^oštnt na plačana v gotovini DELAVSKA ENOTNOST ^T- 3 • 15. JANUARJA 1954 Q LETO XIII. • CENA 10 DIN PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE1 RAZMIŠLJANJA OB OBČNIH ZBORIH Čcnin $o mmm pofrcbiiš? i z dosedanjim razvojem de-®°skega samoupravljanja se je Juibeni položaj delavcev tako .lstveno spremenil, da to zahteva ,U('i temeljitih sprememb v de-at,skih sindikatih. i.. Življenje, gospodarska praksa b"- zahteva! Vse češče se namreč Primeri, da prihaja praksa sin-,lkatov v navzkrižje z obstoječi objektivnimi prilikami in az*nerji o gospodarstvu (zlasti Se,io kaže o tako imenovanem pitnem delu, ko nekatere or-Čizacije družbeno razlikujejo ^laoce-upravljavce in delavce-i’Toiznajalce in ne vidijo, da v ^spodarstvu te razlike ni več, pa obstaja, je pa nezakonita.) 8 nasprotja pa ne nastajajo Čo zaradi takih ali drugačnih s‘*bosti o delu organizacij, ampak r>astajajo zaradi samega pojmo-6avja in prakse sindikata, ki ne 0"govarja več obstoječim družbe-b'11} razmerjem v gospodarstvu Pr{ nas. In tu bo treba, da tako fečeni, prelomiti s starim. Seveda se to ne da doseči ffeko noči in tudi ne v nekaj i^dnih. To bo terjalo svoj čas. "(edvsem pa bo staro pojmova-šlo o pozabo samo pod pri-bskom novega pojmovanja. Novo ?a se mora v praktičnem delu s,ele oblikovati. To vse drži — tnda začeti je treba in to kore-bito! Sicer ostaja vse pri starem ln vedno več bo očitkov na račun 'sindikalnega birokratizma*. Letošnji občni zbori bi morali 0 to zadevo temeljito poseči in °dpreti že prve obrise novih pojmovanj, nove prakse, novih me-°d sindikalnih organizacij. Me-nj'n, da je to letos njihovo poglavitno delo: temeljito orienti-r<1K članstvo, nove odbore, to se Pravi, organizacijo. V ta namen bi morali občni zbori precej lasno načeti dve, po moji sodbi, °Srednji vprašanji: Prvič, družbeno gospodarska u'erneljitev sindikatov kot or-^nizacije delavcev-upravljavceo °°spodarstva. Drugič, družbena osvetlitev 'spo Dr Pojma delavcev-upravljavcev. ..Naj ti dve misli, vsako posebej '.eprao ju je o gospodarski prak-81 nemogoče razdvajati) nekoliko Pojasnim! Najprej prva misel: sindikati 80 organizacija upravljavcev gozdarstva. I Drugačni biti ne morejo! De-Zci so postali upravljavci gozdarstva (in se o tem pogledu Zlo pojmovanje besede delavec dno spremeni od starega, toda °, pm kasneje). Sindikati pa so jlavsko združenje. To se pravi, nja itd.). Vsako od omenjenih nasprotij močno vpliva na mišljenja in spoznajo proizvajalcev in tudi na njihovo ekonomsko dejavnost, početje, proizvajanje in upravljanje. Ti vplivi pa se seveda najčešče med seboj zelo prepletajo in se to v miselnosti in spoznaji ljudi temeljito pozna. Z ene strani ugotavljamo, da je mezdno delo izginilo (razen ostankov v zasebnih podjetjih), da se v gospodarstvu ljudje ne dele več na dva nasprotujoča si sloja z različnim ekonomskim položajem, od katerih eni delajo in ustvarjajo dobrine, drugi pa upravljajo in si prisvajajo dobrine prvih, da dalje vse ljudi v proizvodnji (ne glede na to, kakšno opravilo opravljajo) vrednotimo po delu, da so vsi enako deležni uspehov in neuspehov svojega gospodarjenja itd. Z druge strani pa moramo neprestano računati z materialnimi dobrinami, ki jih imamo, z razpoložljivimi stroji in tovarnami, z obstoječim strokovnim znanjem in veščinami, z velikimi razlikami v stopnji razvitosti podjetij - - P° (vključno proizvajalce). Ker smo v tem pogledu še vedno precej zaostali, povzroča to svoje družbeno ekonomske posledice, pa naj bi hoteli ali ne (moramo z njimi računati), kot so lastninske težnje, ekonomski egoizem, zakrite oblike izkoriščanja, brezobzirno dobičkarstvo, pojavi gospodarjenja iz rok v usta itd. Pri obstoju takega nasprotja v družbeni proizvodnji pa ni mogoče plodno in napredno upravljati gospodarstva brez jasnih gospodarskih smotrov, brez jasne orientacije v gospodarskih prilikah. Naj uporabim majhno primero! Socialistična ekonomska praksa je v naših denarno blagovnih odnosih v gospodarstvu precej podobna plovbi po morskih ožinah in tesneh, kjer je usoda barke in uspeh plovbe odvisen od temeljitega poznavanja morskih ožin, tesni, globin morja in spretnosti pomorščakov. Potniki, ki so se sicer odločili za določen cilj in zaradi katerih je barka sploh krenila na morje, se epi celo, da ne bi mogli. Zato se morajo organizirati prav vsi proizvajalci in iskati skupnih družbenih rešitev. Toda to je šele polovico vprašanja. Ali upravljajo gospodarstvo vsi proizvajalci ali samo izvoljeni organi? Ali je aktivna vloga samo na strani organov, ali naj bodo aktivni vsi proizva-1 jalci? To pa je še druga polovica | vprašanja. Da se razumemo! Ne j gre za praktično upravljanje, ampak je dajanje osnovnih smernic, pripomb, graje gospodarstvu. To pa morajo delati aktivno vsi proizvajalci, ker je samo v tem primeru mogoče govoriti o delavskem samoupravljanju. Seveda osi delavci niso enako aktivni in ne kažejo enakega zanimanja. To je točno. Toda v družbeni zasnovi bi morala biti težnja, da se jim stvari približajo do te mere, da se bodo zanje ogreli. Sedaj lahko še enkrat ponovim vprašanje: Ali lahko proizvajalci usmerjajo gospodarstvo kot proizvajalci, kot zavestna družbena sila (ki je pa še kako potrebna), ne da bi gospodarstvo spoznali, presojali, vrednotili posamezne pojave in ukrepe in ne da bi skušali svojim zapažanjem, ugotovitvam, nasvetom itd. dobiti skupni družbeni imenovalec. Menim, da ne morejo. In to jih sili, da se prav kot proizvajalci združujejo, organizirajo. Smoter in namen tega organiziranja pa je, da negujejo delavske družbene vrline v svoji gospodarski dejavnosti. da delujejo kot zavestna družbena sila. Taka organizacija seveda ne zanika borbe mnenj, ampak je predpogoj zanjo, in tej borbi daje organiziranost in družbeno etične osnove. Bistvo napredne izmenjave mnenj ni namreč v tem, da lahko tvezi vsak kar mu pade v glavo, ampak da se na osnovi določenih družbenih teženj (splošnih ciljev) najdejo v praktičnem življenju najnaprednejše odločitve in da se potem tudi dela na tem, da jih uveljavimo. morajo nujnostim plovbe podrediti, pa naj jim bo to pogodu ali ne. Vsako samovoljno spreminjanje smeri plovbe zaradi lepše oko- . *^ l* > 14 l JO. 4 IS os* [j' ^ » nujno združujejo upravljavce. _ , ^ tem pa se seveda poderejo ose prilagode) sami, brez družbeno lice itd. lahko ogrozi barko, da se razbije v morskih tesneh in podobno. Zato se takoj vprašam: Ali je možno, da bi organi upravljanja, ki so najbolj izpostavljeni vplivom gospodarske prakse (ki nujno prinaša s seboj negativne težnje in sili upravljavce, da se ji s>r.Ve ‘n Prakse o sindikatih, ki mezdne delavce pred gozdarji in upravljavci gospodar- s,Da. i F° je precej jasno. Toda! Za-Pa potem sindikati, čemu so Z^ebni? Saj imajo delavci svoje u'aoske organe upravljanja. c eln‘m: da so potrebni! Smatram da je neke vrste taka orga-g/facija danes delavcem življenjih0 potrebna. Če je ne bi bilo, * si jo delavci prav gotovo Snovali. Zakaj? Na to je mogoče razumljivo 0Soooriti le, če si za izhodišče iarnemo obstoječe prilike v družini - ' ah j.‘oz 01 lahko o stvari koristno raz- politično zrele presoje vseh proizvajalcev plodno gospodarili? šele razvijajo novi ekonomski odnosi in ko se vseh različnih nasprotij in pojavov v gospodarstvu ne da stisniti o nekaj pisanih postav). Če govorimo o delavski demokraciji, potem je jasno, da se zakoni ne morejo in ne smejo izdelovati v nekih pravnih kabinetih (tam dobe samo svoje končne redakcije), ampak se mora negovati tudi o tem pogledu zakonodajna tvornost delavcev, ker je to eden izmed atributov naše ekonomske demokracije. Po tej poti pa se seveda tudi pride do tega. da postajajo pravne ekonomske norme za tvorce zakonov moralne norme. Proizvajalci namreč niso samo oni, ki se morajo držati določenih ekonomskih postav, ampak te tudi pišejo. Istočasno pa je res, da naša ekonomska zakonodaja še ni tako izpopolnjena in dozorela, da ne bi dopuščala tudi nezdravih gospodarskih pojavov. (Spomnimo se samo, da se podjetja, ki so imela prenizko odmerjene stopnje akumulacij, niso nič pritoževala, da so bila kar zadovoljna z--»zakonom*. Ko pa so jim nastajali občutni, neopravičeno doseženi dobički, so jih hoteli deliti in so se sklicevali, da imajo do tega »zakonito* pravico. Kaj pa ekonomska morala, kaj pa socialistična načela delitve dobrin?) To se pravi, da mora biti naša ekonomska zakonodaja pod neprestanim sijem družbene kontrole. Te pa ni, če je suh zakon vse, če zakon ni orodje družbe za dosego določe-1 posameznih primerih koristijo. Za " stvari, ki niso v podjetju v redu, — je arbiter zbor proizvajalcev! To je važno še zaradi nečesa! Dobršen del delavcev, ki se še ne zaveda svojih upravljalnih pravic in ki ga tarejo objektivne materialne težave, še gleda v upravnem osebju podjetja one, ki odločajo in meni, da je njegova življenjska raven odvisna od tega, koliko mu prizna ta upravni aparat (ostanki mezdnega mišljenja). S prej omenjeno prakso intervencij pa se ta zavest samo še krepi, brez ozira na to, kaj delavcem potem taki odborniki predavajo o samoupravnih pravicah. Praksa je pač močnejša! Praksa sindikata o vplivanju na družbene odnose pa mora biti taka, da krepi v delavcih samozavest in spoznanje, da je od njih odvisna ureditev posameznih zadev. To je izhodišče za spoznanje, da je povečanje ravni delavcev odvisno od proizvodnje in načina gospodarjenja s proizvodi, da je torišče današnjih družbenih nasprotij konkretna gospodarska stvarnost: boj med boljšo, naprednejšo gospodarsko prakso, njenimi nosilci in zagovorniki in med za-ostalejšo, neperspektivno prakso in njenimi zagovorniki. V tem smislu stopajo tudi stare, klasične delitve ljudi v proizvodnji po socialnih poreklih vse bolj v zgodovino. Življenje zahteva tvorne in napredne delavce (proizvajalce in upravljavce) in jih kot take kaže družbi. In sindikati morajo biti vest naprednih, dobrih delavcev in upravljavcev! Tako pa pridemo do drugega temeljnega vprašanja, ki sem ga uvodoma omenil, to je, do družbene osvetlitve pojma delavca-upravljavca v naših gospodarskih prilikah. O tem pa prihodnjič! Roman Albreht nih ciljev! Pa se sedaj po vsem povedanem vrnimo k izhodišču — sindikati! Zdi se mi, da bi lahko tako povzeli: sindikati bi morali razmišljati o vseh stvareh, ki se v družbenem življenju delavcev pojavljajo in delati na tem, da bi vsak delavec vsako svoje početje vrednotil s socialističnimi etičnimi merili. Za gospodarske razmere je predvsem važno to, da sindikati utrjujejo v delavcih spoznanje, da so upravljavci. Od tega je namreč v veliki meri odvisna splošna orientacija. Marsikje sindikalne organizacije s svojim »zaščitnim* delom (ki je seveda potrebno in koristno, ki pa mora imeti jasna družbena obeležja) in z načinom, kako to delajo, ohranjajo v glavah delavcev občutek mezdnih delavcev, ki nimajo nobenih družbenih pravic in ki jih mora »ščititi* organizacija, to je, odborniki. Ta občutek se poraja zaradi intervencij sindikalnih odbornikov, administrativnega potrjevanja odpustov s strani sindikata in podobno. Tako se ustvarja vzdušje, kot da obstajajo delavci na eni strani in uprava podjetja (pri kateri je treba posredovati) pa na drugi strani. Ta, v oblake nekdanjih socialnih bojev zgrajen most, je treba podreti! Upravni aparat je prav tako kot vsak delavec za svoje delo odgovoren organom delavskega upravljanja in zboru proizvajalcev v podjetju. Torej, če napravi napako, ne gre za intervencije, ampak za klicanje na odgovornost. Ta, ki kliče na odgovornost. je pa zbor proizvajalcev v podjetju, ali pa njegovi organi upravljanja. V tem smislu morajo sindikati temeljito korigirati svojo zaščitno prakso, sicer družbeno več škodujejo, kot pa o O RAZMERAH V REPUBLIŠKEM DRUŠTVU UPOKOJENCEV rnERH JE POLliil Ce bo hotel zgodovinar čez ocenjevati delo našega Društva upokojencev, to bo vesten zgodovinar tudi storil, bo morda zapisal, da je zabredlo Društvo v tretjem letu obstoja v krizo, iz katere se samo ni moglo rešiti. Morda se bo spomnil tistega zna- i govor. pričal O tem, kako si izplačujejo dnevnice, sejnine, nagrade in honorarje. »Posebni« predstavnik v Beogradu. — Kdo vodi Zvezni odbor Društva upokojencev? — O demokraciji in še nekaj o vzdušju, ki ga ustvarjajo nekateri člani društva p , i ‘X J ivJA>ivict sc \JvJ apiruuiLi us icgd / ne biDvzdrMomresnelšelC kritike \ nega slovenskega Pregovora, da ne oi vzarzaio resnejše KntiKe smrdi rilba pri glavi _ _ _ Morda. naziranie, da se družbena proiz-1 j 6 „ j • • i vodnja (obseg materialne proiz-1 - pustimo zgodovmarja! vodnje, značaj proizvodnih od- ! Najsi beli glavo, ugiba m ugo- nosov itd.) lahko uravnava zgolj tavlja, poglejmo si rajši, kje m z zakoni, ki postanejo tako edin družben činitelj. Tako mišljenje je zelo abstrakt- \ no. Za praktično presojo take tr-! ditve sta važni dve stvari: Zakone mora nekdo izdelovati, in to z do- i ločenim družbeno ekonomskim ‘ namenom, in zakoni niso nekaj nespremenljivega (to zlasti velja za zakone, ki uravnavajo razmere v gospodarstvu v času, ko se podružnicam ne bodo odgovarjali, če ne bodo poslale znamke za od-Nehote pa je na glas iz-geslo, ki je vodilo dela predsedstva Republiškega društva upokojencev. Berite! Tajnik društva, ki ima svojo redno pokojnino, dobi 6000 dinarjev rednega mesečnega honorarja za delo v društvu, predsednik 1500, finančni referent 6000, po kakšno je tisto zlo, ki tišči, ali naj bi tiščalo upokojence, če zanj še ne vedo. »Zastonjkarstvo je eno izmed znamenj nekulture* Tale Cankarjev rek je urednik glasila Društva upokojencev izplačali 60.130 dinarjev hono-natisnil kot geslo v dvanajsti šte- , rarjev za članke, večji del tega vilki sedmega letnika »Upoko- | je dobil tajnik, kot trdijo upo-jenca«. Najbrž je mislil na to, da ■ kojenci iz Maribora. Vsak član predsedstva dobi po 200 dinarjev sejnine od vsake seje predsedstva, prav tako tudi fir-nančno nadzorstvo za svoje seje in kadar se kakšen njihov član udeleži seje predsedstva. Upokojencu, članu Republiškega odbora socialnega zavarovanja, plačujejo po 50 dinarjev od ure za seje pri socialnem zavarovanju. Samo za sejnine so lani izplačali 117.800 *nj proizvodnji (vključno raven Merialnik sil in ekonomsko c°Znajo proizvajalcev). Sele po-Sl^u lahk° 0 stouri koristno raz-Vsako drugačno raz-si.S >unje bi bilo seveda enostran-°Jn. o stvari ne da prave slike. j .aj je danes značilno za našo ce//6810 proizvodnjo (to je za PrVf • gospodarski proces od ‘dobivanja preko izmenjave Zi!i0t?^e ^0^r‘n 0 najširšem je značilno neko doslej , obsegu edinstveno družbeno Zdomsko nasprotje. To nasprot-med vse močnejšimi obstaja z!}jami za praktičnim in takoj- 'dit'*1 UDeDavljanjem socialistič- ne delajo. komalo, vse moramo sami, z volonterji ni nič. Tu pa je kal bi- ALI SO PAMETNO SKLENILI? Drži, da mora poklicni slndi- »Sindikalne podružnice naj se družbeni vlogi sindikatov. Ne gre kalni odbornik izmed vseh čla-v podjetjih tako uveljavljajo, da torej za to, ali sindikat »prizna« nov predsedstva najbolj poznati bodo soodločale pri sprejemanju, ali »ne prizna« odpusta, »dovoli« delo organizacije, saj je zato tu. zlasti pa pri odpuščanju delovne ali »ne dovoli« sprejema tega in Toda to mu ne daje nobene pra1 sile.« Tako je sklenil nek sindi- tega na delo, marveč za to, da vice, da bi sam odločal o vseh kalni svet, ko je razpravljal o neguje v članih pravilna pojmo- stvareh in sam določal stališče nezaposlenosti. vanja in tako vpliva na tiste organizacije. Tak način dela nuj- 7 tu ui . . 