Vzrokl, kl zahtevajo reformo vzdrževanja Sol Na zborovanju sreskega društva JUU — Ljubljana mesto, je podal predsednik JUU tov Dimnik med drugim tudi naslednje zanimivo poročilo, ki kaže kako nujno potreben je bil s finačnim zakonom za 1. 1936./37. sprejeti amandman glede vzdrževanja narodnih šol. Stanje vzdrževanja narodnih šol postaja v naši državi vsak dan slabše. Šolska poslopja so različno vzdrževana. — Dunavska banovina ima okrog 2026 šolskih poslopij; od tega jih je 1448 v dobrem, 405 v srednjem in 173 v slabem stanju. — Moravska banovina ima 1127 šolskih poslopij, od katerih jih 904 ustreza predpisom, a 223 so neprim&nna in škodljiva za zdravje otrok in učiteljstva. Ta poslopja so povečini v hribovitih, zapuščenih in siromašnih krajih. Brez državne in banovinske pomoči se ta poslopja ne bodo mogla popraviti ali nadomestiti z novimi šolskimi zgradbami. V ta namen je bilo že v šol. letu 1934./35. izdano od države 250.000 Din, a od banovine 646.000 Din podpore občinami za popravo šoilskih zgradb. — V vardarski banovini je zelo mnogo šolskih poslopij, ki ne ustrezajo predpisom. — V zetski banovini je 768 narodniTi šal in 24 zabavišča. Prebrvalstvo in oblastva so si iprizadevala izboljšati to stanje, toda radi ekonomske krize še ni opaziti vidnejših uspehov. — Savska banovina ima 1804 šole. — V drinski banovini je 660 šol. Poslapja so državna, samoupravna pa tudi privatna — v najemu. Mnoga ne ustrezajo niti higie.nskim niti pedagoškim predpisom. — Primorska banovina ima 588 osnovnih šol. — V dravski banovini je 839 šolskih poslopij in to: 183 v prav dobrem, 464 v dobrem in 91 v slabem stanju ter 1 šola v neuporabnem stanju. V letu 1934. je bilo 860 šol v 839 šolskih poslopjih. Od 'teh je bilo 790 šolskih iposlopij last šolskih občin, a 56 last upravnih občiii, odnosno v najemu. V vseh zgradbah iso bile 2633 učne sobe s 3596 razredi. Primanjkujejo 963 učne sobe, radi česar momta imeti po dva razreda pouk v isti učni sofci, kar vpliva kvarno na pouk in zdravje otrok in učitelja. Šolske občine imajo 1271 naturafrio stanovanje za učitelje, a ostalim morajo plačevati stanarino. 684 šole imajo svoje šolske vrtove, 30 šol ima v najemu zemljišče za vrt, 56 šol je brez šolskih vntov. — V vrbaski banovini vprašanje šolskih poslopi.j ni regulirano. Povečini mora to vršiti država odnosno ministrstvo prosvete. Država je tudi doslej podpirala šoliske občine ipri zidavi šol. Zidanje novih šol je zastalo skoro povsod. Razlog je pomanjkanje denarja. Celo v dunavski banovini, ki je biJa do sedaj primeroma na najboljšem, je občutiti znaten zastoj. — V zetski banovini bi bilo treba v mnogih krajih šele farmirati nove šolske občine ter zidati nove, odnosno razširiti obstoječe šolske zgradbe. — Savska banovina ima 11 novih narodnih šol ter je zadnje leto formiranih 16 novih šoliskih občin. V letu 1934. je bilo v gradnji' 19 novih šol, a 2 sta se adoptiraili. — V drinski banovini je radi nezadostnih proračunskih sredstev mnogo šolskih poslopij porušenih i'n zapuščenih. — V primorski banovini je bilo v zadnjih letih sezidanih 160 novih modernih šolskih poslopij, toda s tem še ni zadoščeno potrebi šolstva. — V zadnjem času je bilo v dravski ba-f novini zidanje šol otežkočeno radi pomanjkanja snedstev. Proraeuni so se od leta 1931. znižali za V» in posledica tega je, da se šole ne morejo razvijati, a zaradi tega ne trpi samo pouk, temveč tudi