Gospodarske stvari. Trsoziianstvo, (Dalje.) Št. 33. Rizlec črni, schwarzer Risling, Iat. Ornithia bullota. Francoski trs blizo enak prejšaemu, le listje je bolj temnozeleno, v jeseni rdečelisasto in straaske cape so manj zvite, izreja se ravno tako, ali ker pozno zori, in medel okus ima, je veliko rnanj vreden, kakor tnali rizlec. Št. 34. Rizlec rdeči, rother Risling, lat. Uva pusilla rubra. V listju celo euak malerau rizlecu, le jagode so posebno v toplih letinah rožnordeče, je tudi prav rodovit in da žlahno grozdje, zato znabiti tudi toliko vreden. St. 35. Rizlec veliki, grosser oder grober Risling, enak malemu, je manj rodovit, grozdje veče, listje bolj topozobčasto, in bolj zeleno. Št. 36. Rizlec žolti, gelber Risliag, lat. sapidusia pusilla lutea. Kakor mali, jagode in rožje bolj žolto, nekaj prej zori. _ Št. 37. Rizlec zeleni, grttner Risling, lat. sap. pusilla viridis. Tudi enak št. 32, jagode so dalj časa zelene in manj dišavne, zori pozneje. Št. 38. Rizlec rdečepetljast, rotbstieliger Risling, lat. Sap. pusilla rubripes. Bolj živabno raste, kakor št. 32, rožje rdečkasto, pcftlja rdeča. Št. 39. Rizlec divji, wilder Risling, lat. sap. pus. spontaaea. Enak št. 32, prav rodovit, grozdje prazno. Št. 40. Rizlec redki, schtilterbeeriger Risling, lat. Sap. pus. inanis. Grozd rahel, redek, sploh zvržeuec od št. 32. Št. 41. Rizlec beli brez pešek, weisser Risling ohae Kern. Sc loči od št. 32, ker ima bolj drobne jagode, brez pravih pešek, je tudi izvrženec, kakor smoduka pri belini. Št. 42. Rizlec beli laški, \veisser \Vtilschrisling, na fraiic. Meslier de Charnpagne, lat. vitis preregriua, Italiea deatata, langziihniger Wiilschstock, Gokia perdulcis, sebr siisse Gokie. Trs mal; rožje šibko, žoltorjavo, lepo risasto. Listje 6 palc. široko, 7 p. dolgo, tanko ravno, žoltozeleno, dolgošpičasto nazobčano, globoko narezano; veruge stranske na dnu nekaj razširjene, spodnje samo očesnene, peteljna na dnu razširjena, potem tesna. Grozd srednji, rahel, večidel pri receljni bunkici zravengrozdič, in recelj do 3 palce dolg, žoltorjav, trd, krhek; jagoda žoltozelena, z skozvidljivimi žilicami, sočaa, dobra. Vrednost. Laški rizlec je prišel blizo pred 100 leti iz francoskega in sliši med dobre naj rodovitniše trte, še clo strauske mladike so rodovitne, tudi pri njem velja, kakor pri malem rizlecu, da je tamo tudi zanj, kder pošipou dobro stori. V dobrih letinah cvete, naredi grozdje in da prav cvetno, prijetno, dišavno in trpeče vino; naj bolj mu stori nizka izreja. Št. 43. Rizlec svetli laški, beerbeller Walsehrisling, lat. Sapidusia ramosa. Trs se razloči od belega posebno v teai, da ima močneji les, topozobčasto, debelo, kakor grbano, skrivljeno listje, debeleji recelj, svetložolte, prezorljive drobnejejagode in manjšo rodovitnost, in če sraod pvestane, ga gnijloba tudi v v slabem vremenu ne zadene, pa ker je manj lodovit in grozdje prazno, se ne priporočuje. Št. 44. Rizlec modri laški, blauer Walschrisliag, lat. Ornithia peregrina. Precej enak belemu, ali ker so jagode kislate, in sam mešiček in pe&ke, je slabo pleme. En oral viuograda laliko daja v dobrili letiuali 1O štrtinjakov vina. (Konec.) Je pa tudi resnično, da ti vinograd še tako močen ne bo čudovitih pridelkov donašal, ako je napačno obrezan, ne o praveru času opleven, obvezau in trave oproščen. Kar prvo zadeue, smo že slišali. Ali kar se pletve dotiče le pomisli: Koliko ni škode narejaš s tctn, da še le takrat pleveš, ko bi trta že obvezana biti morala, in so zaležence že na vatel dolge — in je toraj trta veliko soka potratila v zaležencah, ki bi ruladikam z grozdjem koristil!? — Praviš: Ko grozdje cveti, se nesmev vinograd.