5 organe, ki odločajo o sprejemih 710 vodi k temu, da vodstvo ne- Je tak sklep dober? ^e na- jn 0(ip0necii}ly boci0 ravnau p0 kaj sklepa, članstvo pa čaka od-sprotuje^ morda načelom sindikal- delaDskih socialističnih načelih, govorov in pojasnil o povsem ker bo to splošna želja kolektiva, drugih zadevah, ki jim v praktič-Sklep tega sindikalnega sveta nem življenju delajo preglavice, torej nasprotuje splošno prizna- tako se poklicni odborniki nim načelom sindikatov, da so oddaljujejo od članstva, to je, od bornikov, da bi že vnaprej pre- družbeno politična organizacija, organizacije. V tem pa je zelo prečili, da bi koga po krivici od- In ne bi bilo odveč, če bi sindi- nevarna kal birokratizma! pustili in da bi sprejemali na kalni svet o tej luči premislil Tako je in — številke na to delo predvsem tiste, ki so danes svoj sklep. opozarjajo! brez dela in dobivajo oskrbnino za začasno nezaposlene. Razmišljali so: najbolj bi zavarovali koristi posameznikov in skupnosti, če sindikat soodloča že pri odpovedi in takrat, kadar sprejmejo Nek sindikalni svet je povabil oor, lahko b se nekdo izmed po-koga na delo. Če bo vodstvo n® razgovor vse člane republiških vabljenih pripravil in razložil podjetja hotelo odpustiti nekoga in zveznih sindikalnih vodstev, stvar, o kateri naj bi razpravljali, po krivici, ali drugega, ki živi v Človek bi pričakoval, da so Če pa boš razpravljal o osem, od težkih socialnih prilikah, potem jih sklicali zato, da bi se razgooo- občnih zborov in zborov proizva-bo sindikat rekel »ne« in krivica rili o delu organizacij. Zgodilo pa jalcev pa o gospodarskih medse ne bo zgodila. Tako bo tudi pri se je, da je imel glavno besedo bah ose do politike o svetu »na sprejemanju na delo. Sindikat bo tajnik sveta in so drugi le poslu- sploh«,^ potem se na koncu le še najprej pogledal, če je pri posre- šali in »sprejemali direktive«. Bi- vprašaš, o čem so pravzaprav go-dooalnici prijavljen kdo, ki bi ga lo je približno tako kot takrat, varili. In konec koncev postane lahko pri njih zaposlili in šele kadar sindikalni spet skliče »za- iz razgovora tajnikov samogovor, potem bi »dovolili«, da sprejmejo stopnike« podružnic in jim naro-nekoga drugega. Kar vabljiva či, kaj naj delajo. Takole je bilo! Tovariš tajnik je »otvoril« sestanek in pozdravil ose naozo-_ , , . „ . . če... Tovariš tajnik je predlagal, Predvsem krm »soodločanje« ,naj bi se m sestanku razgovorili samoupravne pravice organov de- 0 de]u sarm7l sindikalnih odbor-laoskega upravljanja. Če bi nam- nikot)€y Tovariš tajnik je »široko reč obveljalo stahsce tega sindi- obrazložil pomen in vlogo zbora kalnega sveta, bi si pravico uprav.....—;~j— m--------------.•* Ijanja delili — organi delavskega IZ RAZGOVORA SAMOGOVOR O RAZMERAH V REPUBLIŠKEM DRUŠTVU UPOKOJENCEV IRERA JE POLHU (Nadaljevanje s 1. strani) članom izvršnego odbora, 7°/o odbornikom okrajnega odbora, 20%> tajniku, 10% blagajniku, 10°/o pobiralcem članarine, trije odstotki pa bi ostali za podružnične potrebe. Vendar je prevladovalo mnenje, da morajo odborniki društva delati iz idealizma, ne pa zaradi gmotnih koristi. Takšno gospodarjenje z društvenim denarjem zbuja med člani hudo kri in so nekateri že večkrat grajali takšno poslovanje. Mariborski upokojenci so se oglasili na jesenskem občnem zboru in so bili proti sejninam, takšnim nagradam itd. Zahtevali so, naj se postavka 250.000 dinarjev za nagrade v poslovnem letu 1953/54 črta iz proračuna in da določi občni zbor komisijo, ki naj bi temeljito pregledala upravičenost raznih izdatkov Republiškega društva. Predlog Mariborčanov sa zavrnili, njihov nastop pa označili za »demagoški in raz-bijaški«. V obrambo Republiškega društva je stopilo tudi finančno nadzorstvo, češ da je vse lepo in prav vknjiženo, da so vse priloge In da je, skratka, »vse v najlepšem redu in soglasju« ... Zgledna »demokracija« Ko smo že pri občnem zboru, povejmo še o njem nekaj besed, saj spori okoli njega še dandanes niso poravnani. Začelo se je že z izvolitvijo delegatov. Pravila določajo, da ima vsaka podružnica upokojencev tudi glas na občnem zboru Republiškega društva. Predsedstvo je določilo svoj ključ po številu članstva, nakar so okrajni odbori poslali svoje delegate. To pa zaradi tega, ker »bi bili previsoki stroški in dnevnice«. Poleg tega so določili, naj bodo člani predsedstva izključno iz Ljubljane, ker bi tudi tu bili preveliki stroški s prevozi, saj zaseda predsedstvo vsak teden. Na občnem zboru so določili, da sme vsak delegat govoriti le pet minut, mariborski upokojenci pa trdijo, da je to določilo veljalo le za tiste, ki niso hoteli dela dosedanjega odbora hvaliti. Pustimo občni zbori V Volčji Dragi sta se sprla predsednik In tajnik podružnice upokojencev. Predsednik je tajnika odstavil, čeprav so ga člani izvolili na občnem zboru. Za tajnika je postavil svojo ženo, češ da pravila dopuščajo, da si predsednik sam izbere tajnika med članstvom podružnice. Član predsedstva Republiškega odbora, ki je šel spor »reševat«, ga je takole »poravnal«. Ostane pri novem. Tajnik ostane predsednikova žena. »Ohranimo v orgnizaciji disciplino in enotnost, da bomo kos ogromnemu delu, ki nas še čaka«, je utemeljil in potrdil »poravnavo« član predsedstva. Zavoljo »enotnosti« in »discipline« lahko torej odstaviš voljenega odbornika ... Dodajmo še, da je Republiški odbor grajal neko podružnico, ker v zapisnik o občnem zboru niso zapisali, da je »članstvo ploskalo delegatu Republiškega društva« ... Da se takrat, kadar ustanavljajo novo podružnico, ne posvetujejo z mestnim odborom, marveč pooblaste »svojega« človeka iz Republiškega društva itd. Politika nezaupanja zveznega društva pa so jo na ši- Dogovarjajo se za skupna stali' roko uveljavljali. šča, za dnevne rede in celo z3- V zveznem odboru je tudi to- datume sej zveznega odbora. Rovariš D. Tega smatrajo v Ljub- tem v Beogradu složno nastopata. Ijani za »posebnega predstavnika No, seveda jim včasih tudi izpod-slovenskih upokojencev«. Ta spro- leti. Na tretji seji Republiškega ti sporoča v Ljubljano (član je odbora v Ljubljani so brali pismo namreč tajništva zveznega odbo- tov. D. iz Beograda, ki jim spora), o čem zvezni odbor razprav- roča, da so »Hrvatje že zahtevah Ija, kaj pripravlja in kaj dela. sklicanje seje zveznega odbora za V Ljubljani potem ugotavljajo, 25. september. To pa ne bo mo-kadar dobe dopis iz Beograda, da goče, ker bo 23. septembra skup-»vsebina soglaša ali ne soglaša ščina združenja v Novem Sadu.« z vsebino pisma, ki smo ga pre- Zato so iz Ljubljane brž telefo-jeli od D.«. nirali v Zagreb in določili nov Na eni strani tožijo, da zvezni datum seje zveznega odbora, odbor nič ali slabo dela, na drugi Kdo vodi torej delo zveznega strani pa Republiški odbor pred- odbora? Težko je reči, da ne vo-laga tajniku zveznega odbora dijo niti v Ljubljano. Čemu tak-35.000 dinarjev nagrade, predsed- šna politika nezaupanja? Čemu niku 12.000 in »slovenskemu po-: poseben plačan predstavnik v sebnemu predstavniku« 10.000 di- Beogradu? Zares je težko odgo-narjev. No, temu so sami dali voriti drugače kot, da goje v 1952. leta 10.000 dinarjev, lani je ljubljanskem Republiškem odbo-dobil nagrado za »usluge« od ru željo, da bi vodili politiko upo-zveznega odbora, Republiški od- kojencev ne le v Sloveniji, mar-bor pa mu je še poleg tega dal več v vsej državi. In kakšno po-5000 dinarjev. j litiko? Takšno, kakršne del ste Vsa stvar se takole plete. Re- spoznali iz tega pisanja, kakršno publiška odbora Slovenije in Hr- je že zadnjič opisal tovariš Jč v vaške sta v »tesnih stikih«. Iz j članku ob pisanju »Upokojenca« Zagreba hodijo na seje v Ljub- [ in kakršno kaže pismo Republl' Ijano, iz Ljubljane pa v Zagreb. I škega sveta. PISMO REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV ZA SLOVENIJO ODBORU REPUBLIŠKEGA ODBORA DRUŠTVA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Zaradi izkoriščevalskega poslovanja z denarjem in zaradi nepravilne politike Republiškega odbora Društva upokojencev Slovenije je Republiški svet zahteval, da se skliče izredni občni zbor društva Tajništvo Republiškega sveta Zveze ki so, četudi po formalnih sklepih W' sindikatov za Slovenijo je na seji —E-------- --- •- ------- 9. januarja 1954 podrobneje razpravljalo o problemih in delu Društva upokojencev Slovenije. Razpravo so pospešili predvsem odnosi med republiškim vodstvom Društva in mariborsko podružnico. Da bi čimprej ugotovili dejansko stanje ter vzrok spora, odnosno očitkov, je tajništvo po sklepu 9. seje z dne 15. oktobra 1953 imenovalo posebno komisijo in ji naročilo, naj pregleda poslovanje republiškega vodstva in nekaterih podružnic Društva upokojencev. Na podlagi poročila komisije in po proučitvi ostalega zbranega gradiva je tajništvo Republiškega sveta ugotovilo naslednje:; 1. Naše socialno zavarovanje se Je po letu 1945 stalno izbOljšavalo. Od majhnega števila upravičencev po stari socialni zakonodaji so se po vojni pravice socialnega zavarovanja razširile na vse delavce in uslužbence, ki so bili, ali so, kakor koli v delovnem odnosu. Zaradi tega tudi stalno narašča število upokojencev, tako da imamo v letu 1953 že 52.400 osebnih in 21.000 družinskih; skupno 73.000 upokojencev. Ob ustanovitvi Društva upokojencev je bilo med upokojenci največ nameščencev, dočim se je v zadnjih letih razmerje med delavci in nameščenci močno spremenilo v korist delavcev. Republiško vodstvo pa je vseskozi sestavljeno pretežno iz nameščencev. Taka je tudi običajna sestava delegatov za občni zbor republiškega društva, tako da delavci — upokojenci praktično ne pridejo v poštev kot enakopravni člani v vodstvo svoje organizacije. 2. Zaradi precejšnjega nerazumevanja in neupoštevanja zgoraj navedenih dejstev je celotno delo Društva, posebno še izvršnega odbora, usmerjeno po starih načelih organizacije upokojencev. Vse premalo se upoštevajo družbene spremembe v naši domovini. (V nadaljevanju fo navedene socialne pridobitve upokojencev po vojni o naii domovini in opisana skrb odgovornih činiteliev za čim boljše socialno zavarovanje.) vršnega odbora, le presegli običajn® meje. Za nekatere je bilo Društvo vj* izkoriščanja, saj niso napravili koraka, ki ne bi bil posebej plačan odnosno nagrajen (honoriranje goyO' rov na sestankih v Ljubljani, sejnin6 za seje izvršnega in nadzornega odbora, tako da je letno prišlo na eneža odbornika tudi več kot 20.000 din> poleg tega pa še mesečni honorarj* do 6000 din ter različne nagrade). Ciad pa mora za vsak odgovor, ki ga žc‘j od svojega Društva, posebej plača1* 20 din. V »Upokojencu« celo čitanyj geslo »Zastonjkarstvo je znak nekul' ture«. Od celotnega izplačila sejnin in . nagrad v znesku okrog 700 tiso6 dinarjev vodstvo Društva sploh n1 vplačalo predpisanih dajatev za f0' cialno zavarovanje. Ce bi se vsi rav n ali po Jem primeru, tedaj se uPr?' viceno vprašamo, odkod naj bi social' no zavarovanje vzelo sredstva za D6' trebe zavarovancev, tudi upokojen' cev. Iz tega se vidi, da je vodstvo Društva razpolagalo s sredstvi sta' rostnih, invalidskih in družinskih upokojencev brez vsakršnega čul moralne odgovornosti. Na osnovi zgoraj navedenih ug°' tovltev in po pooblastilu XII. plenuma Republiškega sveta Zveze sindikat O’ za Slovenijo sporoča tajništvo vršnemu odboru Društva upokojen* cev naslednje. V smislu čl. 37 in 40 pravil DrU' štva upokojencev Slovenije naj fe skliče izredni občni zbor Društva »j1 to najpozneje do konca marca 1954: Volitve delegatov za občni zbor naJ se izvedejo v vseh podružnicah m okrajnih odborih Društva upokoje*1' cev. Tajništvo Republiškega sveta Zve* ze sindikatov Slovenije imenuje K6' misijo, ki jo tvorijo tovariši: Roman Potočnik, dr. Miha Kambič, Avgus Batageli, Jože Jurač in Vinko KjJ' cijan. Omenjeni so odgovorni Repmj' liškemu svetu sindikatov za nadalj' nje delo izvršnega odnosno republ-' škega odbora Društva upokojen66':’ ter so dolžni pripraviti z izvršnih^ odborom vse potrebno za izvedbo Vodstvo Društva upokojencev . Ueno je, da organizacije s sredstvi • • , i ^ ■ • ^ovv-,:xiloirv štedijo. Sredstva iz članarine se v Sl je demokracijo zamišljajo | glavnem uporabljajo za honorarje, sej-za tujo uporabo. V odnosu ao * nine in druge nagrade, odn. izdatke, htevanega izrednega občnega zbora-3. Organizacija Društva upokojen- I Morebitna potrebna pojasnila 73 cev razpolaga s članarino in s pri- izvedbo tega sklepa bo komisiji dj' spevki za posmrtnino. To je okrog jalo tajništvo Republiškega svet* 17 milijonov dinarjev letno Ugotov- Zveze sindikatov za Slovenijo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Tajnik: Mavricij Bore Predsednik: Janko Rudolf misel, kajneda! In vendar se ne bi kazalo tako odločiti. Zakaj neki ne? proizvajalcev...« Tovariš tnjnik . . - je »analiziral potek in priprave upravljanja in sindikat, lo pa ne na poMpe«. Tovariš tajnik je da-gre, saj bi bil končno sindikat Ije govoril o ugledu, katerega tisti, ki bi odločal, ne pa delovni uživa naša država v svetu, o na-kolektiv in njegovi organi uprav- ši splošni politiki in politiki v Ijanja. Če bi hoteli biti dosledni, svetu na sploh.« Prikazoval je tubi rajši rekli, da sprejema in od- di »nujnost študiran ja raznih uredb pušča delavce sindikat in da or- in tomačenja teh našim delav-gani upravljanja nimajo te pr a- cem«. Ob zaključku je tovariš viee. Tako bi nastalo v podjetju tajnik izrazil željo, da se še več- naenkrat dvoje vodstev. Sindikati so poklicani, da krat sestanejo, saj je takšen razgovor — ploden... Vmes je se- ČŽIIL IT IfoČlLl &U IT L/V LL« Cl 111, C4 CX , v 7, 7 7 TV T7 ustvarjajo d delovnem kolektivu oeda se kdo dru* kakšno Povedal, takšno vzdušje, da nihče niti po- Imeli eo dober namen, toda mislil ne bo, da bi ravnal proti ostalo je le pri tem. koristim posameznikov in skup- Sklicali so odbornike republi-nosti. To je tisto, kar odgovarja škili in zveznih sindikalnih vodstev. Ali se vam ne zdi, da so to zreli ljudje z bogatimi izkušnjami iz sindikalnega gibanja? Ti bi vedeli veliko svetovati tudi sndikalnemu svetu. Seveda pa je treba znati njihove izkušnje izrabiti. Veliko več koristi bi imel sindikalni svet in tudi sami povabljeni odborniki, če bi se pogovorili o kaki neposredni zadevi, ki tare članstvo in organizacijo v tistem kraju. Pa ni treba, da bi moral prav tajnik voditi razgo- Ko prebereš »Delavsko enotnost« jo posodi tudi svojemu tovarišu1. Koliko novih naročnikov si pridobil ta mesec? OB ROBO DOGODKOV PO ODSTOPU PELLOVE DEMOKRSCANSKE VLADE KAKO SZ ZAGATE? i >centrumaŠi< (demokršč***' »di generalni tajnik strani s Pellora. De Gasperi ?.16 Ob koncu leta je milanski časopis »Corriere della sera< potožil: »Kriza je zajela vse: vlado, vladno stranko in še manjše stranke sredine . . .< Dne 5. januarja pa je Pellova vlada padla. Klerikalni nazadnjak Pella je vladal Italiji pomočjo monarhistov dobre 4 mesece. Za vlade ga je izbral predsednik republike ~ perijevi in Pi krščansko vlado, ki bi hodila po poteh stare »zlate sredine«. Pella pa že koj v začetku Jfi De i sestavila demokrščansk propadli De Gasperijevi redsednika inaudi, ko iccionijevi poskusi, ni ugajal demokrščanskemu vodstvu, saj se je od krito zavzemal za sodelovanje z monarhisti in se ni hotel ukloniti stranki. Res je sestavil vlado iz demokristjanov, toda ti so proglasili njegovo vlado za »tehnično in kratkotrajno«. Stranka je sicer obljubila Pelli, da mu bo pomagala, ker je upala, da se bodo spori v njenih vrstah polegli in da si bo zopet pridobila staro moč. V začetku je Pella nastopal dokaj »simpatično« in veliko obljubljal. Govoril je o demokraciji, socialnih pravicah in snubil levico ter desnico. Nekajkrat so ga pohvalili celo informbirojevsko usmerjeni so cialistični voditelji. Kaj kmalu pa je Pella odkril svoje karte. »Corriere della sera« je bil prisiljen priznati: »Okrog Pellove vlade so se že koj spočetka zbrale vse nazadnjaške sile v italijanski družbi, ki se ne strinjajo niti s sredinskimi programi De Ga sperijevih vlad. Mnogim se je zdelo, da je končno napočil čas trdnejšega sodelovanja z desnico in metanja v zapeček vsen programov socialnih reform«. Tem željam je v začetku veliko pomagala tržaška kriza, ki so jo pomagali režirati tudi v Londonu in Washingtonu. Zahodni diplomatje so mislili, da bodo s Trstom utrdili slabotno »začasno« vlado. Pella se je zaletel S hitrimi ukrepi, podprtimi iz tujine, je hotel »stvar končati« in vzdigniti sebe nad De Ga-sperija in nad vse doslej znane klerikalne veljake v Italiji. Obenem pa je začel zbirati okrog protijugoslovanskih in osvajalnih pesel svoje vlade vso italijansko politično desnico. Njegova imperialistična stališča je pozdravil ves parlament. (Niti ena italijanska stranka, ki ima svoje zastopnike v parlamentu, še ni spoznala, da je italijanske imperialistične apetjte zgodovina že zdavnaj obsodila.) Tiste dni, ko so ga vsi poslanci burno pozdravljali, je Pella pozabil na skromnost, s katero se je pojavil v italijanskem državnem vrhu. Zaslepljen od nacionalističnih gesel je mislil, da mu bi zunanjepolitični uspeh omogočil trdno sodelovanje z desnico. Začel je vse bolj odkrito podpirati najbolj nazadnjaška stališča. Toda računal je — brez krčmarja. Jugoslavija se je uprla in osmooktobrski sklep zahoda ie padel v vodo. Začetno navdušenje nad Pellovo »odločnostjo« se je poleglo in v italijanskem parlamentu so začeli resneje ocenjevati Pellovo žvenketanje z orožjem, ki je oškodovalo državno blagajno za več mi lijard lir. Italijo so preplavili socialni boji. Ljudstvo je zahtevalo, naj se vlada odpove svojim nazadnjaškim protidelavskim načrtom. Začele so se stavke . . . Stavka industrijskih delavcev, stavka kmetijskin delavcev, stavka državnih uslužbencev . . . Sindikati so se združili v skupnem boju za socialne pravice. Protestom delavskega razreda so se pridružile tudi sredinske stranke: socialdemokrati, liberali in republikanci. Pellovi vladi se je bližala kriza z naglimi koraki. Končno je prišlo do razdora v sami klerikalni stranki. Demokrščanska levica, ki jo vodi Gronchi (v vodstvu stranke ima sicer malo pristašev, v osnovnih organizacijah pa veliko), podprta s sindikalnimi