šolska poslopja, pri katerih ni mogoče izvršiti potrebnih popravil. — V vrbaski banovini je bilo od leta 1930. do 1934. sezidanih 159 novih šolskih poslopij, a 17 jih je Wlo v ,gradnji. Z učili je moravska banovina še slabše preskrbljena kakor z opremo in po mnogih šolah poleg ruskega računala in zemljevida Jugoslavije ni dobiti drugih učil. — Vardarska banovina je zelo slabo preskrbljena z učili in šolskimi potrebščinami. — V drinski banovini je mnogo šol nepreskrbljenih, a v dravski banovini so šole z učili spfošno dobro preskrbljene. Šolski prcwačuni padajo od leta do leta. Šolski pTOračuni so po vsej državi razmeroma majhni. V dunavski banovini se v nekaterih občinah ne reaMzkajo, a v moravski banovini se v splošnem slabo krijejo. V šol. letu 1933./34., je bilo odobrenih iproračunov (za 29,087.688 Din, a šolam je bilo iziplačano le 5,947.748 Din. V šolskem letu 1934./35. je bilo stanje še slabše. V vardarski banovini se šolski proračuni povečini ne realizirajo. — V zetski banovini ie vzdrževanje šol naravnost obupno ter ne more biti v šoli narmalnega dela vkljub žrtvam, ki jih doprinaša učiteljstvo, da doseže zadovoljujoče učne uspehe. Od odobrenih proračunov se realizira komaj 30%. — V savski banovini se proračuni vsako leto zmanjšujejo ter se niti skrčeni proračuni ne realizirajo. — V letu 1933./34. so občinski proračuni znašali 500,630.695 Dfin, a šolski 30,553.695 Din. Dočim se je realiziralo 285,196.000 Din občinskih proračunov, se je šofekih realiziralo le 14,385.768 Din. — V drinski 'banovini je vzdrževanje šol jako slabo, pToračuni slabi in nerealizirani. — V nekaterih krajih so učitelji prisiljeni, da iz svojih skromndh prejemkov plačajo šolske sluge ter kupujejo pisarniške potrebščine in kredo. V mnogih občmah se ne izplačuje učiteljem stanarina. — V primorski banovini so ise šolski proračuni od leta 1932./33. do danes zmanjšali skoro za 50%. Vzdrževanje šol je slabo. Šolski proračuni se v nekaterih krajih ne realizlrajo niti v najmanjšem odstotku. Redke so občine, kjer se učiteljem izplačujeta stanarina in kurivo. —¦ V dravski banovini je bilo v letu 1934./35. 804 krajevnih šol. odborov ter so njihovi proračuni znašali okroglo 24,000.000 Din, od česar so se šolam le delno realizirali zneski. Od leta 1931. so padli pirbraouni za V«. V vrbaski banovini so bile šolske občine organizirane šelle 1'eta 1928. in je vzdrževanje šol v mestih še dosti dobro, a podeželske občine polagajo malo važnosti na dobro šolo in njeno vzdrževanje. Ni redek primer, da dolgujejo občine večje vsote šolskim slugom in učiteljstvu za nabavo potrebnih sredstev za vzdrževanje šol in rednega dela v razredih. Kake želje je izreklo učiteljstvo. Reforma pobiranja šolskih dajatev je bila priporočena v sledečem: Učiteljstvo dunaviske banovine je priporočilo reformo pobiranja šol. dajatev potom države, da bi se na ta način omogočilo normalno delo in napredek šole. — Učiteljstvo moravske banovine je predlagalo, da bi davčne uprave z dTŽavnimi davki pobirale tudi šolski davek, ki naj bi ga po § 130. zakona o narodnih šolah izročale šolam. Vse proračune naj bi odobravali banovinski šolski odbori t. j. tudi one, kjer se šolske občine krijejo z upravnimi (§ 25. zak. o nar. šolah). — Učiteljstvo vardarske banovine priporoča, naj se vzdrževanje in preskrba šoi prenese na banovinske proračune. Realizira naj se fond za zidanje šol v smislu § 35. zakona