoma separirano, od- išSe ^mo,*;^ (gospo) dam em ali dvema oseba- d<>bro boječe rodbine. p0T* Mlad tehnični podjetnik, oddelek »Jutra«. 4384S-2o | lagltIlik don<^ne?a Mfrel). __________jujem Dr. medicine, 35 let star I stop od tožbe, zagrebški zdravnik, soli- j v Ptuju, 30. nov. 1933. Ludvik Černenšek e. r. 43850-91 Izgubljeno Lepo, solnčno sobo # posebnim vh-odom, oddam 2 osebama na Res.lje-vi cesti 5, pritličje, desn«. 48861-23 Vsaks beseda 50 par: ta dajanje naslova ali ta šifro pa 3 Dio. (26) Sobo s poseb, vhodom io elektrik« odda Cervan, Rožna dolina, cesta VIII štev. 22. 43893-23 I Opremljeno sobo poceni oddam. Naslov pove oglasoi oddelek »Jutra«. 43898-23 , šlkega podjetje, s 5000 Dio mesečnih dohodkov, želi poročiti gospodično s 35.000 Din dote. Inženjer kemije, višji tehnični uradnik zagrebške . . veleindnstrije, reprezen- I Denarnico tativen. z mesečnim do- t nekaj' denarja in potrdi hodkom 6000 Din, želi sem izgubil v soboto. Po-poročiti dobro situiran« šteo najditelj naj jo proti gospodično do 35 let, al.i I nagradi odda v oglasnem se priženiti na veiepo- | oddelku »Jutra«. 43944-2S sest. v industrij« ali ve- FinančnrTreglednik, »red-I Šop ključev njih let, soliden, zdrav, jI. P« »d kolesne ključ« v-z mesečnim dohodkom n',ce< 1 Par od male taške 2500 Din, želi poročiti in 1 cca 7 cm dolg Wert-gospodičn« z nekaj dote, | beim ključ sem izgubil. — Velika božična prodaja! Zahteva se zopet kvaliteta, vendar časa primerno ceneno. Torej p&.2ite razen n3 nizke cene tudi na dobro kakovost. D. takoj. Sobo Z 2 posteljama Mlad industrijalec, solast eveot. t hran« oddam. — Istotam sprejmem abonente j Sv. Jakoba trg RT leve. 43894-33 I Najditelj naj jih proti dobri nagradi odda v oglas. ..........46946-28 V vili sredi mesta oddam leipo sobo t separatnim vbodom solidnemu gospodu aLi gospodični, takoj v vili Roza, j ArtiiierUskV™ častrlk™ no-Puharjeva ulica štev. M. Z nik z roditelji dobro ido- | (^M^lku »Jutra«, če industrije, želi pero-6i-6i dobrost-oječo gospodično ii mesta aH province, takoj. Dobrostoieč trgovec in lastnik hiše brez dolga, vdovec, samec, impozantna pojava, želi poročiti solidno in marljivo, dobro stoječo vdovo do 45 let. Vsaka beseda 1 Din. <3-č-tcupion takoj. Vr&ič. Gledališka ulica 4. 46918-37 Svinjske kože kupuje po najvišjih dnevnih cenah TONE KNAFLIC tovar. usnja, Kamnik 303 Med mestom in deželo posreduje »Jutrov« mali oglasnik. Vsaka bnaeda S Din; ta dajanj« našteva tU iifrs pa K Dia. CM) Inteiigent ▼aran v življenju vkljub bogastvu In dobri eksisten j ei. danes v letih, izoliran. ■ sovraštvom v duši d1 . vsih dobrih in nedobrlh. ! im% možnost spoznat* d« ; m«, katera bi razumela 1 njegov« dušo in tnala ce j niti njegov« bol. — Dopise ; na oglasni oddelek »Jutra« >od šifre »Centru m Mari >or Celje«. 43447-24 Ded. K imendanu vee najboljše. Pozdrav. 43847-34 MOŠKI, POZOR! Spolno slabost odstranit« s uporabo neškodljivega sredstva n okrepitev »La Eros« Deluje v vsaki človeški dobi a presenetljivim uspehom. Vzdržuje seksualno moč do globoke starosti. Na tisoče priznanj. Cena 80 Din, močnejša 100 Din. — Uspeh zajamčen v nasprotnem slučaju vrnemo denar. Havelkovs ordina£nl laboratof Praha 6S Ntisie Botetechova ul 10/35 J L. C. 8. R. Vel. 22—25. Topli čeveljčki iz finega, rdečega me 1 tona, podplat iz klobučevine in usnja. Vel. 26—30 samo D. 32.—. ženske copate v lepih desenih, zelo tople, najfinejša izdelava D. 48.— in D. 65.—. Moški copati D. 38.— in D. 48.—. Tople copate iz klobučevine v modernih barvah. Iste z leseno peto samo D. 75.—. Copate iz velblodje dlake, podplat iz klobučevine in usnja. Moške vel. D. 65.—, vel. 31—35 D. 35.—, vel. 26—30 D. 30.—* vel. 20—25 D. 28.—. Topli, ženski, črni melton čevlji, usnjen podplat. Isti z lakom ali usnjem obšiti samo D. 125.—, moški z usnjem D. 145.—. ženski čevlji iz črnega ali rjavega boksa, dober podplat iz usnja. Druga vrsta samo D. 110.—, iz laka D. 115 D. 145*- MoSki čevlji iz črnega boksa, prima usnjeni podplati. Rjavi samo D. 128.—. D. HO*- Čevlji iz gumija z manšeto in volneno podlogo. Isti z zip-zapiračem, črni ali rjavi, od D.« 135.— dalje. 4himcuuk LJUBLJANA: Tvrševa c. la. »Petovji« MARIBOR: Gosposka aiica 17. CELJE: Aleksandrova cesta 1. urejuj« Davorin Ravijen. izdaja ca konzorcij »Jutra« Aduii ruomKai. L& Naiounu uskarno d. & dol oattarnarja Franc Jezer ček. Za Inaeratni del Je odgovoren AJojz Novak. Val v Ljubljani