voditelji, je odločno zahtevala, naj 'lada obrne hrbet monarhistom in naj sodeluje z levičarskimi strankami, ki se zavzemajo za resen socialni program. desničarski vladi (De Gasp6 prijateljski«) bi ogromno SV kraciji. V tem primeru ne Celo tako imenovani ska srediua), ki jih vodi De Gasperi, so se sprli s Pellora. De Gasperi ni prijatelj nekih naprednih načinov rešitve italjja3t ske politične krize, vendar ga skrbi bodočno' stranke. Občutil je namreč, da se stavba kršČaD5K demokracije iz dneva v dan bolj maje, da se n"* X v stranko zabil klin, ki sili njegove pristaše k * vici, k vladi, ki bi delovala za delavce in.za.O;0 ubožane množice,, ali k desnici, k vladi, ki bi J sicer podpirali vrhovi katoliške cerkve in monaf*1. sti, ljuds.tvo.pa bi ji obrnilo hrbet Ce hoče krŠC* ska demokracija še nadalje obstajati, potem » nujno, da si s socialnimi reformami podaljša 71 Ijenje. Podpora 'Pellovi ’ • • • •• govori o njej le kol > dovala krščanski demokraciji. bilo drugega izhoda, kot razpustiti vlado in ra* pisati nove volitve ali pa uvesti popolno diktatu klerikalne reakcije. Gcdda, voditelj katoliške ak6!:’ ki ima glavno besedo v strankinem desnem kri si sicer želi takšno diktaturo. Toda De Gašper’ še včdno pobornik »krščanske demokracije« in Pa0. lamentarizma. Boji se revolucije, ker ve, da so ke skrajne levice (Togliattijevi kominformisti in ^ nijevi socialisti) preveč močne, da bi se pomir s klerikalno diktaturo. .. tJ1 Tako so se znašle v krščanski demokraciji j močne struje (levica, sredina in desnica — ^ demokristjani pa je še več drugih manjših ^r ki se nagibajo zdaj k eni zdaj k drugi strani). & katerimi se je vnel oster boj. Spočetka so nam6 vali s preosnovo vlade vsaj začasno zakriti ta % •iprotia. Vendar se jim tudi to ni posrečilo. ' ‘.aJi izmed demokrščanskih struj je hotela imeti y čimveč svojih pristašev. Spori okrog ministr*^ stolčkov so krizo še povečali. Nazadnjaki vsak način hoteli imeti v rokah ministrstvo za tijstvo, ki ga je do tedaj vodil levičarsko u?n?crUj klerikalec Salomon (demokrščanska desnica bi *!, s pomočjo monarhistov preprečila agrarno tefori® j, desničar Piccioni je izjavljal, da noče biti minister, če ne bo reakcionar Aldizi prevzel strstvo za kmetijstvo, Pella je hotel podariti predstavniku klerikalne industrijske desnice, strstvo za industrijo, zmerno levico (demokra iniciativo), ki jo vodi Fanfani, pa potolažiti * fr nistrstvom pravosodja. Toda levica se je uprla PABERKI S SOUISCA Ondm so mi rekli v ured-T stvu> ftoj grem na sodnijo, zbe-JJi nekaj »poučnih paberkov«, imerou kaznivih dejanj, skrat-a'~ Pogledam naj, kaj je novega, in sem šel. Vstopil sem v glavno razprav-dvorano in sedel med malo-Poslušalce. Spredaj na Možni klopi so sedeli trije moški, po od njih pa je branilec za-isljeno brskal po svojih papir-fn- Na desni strani je sedel to-. ®c in mehanično obračal svinč-^ med prsti. Strojepiska si je z aninianjem ogledovala nohte — jpostor za sodnika in poroto je Pa prazen. Ozrl sem se po Vnbliki. Nekateri so prebirali ča-°Pise, drugi šepetali med seboj. 10rej: dolgčas. Zagledal šerp, Znanca, se primaknil k njemu in 'Mepetal: »Kaj pa je tole? Zače-lek ali konec razprave?« »Konec, konec«, mi je siknil na Ufl0, »zdaj čakamo, da razglase sodbo.« »Ali je bilo kaj zanimivega?« !ern vprašal. »Nič posebnega. Nekakšno opeko so kradli. Menda že 1950.« Zmuznil sem se iz dvorane. 2e sem hotel kar na slepo k neki drugi razpravi, ko sem se sPomnil tovariša na Javnem to-‘dstvu, ki mi je že večkrat poma-Bal s kakim »poučnim paberkom«. Prijazno me je sprejel. Celo spomnil se me je, čeprav sem bil na orožnih vajah. Povedal sem kaj bi rad. Obračal je liste svojega note-Sa in vpraševal: »Kaj bi vas pa sinimalo? Morda tole? Gre za iz-Koriščanje dajatev socialnega zavarovanja. Dva primera imamo.« pritrdil sem, on pa je obrnil še aekaj listkov. »Ali pa tole? Gospodarski kriminal. Sicer precej s^ara zadeva, pa vendar ... mor-da kot primer ...« Telefoniral je in prinesli so ‘zadevne« obtožnice. »Najbolje, da kar sami preberete«, je rekel >n mi dal spise. Sedel sem in se s zanimanjem poglobil v čtivo in s Precejšnjim trudom razvozljal samotani pravniški jezik. Prvi primer: »B. S. je z namenom, da bi si Protipravno pridobil premoženj-korist, zapeljal v zmoto In-Jdidsko komisijo v Ljubljani.« ■7 hžnimi podatki je »dokazal«, je bil kot borec jurišnega balona XXXI. divizije NOV v d°rbah s četniki aprila 1945 ra-len, tako da je oslepel na desno Priznali so ga za 60% voja-J*e9a invalida. Skoraj tri leta je prejemal mesečno invalidnino. Na /odo splošnega ljudskega premo-snja seveda. Ta škoda pa znaša *uPno 26.406 dinarjev. — Kako je to mogoče? — sem e Vprašal in bral naprej: Priči, ki jih je B. S. navedel v Prijavi za invalidnino, ne vesta Me določenega. Ena pravi, da je ^• S. sicer bil ranjen, vendar ne . e> če v oko in če je zaradi tega esubii vid; druga se niti tega ne Porninja, čeprav sta bila z B. S. /^Paj v borbah. Tretje priče ni /OBoče nnjti. Prat' verjetno si jo j8 B. S. izmislil in sam napisal j-tapo. V njegovih vojaških doku-jj^Ptih ni besedice o tem, da je 1!, odpuščen kot invalid. Demonizirali so ga šele v decembru j leta. ranjen pa je bil — po s(,ii izjavi — že w aprilu. n, Bi še tole: Potrdilo tajništva lojnega ljudskega odbora, da B. S. ranjen zaradi eksplo- ZA PREPREČEVANJE PROMETNIH NEZGOD Pešci - pozor! Upoštevajte prometne predpise! pa neznan podpisnik. Potrdilo je malo prej odšel k vojakom. Svojo bilo brez opravilne številke. i službo je namreč precej nemarno + Druge priče, ki so jih zaslišali, opravljal. Razen tega, da je veli- I dPJT vsi seznani pravijo, da je B S. oslepel veliko kokrat prihajal na delo pijan, je, z'ato ^ . . }• .. ^ :! • pozneje, nekako 1947. leta, ko je uganjal tudi svojevrstno »trgo- , ^ s Prometnimipredpis!. pes«, sekal drva in ga je iver zadela v vino v trgovini«. Tako je na pri- 1 kolesarji in vozniki vprez h oko. Nekaterim je to menda celo mer nekoč nabavil s pomočjo po- nam?eč ka- som povedal. Hodil je k zdravni- srednikov 15,8 metrov kamgarna 9n?enjarno' rfoaatK1 nal"/\e.7i ku, vendar mu ni ničesar omenil, po 5000 din in ga na pultu »NA- | ze^°’ , /riyci prometmn da bi bil oslepel v vojni. , MA« prodal po 5700 dinarjev. Se- , zg0<1 velikokrat prav pešci. Kaj pa obtoženec? Ničesar ne veda to ne bi bilo mogoče, če ne Združenje šoferjev in avto-priznava in zatrjuje, da ga priče bi pridobil za »posel« tudi blagaj- tehnikov je priredilo v lanski je- ničarko, s katero sta si složno de- , šeni 22 predavanj v 15 krajih lila dobiček. ! Slovenije. Predavatelj je sezna- nil poslušalce z osnovnimi cestno prometnimi predpisi in še posebej opozoril, kako važno je, da ima vsako vozilo luč in rdeče odbojno steklo. Po predavanju so si poslušalci ogledali poučne „ , . , . . . filme: O pešcu in njegovih ne- »Kako to, da se je vse skupaj rodnostih na cesti, o napakah tako zavleklo.« sem vprašal. voznikov motornih vozil itd. Med »Turnšek je bil pri vojakih, dodatnimi filmi pa je bil gotovo Sicer pa so bili vsi nekaj časa v najzanimivejši tisti o črpanju in priporu.« , predelavi nafte. * Filme si je ogledalo 6778 ' obiskovalcev, med njimi 4258 Sneg mi je naletaval za vrat, učencev osnovnih in srednjih šol. ko sem počasi stopal po ulici. Združenje šoferjev in avtomeha-Razmišljal sem o tem in onem in nikov se je odločilo, da bo to po-navsezadnje zaključil, da roka mlad še priredilo taka predava-pravice slej ko prej ujame prav nja s predvajanjem filmov. Naj sovražijo, »ker je bil v davčni komisiji«. Vendar pa ni hotel imenovati nobenih starešin ali prejšnjih službenih mest, kjer bi lahko ugotovili, če je bil invalid že tedaj, ko je tam služboval... Drugi primer: M. P. je dobivala od 1947. do 1951. leta polno invalidnino — 1200 din mesečno — po možu, ki je bil 85% invalid iz prve svetovne vojne. V januarju 1944. leta je bil likvidiran kot sovražnik NOB, ker je sodeloval z okupatorjem in izdajal aktiviste Osvobodilne fronte. Ko je M. P. zaprosila za invalidnino, ni v prošnji omenila, za- Podobno »iznajdljivost« so pokazali tudi drugi obtoženci, le da so se specializirali bolj za galanterijsko blago. Kupovali so ga po nižjih cenah v Kopru in ga prodajali v »NA-MA«. kaj in kako je umrl njen mož. _ Pristojni organi so torej sklepali, vsakega tistih tičev’, ki si še ved prej v Ljubljani — kjer je pro- Vrh treh kraljev je dobil novo šolsko posiopfc Domačini so prihranili investitorju pol milijona dinarjev — Marljivi gradbinci so v treh mesecih opravili vsa zunanja dela Poslopje, za katero je namenil Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica 14 milijonov dinarjev, bo eno najmodernejših, kar jih imamo po naših vaseh. Projektanti so predvideli, da bo šola žarišče so bili neverni Tomaži, zakaj Vr- j prosvete in kulture tudi za od-hovcem so obljubili novo šolo že | rasle. Zavesa bo ločila učilnico od ob rojstvu bivše Jugoslavije, j gledališkega odra, tako da bo Kasneje so jo obljubljali vsi, ki! razred hkrati gledališka dvora-so si želeli poslanskih stolčkov, j ha, ker si majhne hribovske va-Da, nekoč so res že pripeljali sice sedaj še ne morejo Se 23. avgusta, ko so delavci Okrajnega gradbenega podjetja Ljubljana-okolica zakoličili svet, kjer naj bi stala nova šola, domačini niso verjeli, da jo bodo res dobili. Pa ni nič čudnega, če 25.000 kg apna, pa kaj, ko iz sa mega apna ne moreš ničesar zgraditi ... Konec letošnjega avgusta, ko je bilo preko bregov, poraslih z vresjem in smrekami, slišati prve detonacije in so po ozki, serpen-tinasto zaviti cesti prisopihali prvi kamioni s peskom, cementom in opeko, so začeli Vrhovci verjeti, da gre tokrat za res. Marljivim gradbincem, ki niti v dežju in večkrat tudi ponoči niso prenehali z delom, so priskočili na pomoč. Ves gradbeni les so darovali in ga tudi sami zvozili na gradbišče. Nekaj jih je prišlo pomagat celo graditi. Sola je rasla kot gobe po dežju. V treh mesecih so jo zgradili, seveda le v da je umrl naravne smrti in tako no skušajo na račun skupnosti metnih nesreč posebno veliko — grobem. Računajo pa, da bo pri- je skoraj pet let prejemala inva- »protipravno pridobiti premoženj-lidnino, dokler ji pri reviziji niso ske koristi«. prišli na sled. Izgovarja se, da je zatajila vzrok moževe smrti zato, ker meni, da je bil usmrčen »za- NOVICE radi napačnih informacij«. Organe oblasti je torej spravila v zmoto in tako oškodovala skupnost za lepe denarce. potem pa še v drugih krajih Slo- hodnje šolsko leto že služila svo-venije. Lojze Cafuta • jemu namenu. IZ INVALIDSKEGA OBRTNEGA PODJETJA »LESNA GALANTERIJA« V LJUBLJANI Sedaj drugače gospodarijo Tretji primer ali »trgovina v trgovini«: (Zadeva je sicer res že nekoliko stara, toda kljub temu poučna). Invalidsko obrtno podjetje »Lesna galanterija« v Ljubljani je bilo lani tik pred likvidacijo. Prejšnji vodilni uslužbenci, ki so odšli iz podjetja, so trdili, da je kolektiv vsega kriv. Razne raz- Približno pred dvema letoma prtije so ohromile delavsko so bili v ljubljanski »NA-MA« — upravljanje. Vsak poizkus sin-poslovalnica številka 2, zelo ne- dikalnih odbornikov, da bi v prijetno presenečeni, ko so ob za- podjetju le nekako zgladili raz-ključnih računih odkrili precejšen prtije, je bil že vnaprej propa-denami primanjkljaj. Izkazalo se 1 del. Posamezniki, ki so ustvarjali je, da je bilo to »delo« trgovskega I razdor v kolektivu, so o stvareh pomočnika Josipa Turnška, ki je ' šušljali za vogali, na sestankih f Z DELA REPUBLIŠKEGA ODBORA KMETIJSKIH IN GOZDNIH DELAVCEV PRED PREIZKUŠNJO NOČI sindikalnih odbornikov kmetijskih delavcev Prav te dni ustanavljajo po I Ta posestva so ustanovili iz Sloveniji vrsto novih kmetijskih zemlje, ki so jo dobili iz presežkov zemljiškega maksimuma, z odvzemom tistih zemljišč, na katerih so bili viničarski odnosi in pa iz družbene zemlje, ki je ostala ob reorganizaciji splošnih kmetijskih in kmetijskih delovnih zadrug. Socialistični sektor v kmetijstvu se je je na ta način močno okrepil, po drugi strani je zanj to tudi veliko breme, saj nimajo na razpolago dovolj strokovnih moči, pa tudi objektov za napredno kolektivno kmetijstvo. Ljudje, ki sestavljajo nove delovne kolektive na teh posestvih, so taki, ki so doslej delali sami posestev, ali pa povečujejo že obstoječa. V mariborskem okoliškem okraju so ustanovili 10 družbenih in 15 zadružnih posestev, v ptujskem okrajn 4 družbena posestva, v ljutomerskem okraju pa so zemljo priključili k že obstoječim družbenim posestvom. Tako se je na primer v Gornji Radgoni povečalo za 1000 hektarjev, itd. Kriza tržaškega gospodarstva Gospodarska kriza, ki vse bolj zajema tržaško ozemlje, se odraža tudi v ieb«J pa so molčali. Delovni kolektiv rijo. Kakovost izdelkov je vedno ni nikdar vedel za pravi gospo- boljša in zato naročila kar de- darski položaj podjetja. V pisarni na primer niso imeli pravega pregleda o naročilih in rokih izdelave. Poslovodja je vodil vse posle kar bolj na pamet. Izdelki so bili slabe kakovosti, zato so tudi izgubljali naročnike. Iz tujine so dobili vrnjene razne izdelke, zaradi slabe kakovosti seveda, kar v znesku poldrugega milijona dinarjev. Stroške je krilo izvozno podjetje »Obrt eksport«. Kalkulacije izdelkov se niso skladale s cenami lesa na tržišču. V odpadkih so našli večkrat uporabni les. Posamezniki so si odpadni les delili po 300 di-kubični meter, itd. vodilni uslužbenci, ki so tako slabo vodili podjetje, so končno vendarle odšli. Podjetje je dobilo novega poslovodjo, knjigovodjo in dva kvalificirana delavca. Sedaj drugače gospoda- narjev žujejo. Sprejeli so že osem novih delavcev. Pravijo, da jih bodo v kratkem sprejeli še enkrat toliko. Franc Majcen Nova stiskalnica V tovarni okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici pri Rušah bo te dni pričela obratovati novo zgrajena stiskalnica. Graditi so jo pričeli že pred nekaj meseci. V delo so vložili ogromno truda. Nova stiskalnica se od stare zelo razlikuje. Opremljena je z vrsto visokih oken, ki bodo dajala delavcem dovolj svetlobe. Tudi sicer je vse urejeno tako, da se bo delavec kar najbolje počutil. Novost je tudi fluorescenčna razsvetljava, ki je v tem podjetju j doslej ni bilo. 1 G. G. omisliti kulturnega doma. Šolska kuhinja z jedilnico bo služila tudi gospodinjskemu, gospodarskemu in splošnemu izobraževanju vaške mladine. Prav tako bodo odraslim na razpolago tudi kopalnice, kar je za te kraje ogromnega pomena, saj v nobeni hiši ni te prepotrebne stanovanjske pritikline. Gradbinci zaslužijo res vso pohvalo, kajti malokateri kolektiv bi v tako kratkem času tako skrbno opravil svoje delo, zlasti če bi moral gradbeni material preskrbeti in zvoziti z vseh vetrov, celo iz Anhovega. In nova šola stoji na kraju, ki je 884 m nad morjem! Zasluge tega 120-članskega delovnega kolektiva, ki je letos dogradil že lično šolo v Jančah, prav tako gorski vasici, »Putniku« avtogaraže v Dravljah, uredil fasado in notranjost Elek-troinstituta v Ljubljani, gradi pa zdravstveni dom na Rakitni — priznava tudi Okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica. Predsednik okrajnega gospodarskega sveta inž. Muha se je zato ob slovesnem zaključku zunanjih del v imenu Okrajnega ljudskega odbora kolektivu toplo zahvalil za prizadevnost in mu želel podobnih uspehov tudi v bodoče. Zahvalil pa se je tudi domačinom, ki so z gradivom in z delom prihranili investitorju pol milijona din. Dobro bi bilo, če bi v Vačah, kjer prav tako grade šolo, v pridnosti in darežljivosti posnemali Vrhovce! Tako bi Okrajni ljudski odbor, ki je namenil tOVo vseh investicijskih sredstev za gradnjo in adaptacijo šol, denar lahko še koristneje izrabil. Izvoz vžigalic Tovarna vžigalic »Drava« v Osjeku prodaja precej svojih proizvodov tudi v tujino. Lani je izvozila okrog 300 vagonov vžigalic v vrednosti 600.0,00 dolarjev. Največ vžigalic (približno 200 vagonov) je odposlala v Peru, ostalo količino pa v Sudan, Egipt, Saudsko Arabijo, Trt;nsjordanijo, Turčijo, Švico, ZDA in Anglijo. SE TUDI VI LAHKO POHVALITE S TEM? RAZSTAVO SO PRIR! Sindikalna podružnica Geodetskega zavoda v Ljubljani je razstavila dela slikarjev-amatcrjcv Morda ne bi bilo napačno, če prav tako formati slik, so sestav- so presenetili tudi lirični akvareli bi se nekoliko pomudil ob likov- Ijale vse skupaj ubrano celoto, ing. Franja Rudla, ki v izbiri mo- ni razstavi slikarjev-amaterjev, ki jo je priredila sindikalna podružnica Geodetskega zavoda LR Slovenije v Ljubljani v času od 27. do 31. decembra 1953. občutnem zmanjšanju železniškega in | zase jn 0 delavskem upravljanju pristaniškega prometa. V prvih enajstih x , ... n V • i-i i mesecih preteklega leta so prepeljali S0 ne vedo veliko. Pred Sindlkal- Skozi Jrst r,903.336 ton blaga, to je za nimi organizacijami kmetijskih in z razstavo ie hotel izvršni približno 700.000 