o nairod. šolah ter dajejo posojila za zidanje novih šol. — Učiteljstvo :zetske tanovine priporoča kot edini izhod prenos vzdrževanja šol na banovine ali državo. — Učiteljstvo drinske banovine naglaša, da je treba to ipereče vprašanje nujno in 'pravilno rešiti s prenosom vzdrževanja Tia banovine ali državo, ako se želi boljši napredek prosvete. — Učitelji primoirske banovine poudarjajo neobhodno potrebo, da se vzdrževanje šol prenese iz dbčin na banovine. — Učiteljstvo draviske banovine se je takoj po objavi zakona o narodnih šolah izrekto za prenos sitanarine na banovino. V posledhjem času je pa neprestano opozairjalo na škodo, ki jo povzroča krčenje šol®kih proračunov in je zahtevalo revizijo tega vprašanja. — Vzdrževanje šol prizadeva učiteljstvu vrbaske banovine mnogo iskrbi in nepremostljivih težkoč ter je želja tega dela učiteljistva, da prevzamejo banovine vzdirževanje podeželskih šol, pa bilo na katerikoli način. Delo izvršnega odbora JUU. Izvršni odbor je ob vseh prilikah ustno in pismeno poudarjal težko sitanje, v katerem se nahajajo šole in se je zavzemal za izboljšanje tega stanja. Kadarkoli so bili zastapniki udruženja službeno na merodajnih mestih, so naglašali potrebo reforme vzdrževanja šoi kot eno najaktualnejših vpDašanj. Prav tako so neprestano opozarjali na vprašanje zidanja novih šol in na potrebo kreditov v državnem proračunu za fond, ki predvideva državno pomoč pri zidanju šol v smislu § 35. zakona o narodnih šolah. V nadlaljnjem svoje poročilu1 omenja tov. pimnik tudi Uredbo o vzdrževanju šol in preide na prenatrpanost otrok v razredih. V tesni zvezi z gornjimi vprašanji je vprašanje pirenapolnjenosti irazredov v narodtaih šolah in posledica tega. Šele s pornim rdguliranjem gomjih vprašanj bo urejeno tudi to vprašanje. Danes je stanje tako, da pride v dravski banovini poviprečno 50 otrok na enega učitelja, v savskj 60, v vrbaiski 70, v primorski 66, v drinski 65, v zetski 49, v dunavski 60, v moravski 72, v vardarski 58 in v Beogradu 42. V državi piride paviprečno na enega učitelja 59 otrok. Faktično pa imajo učitelji po več otrok v razredu. Tako n. pr. pride v ljubuškem srezu v primorski ba.novini povprečno 111 otrok na enega učitelja, v benkovačkem srezu iste banovine poučujejo v petih šolah učitelji po 172 do 291 otrok, v biograjskem srezu na 4 solah po 125 do 166 otrok itd-. V moravski banovini ipoučujejo na 18 šolah posamezni učitelji po 93 do 143 otrok. Isto stanje je na 16 šolah v vrbaski banovini, na sedmih šolah v dunavski banovini in na zelo mnogih šolah v vardarski banovini. Gornje poro-eilo je dopolnil predsednik JUU tov. DimTiik še s poročilom o novi uredbi o učnih krtjigah, o stalnosti učiteljstva in ureditvi nameščanja in premeščanja, o novi uredbi o disciplinskem postopku za učiteljstvo, o državnem prcvračunu in finančnem zakonu za 1. 1936./37. Omenjal je tudi internacionalni učiteljski kongres, ki bo lctos v Beogradu. Končal je svoje poročilo, ko je omenil še delo JUU. Razmere v udruženju so se prilično uredile. V zadnjem času je izvršni odbor predložil ministrstvu pirosvete tudi nova pravila JUU, ki so bila sprejeta na sarajevski skupščini. Deklaracija o smeri stanovske politike JUU, ki je bila tako bumo sprejcta na letošnji glavni skupščini v Sarajevu, se dobro uvaja in poglablja v vseh delih države. Organizacija se dobro utrjuje in piridobiva na moči po vseh delih dTŽave.