— Zakaj pa odlagaš delo tako dolgo? zadosti, ako te vretne zadržuje. Inače je pa ta bosa, kot uua, ko je moka lia grozdju — verjemi; varuj se le drugih neunmih vraž in trm! — Cveteče grozdje pusti kakor tudi moknato, in se ga ogiblji, saj tam nemaš nič opraviti; le zaleženc in nepotrebuih panog trto oprosti: na cvetečem ali moknatem grozdju se netnaš glodati sam rad. — Kaj pa ti skrbni vinorejci takrat poreko, ko je ob istem času silni veter, nevihta itd. po vinogradu!'? — In vendar še imajo pri vsem tem večkrati dobro trgatev. Kaj pa imajo taki vinorcjci pričakati, koji še takrat vežejo, ko bi že travo iz vinograda spravljati imeli? Zares veliko čudo, da še toliko pridelujejo! Glej, les, mladike razprostirane le/.ijo po zemlji in kremplji so dižijo bližnjih trtnih mladik, na kterih je zatuhljeao grozdje ako že ne strohujeno, mladike se vzdignejo in s kremplji obvite mladike z grozdjem vred potrgajo; ¦— ako pa to ne, se vendar lahko že debelo grozdje, ko se vzdigue iu nagloma preobrne, prevagne, odlomi. Kolikrat se pa s slakom, to obilno hudobo, kojo viničarice tako zelo Ijubijo za krmo živini, ki se naj raje po trti obvijava, grozdja potrgnje, ko ga trgajo ia vlačijo kot gabez se vso silo ia slastjo po viaogradu ! Zato daj tudi vezati o pravem easu ter slak marljivo iztrebiti, ki le v dobrem viaogradu liobato raste. Trava je v nekterih viaogradih ži: nad čevelj visoka, ker večkrat dežuje, daj jo pokositi ko aaj hitreje, da grozdje solaca vživa ia zrak, vetric po viaogradu med trtaaii prepihljuje, kar aeverjetao pripomore, da uspešaeje, čvrsteje raste grozdje ia mladike, tcr vršičev porezati pametao ae opuščaj. Na tak uačia ti ne bo toliko grozdja na kvar šlo, in prepričal se boš resaice: da en oral vinograda zaaiore 10 strtiajakov v dobrem letu viaa donesti, v prav dobrem še pa več, če lih mu nisi pražeaih pišencev dajal. — Da je to mogoče, vzamirao: Močea in dobro zasajea viaograd eaega orala le s 12.800 trtami; tu pride 8 trt aa ea štirjaški sežeaj; aiejic in sepov ne jemljimo v ozir, ker tu trt ai. 12.800 trt postavimo ti da le 4 grozdov vsaka, ena za drugo, po čez vzeto; ker aeka ima jili po 8, biki po 10 do 20 ia še čez, veliko jih pa je, koje nič nemajo ali saj kakošai pobirek ; saese to 51.200 grozdov. Eu škaf napolai 60 grozdov, kar je veliko vzeto, ker se večkrat od ene trte z bikorn škaf napolni, grozdov, — 3 škafi napolnijo brento 51.200 grozdov 284 brent in en dober na koji gotovo ni 60 ali puto; tedaj stori škaf z 80 grozdi; 30 brent se računi na en štrtinjak ali dva polnjaka s 5 vedri, bo toraj 284 brent in en dober grozdja dalo 10 štrtinjakov ali 20 polnjakov manje 26 tov. ¦— To ni theoria ali prosta Božja volja, se zaraore letos ta jansko še precej prekositi! škaf . . . Pin- idea, doniišljija. Ako je rahli račun praktično de- F. J.