ton manj kakor v istem crs\7r\nih rinins« ruzbiuvo je noiei izvršni obdobju 1952. leta. Po podatkih iz leta ;Yni“ delavcev stoje torej se | odbor sindikalne podružnice pri-1938 je samo češkoslovaška poslala in 3^1>ike naloge, da bodo vse te ljudi bližati vsem svojim uslužbencem I95r2je šlo‘ »kozflržaTkoprl1: novami delavskega likovno umetnost in jim vzbuditi stanišče okrog 120.000 ton češkoslovaške- upravljanja, z našim gospodar- zanimanje za slikarske razstave. ga blaga, lani (do oktobra) pa le 72.741 Skim sistemom, Z našo gospodar- j y niinrni nronroioni v znr, ton. Prav tako je občutno padel tudi cb0 nolitiko obenem na iib tudi . V pisarni, preurejeni V raz-promet avstrijskega blaga. P. . obenem pa jin tudi stavišče, je razporedilo 11 slikar- Zanimiva je primerjava s prometom organizirali V Sindikat, eškem pristanišču. Leta 195V je šlo To ie iorei vrelilrn jev-amaterjev kar 94 svojih del mirni "Mo '~ivdika na!ogn.’ ki V akvarelu tušu, pastelu, je ri^lr^e cia.?e ^ni?Kr^anska levica s C Iv^0vi vk... „,v,, :c„uai w ,,, da bj Podpirali. Desno krilo demokristjanov Želi, y 8e*k.vili novo vlado s pomočjo monarhistov. (262 nftTdini neenotna krščanska demokracija Še trj s,ancev). Na levem krilu demokristjanov so no manjše stranke: Sarrngatovi socialdemokrati vajo ipIancevh ki čvrsto stoje v opoziciji in zahte ^enniial° ,,!.smrriPno demokrščansko vlado (celo do naPrf>rtJ’-v "Jerali (14 poslancev) sc zavzemajo zn Soc*alneejS°r ^ornokrščansko vlado, ki bi izvedla r?Publilc .ornic, obenem pa omejila vpliv klern F’alna ^nrw?n*:^fl demokracija premanTar vsnma vlade nr . lUP *tcv>lo poslancev. J da se odloči: ie *orpj največia «ihdikalno knjižico so izgubili in sluzi dn sp no HpIu nnd 1 Proglašajo za neveljavno tovariši: /// 'L , v,P i oc,«ai?ne P00 ■ Gregorič Franc iz Volčje Drage, Suš- lastno streho, kjer je dobro po- . nih Marija Iz Ljubljane t.»r Berl'5 strežen. Sedaj niso več tisti časi,: Joža iz Ljubljane, ko so v boljše lokale zahajali le j bogatini, delavci so se pa stiskali | Klij IllOmm Šfi Urediti? po umazanih beznicah! Naše podjetje tudi ni nikoli dajalo luksuznega avtomobila za cerkvene poroke, kot zatrjuje pisec. Očividno je bil slabo obveščen, saj imamo en sam osebni avtomobil, ne pa dva: drugi je tovorni in ga uporablja obrat Liboje za prevažanje materiala. K. P. Opomba uredništva: Menimo, da imata pisca obeh člankov vsak Naročiti »Delavsko enotnost«! Pridobiti svojega tovariša, da jo naroči! Poravnati naročnino za »Delavsko enotnost«! Prispevati v Tiskovni sklad »Delavske enotnosti«! Stori to še pred občnim 7.borom! Iz življenja gozdnih delavcev na Pohorju HiMi OBKAČlIfr! Zadnje dni decembra so se zbrali delavci Gozdne uprave v Radljah ob Dravi, da bi se na sestanku pomenili, kako so gospodarili v letu 1953. Vsi so prišli. Tudi taki, ki so bili v tem letu upokojeni. Vsakega je zanimalo poročilo o delu v minulem letu. Z okornimi besedami je predsednik upravnega odbora, režijski voznik, tovariš Praprotnik, odprl sestanek in poročal o delu odborov. Delavci so z velikim zadovoljstvom poslušali tisti del poročila, ki omenja gradbeno dejavnost podjetja, saj je bilo to prvo leto, ko Gozdna uprava ni samo sekala in prodajala lesa, ampak je tudi veliko pomagala svojim delavcem. Visoko na Pohorju, v Hudem kotu in Bolfenku, kjer so doslej životarili gozdni delavci v temačnih kočah, je letos zagorela električna luč. Tudi napol raz-1 padlo šolsko poslopje je pod- J jetje temeljito popravilo, tako ' da se bo v njem zopet lahko učila delavska mladina. Do sedaj so morali otroci drvarjev ho-' diti v šolo v oddaljeno Ribnico na Pohorju, kar je bilo pozimi skoraj nemogoče. Delavci žele, da zdaj izvrši svojo dolžnost tudi občinski ljudski odbor v Ribnici in poskrbi za nastavitev učitelja. Predsednik sindikalne podružnice je poročal. S prostovoljnim delom in finančno pomočjo podjetja so uredili sindikalno dvorano, kjer se delavci redno sestajajo. Poprej je bilo to težko, saj žive na področju štirih občinskih ljudskih odborov. Uspehi dela v sindikatu so se pokazali tudi ob volitvah v zbor proizvajalcev. Razen treh so volili vsi delavci, čeprav so morali na volišče v Radlje po več ur daleč s Kozjaka in Pohorja. Na sestanku so razpravljali tudi o kvalifikacijah gozdnih delavcev. Kar vsi so se hoteli prijaviti za izpit, tako da je morala komisija resno pregledati, kdo ima za to potrebne pogoje. ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA HRASTNISKE STEKLARNE Nobenih izjem V hrastniški steklarni se nekateri uslužbenci vozijo na delo z vlakom. Ti so delali ob sobotah samo 1» šest ur in se že v dopoldanskih urah odpeljali domov. Člani delavskega sveta pa menijo, da ni treba delati nobenih izjem. Zato so sklenili, naj tudi za uslužbence velja ob sobotah osemurni delavnik kot za ostale delavce. ši m mm v roke GA NE BOS IZPUSTIL! TAKO PRAVIJO O LETOŠNJE! »GOSPODARSKEM KOLEDARJU* VSI DELOVNI LJUDJE »GOSPODARSKI KOLEDAR« je debela knjiga, ki je glede na svojo zanimivo vsebino, objavljeno na 500 straneh velikega formata, koristna, podučljiva, najboljši strokovni priročnik in svetovalec vsakomur, ki želi biti uspešen v gospodarstvu. — Se danes ga kupite! Za 500 din ga dobite v vseh večjih knjigarnah in pri Upravi »Nove proizvodnje« v Ljubljani, Zupančičeva ulica štev. 3, soba 10, tekoči račun pri NB Ljubljana 601-T-160 LONDONSKA DEKLETA so zaposlena pri bencinskih črpalkah. Pravijo, da je pri teh črpalkah več prometa, kot pri tistih, kjer so moški S TEM LETALOM Je 25. julija 1909 preletel Francoz Louis Bleriot Rokavskl preliv KONGRES HOTELSKIH VRATARJEV je bil te dni v San Remu v Italiji. Udeležilo se ga je 172 hotelskih vratarjev skoraj z vsega sveta SREDI ZIME se kopljejo na pol- NESRECA V NOVI ZELANDIJI. Pod brzovlakom, ki vozi na CE PILOT POZABI NA GORIVO... Pilot transportnega letala, otoku Florida progi Wellington—Auckland, se je podrl most. Ponesrečilo se ki vozi med Hamburgom in Berlinom, je pozabil naliti bencin (ZDA). Tam šele 155 potnikov. in komaj je vzletel, že je letalo treščilo na tla. veda ni mraza Bm.dŠA&a O NENAPISANI ZGODBI Ali veste, kdo sem? Takoj bom povedal: vajenec sem. Novinarski vajenec. Tudi psevdonim sem si že izbral — Pepe. Pepe Fiksna. Navadno se podpišem samo s »P«. Včasih pa uporabim »Pe« ali »PP«, ali kakor pač nanese Povedal sem, da sem vajenec. Dela je veliko. In delam vse-Popravljam dopise, štejem vrstice rokopisov in jih nosim v tiskarno. Zbiram slike... Veste, s slikami imam težave. Našemi1 uredniku navadno niso všeč. Kadar jih položim predenj, mu s tem izvabim samo mračen nasmeh — takoj nato pa jih spravim v predal. Včasih tudi kaj napišem. S tresočimi rokami položim svoj0 pisarijo pred »glavnega« in brž izginem iz sobe. Vselej prebere, kar napišem — potem pa imava učne ure. O tem in onem. Kako je treba pisati in kako ne. Kot primere nespretnega pisanja mi prebira odlomke iz mojih člankov. In zopet pišem. Se in še! Povem vam, da imam kar žulje na prstih. Tudi samostojne naloge že dobivam. Tako se je zgodilo oni dan, ko smo sestavljali načrt za novoletno številko. Sedel sem na trdem stolu Ifotelji so za pomočnike) in iz megle tobačnega dima so prihajali do mene glasovi stanovskih kolegov. Zdajle sem drzen, ko jih tako imenujem, takrat pa me je mučil občutek manjvrednosti. Razprava je bila namreč burna. Res je, vsi so se strinjali, da mora biti čimveč »branja«, to je takih stvari, ki jih ljudje radi prebirajo, posebno ob novoletnih praznikih. Kaj naj bi bil° to branje — no, o tem so bila mnenja zelo različna. Vsak je razlagal, kako bi bilo treba to in to »zagrabiti«, »obdelati« in »podelati«. Molčal sem. Po značaju sem skromen in miren. Nerad rinem v ospredje in disciplinirano izpolnjujem ukaze. Naenkrat zaslišim: »Ha, jo že imam! Nabrati je treba kaj » sodnije! Bilanca dela v minulem letu. Problematika, ki so jo zapazili in o kateri je vredno govoriti. Tega je treba — »problematike«! Primere kaznivih dejanj, tožbe in sodbe. »In mično pisane kriminalne zgodbice«, je pristavil mlajši pomočnik, ki je po mojem prihodu napredoval v višji razred iz navadnega vajenca. Zdi se mi, da se je pri tej opombi zlobno zarežal. Beseda »kriminalno« je izzvala čudne asociacije — v hipu so bili vsi istih misli: »To štorijo naj napiše vajenec!« Vidite, za takšnega me imajo! Sel sem torej. Tukaj bi lahko nehal. Kdor pričakuje mično kriminalno zgodbico, bo razočaran. Poslušajte, kako je bilo! K sreči poznam nekoliko sodnikov. (Ne razumite me napak! Doslej še nisem bil sojen niti obsojen!) Takole, na videz, jih poznam. Službeno. Sel sem k prvemu. Izza mize me je prebadal z očmi. »Dragi moj,« je zavzdihnil, ko sem mu natresel moje želje-»Veliko dela imamo tukaj. Sicer pa brez posebne odobritve ne smemo dajati nobenih podatkov.« Od daleč mi je pokazal nekakšno poročilo. »Tukaj so zanimive stvari. Vprašajte za dovoljenje! Soba ta in ta.« Poiskal sem tisto sobo. Zaklenjena. K predsedniku sodišča! Hitro sem opravil: »Ga ni. Seminar imajo.« »Pa ves dan?« »Se dva dni bo trajal.« Potne srage so mi polzele po čelu. V tej zagati me je našel znanec, jurist — vajenec pri sodišču. Tam ga uradno imenujejo »pripravnik«. Dela isto kot jaz v naši redakciji: napoto in zgago-Zasmilil sem se mu. Napotil me je k nekomu drugemu. Sel sem. Mirno me je poslušal. Ko sem nehal, me je vprašal samo: »Kaj bi pa sploh radi?« Zopet sem mu razlagal, da so se mi usta osušila. Podrobno sem mu tvezil o vsem, kar smo govorili v uredništvu. Končno se je izza naočnikov zabliskalo. Spoznal sem: To je iskrica razumevanja. In res! »Seveda, vi bi radi napisali kaj zanimivega,« je rekel. Navdušeno sem prikimal. »Da! Kaj takega, kar bi bralce zanimalo, posebno zdaj, ob novoletnih praznikih,« Zamišljeno se je popraskal po pleši. »Veste, za nas, ki smo vsak dan pri tem poslu, ni že nobena stvar več zanimiva.« Bil sem obupan. To mi je strokovno prebral z obraza. »Sicer pa,« je dejal, »človek res ne ve, ali je dobro pisati o ; teh rečeh. Ljudje prično takoj uporabljati vse trike, metode in j sisteme, ki jih objavite. Saj veste, kako je bilo s knjigo ,Uvod v kriminalistiko'. Kriminalci so jo bolj skrbno proučili kot štu-dentje prava.« Ne spominjam se več, kaj vse mi je razlagal. Končno me je napotil k predsedniku po »dovoljenje«. Plaho sem omenil, da sem ga že iskal. »Saj res,« se je spomnil. »Seminar ima. Ulovite ga zgodaj zgodaj zjutraj! Računajte pa, da boste iskali podatke najmanj tri dni!« Našo številko bi morali zaključiti že naslednji dan. Potrt sem oddrsal po hodnikih sodišča in šele mrzel zimski zrak me )e osvežil. Vse sem povedal uredniku. Slab trenutek sem izbral Pravkat je namreč pisal uvodnik za Novo leto. Ne vem, če me je sploh j poslušal. Ko sem umolknil z vprašanjem na ustnicah, je samo ; skomignil z rameni. To sem razumel kot znak za umik iz njegove sobe. Sedel sem in napisal tole. Ne čudite se, da je novoletna številka že daleč za nami! Povedal sem vam že spočetka: vajenec sem... pepe piksNA PRED LETNIMI OBČNIMI ZBORI PLANINSKIH DRUŠTEV ODPRAVIMO} tudi šahe siv mi Te dni se člani planinskih društev pripravljajo na svoje občne zbore. Rad bi opozoril na nekaj stvari, ki našemu planinstvu niso posebno v čast. O tem bi bilo treba spregovoriti tudi na občnih zborih. Se pred leti je bil v planinskih postojankah vzoren red. Vsak ljubitelj gora je z veseljem zahajal v koče, kjer je dobil prijazno gostišče in prenočišče. Na gorskih poteh so se ljudje vljudno in prijateljsko pozdravljali. Po gorah je bogato cvetela naša redka planinska flora. Danes pa je marsikaj drugače. V planinskih postojankah vidimo pogosto nered in nečistočo; včasih so bolj podobne pivnicam in beznicam kot domovom, kjer bi se radi oddahnili počitka in miru željni delovni ljudje; lepa planinska navada, da mlajši prijazno pozdravi starejšega in tisti, ki hiti v gore, onega, ki se z njih vrača, polagoma odmira; nekateri »sodobni planinci« vandalsko uničujejo redko planinsko cvetje, kar je mnogokrat tudi vzrok nesreč; z vriskanjem, vpitjem in rušenjem kamenja plašijo gorsko divjad itd. Planinska društva si ne pr*' zadevajo dovolj, da bi odpravil3 j take pojave. Premalo je organi' ziranih mladinskih izletov s stro-kovnim in vzgojnim vodstvom; Literaturo, ki bi morala vzgajati in bogatiti znanje vsakega pla' ninca, prebirajo le redki. Dokaj žalostno je, da se je v jubilejnem letu slovenskega planinstva zmanjšalo število članov i kar za 10.000. Kje so vzroki temu? t Del krivde je gotovo v tem, d0 so nekateri odbori planinskih društev resnično slabi. Večinoma so taki, ki hrome svoje sile zgolj j z reševanjem gospodarsko-grad- I benih problemov — navadno pa še to z majhnim uspehom. Nove društvene uprave bodo morale odločno poprijeti za delo in se predvsem pobrigati za vzgojo članstva Društvene uprave moramo na bližnjih občnih zborih pomladiti, obenem pa vključiti v planinstvo čimveč delovnih ljudi' * Novi ljudje naj poneso v gore j skromnost, tovarištvo, domačnost, ljubezen do gora in domovine — sploh tistega zdravega duha, hi je bil že od nekdaj odlika slo- * venskih planincev. Zuro GOSPODARSKE NOVICE Ali res p¥omš@l®mo PREVEČ ČEVLJEVT 0r ,Pr0lzvajalcev kranjskega drugih prodajaln, ki prodajajo cej nezdravih pojavov v trgovski Začoi na ^ru8em zasedanju obutev. Ti menijo, da bo položaj mreži. Ce človek primerja proiz-čevr razpravljati o položaju na trgu povsem drugačen, če bi ( vodnjo čevljev ne samo v Slove-0dnr!aiu G rndustnje oziroma o industrijske prodajalne obutve I niji, temveč tudi v vsej državi s ieiii S1r3 med posameznimi pod-1 sorazmerno porazdelili med po- potrošnjo, potem se mu vse bolj Zadevo je sprožil delavski samezne proizvajalce. Delavski SVpt t— .. J sainczuc uizvajajee. ueiavsK.1 Y t, Industrije obutve »Planika« svet tovarne »Planika« v Kranju ^.Kranju. Zbor proizvajalcev pa' imel dovolj gradiva, zato je ‘2Pravo preložil na prihodnje sedanje, ko bo o stvari poro- [ -ai še Gospodarski svet okraja.: 63 kaj gre? ^ i Industrijo obutve v Sloveniji i n sploh v vsej državi tarejo res- ; ® težave. Zaloge čevljev vseh: rsI se kopičijo ne samo v po-^Rieznih poslovalnicah z obut-llo temveč tudi že v tovarnah. 0Varna »Triglav», Tržič, ima v "ijih poslovalnicah na zalogi za rkoli 650 milijonov din obutve. 1°varna športnih čevljev »Alpi-na« v Zireh ima na zalogi še 8000 ! Parov športne obutve v vrednosti! Vestno delo je stokratno popla-•v milijonov din. Podjetje »Pia-1 ^ano — potrošnik bo zadovoljen Pika« v Kranju ima na zalogi tu- j sp ..°Jbut-ey bivši!1 ki 50 je na primer opozoril zbor pro- tr,, družila v sedanje itd. Skratka izvajalcev, da industrijska trgov-oKi*--v dobršni men nasičen z ska rnreža tovarne »Triglav« v , tvijo vseh vrst. (Izvzemši se-: Tržiču noče s »Planiko« sklepati Bn a cinevne. rnodne modele, ki [ trgovskih pogodb za letošnji iz-fa Jih kupuje razmeroma ozek I delek ‘ Kfr - . - — .... vsiljuje misel, ali morda ne proizvajamo res preveč čevljev. Ce je to res, to pa bi morali seveda podrobneje proučiti, bi morali seči po učinkovitejših ukrepih. Samo administrativna razdelitev trgovske mreže ne more izboljšati položaja posameznega podjetja. Položaj podjetja tudi takrat ne bo rožnat, če bo imel sam veliko poslovalnic, vendar bodo te natrpane z zalogami starega blaga. Zato menim, da bo razprava o položaju industrije obutve oz. nekaterih podjetij, prerasla okvir razprav v okrajnem merilu. — O položaju industrije obutve sploh bo moral slej ali prej razpravljati republiški Zbor proizvajalcev in mogoče celo skleniti, USPEHI ZAGORSKIH RUDARJEV V PRETEKLEM LETU Zagorje izpreminja svoj obraz Ko ocenjujejo zagorski rudarji svoje delo v lanskem letu, pravijo, da je bilo plodno. To je res, saj jim je prineslo mnogo delovnih zmag. Številke kažejo, da so lani nakopali okrog pol milijona ton premoga, ali več kot 28.000 vagonov. Kljub različnim težavam predvsem v odkupu so povečali proizvodnjo — v primerjavi z letom 1952 — za 40.000 ton, to je za enomesečno storitev. To pa še ni vse. Največja pridobitev njihovega rudnika je odvozna naprava, ki so jo lani postavili v novem - »Vinskem rovu«. Ta naprava je zgrajena po najsodobnejših načelih rudarske tehnike. V letu 1953 so zgradili moderno kopalnico, ki je zelo lepo opremljena. Rudarji jo imenujejo »hotel«. Tudi na stanovanja niso pozabili. Zgradili so kar tri lepe dvanajststanovanjske bloke. V njih so dobili rudarji udobna stanovanja. Z vsemi temi gradnjami je .... , „ ,------ O tem se pritožuje tudi v-v,® potrošnikov.) Prevelikih no- j žirovska tovarna čevljev. Delaven zalog torej ne kaze ustvar-' - • da preusmeri proizvodnjo katere ^agoyjf. sPrcmemlo svoj obraz. od sedanjih tovarn v kaj drugega, česar na trgu še vedno pogrešamo. Vse bolj se razvija v važno industrijsko središče in postaja novo socialistično mesto. ^ TEŽAVE VAJENSKE SOLE V DUPLICI PRI KAMNIKU POMAGATI SE DA V Duplici pri Kamniku je mizarska vajenska šola. Lani se ---J i ski svet »Planike« je predlagal 0l ’ ker . kolektivi za! zboru proizvajalcev, naj posebna atna sredstva, ki so nekaj me-: komisija prouči poslovanje To-secev zamrznjena v zalogah, pla-: varne »Triglav« in njene odnose atl precejšnje obresti. Prav nasproti drugim tovarnam čevljev ak° kakor tovarne, tudi trgovina v Sloveniji, prodajno mrežo pa ce kopičiti zalog m zato pre- naj razdeli med vse proizvajalce ‘'usnjeno sklepa kupne pogodbe obutve. novo obutev. Ali bi z administrativno raz- je izučilo 14 vajencev, na zimo j , Proizvajalci obutve in proda- I delitvijo poslovalnic položaj na pa še okrog 15. Skupaj so dolžni ici sicer pravijo,^ da bi poživili; ^.gu spremenili? Prav v ničemer.; šoli, točneje internatu, okoli 800 Prodajo ce bi znizah cene. Toda - Trg bo prej kot slej zavračal pre- I tisoč dinarjev. na^Rl“- -M—ašn:,e cei3e: sežek proizvodov, ki se jih ne daj Do leta 1951 je še šlo, ko je n-rn p-nam ,povpr®c_! prodati. Ob predlogu za razdeli- ‘ bil internat na državnem prora- slo do občutnejšega znižanja tem je treba vedeti še to, ODZOVtMO SE klicu človekoijubja Ljubljanske klinične bolnišni- , dalo kri — in majhen kolektiv so v hudi stiski za kri. Po- j je. V »Saturnusu« jih je bilo 52, nesrečenci, slabokrvni, bolniki ob v »Kemični tovarni« 11, v »Izo- težkih operacijah, porodnice — kri... Operacijska soba. Težka operacija. Bolnik je izgubil veliko krvi. Srce le še komaj zaznavno utriplje. »Sestra! Brž! Analiza krvi! Prinesite jo iz Zavoda za transfuzijo!« lirki« en sam, v »Lanenki« dva, v ECZ, Tobačni tovarni. Tovarni zamaškov tudi po nekaj. V ljubljanski kurilnici jih je bilo kar 141, med njimi tudi člani vodstva podjetja, kar drugod redkokdaj srečaš. V mestnem odboru Rdečega križa pravijo, da je treba veliko truda, preden prepri- Telefon, Nimajo te skupine | čajo vodstvo podjetja, da je tre-krvi. Hajd na avto in k najbliž- ba dati kri in da bi bilo prav, njemu poznanemu krvodajalcu! ; če bi tudi njihov kolektiv ne bil Minute pa tečejo ... Življenje j med zadnjimi. našega sotovariša visi na nitki, Premalo je krvi! Veliko pre-‘ma\o! Na zalogo skoraj misliti ne smeš. Te dni obiskujejo ekipe Zavoda za transfuzijo krvi ljubljanska podjetja. Posebno so se izkazali tovarne »Kje pa so bili tako trdovratni?« sem bil radoveden. »Kar povsod. Kar tako zapišite! Nobenemu ne bomo storili krivice!« Se vam ne zdi, da tako ni prav? Zato se odzovimo klicu v delovnem kolektivu j človekoljubja in pomagajmo svo-»Letov«. Kar 35 jih je' jim tovarišem v nesreči! UMESTEN PREDLOG TOVARNE KLOBUKOV V ŠKOFJI LOKI 6ospodars!o šfigmjiv izra Za Izvožene kože divjih zajcev dobimo enkrat manj deviz, kot če jih predelamo doma in izvažamo tulce V našem uvozu in izvozu lahko večkrat opazimo nerazumne . . . . , , stvari, ki sicer trenutno koristijo Vajenci so dolzm internatu okrog 800.000 dinarjev. — Izučil se je, posamezniku ali podjetjem ško-spričevala pa ne dobi, ^ dokler. ne bo plačal dolga. — V tovarni dujejo pa vsemu gospodarstvu. pravijo, da bi za svoje že dali Eno od teh je izvoz kož divjega _ , ! zajca. Tovarna klobukov v Škofji Duplico. Tako bi rešili kar dvoje Loki na primer ne more dobiti vprašanj naenkrat. Vajenec bi potrebnih kož divjega zajca, ker vedel, kam bo šel delat, ko se jih preveč izvažamo. Zaradi nebo izučil in še težav okrog pri- smotrne izvozne politike si ne spevkov tovarn šoli ne bi bilo, more ustvariti ji ; s - v! I na položaj, v kakršnem s samostojnim finansiranjem in s •“ ff t? : sasas: : sss srrs. ■sjsi precejšen del koz uvažamo. Te i trvrpi tildi 73 imdnst.riicUrP ' Vniicrmmdc+tmrvk vide/-« ba seveda moramo plačati Cenah svetovnega tržišča. Proizvajalci obutve občutijo, da je trg s čevlji prenasičen. Predvsem občutijo sedaj pred Hovo sezono, ko trgovska podjetja zavračajo sklepanje pogodb. To iih je prisililo v razmišljanje. Zaceli so iskati vzroke. Nekatere lokale, torej tudi. za industrijske,! knjigovodstvom še menda niso so veljavni enaki predpisi in ne i na čistem, pa tudi z upravnikom more uživati ta večje drugi pa ^ ni bilo vse, kot bi bilo treba, manjše ugodnosti. Vsa trgovska | Nekaj je že moralo biti, da starši podjetja bodo morala izpolnjevati vajencev niso plačevali oskrbe, enake družbene dajatve. Misliti! Pravijo, da so takrat, ko so raz-pa bo treba tudi na čim večjo 1 pisali natečaj za vpis v šolo, na- osamosvojitev poslovalnic. Vsi tl razlogi torej govore, da administrativno razde- fscimo moti to, da je precejšen j litvijo trgovske mreže še ne mo-£el poslovalnic s čevlji v rokah j remo odpraviti pojavov, na ka-fovarne obutve »Triglav« v Tr- tere opozarja tržišče čunali, da jih bo stala oskrba vsakega gojenca 3500 din, danes pa znese 4200 din na mesec. Navsezadnje je tako prišlo, da so ostali vajenci dolžni, France čeprav je: Strojan na primer kar 34.000 din. žiču — čeprav imamo še nešteto morda v današnjih razmerah pre- Da bi se internat zavaroval, vajencem ob koncu učenja niso Zavarujmo, dokler je se čas Uprava cest Okrajnega Ijud-skega odbora Maribor-okolica že dalj časa popravlja most, speljan Pri Rušah čez Dravo. Delo le Počasi napreduje, sedaj pa ga ovira še zima, tako da ne kaže, ?a bi most še pred pomladjo slu-2d svojemu namenu. Zaradi po- vodstvo gradbišča posvetilo varnosti pešcev, ki hodijo čez most, več pozornosti! G. G. »Jugotanin« znižal cene . Delavski svet tovarne »Jugotanin« v Sevnici je spet znižal pomembna pridobitev, saj bo karta cenejša od nedeljske. Telefonske centrale izvažamo v Turčijo Beograjska tovarna telefonskih je te dni odposlala v Pravil smejo za sedaj preko mostu cene svojih izdelkov, ker so pro-le pešci. Mostišče je sicer na obeh ' izvodnjo povečali za 15% in ker straneh nekoliko zavarovano, vendar pa je — posebno v zim skih mesecih — prehod precej Pevaren. To smo videli tudi ob Zadnji poledici, ko je bilo nekaj dPsreč. Zato bi bilo prav, če bi smotrno izkoriščajo surovine. V podjetju so sami izdelali posebno napravo za izdelovanje tanina vjma z prahu. S tem so pocenili prevoz ’ so njihove gmotne prilike, z nji-tanina, ker ga ni treba več pre- | mi sklenila učne pogodbe, potem važati v sodih. dali spričeval, čeprav so opravili izpit. Sedaj tistim, ki so ostali v tovarni, odtrgujejo tudi do 2000 dinarjev na mesec. Seveda se čudno sliši, da mora vajenec plačevati za to, ker se je učil. Od internata v današnjih prilikah tudi ne moremo pričakovati, da bi vajence zastonj vzdrževal. Tovarna tudi noče dati denarja. »BI že, toda le za tiste, ki bodo ostali pri nas, za druge naj da pa tisti kolektiv, kamor bo izučen vajenec šel.« [ Ce iščemo rešitev, potem ’teletonsklh priključkov, morda ne bi bilo napak, če bi podjetja sprejela vajence, se sa-| Anglija uvaža železo njimi dogovorila, kakšne mangan iz SZ , , , , v ne m bilo, more ustvariti potrebnih zalog, ker bi vsaka pač plačala za svoje na domačem tržišču pa navadno vajence. Za te pa, ki danes pla- dobi le najslabše blago, ki so ga čujejo za nazaj in ki so se šli že odklonili tuji kupci, učit v dobri veri, da bodo v šoli Gospodarska računica nam naj-z vsem preskrbljeni in katerih bolje pokaže gospodarsko škodljiv , , - starši dolga res ne morejo pla- izvoz zajčjih kož. Ce izvozimo klol:)ukov v Zrenjanmu. Sele pot- čatl •— za te pa bi moralo tudi 100.000 kož divjega zajca, dobimo jei’. k°.bi.zadovoljili domače po Združenje lesnoindustrijskih pod- zanje 40.280 dolarjev. Tovarna jetij kaj reči. —c ' klobukov pa dobi za predelano dlako iz enake količine kož 81.194 dolarjev. Torej se bolj izplača izvažati tulce, izdelane iz zajčje dlake, kakor pa izvažati kože divjih zajcev. Iz teh razlogov je umesten predlog Tovarne klobukov, da naj namreč gospodarski organi začasno ustavijo izvoz kož divjega zajca. Izvoz bi kazalo ustaviti vse dotlej, dokler ne dobi Tovarna klobukov v Škofji Loki 250.000 do 300.000 kož, ki jih potrebuje za nemoteno obratovanje velour oddelka in dokler si ne ustvari potrebnih zalog tudi Tovarna trebe, bi kazalo ponovno odpreti izvoz kož divjega zajca. D. P, GOSPODARSKE VESTI Motorni vlak na progi Ljubljana—Planica ki so ga prodali v tujino, se suče okrog 37,5 milijonov deviznih dinarjev. Ta denar so koristno porabili ■ nabavo strojev, rezervnih delov. V letošnji zimski sezpni bo vozil bavila znatne količine tega materiala - ....- „____, na progi Ljubljana—Planica—Ljub- iz Sovjetske zveze. Gre za prvi tr-1 kemikalij, naravnega kavčuka itd. Vse ijona poseben motorni vlak. Vozil bo govinski dogovor te vrste po vojni. . "so potrebovali, saj znaša njihova brez postankov, tako da bodo lahko Letošnji uvoz železa in mangana iz i proizvodnja nič manj kot 7,5 mili- Ljubljančani že p° dveh urah vožnje Sovjetske zveze bo desetina celokup- ^ .1°nov^ parov usnjene in gumene obut- na gorenjskih smučiščih. Za razvoj nega angleškega uvoza teh dveh ko- i ve 'etno. našega turizma Je uvedba tega vlaka vin. (Lani je Anglija uvozila poldrugi —4 tudi milijon ton železa, mangana pa 430.000 Spomladanski velesejem v Zagrebu ,ov™. telegrafskih aparatov »Mihajlo Pupltn« za nabavo blaS kf bo služilo 2ja ne- razstavlIa okrog 300 novih izdelkov. ton — predvsem iz Indije, Južne! Afrike in Zlate obale). Rusija je ponudila zahodnim državam tudi svoja goriva, železo pa Turčilo druco “auavv u,asa, ki uo siuzuo za ne-pošiljko telefonskih central z zmog- med sov-*et:sltlm Ijivostjo do 200 številk. Delegati tur- Pret)lvalstvom. clr/t« rt j"! t »*rttr rt4 4 rt rt.- l — z —_ j — ške poštne direkcije se izjavili, da je ! kakovost izdelkov dobra in da so se centrale pri poizkusu dobro obnesle.! Tovarna »Mihajlo Pupiin« je doslej iz- I vozila v Turčijo že približno 11.000 Zmanjšanje prevozov skozi Avstrijo Po podatkih, ki so Jih sporočile Avstrijske državne železnice, je lani občutno padel promet tranzitnega blaga skozi Avstrijo. Medtem ko so . . , - . š« leta 1950 prevozili po avstrijskih svoje izdelke čim ugodneje prodalo železnicah 1,6 milijonov ton tranzit- ?a-.»x-‘?r‘ačih' P°sebno pa na tujih nega blaga, je bilo lani samo še 0,7 tržiščih, Kombinat »Borovo« je imel milijonov ton takega blaga Gre za ■z . „ . - , . . Pri tem lani posebno dobre uspehe, prevoz blaga med vzhodno in za- — t-.- .»m oi-idiio učne i/usuciuc, puicm strateSkf i;?„iman|Knrt^a =Kel0hVazy1 Svoje proizvode so izvažali v Švico, hodno Evropo; pri tem se posebno S S. Da iih Doslala v valonsko šolo v a« k6 a k?,vmi' Te. Potem si preberi prvi stavek naslednjega odstavka (tebi ni treba napraviti odstavka)! Na koncu stavka pa dodaj: »vendar z velikimi napori dohitevamo naprednejše delo«. Lahko si prebereš še sedem odstavkov, Nikodem je sicer poldrug odstavek vmes izpustil, toda to naj te nikar ne moti. Ko to prebereš, si misli Se dva odstavka o volitvah, potem pa se vrni na začetek Jankovega poročila, si preberi še četrti odstavek na strani 99, »Obzornika« ■ ■. Tako si s tem delom »poročila« že seznanjen. Preberi še nekaj odstavkov iz poročila Romana Albrehta na kongresu sindikatov. Najbolje, če bereš po temle ključu: Začni z zadnjim odstavkom, potem preberi prvega, predzadnjega spusti, si preberi tretjega itd. Spomni se še nekaj besed o enakopravnosti žena, mladini in občnih zborih sindikatov! Na koncu pa vzklikni: »Naj živi delavski razred« in sedemnajst tipkanih strani poročila o delu sindikalnega vodstva tega in tega — je pri kraju. Ce boste Nikodema kdaj srečali, mu nikar ne recite, da je birokrat, kajti do smrti bi se mu zamerili in še dva metra čez. Njemu, ki je tako skrbno in vestno napisal »referat«, da bi kdo očital, da je birokrat! Ne, ne, samo tega, nikar ne! Vencelj Elegantno oblečena ženska kakih petinštiridesetih let previdno postavi skodelico s »turško« na krožnik, živahno pobliskne z očmi po prenatrpanem in zakajenem lokalu in se nato obrne k sosedi: — Si brala Vadnalov članek? Vidiš, končno je pa le nekdo javno povedal, kar jim gre ... Nekoliko manj elegantno sosedo vprašanje nenavadno podžge. Naglo odloži polne vilice, čeprav jih je imela že tik pred usti. — O, brala, brala ... Ježeš, na, saj je bilo za znoreti. Največji garač ne dela toliko kakor gimnazijec. Samo našo punco poglej! Ob pol šestih vstaja, spat hodi pa ob enajstih zvečer. Veš, da tehta samo 58 kilogramov, pa je za glavo višja od mene. In hemoglobin! 56 % ... Saj ni čudno: šest ur v šoli, popoldne pa klavir. Po desetih letih ga vendar ne bo pustila! In potem učenje, naloge, risanje. Zmeraj tiči v knjigah, čeprav ni med najbolj neumnimi. Ob nedeljah jo komaj pripravim, da gre za kakšno uro na zrak. Še jetična bo, če bo šlo tako naprej ... Oh, da bi vsaj Vadnalov članek kaj zalegel! Med resnim prikimavanjem elegantne poslušalke je govornica tako globoko vzdihnila, da so ji gumbi na razkošnem oprsju sumljivo zaškrtali... Vidite, prenatrpani učni načrti so prodrli celo v lokale. Gimnazijci, zlasti leni, si zadovoljno manejo roke, ko modrujejo o kratkovidnosti zaradi predolgega posedanja ob knjigah. Če se v šoli še niso učili o hemoglobinu, je za zdaj že vsem jasno, kaj je to ... Učenje žre rdeča krvna telesca... »Slovenski poročevalec« je načel anketo o gimnazijskem pouku. Ogorčena mati je v nedeljski številki že izpovedala svojo bolečino ... Zakaj bi potem jaz ne vtaknila svojega novinarskega nosu v gimnazijo? * * * V »avtomatu cvekov« (novi epiteton ornans za gimnazijo!) v Mostah manjka še deset minut do odmora. Čakam na ravnateljico in si medtem ogledujem, kar je pač na hodniku na ogled. Stene, tla, obešalnike z dijaškimi plašči... vse je v najlepšem redu. Videti je, da so poslopje letos temeljito prečistili. S sten strmijo vame »Miki-miške«, natančno risane, čistih barv. Nižje-šolcem vsa čast in priznanje! Brez njihovih umetnin bi bile stene presneto puste in prazne... Pozvoni. Iz razredov se vsuje kakor iz panjev. Previdno se umaknem v zavetje vrat, ki drže v ravnateljstvo. Gimnazijec sila dolgih nog, ki mu preozke hlačnice kar preveč razkazujejo šibko mišičevje, privihra iz drugega nadstropja in steče k sosednim vratom. — Imaš šestilo? Pišemo matematično! — nestrpno vpraša znanca. — Ga ne morem posoditi, pišemo popravo. Ozkohlačnik oddirja že po prvih besedah h gruči iz drugega razreda. Tisti, ki čaka na usodne zvezke, gleda za njim, potisne roke še globlje v žepe in se potem nemirno suče pred učilnico ... Konec odmora. Mimo mene hite profesorji. Po večini s šolskimi zvezki v rokah. Videti je, da je vse v znamenju šolskih nalog. Pač konec polletja. Razen tega jih je Državna založba Slovenije oskrbela z zvezki šele novembra, prve naloge pa bi morali pisati že sredi oktobra... Nemara bi bilo drugače, če bi imela Državna založba konkurenta. Kmalu nato sva sedeli z ravnateljico v njeni veliki, skromno opremljeni pisarni. Debeli dve uri sem poslušala iz njenih ust in ust drugih profesorjev, kaj vse tare dijake in šolnike. Če bi hotela pisati o tem, bi se moja reportaža prav gotovo izmaličila. Pa ne mislim stvari zamolčati! Povedala jih bom drugič v članku. Preobsežni in natrpani učni načrti, pomanjkanje šolskih knjig in učil, vse to sestavlja obroč, ki gimnazijo stiska in ne pusti postavili starši pred vrata, kakor so postavili neko našo profesorico, ko je prišla na dom svojega učenca, — mi je dejal ob slovesu neki profesor. Nisem še utegnila temeljito premisliti, kako bom opravičila svoj prihod, ko sem se že znašla pred hišo, kjer stanuje drugo-šolka Nada. V torbici sem imela k sreči dva rogljiča, svojo malico, ki je nisem utegnila použiti. — Morda se bom z rogljiči vsaj otrokom prikupila, — sem se potihem tolažila. — Oprostite, ali stanuje v tej hiši Nada? — sem vprašala suhljato žensko z veliko, oškrbljeno skledo, polno drv, v naročju. — Ja, tukaj stanuje, pa je ni doma. Zenska je hitela odpirati vrata, prelepljena tu in tam z lepenko. Zdelo se mi je, da bi se me rada čimprej znebila. Stopila sem za njo. — Oprostite, bi lahko pri vas počakala na Nado? Nekoliko hladno je zunaj. Malo je manjkalo, da me Janezov oče ni vrgel skozi vrata, ker je mislil, da sem s stanovanjskega ura-Že pred petimi leti je vložil o za stanovanje, tretji je bil na spisku, pa se še sedaj stiska z ženo in s tremi otroki v majhni kuhinji In eni sami sobi. O, pa so bili še na slabšem! Nekaj let po osvoboditvi so »stanovali« na osmih kvadratnih metrih. Ce bi Šakali na to, da nam bo stanovanjski urad preskrbel stanovanje, bi si lahko kupili šotor in odšli na Golovec, je dejal. AFŽ je Izmoledovala družini to stanovanje. V tistega pa, ki so sl ga sami našli, se je vselil drugi, ker je bij stanovanjskemu uradu bolj pri srcu ... da .. . prošnj Janezov oSe In mati hodita na delo. Pogosto prideta takrat domov kakor otroci. Jedo, kadar Je paš kuhano. Dobro, da sta deklici že precej odrasli — starejša obiskuje drugi razred gimnazije, mlajša pa četrti razred osnovne šole — In da se že gresta kuharici. Mislite, da je Janez dober uSenecf Morda bi bil, Se... In teh Se je cela vrsta. Kaže pa veliko veselje za elektrotehniko in radiotebniko. Kadar mu knjige ne diše, sestavlja najraz-USnejše aparate. Zdaj Izdelujeta z oSetom radijski sprejemnik z zvočnikom. To je za Janeza vse kaj drugega kakor angleščina, ki mu nikakor noče v glavo. dijakom do sape... In še nekaj: pri nekaterih dijakih se k tem težavam pridružijo še socialne. — Tu imate nekaj naslovov socialno ogroženih, pa si oglejte njihovo življenje doma. Potem boste laže dobili celotno sliko. Programi, učila, učbeniki in povrhu pri nekaterih še socialne težave — zato toliko kratkovidnih in zato šolski uspehi niso boljši. Ravnateljici sem se vljudno zahvalila za podatke. — Ne začudite se, če vas bodo Zenska, njena mati, ni vedela, kaj bi od zadrege. — Ravno »žehtam«, pa imam vse razmetano. Seveda, zunaj ne morete čakati, je le preveč mrzlo. V kuhinji je bilo še komaj kaj prostora zame. Kad s kislim zeljem, iz katere je silil v nos vse prej kot prijeten vonj, ogromen lesen zaboj, poln krompirja, so prekrivale umazane cunje. Na vrvici, speljani nad štedilnikom, se je grmadilo umazano perilo. (Morda ni prav, da tako imenujem razcefrane kose obleke.)... Umazani otroci, kokoši in več odraslih ... (Le zakaj nisem vzela fotografskega aparata s seboj!) Nekaj hipov sem bila najbrž podobna spomeniku začudenja, zakaj okoli mene je nastal čuden vrtinec. Vsa živa bitja so nekaj hotela, gibala z okončinami in ko se je vrtinec polegel, so bile kure že za kuhinjsko kredenco, sosede in njihov drobiž pa najbrž doma. V kuhinji s površino 12 kvadratnih metrov smo ostali »samo« še štirje: Nadina mati, šestletna Jelka, najmlajša hčerka Tinka in jaz. Vse tri so me vprašujoče gledale. \ — Prišla sem si ogledat, če ste res tako na tesnem, kakor pravijo. Zadela sem pravo struno. Nadini materi so se oči takoj orosile. — Ne dajo mi boljšega, čeprav jih že osem let prosim. Samo za norca me imajo. Vsa zdravniška izpričevala, da sem tuberkulozna, nič ne zaležejo. Ne mine leto, da bi se ne šla zdravit, pa kaj pomaga, ko se pa spet vrnem v staro gnezdo... Jetike se ne morem znebiti. Zdaj mi pa še črevesje nagaja. Ko bom oprala, pojdem na operacijo. Vse nadloge so nad menoj. Mož me je pred tremi meseci pustil, bolna sem, otroci so pa kot živi vragi. Nada me prav nič ne uboga, da veste ... Medtem je vstopilo ljubko dekletce v kratkem krznenem jopiču in dolgih hlačah. Če bi mi mati takoj ne povedala, da je Nada, bi tega nikoli ne verjela. — Da, kar tukaj se učim. V sobi je led na stropu in še temno je, — mi je Nada prijazno pojasnjevala. — Tu se pa težko učim, saj vidite, kakšno je. Očitajoče je pogledala mater in začel se je prepir. — Ti, hinavka! Kregaš se z menoj, potem pa nosiš vse očetu na nos. Jezik ima tako strupen, da je kaj. Zmeraj mi odgovarja. Pomislite, da mi je ta smrklja rekla predvčerajšnjim »prašiča«. — Povej še, zakaj sem ti rekla! Kar ti povej, mene je sram. Dekle je planilo v jok. Jelka se je sklonila nad zaboj in zave-kala. Samo triletna Tinka je z velikimi modrimi očmi začudeno pogledovala zdaj eno, zdaj drugo... Ni kazalo drugega, kakor da se iz reporterja prelevim v odvetnika, ki skuša pomiriti bojeviti stranki. Moram povedati, da mi je stvar kar dobro uspela. — Jokala bi, če pomislim, kakšna je Nada do mene. Ta nehvaležni otrok! Sebe slečem, da ona ni strgana, prenašam deske na žagi, da otroci niso lačni, čeprav so mi zdravniki že ne vem kolikokrat rekli, da si moram poiskati lažje delo. Kje ga naj dobim? Zato zdravljenje nič ne pomaga. Sreča je, da sem negativna, ker spita Jelka in Tinka z menoj na postelji. Spreletel me je srh. — Pa nimate toliko ležišč, da bi deklici spali posebej? — Tudi če bi jih imela, ni prostora zanje. Dve postelji, di- V taki kuhinji poseda prvošolec Tonček že tretje leto obiskuje prrl Tonček, kadar se uči. V podstrešni razred gimnazije. Pravijo, da se mh sobi z lesenim stropom hišni gospo- je letos nekam »odprlo«. Za učenje dar ne pusti postaviti peči. (Kako ne kaže kaj dosti veselja, tiči P» bi kaj takega pričakovali od njega, prav rad v drugih knjigah. Ima celo saj otrokom ne dovoli niti na dvo- lastno knjižnico. Ves denar, ki mu g» rišče!) Sobe pa tudi segreti ne bi podarijo, porabi za knjige. Bere zme-mogli. Vlaga sproti zamrzne na ste- raj pri luči... V njihovo kuhinjo nah In na stropu. nikoli ne prodre dan. van, omara in soba je polna. Pa še živila imamo notri, ker nimamo shrambe. — Ce ne bi imeli podnajemnice, bi... Jelka ni utegnila dokončati stavka. Mati ji je zaprla usta z grozečim pogledom ... — Otrok si nekaj izmišlja, — je hitela, — samo začasno imam neko žensko pri sebi... Na divanu spi. Pa bo šla takoj stran, ko bo dobila sobo. — Kje pa spita Nada in Matjaž (najstarejši sin, ki gre v šestnajsto leto)? — Ta dva? Kar skupaj ... Nada sramežljivo povesi pogled ... Rada bi dekletce rešila iz zadrege. — Pa so otroci zdravi? — Se kar. Tinka je prišla tuberkulozna na svet. Zdaj je menda zdrava. Jelka pa skozi boleha. Pošiljajo jo v okrevališča, ko pa pride nazaj, spet zboli. Letos ima otekle hiluse in bronhitis. Matjaž in Nada pa sta zdrava kot dren. Nada je res videti čvrsta. — Da bi vsaj operacijo srečno prestala! Nekaj let bi potem še pomagala otrokom. Dolgo tako ne bom več. Zastarana tuberkuloza, 13 porodov in abortusov ... Kako naj še dolgo tlačim zemljo? Ne vem, na koga naj bi se obrnila, da bi dobila lažje delo. Na žagi se zmeraj znova prehladim. Za borih pet tisočakov delam ves mesec, vsake toliko časa moram pa v bolnišnico ali v okrevališče. Tako je. Se poštene hrane si ne moremo privoščiti. Za obleko pa zmeraj zmanjka., Jelka dobi Nadine oblekce, Tinka pa ponosi vse, kar je Jelki premajhno. Zame ni nikoli toliko denarja, da bi se pošteno oblekla. Nada je hotela nekaj reči, par se je premislila. — Kako ti gre pa kaj v šoli? — sem povprašala dekletce, da bi jo vpeljala v pogovor. — Ne preveč dobro. Dva opomina in eno grajo imam. Kako se naj pa učim, če ni nikoli miru. Sosedje prihajajo k nam klepetat, Jelka in Tinka nista nikoli pri miru, pa še Matjaž mi nagaja, ko pride domov. Včeraj, ko sem hotela ribati, se je spet skopal name. Ko sem ga ozmerjala, me je sunil kar s pestjo v obraz-Mama pa mi včasih zmeče vse knjige in zvezke po tleh. — Lažeš! — Ti lažeš, ne jaz! Zadosti sem zvedela in videla- Povabila sem Nado s seboj- — Kako je bilo s tisto stvarjo, ki je pred mamo nisi hotela povedati? — sem jo vprašala, ko sva bili sami. Dekle se je obotavljalo. — Ti Matjaž tudi ponoči ne dd miru? Dekle je s slišanim glasom odgovorilo: — Taka packa je. Včasih bi raje spala na tleh kakor poled njega. — Pa mama ve, da ti nagaja? — Ve, pa mu nič ne reče. ■ • Ata je pa hud. Če bi bil on doma, bi 'že napravil red. Pa noče več nazaj. Nobene obleke ni imel, ko je odšel, zdaj si je kupil že obleko, srajco in škornje... Veste, saj ni tako, kakor je marv11 pravila. Je tudi mama krivd- -Kolikokrat zvečer popiva v kuhinji s tisto žensko, ki spi Pr* nas. Včasih gre pa kar sama v kuhinjo pit. Samo ne povejte tega nikomur. Če bi mama zvedela, bi me spet natepla. — Pa si rada doma, Nada? — Ah, ne! Kolikokrat sem že prosila mamo, naj me da v in' ternat. Tam bi se lahko učila in red bi imela. Zdaj ribam in p°' spravljam, pa je zmeraj vse narobe. Mama neče ničesar slišati o internatu. Pravi, da je to zd reveže predrago in da tudi prostora ni več. Nada se je zagledala v sneff in ga začela s čevlji teptati.. ■ — Se te bom prišla obiskat, Nada. Pa se pridno uči! — sem ji rekla ob slovesu. Kdo ve, kako bo z njo tedaj, ko se bova drugič srečali? MORDA SE NISI VEDEL Zakovičenje s primežem Vzporedni primež nam služi lahko za zelo močno vijačno stiskalnico, ki tc vedno pri roki. Z njim pa tudi lahko zakovičimo. Za to pa si priredimo posebno napravo. Dva kosa pločevine ukrivimo pod pravim kotom. Služita nam kot čeljusti. Te stisnemo in jima prebijemo (v sredini po dolgem) luknjo premera 1 cm. Pri zako-vičeniu nam služita za podlogo dve kratki jekleni cevki, katerih konca sta poljubne oblike in ki oblikujeta glavice zakovice. Cevi vtaknemo v izvrtini, jih s čeljustmi stisnemo ali pa jih privarimo v izvrtine, če nameravamo tako napravo dalj časa uporabljati. Kontrola pneumatik z ultra zvokom Izrabljene pnevmatike, ki jih hočemo popraviti, imajo včasih za odi nevidne napake, ki pa lahko vsako popravilo izmaličijo. Odkrivamo jih s pomočjo ultra zvokov. Pnevmatiko vrtimo v tekočini: ultrazvočni tresljaji prihajajo preko stene in vrtilnega traka v mikrofon, ki je skrit znotraj pnevmatike in odkrije tudi nevidne napake. Kako ravnamo z bo dečo žico, ne da bi sc opraskali Najbolje je, da si napravimo majhno motovilo iz malega kovinskega količka za ograje ali pa iz starega plužnega kolobarja, česar skoraj pri nobeni hiši ne manjka. Količek zabodemo v zemljo, nanj pa postavimo kolobar tako, da počiva na ploščini količka. Žični svitek postavimo na kolobar in vlečemo navzgor. Pripomoček pri risanju v malem merilu Kadar rišemo ali pišemo drobne črke, številke, slike ali skice, je dobro, da zaradi točnosti uporabljamo lupo. Nerodno je le. da moramo z eno roko držati lupo, z drugo pa risati. Zoper tako neprijetnost si lahko pomagamo. Na senčnik svetilke nad risalno mizo pritrdi- mo lupo. Ce nima ročaja, jo vpnemo v kako cevko in pritrdimo na senčnik. Drsenje lupo v cevki preprečimo s tem, da jo ovijemo z lepljivim trakom. Čiščenje železa za spajanje med delom Kleparji, krovci itd., ki vsak dan spajajo mnoge pločevine, si konce železa često obrišejo ob hlače ali rokav, s tem pa si se veda poškodujejo obleko. Bolje je, da si na levo roko nataknejo plat neno rokavico, na katero prišijejo blazinico, narejeno iz več plasti močnega platna. Rokavica ie lahko tudi brez prstov, da je le leva roka dovolj prosta. Če smo blazinico prežgali, jo lahko nadomestimo z drugo. Podaljšajmo življenje zavoram Zavore drže mnogo dlje, če jih prevlečemo s snovjo, ki ne prepušča vlage. Ta snov je kovinska in jo nanesemo s čopičem. Preden to snov uporabimo, zavore porašpamo, jih premažemo, nato pa posušimo. Potem pustimo, da prevozi vozilo nekaj kilometrov z lahno stisnjenimi zavorami, da se prevleka vanje vtisne. Po izjavah sodeč, imajo tako obdelane zavore večjo trajnost kot navadne. Pokrov iztegnjenih cevi za polnjenje skledice varilne svetilke Kadar hočemo znova pri čgati ugaslo svetilko, spustim« aa skledico nekoliko gori v j tako, da odpremo volan in gorivo bo steklo v skledico. Ti ga zažgemo, da se kljun se greje. Da polnjenje pospešimo pokrijemo konec cevi s pokro vom, s katerim zapiramo kak mrtev vod. Ta pokrov ima vre zane navoje. Na tesno ga pri vijemo na konec cevi; kada-hočemo spustiti gorivo v skle dioo, ga nekoliko odvijemo ii* gorivo hitro napolni skledico ne da bi brizgalo ven. Ta iKikrovček lahko shranimo v škatli za orodje. Uravnavanje brusilnega kolesa Brusilna kolesa, ki niso stalno v obratu, se na mokrih straneh hitro zmehčajo. Ta stran so hitreje izrablja kot ostali del kolesa, zato izgubi brus sčasoma okroglino, brušenje samo pa ni več enakomerno. Pristavimo pilo ali rašplo h kolesu in ga vrtimo. Tako bomo zaznamovali vzbo-kline. Te vzbokline potem odstranimo z dletom. Površino brusa izgladimo s pilo Mazalka iz tehničnega svinčnika Izrabljen svinčnik je še volno uporaben. Služi lahko kot mazalka za drolne dele, ker jo izrabljena le zunanja cev. Izrežimo si usnjat krožeč s premerom cevi, le za spoznanje širši, da bo tesnil in ga pritrdimo na konec valjčka, narejenega iz lesenega stebla Mazalko napolnimo z mastjo do polovice njene dolžine. Že lahen pritisk na konec palčice iztisno mast. S to mazalko pripravno mažemo modele ali manjše aparate. z obroči, palicami in raznimi merilnimi instrumenti. Bombni pub ustvarja devet valjev na zračni pritisk Na straneh so po štirje valji, na vrhu pa eden. Sinhronizacija delovanja je urejena električno. Na maketi potem proučujejo, kaj bi se zgodilo z zgradbo, čo bi jo zadela vodikova bomba. Varno rezanje električnih žic z nožem Da se pri rezanju električnih žic z nožem ne ranimo, postopamo takole: Žico vtaknemo med ročaj in rezilo; nato žico vrtimo kot kaže slika, potem pa potegnimo proti desni. Vodikovo bombo preizkušajo v laboratoriju Ameriška univerza v Stan irdu študira posledice eksplozije vodikove bombe v ilabora oriju na maketi štirinadstrop •o stavbe. Maketo tvorijo štirje kovi lasti pravokotniki, položeni drug vrb drugega. Obdani so KULTURNI RAZGLEDI »DVOJNI CVET4 Ob novi zbirki pesmi Jožeta Šmita Jože Šmit ni nov pesnik. »Dvoj-1 bežen, kajti v ljubezni, ne telesni, £ cvet« je njegova druga pesni- i pač pa v prisrčnem odnosu člo- zbirka. Zategadelj mi ga ni Potrebno predstavljati. Vendar le v novi pesniški zbirki po vse-».nt< po snovi, po razgledih in 'mjenjskih spoznanjih nov, dru-«acen eli bolje rečeno: postaral ,e je za nekaj let. In pesnik be-ezi to, kar gre sedaj skozi nje-Oouo srce, kar sedaj zaposluje Negove možgane. Oblikuje in daje čustveni odmev tega, kar se oopaja okoli njega. V prvi pesnici zbirki najdemo več ali manj lubezenski odsev prvih, rosnih Jubezenskih spoznav, v drugi Pesniški zbirki pa daje možat od-Bovor stvarem in sebi v zrelejši dobi. Pesnik ne napiše več pesmi °o slehernem vznemirljivem drhtljaju, ampak snov izbira po fuzumski presoji in se šele naknadno odloči, ali je vredna pesnitve ali ne. Dviga se nad dnevne dogodke in se povrača k njim Prečiščen, izbirčen. Zato je tudi Vrednost druge pesniške zbirke Večja. Tu ni več nemirnega tipanja plahega mladeniča v življenje, pač pa otožno spoznanje, da le cvet dvojen. Cvet ima prijeten vonj in še vedno silno mikavnost, za njim pa je — trnje, nainljivost. Jože Šmit je novo pesniško zbirko razdelil v štiri dele. V prvem so domovinske pesmi, v dru-Bem razmišljujoče, v tretjem ljubezenske, v četrtem delu pa Pesmi, ki lahko dobijo skupno °znako — moralne pesmi. Ta osnovna raznolikost je posebno bogastvo te zbirke, zlasti še, ker je doslej mlajša pesniška generacija doživljala in zato tudi Pesnikovala bolj prve življenjske zaznave in jih — seve nujno in °Pravičljivo — posploševala. S snovno razdelitvijo pa se Ve približamo mnogo bistvu Šmitove poezije. Če rečemo, da je Šmit vedno topel, prisrčen in nežen pesnik, smo s tem povedali mnogo, vendarle so takšni lahko tudi drugi pesniki. Šmitovo čustvovanje, kontrolirano po razumu, niha med vsakdanjo stvarnostjo, med doživetim dogodkom, ki ga opisuje, in med nekdanjimi sanjami, nad katerimi se vedno znova razočara. Od tu sluti v bodočnost. Šmitova poezija je ob-iutljivo nihanje med obdajajočo Ba resničnostjo in prečestokrat ^izpolnjenimi hrepenenji. Pa tu-m s tem se še nismo približali do Pesnikovih globin. Zanje je naj-mačilnejše, da ljubi ljudi. Jože smit je pesnik, ki hoče, da »srca P°jo še v prsih ljudi«. Ljubezen č-o človeštva, živ humanizem, je veka s človekom, najde utrinke luči. Ti svetlobni utrinki mu kažejo pot v lepšo prihodnost. Na tej poti je zgrajen Šmitov optimizem. Najsi ga življenje še tako biča, najsi ostane prečestokrat praznih rok, najsi se mu tu in tam sprevrača preteklost in skrivnost minljivega vesoljstva, pesnik nikjer ne poklekne. Pred njim gori luč in ta luč ni zgolj njegova osebna rešitev, pač pa poeziji. Tu doseže to, kar se je posrečilo najboljšim pesnikom. Ves gre v bralca in postane eno z njim. Zaradi njegovega naravnega, zdravega in vsesplošnega čustvovanja gre bralec lahko za njim. Nad to splošnostjo pa je Šmitova osebna toplina, osebna človeškost, osebna izpovedna od- ^ ^ „ell kvitosrčnost. S tem plemeniti J na eni strani, na drugi trdovratna ogra-bralca in ga vzgaja za bodočnost, : jenost o kaste, tu močna industrija, n 'eiele pa tisoči umirajo NOVE KNJIGrE Tibor Mende: »Indija jred vihar-jem«. Prevedel Dušan Savnik, izdal Slovenski knjižni zavod. Strani: \97. Motil bi se, kdor pričakuje v knjigi r gornjim naslovom slikovitih opisov pravljičnih palač, prepletenih $ fantastičnimi pripovedkami o nekdanji slavi.. Mendejeva reportaža nam predstavi resnično Indijo, deželo 425 milijonov ljudi, ki sredi 20. stoletja ustvarjajo moderno državo iz še pred nedavnim ene najbolj zatiranih in izkoriščanih dežel na svetu. Indija, kot nam jo opisuje Mende, ni Indija pravljičnega razkošja, kar za večino njenih prebivalcev tudi nikoli ni bila, ampak je mlada država, ki jo v razvoju neprestano pretresajo močni sunki novih življenjskih možnosti in reform. Ogromna dežela velikih nasprotij in protislovij. Tu so milijonska ljudstva, različna po svojih težnjah in stremi ie-njih, po izobrazbi in veri; demokracija da bosta oba s srcem čimprej blizu tistega, »po čemer vzdiha«. Franček Bohanec drugem koncu dežele od lakote. V živahno napisani in prepričljivi Mendejevi reportaži živo občutimo življenjsko stvarnost Nehrujeve Indije, ki se je po politični osamosvojitvi znašla pred najtežjimi vprašanji svoje dobe, ko mora zavreči stari, tisočletni način življenja, ki je neuporaben in razvoju škodljiv. >Indija je pred viharjem*, kajti nove in nove reforme, ki jih je In starodavna dežela v zadnjih letih doživela več kot v^ tisočletju svoje zgodovine, ne zadoščajo. Potrebne in nujne so velike, močne preosnove — >viharji€ naj bi segli v vso globino in širino, da se odprejo tej kipeči ljudski sili nove življenjske možnosti in državne perspektive. Objektivna Mendejeva študija >Indija pred viharjem*, ki je obenem tudi odlična reportaža in nas zaradi napetosti in aktualnosti pritegne bolj kot marsikateri roman, je odkritosrčna pripoved Evropejca. Svetovljan Mende, novinar, po rodu Madžar, opazuje objektivno in s simpatijami, a vendar s svojimi očmi, ki marsičesa ne morejo razumeti in si marsikaj po svoje razlagajo. Kot napredno misleč človek pa si pošteno prizadeva, da bi videl pot, po kateri se bo Indija, polna kontrastov in ovir, izoblikovala v moderno državo 20. stoletja. Miško Kranjec: »Rad sem jih imel« Jože Šmit: Tišine, tišine Sredi vrvenja ljudi in stvari, v plamenu strasti, ki nikdar ne jenja, tolkalo ječi ob bobnih ušes: Pesem človeku in času, poet! Poj, da bo svet prijazneje tekel krog vroče osi, da čas se umiri in vda se človeku ... Jaz pa trpim in v zanke vseh rim le prošnjo lovim: tišine, tišine! lisine, tišine: naj sliši uho, da srca pojo še v prsih ljudi, naj zrejo oči človeku v oko, tišine, tišine. Tišine, tišine, da spet zazveni skoz njene tesni človeški mi glas: in jaz bom spet jaz, in ti boš spet ti, tišine, tišine. Tišine, tišine: minuto samo naj z dobro rokč zakrije mi svet, da vidim vsaj to, če re« sem poet, tišine, tišine... Z NAŠEGA FILMSKEGA PLATNA „Kako sem odkril Ameriko11 Italijanski neorealizem je dal listična drama, tudi komedija ni italijanski filmski komediji mo- i našla izhoda iz strankarskih raz-čan pečat. Če je neorealistična prtij in brezposelnosti v Italiji, filmska drama zašla v prikaza- i Ena kot druga pusti v gledalcu vanju neznosnega življenja sodobne Italije v slepo ulico pesi- JVooa knjiga Miška Kranjca. .Rad sem mizma, je pa italijanska filmska jih imel*, ki jo je pred kratkim izdal Slovenski knjižnji zavod, je zbirka novel, i _ i.~g—it ----'-i- --------------- noji ! v katerih je pisatelj spregovoril o prekmurski mladosti. Novo delo j komedija našla rešitev. Posrečeno in uspešno je združila toplo Najgrša in najlepša hiša v vasi: zgoraj Ijivih, ki leži »na drugi strani ceste«, je prebivališče nedotak-spodaj pa je policijska postaja s svojim vrtom (Iz knjige »Indija pred viharjem«) sama pesem v prozi, pesem trpkih in žalostnih spominov. Te spomine pretrga pisateljeva samoizpoved o pisanju, v kateri rnzbereš piščev topli. Človeški in prijateljski odnos do stvari, ki so bile okoli njega, a so minile. Po mnenju mnogih je ; knjica ena Kranjčevih najboljših stvaritev doslej. je ena človeško komiko malega človeka, ki jo je dovršeno ustvaril Charlie Chaplin, z ostro satiro in kritiko kapitalističnega družbenega reda. Ne moremo trditi, da je italijanska komedija revolucionarna. To še zdaleč ni! Prav kakor neorea- vera v to, da bo nekoč vsem ljudem svetlo, lepo, toplo. Ta vera ga rešuje slehernega cinizma, slehernih obsodb, sleherne brezupne bolečine. Še sedanjost se mu zdi lepa, vendar ne gradi na njej, ampak sluti — bodočnost. Tedaj bo svet »prijazneje tekel krog vroče osi«. Ta »konstruktivni humanizem«, kakor je Šmitovo poezijo krstil Mitja Mejak, daje čar Šmitovi poeziji. Šmitova poezija je razmišljajoča, refleksivna poezija. Njegova misel pa ne ubije čustva. Povsod je miselna in čustvena skladnost, kar daje njegovi poeziji življenjsko prepričljivost. Jože Šmit najraje pesni okoli doživetega dogodka. Ta dogodek je navadno živo pred nami. Včasih je podan obrisno. Nikoli pa se pesnik ne °snovna oznaka Šmitove poezije. °dtrga od njega. Zaradi tega je njegova poezija razumljiva, jasna in preprosta. Najbolj neposreden Šmitova poezija je otožna. ^endar ta otožnost ni brezupna. pesnik je iskal luč, vsaj tako slutimo, da jo je sprva iskal v Kristusovem nauku, a se je razparal in je hotel isto najti v j°gmah vekapebeja. A tudi tu se 50 razočaral. In ta razočarani ‘dealist blagruje tiste, ki so že pšli luč, ali si vsaj domišljajo, da žive v svetlobi. Blagruje lju- i je v tretjem delu, v ljubezenski »DELflVSKfl ENOTNOST« TI REDNO PRIHflJJt Nfl DOM - ALI SI PORAVNAL NAROČNINO? STORI TO TAKOJ! Na Jesenicah postaja živahneje Jeseniško mestno gledališče je začelo letošnjo sezono z velikim poletom in z veliko prizadevnostjo. Se v predsezoni je s pomočjo mestnega in okrajnega ljudskega odbora preuredilo, olepšalo in izpopolnilo vse prostore Titovega doma. Posebno se je potrudilo pri preurejanju gledališke dvorane in odra. Le-ta je sedaj tehnično tako izpopolnjen, da je mogoče uprizarjati na njem tudi najzahtevnejša dela. Igralci in režiserji so sestavili za letošnjo gledališko sezono program, ki bo v glavnem ustrezal potrebam in željam Jesenic in najširšega podeželja. Prav zato si pridobiva gledališče zmeraj več obiskovalcev. Vanj so našli pot že ljudje iz Doline, Rateč, Kranjske gore in Mojstrane, radi pa prihajajo na predstave tudi iz Bohinja, Bleda, Gorij in celo iz Krope, Radovljice in iz okoliških vasi. Doslej je Mestno gledališče z velikim uspehom uprizorilo v Ti-čevi režiji »Kranjske komedijante«, v priredbi in režiji profesor- ja Tomažiča pa Jurčičevega »Domna«, in ponovilo za Novoletno jelko lani naštudiranega »Pastirja Petrčka« v režiji tov. Čebulja. Ta režiser pripravlja za začetek februarja »Kotiček igrač«, režiser mladinskih iger prof. Tomažič pa svoje novo delo »Trije bratje« in Tič Budakov »Metež«. Na sporedu pa je še več drugih del. V kolikor se zdi ljubiteljem odrskih uprizoritev v Mestnem gledališču premalo predstav, si lahko ogledajo še uprizoritve »Svobode« na Jesenicah in na Javorniku-Koroški Beli. Igralska družina »Svobode« je odigrala letos že komedijo »Trije vaški svetniki« in z njo razvedrila staro in mlado. Isti igralci študirajo sedaj dramo »Stilmundski župan«. Da bi se igralska umetnost razširila z Jesenic in Javornika tudi na vas, pripravlja »Svoboda« igralski tečaj, ki naj bi se ga udeležilo kar največ podeželskih igralcev. Na tečaju bodo predavali priznani gledališki strokovnjaki, med njimi dr. Bratko Kreft, KULTURNI DROBIŽ Prvi slovenski filmski omnibus ^6 letos bomo morda gledali slooen-omnibua treh filmov. Prvi del, >Nn 0»] * je °oil Mure*, po noveli Miška Kranjca, Režiral Ivo Pretnar in je že končan D “So zgodbo bo po Ingoličeoih >Spla-l re2i'ra/ Jane Kavčič, tretjo, >Ne-rpi-0<> Pa bo po lastnem scenariju trJral Zvone Sintič. Vsa tri dela bodo /•„2® povezana 4“t 0rnnibi no zelo poceni. Proizvajalci razpolagajo z vsega skupaj Šestimi ateljeji, ki pa so precej zastareli. V letošnjem letu bomo na naših platnih videli tudi grški film, katerega, pa se ne vemo. celoto, kot so povezani z reko, ob kateri se odigravajo tega prvega slovenskega filmskega usa. Živahna dejavnost v ateljejih »Bosna-film« >}j ?° zaključku koprodukcijskega filma Žid * na °bali< je v >Bosna-filmu* zelo Dokončali so Že vrsto dokumentar-la . filmov. »Mesto stoletij*, ki ga je po Drit}ern teonariju režiral P. Majhrovski, re a*uje zgodovino slavnega mesta Jaj-Prike^ena zemlja<> 0 režiji H. Krvavca, Djn»a?uie problem osuševanja številnih tiirliJf °krog reke Neretve. Posnet ie ng dokumentarni barvni film »Tkalki-nin 8anie<» ki prikazuje umetniške veze-it* neznanih ljudskih umetnic Bosne in neTcegovine. tnipr, Začetku poletja bomo videli prekuj UTr}etniŠkega filma »Stojan Muii-k* £a je po lastnem scenariju tujefa Fedor Hanžekovič. i«n?'-- pandopul0. i cena nemške knjige. V Ameriki so knjige i dvakrat dražje. Italijanski založniki se ne morejo pritoževati nad izvozom svojih knjig v tujino, zlasti kadar gre za umet-i nostne in znanstveno tehnične publika-j cije. Najteže spravijo knjige v promet | med domačimi kupci. Italijan izda letno j le okoli 300 lir za knjige, medtem ko i žrtvuje za kino predstave in športne , stave več kot štirikrat toliko. To ne-; sorazmerje naj bi pomagal popraviti Te-! den knjige, ki so ga prejšnji mesec organizirali po vsej Italiji. Središče prireditve je bilo o Milanu, kjer izda več kot 200 založb letno okoli 3000 knjig, to je tretjino ose italijanske knjižne produkcije. Dve sto literarnih agentov v New Yorku V Ameriki 'si pisatelj lahko najame agenta, ki se dogovarja z založnikom o izdaji knjige in skrbi za popularizacijo | novega dela. Agentov, ki jih je v Nem Torku že okoli 200, se književniki vse ! pogosteje poslužujejo. Večinoma so to I bivši profesorji in kritiki, včasih tudi ; bivši pisatelji. Ti agenti opravljajo hkrali ___J 2 ______I .• _ I,: I — S — Sedaj dnkon- je nm in snemajo glasbo, ki jo j aP'8al naš znani skladatelj Boris P* Ulla Jacobson v nemškem filmu D//a r[ priljubljena švedska i arnika 'lin f c.°.,*on» bi jo poznamo kot Ker-\etje* -'ma yPlefiala ie eno samo po % Vi „Je Prevzela vlogo v nemškem filmu se ni pripeljal*, ki ga je režiral mlaji *insen- M°čnn dvomljivo je. i. ai tUli i (1ralr.i L-i- Akropola v Atenah Knjige, televizija in film V Nem Torku so izvedli anketo, ki naj bi pokazala vpliv televizije na branje knjig. Ugotovili so, da je 49 odstotkov ljudi, ki so odgovorili na anketo, pre-\ pomembnejšo francosko literarno nagra-nehalo brati knjige, brž ko «0 si kupih J (]0f tako imenovano Prix Goncourt in Mann se je opravičil, češ da mu »zdravstveno stanje* ne dovoljuje, da bi sodeloval na proslavi. Avstrijske državne nagrade Avstrijsko ministrstvo za prosveto je podelilo nagrade za umetnost v letu 1953. Nagrado za literaturo je dobil znani 80-letni pisatelj in filozof Rudolf Kassner, ki živi v Švici. Dobil jo je za svoje znanstveno delo o antropologiji in filozofiji, kar oboje sodi po mnenju avstrijskih kritikov v literaturo. Nagrada za celokupno življenjsko književno delo je dobil dr. Rudolf Henz, priznani avstrijski književnik. Nova publikacija o Pohorju Za 60-letnico slovenskega planinstva in za 40 letnico smrti prof. J. Koprivnika, avtorja prve slovenske monografije o Pohorju, je izdala gostinska zbornica za mariborski okoliški okraj novo publikacijo, dr. Frana Mišica »Lik in mik zelenega Pohorja*. dolžno,H recenzentov in zbirajo založni- „ ‘Vaztraneh opozarja avtor na lepote kom nove rokopise, ki bi Hi o denar. Pohorja na megovo geoložko ‘trukturo. - ......... lov je precej dono-i na živalstvo m rasihnstvo, o *kop,h ob- ■ dobičku. Ce \ nslh P* ‘Panamo tudi Pohorskega člo- loGajinlti Sr tif platiTKrč stičnimi postojankami. iv e/l i. 11 L/1/ c leiivi/pinc, iv Posel literarnih agento sen, saj so soudeleženi pri dobičku. izgubi at ničesar. Znano je. da so tudi agenti deležni slave, ki jo žanjejo pisatelji. tov. Mahnič in režiser, znani scenograf Tič. Za kulturno prevzgojo delovnih ljudi v jeseniškem kotu pa skrbi v veliki meri tudi jeseniška ljudska univerza, ki ob ponedeljkih redno prireja zanimiva in kvalitetna predavanja. Teme so zelo posrečeno izbrane, zato so predavanja zmeraj dobro obiska- neprijeten občutek resignacije, če hočete, moreče otožnosti. Vendar pa v filmih Macarija in Totoja, prvakov italijanske filmske komedije, skozi smeh (in tega je kar precej) odkrivamo tople, dobre, lahko bi rekli, družbeno pozitivne poteze malega, preprostega človeka. In ta humani poudarek pusti v gledalcu najgloblji vtis. Italijanske filmske satire so zelo uspele doma in po svetu. Posebno komedije režiserja Carla Borghesija, ki je ustvaril že nekaj filmov o »junaku ceste« — Macariju in njegovem prijatelju Gaetanu — Carlu Ninchiju. Priznati moramo, da film »Kako sem odkril Ameriko« že nosi posledice nekakšne serijske izdelave. To se najbolj opazi v neenotni obdelavi: prizori so si zelo različni po vrednosti in moči. Prizorom, ko hoče Macario samo zabavati (to se mu res posreči z bolj ali manj duhovitimi komičnimi situacijami in gestami), sle- Nagradi Goncourt in Renoudot podeljeni V Parizu no prejšnji mesec podelili j obe slavni nagradi za književnost: naj- 1'ojf TJ ... w •nUji ans.en- M°čnn dvomljivo je. da hi 1 filtnai- . i#ralci rešili krizo nemške ^'er J- Proiznodnje. v katero je zabredla. -» • Je slepo podredila publiki ~ ~~l *i*bS7m okusom. Filmska proizvodnja v Grčiji Škit?posnamejo k*u! Z« -™ hl°'pr posnamejo 20 do 24 umetni i vsakem naredijo kopij. Proizvodnja je relatio- televizijske sprejemnike, 16 odstotkov jih je priznalo da berejo manj, 35 odstotkov jih je odgovorilo, da svojih navad niso spremenili. V Angliji, kjer televizijska mreža še ni tako gosta, pa so z anketo ugotovili, da je zaradi televizije padlo število obiskovalcev kino predstav. Po statističnih podatkih so imeli kinematografi lani o prvem polletju 17 milijonov manj obiskovalcev kot predlanskim o istem času. To je vsekakor velika številka, ki da misliti vsem filmskim delavcem. Cene knjig v Italiji Povprečna cena italijanske knjige je 1100 lir. Precej visoka je, oa še vedno za več kot polovico nižja fcot povprečna Prix Renoudot, ki je v uteho onim, ki jih ni nagradila akademija Goncourt. Člani akademije Goncourt so pisatelji, v žiriji za nagrado Renoudot pa so nekateri najbolj znani francoski knjižni kritiki. Letošnjo nagrado Goncourt, po številu petdeseto, je prejel Pierr Gascare za knjigi »Živali* in »Čas mrtvih*. Nagrado Renoudot pa je prejela pisateljica Cecilija Berlin za psihološki roman »Poslednja nedolžnost*. Thomas Mann je odklonil Voltaire: »Romani i pripovijetke« Zagrebška založba »Kultura* je izdala v dveh knjigah vso Voltairovo pripovedno prozo, ki še kljubuje času. B. Saksida: Zgodba o morskem konjičku Primorska založba v Kopru je izdala B. Sakside slikanico pod naslovom »Zgodba o morskem konjičku*. Cicibane bodo slike živahnih barv nedvomno pritegnile in hkrati učile. Stanko Vraz: »Pjesnička dela« Po izdaji prvih dveh zvezkov. ki obsegala slovenske pesniške začetke silira Pisatelj Thomas M in. Kobetov na iz Slajeras, je izdala Jugoslovanska aka-grajenec, je odklonil va: do Vzhodne demiia konec preteklega lela prvo knii/jo Nemčije, naj sodeluje pri proslavi sto Vrazovih hrvaških poezij. Obsega prrd-petdcsetlelnice smrti nemškega filozofa vsem >Djulabije, Vrazove najboljše li-Gotfrida Uerderja o JVeimarju. Thomas rične pesmi. Iz filma »Kako sem odkril Ameriko« na. Ljudska univerza pa je orga- dijo scene, ki nas presenetijo nizirala tudi tečaje tujih jezikov, zaradi resnične umetniške do-francoščine, angleščine in nem- vršenosti in humane globine. Ca ščine, ki jih obiskujejo številni bi ostal film vseskozi na višini železarji in delavci ter uslužben- nekaterih prizorov — eden najet iz drugih podjetij in ustanov. močnejših je zadnji, ko ploveta Za strokovni dvig železarjev °ba »odkrivača Amerike« v stari v nemajhni meri skrbi Društvo barki čez ocean nazaj v Italijo bi lahko rekli, da je film »Kako sem odkril Ameriko« nadpovprečna in močno duhovita komedija ter ostra družbena satira. Vsekakor pa se bo vsakdo zabaval, ko bo skupaj s »Krištofom Kolumbom«, brezposelnim vojnim veteranom in Gaetanom, črnoborzijancem in postopačem, čez dobrih sto minut smeha odkril, da je za reveža enako slabo v Italiji kot v Ameriki, da ni nikjer »Indije Koromandije« in da jim je še najbližja domovina. V. T. inženirjev in tehnikov, ki organizira vsak teden predavanje o naši in svetovni industriji. Razpravljajo pa tudi o novih gospodarskih predpisih, uredbah in zakonih. Zuro '0 PREEE^Š »DELAVSKO ENOTNOST«, JO POSODI TUDI SVOJEMU TOVARIŠU! AMERIŠKI SINDIKATI SO SE ZACELI UPIRATI REPUBLIKANSKI VLADI Dve pomembni ostavki. — Protest zaradi ukinitve odseka za delo v finančnem ministrstvu. — Več upanja, da bodo ameriški sindikalni voditelji bolj odločno zastopali delavske interese Odnosi med amerižkimi sindikati in republikansko vlado se vse bolj zaostrujejo. Pred dnevi je visoki sindikalni odbornik Kongresa industrijskih organizacij Stanley Rutenberg odklonil imenovanje za člana v posvetovalnem svetu Uprave za finansiranje šele iz časopisov in da ga vlada sploh ni vprašala za mnenje. »In čeprav bi me vprašali,« je dejal Rutenberg, »tega imenovanja ne bi mogel sprejeti.« Te dni je tudi predsednik Ameriške federacije dela (AFL) podal ostavko na svoj položaj v posveto- poslovanja z inozemstvom. Izjavil je, valnem svetu iste uprave, da je v svojem imenovanju izvedel * Odnosi med vlado in sindikati pa INDIJSKI PREDSEDNIK NEHRU O JUZNOKOREJSKI VLADI Vlada nasilja grozi »C&s je že, da se veliki narodi za5no zanimati za ravnanje južnoko-rejske vlade«, je izjavil indijski predsednik Nehru na nedavnem velikem zborovanju v Nagpuru. Nehru je govoril o p>oro6ilu nevtralne komisije za premirje na Koreji, v katerem člani te komisije trde, da je južnokorejska vlada odgovorna za neuspeh pri »pojasnjevanju« ujetnikom. »Južnokorejska vlada«, je so se še bolj zaostrili, ko je vodstvo dejal Nehru »ravna neodgovorno in Kongresa industrijskih organizacij ljubi grožnje, ki nasprotujejo vsem sklenilo, da se ne bo več zavzemalo normalnim običajem v mednarodnih za kupovanje obveznic državnega po- , odnosih.« Obenem pa je Nehru izrazil sojila. Predsednik sindikata_ Walter i upanje, da bodo »ujetniško vpra- Takih prizorov je v Ameriki vedno več — McCarthp, znan ameriški nazadnjak, preganja napredno misleče Amerikance... — Shoiket ni hotel govoriti — Skliceval se je na zakon, ki dovoljuje obtožencu, da ne priča proti sebi — McCarthy je moral odnehati, zato pa je Shoiketa vrgel iz sodne dvorane SKUPŠČINA DEMOKRATIČNE FRONTE DELOVNEGA LJUDSTVA NA KOROŠKEM Pomembno sodelovanje Demokratična fronta delovnega ljudstva bo na bodočih občinskih volitvah na Koroškem nastopila skupno s Socialistično stranko Ob koncu minulega tedna je bila bližnjih občinskih volitvah na Koro- rt i i -». „ i... »» »» Ti r«T-v-, ; člrnrn n o c t/vr, i 11 icVn«n/\ v. n vctri i clrri šanje« na Koreji rešili, predno bo minil mesec dni. LABURISTI IN KITAJSKA Reuter in sekretar James Cary sta zahtevala, naj njuna imena izbrišejo iz liste osebnosti, ki lahko s svojim vplivom veliko prispevajo k hitrejši razprodaji obveznic državnega posojila. S tem ukrepom sta protestirala proti ukinitvi odseka za v finančnem ministrstvu. Vse to nam dokazuje, da so se odnosi me-d Eisenhowerjevo vlado in Sindikalni1 voditelji še^vedmo' zain^ Voditelj levega krila angleških laburistov se zavzema za trgovino »Primer demokratične ureditve" Članek libanonskega socialista Anoara Katiba v časopisu »Al Anba« Anoar Katib, eden izmed prvakov Katib zelo poudarja visoko 6ociat|' libanonske progresivne socialistične stično zavest jugoslovanskih drz**'' stranke, ki je pred nedavnim obiskal Ijanov in opisuje demokratično uro Jugoslavijo, je objavil v časopisu ditev v Jugoslaviji. »Noben odgovor^ »Al Anba« prvi članek o svojih vti- ni voditelj republike Jugoslavije u; sih iz naše domovine. Katib v tem ljudstvu vsiljen, niti imenovan z ae* članku poudarja, da predstavlja Ju- kretom. Izvolilo ga je ljudstvo sam* goslavija mlado in cvetočo deželo, v in ponosen je zaradi zaupanja, £ kateri »ljudje raznih narodnosti, jezi- mu ga je izkazalo. Ce je demokracij« kov in veroizpovedi sestavljajo enot- po svoji definiciji vladavina Ijuu-no fronto, ki se upira napadalnim stva, potem lahko rečemo, da je Ju' pritiskom iz Vzhoda in Zahoda.« goslavija primer demokratične ure-Med opisovanjem svojih vtisov ditve, da je dežela, katere izkušnje v sistemu upravljanja so lahko ogrom- „Kits s1 e ne morelo ladul i" s Kitajsko. — »Bolj ko bomo ovirali gospodarske stike, toliko bolj bo Kitajska navezana na Moskvo« Voditelj levega krila laburistične vajo, naj republikanska vladavina čim-prej ukine protidelavski Taft-Har-tleyjev zakon, toda bogataši-ministri o tem nočejo ničesar slišati. Medeni meseci med ameriško vla- 1 stranke Velike Britanije je objavil do in ameriškimi sindikati so minili, v »Indian Expressu« članek, v kate-Izbruhnil je spor, sicer še slaboten, rem trdi, da so vesti o naoredku an-toda vendarle poln nad, da bodo 1 gleškega gospodarstva neresnične, ameriški sindikati v bodoče znali bolj ! Nadalje pravi, da so britanski go-odločno zastopati delavske interese. 1 spodarstveniki čodalje bolj zaskrbijo- ČASOPIS LABURISTIČNE STRANKE ANGLIJE RAZKRIVA TAJNOSTI Moderno suženlsiim Evropejci imajo veliko zemlje v svojih rokah. — 6 °/o domačinov pismenih. — Le polovico otrok obiskuje šole. — Precejšen del narodnega dohodka Nyanse za vzdrževanje reda in zakonov Angleška vlada že dalj časa pri- j in zakonov potrošili 284 milijonov pravlja zakon za združitev Severne dinarjev. Za šolstvo pa so porabili in Južne Rodezije ter Nyanse v eno | 256 milijonov dinarjev, polovico otrok I nega pomena za ves svet.« »Ljudstvo, ki dela tako kakor Jtt; ' goslovansko«, zaključuje Katib svoj prvi članek, »ki ima toliko zaupanj« in toliko poleta na poti k napredku, je nedvomno sposobno premagati vse zapreko in prebroditi vse težave. To je ljudstvo, ki bo bogato uspevalo.« IZ TUNISA Smrtne obsodbe ni in nezadovoljni zaradi 'vepovedi? izvoza na Kitajskem. Bevan piše v Vojno sodišče v Tunisu je pred svojem članku: v dnevi obsodilo na smrt pet Tunizij- »Laburisti so se ze od nekdaj za- C6V< obtoženih, da so ubili advokata vzemah za priznanje JAitajske in Tajeba Gaševa. Od obtoženih je bi* sodijo, da je prepoved izvoza tistega na razpravi samo eden, štiri pa so blaga, ki ni strateške važnosti, zelo obsodili v odsotnosti. Tajeb Gasev škodljiva. Če Amerika misli, da lahko je bil eden izmed pristašev sedanjega zaduši Kitajsko, ki je velika država, kolonialnega režima v Tunisu, se zelo moti. Če bi Kitajsko prisilili, da se sama oskrbuje, ali pa da do- | •« železničarji stavkajo neje povezati z Moskvo. Obenem pa bi s tem Kitajsko prisilili, da bi Akcijski odbor tunizijskih Že- morala zmanjšati splošno potrošnjo, lezničarjev je razglasil 24-urno pro-s čimer bi pripomogli k strogi go- testno stavko. S to stavko hočejo spodarski centralizaciji, ki se je ta- tunizijski železničarji opozoriti vlako slabo izkazala v sovjetski zgodo- do, da mislijo resno, ko zahtevajo, vini in od katere ima škodo ves naj jih prenehajo odpuščati z delu svet.« in naj jim zvišajo mezde. Celovcu letna skupščina Demo- j škem nastopili skupno -_ e—i-iudct-trn -zn socialistično stranko. kratične fronte delovnega ljudstva za Slovensko Koroško. Med razpravo so tudi govorili o položaju Slovencev na Koroškem in obsodili nazadnjaško delovanje nekaterih klerikalnih in fašističnih skupin, ki razpihujejo nacionalno mržnjo, da bi sejale razdor med naprednim ljudstvom Koroške. Udeleženci skupščine so sklenili, da bodo še nadalje sodelovali s socialistično stranko — seveda po načelih enakopravnosti in medsebojnega spoštovanja nacionalnih pravic. Obenem pa so sklenili, da bodo na angleško kolonijo. Poglejmo za zastor teh naklepov, ki se jim upravičeno upirajo domačini — Afrikanci. »Tribuna«, časopis levega krila laburistične stranke, je v eni zadnjih številk razkril tajnosti siromašnih življenjskih razmer v angleški koloniji Nyansi. 138.000 Evropejcev iuia v tej koloniji v rokah 48 milijonov akrov zemlje. 1,960.000 Afrikancev pa ima samo 37 milijonov akrov zemlje. Delitev narodnega dohodka je tudi prikrojena temu razmerju. Od skupnega dohodka te kolonije, ki je lani avstrijsko I znašal 3 milijarde 800 milijonov di-I narjev, so samo za vzdrževanje reda skoraj ne obiskuje šol, le malenkosten del obiskuje srednje in strokovne šole. Samo 6 % domačinov je pismenih. Domačini živijo v pomanjkanju in zaostalosti. Toda bogatašem, ki krojijo njihovo usodo, je to še premalo. Še bolj jih hočejo zasužnjiti. Zato si tako prizadevajo združiti Nyanso z Rodezijama, da li dobili ceneno delovno silo za rodovitno rodezijsko zemljo*. Domačini-črnci se seveda tem ukrepom upirajo. Nič čudnega, saj se za združitvijo skriva nič več in nič manj kot moderno suženjstvo, pobarvano z demokratičnimi gesli. KRIZA V FRANCOSKI INFORMBIROJEVSKI STRANKI Brodolom frasictilali informbirolevcev Ali si poravnal naročnino? Stori to takoj! Informbirojevsko vodstvo je Izključilo iz partije voditelja partijske organizacije departmaja Nord. — Delavci zapuščajo informblrojevce in se pridružujejo socialistom. — »Komite za komunistično obnovo« poziva člane partije, naj obnove francosko komunistično stranko Francosko informbirojevsko stran, ko je znova zajel val krize. Pariški »Fig-aro« trdi, da je to le nadaljevanje krize, ki se je začela 1951. leta, ko je več deset tisoč članov zapustilo Informbirojevsko partijo. Takrat so BESEDA O ITALIJANSKI DEMOKRSCANSKI STRANKI Fašisti med demokristjani Voditelj italijanskih demokrščanskih sindikatov obsodil posamezne nazadnjaške skupine krščanske demokracije, ki snubijo fašiste Sekretar demokrščanske sindikalne organizacije Pastore je na tiskovni konferenci v Cataniji izjavil, da se pojavljajo v demokrščanski stranki posamezne nazadnjaške struje, ki se odkrito priklanjajo fašizmu. »Res še nismo pred ustanovitvijo fašističnega nacionalnega središča — je dejal Pastore — vendar obstajajo med demokristjani razni pogledi, ki nas silijo, da vse bolj mislimo na tisto nesrečno dobo.« Pastore je eden izmed vplivnih voditeljev demokrščanske levice, ki se zavzema za novo »socialno vlado«, v kateri bi sodelovale vse tiste stranke, ki še niso pozabile, da je blagostanje ljudstva njihova prvenstvena naloga. mnogi člani, ki so bili nezadovoljni z delom voditeljev, ostali v stranki in v njej ustanavljali »neodvisne skupine. Takšne skupine sta ustanavljala tudi voditelja informbirojevske stranke za departman Nord, Arthur Ramette in Louis Lambin, ki so ju pred nedavnim izključili iz partije. Med nasprotniki birokratskih _ voditeljev je tudi Marcel Servin, ki je bil do nedavnega voditelj kadrovske komisije Centralnega komiteja in o katerem je slišati glasove, da je padel v nemilost. V zadnjih dneh je veliko članov izstopilo iz informbirojevske stranke. Samo v kraju Lille-Roubaix-Tourcoi-na je oddalo knjižice 300 članov. Sko-ro vsi so pristopili k socialistični stranki. V občini Aniche pa je dobra polovica članov partije ustanovila neodvisno komunistično organizacijo. »Komite za komunistično obnovo«, v katerem so pristaši nekdanjega člana Centralnega komiteja francoske informbirojevske stranko Andreja Martyja, je izdal proglas, v katerem pravi, da so voditelja partijske organizacije v departmanu Nord izključili zato, ker sta se borila proti sovražnikom partije, ki so si osvojili vodstvo KP Francije. »Tudi nje so kakor Martyja, Tillona, Vuillemina, Colieja, Lavezzija in desetino drugih poizkušali uničiti nazadnjaški agentje, ki so se vrinili v vodstvo partije«, pravijo v proglasu in pozivajo člane partije, naj se zavzemajo za obnovo francoske komunistične stranke. Zločin v Maroku V začetku minulega tedna je neznan atentator streljal na voditelja maroške socialistične stranke Mohameda Kmaoja in ga nevarno ranil. Napadalec je pobegnil, voditelja maroških socialistov pa so odpeljali v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Maroški socialistični prvaki menijo, da je ta atentat eden izmed številnih zločinov, s katerimi hočejo kolonialne sile prisiliti ljudstvo Ma. roka k pokorščini. Glasilo sindikatov Slovenije. Izdaja Republiški svet Zveze sindikatov Slovenijo Ogovorni urednik; Roman Albreht. Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani. Naslov uredništva in uprave; Ljubljana. Čufarjev« ulica 1 — Dom sindikatov. Telefoni: uredništvo in uprava 23-031, uredništvo 22-538, uprava 20-910._ Poštni predal 284. Račun pri Mestni hranilnic' v Ljubljani 601-305-1-221. List izhaja vsak petek. Rokopisov ne vračamo-Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 120 din, polleltna 240 din, celoletna 480 din; posamezna številka 10 din. OKNO SVET RESNICA O INDOKINI ZAKAJ MOLČIŠ, JEAN? Zakaj molči odsluženi francoski vojak Jean, ki se je po petih letih vrnil iz Indokitajske v domovino uku. Ti kralji in cesarji so ukazovali svojim vladam in ministri pokrajinskim načelnikom. Ves državni aparat od najnižjega uradnička do kralja ali cesarja je lahko delal le to, kar je ukazal francoski visoki komisar, ki je imel v rokah vso politično, vojno in administrativno oblast. Indokitajce so torej uporabljali le kot nekakšno nacionalno kuliso, za katero bi radi skrili svojo kolonialno vladavino. In v tej »neodvisni« deželi je že drugo leto divjala vojna za neodvisnost. Jean spočetka ni mogel razumeti, odkod jemlje to obubožano ljudstvo toliko moči, da vzdrži vse te strahote, da je po vsem tem, kar je prestalo, tako junaško in uporno. A ko so mu pripovedovali o stoletnih bojih ljudstva Indokine za svobodo, o žrtvah, ki so padle za ta veliki cilj, o njihovi starodavni kulturi in ko je videl spomenike, ki so jih zgradili njihovi predniki in slišal, kako junaško so se v zadnji vojni upirali Japoncem, so se mu začele odpirati oči. Poslušal je legende o voditelju osvobodilnega gibanja Ho Si Minhu, človeku Jean se je vrnil iz Indokitajske. Pet let je minilo, odkar se je v mar-seilleskem pristanišču vkrcala na parnik njegova enota Tujske legije. Pet dolgih, krvavih let. Takrat je bil mlad, želian potovanja in bojev — a lačen. Vrnil se je, zopet je lačen in — star. Poseda z odsluženimi vojaki na mac-seilleski obali, nepremično zre v umazane valove in — molči. Znanci ga vprašujejo, kako je bilo tam, onkraj morja, v »deželi jutranje svežine«. A Jean molči. Le kadar ugleda novince Tujske legije, ki jih poši liajo francoski bogataši na Indokitaj-sko, se zdi, kot bi hotel nekaj povedati. A premaga se in besede mu zamro v grlu. Zakaj molčiš, Jean? Zakaj ne govoriš o letih, ki si jih preživel na Indo-kitajskem? Se sramuješ, Jean? * Ze dve leti je vihrala vojna vihra po indokitajskih vaseh in mestih, ko se je novinec Tujske legije, Francoz Jean, izkrcal v Hanoju. Videl je opu stošena polja, tisoče grobov in ožgane zidove nekdanjih domačij, ki so kot žive priče »civilizatorskega« poslanstva francoske kolonialne vojske strmeli v nebo. Videl je otroke, ki so umirali po cestah Hanoja. In mimo njih so hodile francoske in Bao Dajeve čete, požigat vasi upornega ljudstva. Jean je gledal in spoznaval resnico. Resnico o Indokitajski, o kateri v Franciji nočejo govoriti. Tista leta so v Jeanovi domovini ve- liko pisali o »neodvisnosti«, ki so jo likodušno poklonili« indokitajskim »velik državam: Vietnamu, Laosu in Kambodži Toda nikoli niso pozabili napisati, da morajo Francozi »varovati svoje gospodarske in politične koristi v teh deželah. »Neodvisnost« pa je bila takale: francoski visoki komisarji so ukazovali vietnamskemu cesarju Bao Daju, znanemu kvizlinškemu karieristu in nasilniku, laoškemu kralju Sisavana Vongu in kralju Kambodže Norodom Sihano- iz ljudstva, ki se je že od mladih nog bojeval proti kolonializmu. V Franciji ie postal član socialistične stranke in kmalu urejeval protikolonialno in socialistično usmerjeni časopis »Pari Weekly«. Potem se je dve leti bojeval v vrstah kitajske revolucionarne armade (od 1925 do 1927. leta), bil eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja v Siamu, 1930. leta pa se je vrnil v domovino in vse svoje delovanje posvetil osvoboditvi indokitajskega ljudstva Ko je francoska vlada v Vichyju, 1941. leta, prodala Indokitajske Japoncem, jc poklical judstvo k orožju. Iz majhne skupine partizanov je v nekaj letih zraslo mogočno osvobodilno gibanje, ki je zajelo vso Indokitajske. Po drugi svetovni vojni je ljudstvo Vietnama izvolilo Ho Ši Minha zft Predsednika vlade Demokratične republike in izgnalo cesarja Bao Daja. Francozi so osupnili, se jezili, vendar so bili preslabi, da bi napadli Vietnam. A svojemu kolonialnemu pohlepu se niso od- rekli. Najprej so s pomočjo fevdalcev utrdili svoj vpliv v Laosu in Kambodži (v teh deželah je bilo osvobodilno gibanje slabše razvito kot v Vietnamu) in ju prisilili, da sta vstopili v Francosko unijo kot »priključeni državi«. S tem so Vietnam popolnoma osamili. Revolucionarna vlada Vietnama pa je bila še vedno za Francijo trd oreh. Marca meseca 1946. leta so Francozi priznali Demokratično republiko Vietnam kot »samostojno državo z lastno vlado, vojsko in financami«, ki je kot sestavni del Indokitajske federacije članica Francoske unije. Vendar so v Franciji kljub temu kovali načrte, kako bi uničili vietnamsko neodvisnost. Pošiljali so v Indokino nove čete in ko so hoteli zavzeti Hanoi. važno strateško oporišče v delti Rdeče reke, jih je Ho Si Minh napadel. Vojna je znova zadivjala. Vietnamci so se junaško upirali, toda Francozi so bili močnejši. (Ho Si Minhova armada je imela takrat komaj 15.000 pušk.) Po nekaj mesecih se je demokratična armada umaknila v teže pristopne kraje. Medtem pa so Ho Si Minhovo vlado priznale — razen Francije — še mnoge druge države in med njimi tudi Jugoslavija. Ofenziva proti vietnamskemu osvobodilnemu gibanju je zajela tudi Laos in Kambodžo. Kazenske ekspedicije so morile in požigale. V laoškem glavnem mestu Imang Prabangu so v nekaj dneh pobili več tisoč delavcev in njihovih otrok. Indokitajci so pred Francozi bežali v sosedni Siam. v katerem imajo glavno besedo ameriški nazadnjaki Tam so jih (okrog 60.000) zaprli v koncentracijska taborišča, kjer jih mori lakota in nalezljive bolezni . . . Zakaj molčiš, Jean? Morda se spominjaš, kako je pri Hung Hoju napadla tvojo enoto skupina partizanov? Bežali ste in še med begom požgali nekaj vasi. Mlad si bil še takrat — novopečen vojaček in jo kal si, ko si gledal trupla otrok. Ce/. čas si tudi ti vzel nož v roke . . . Do smrti boš pomnil junaške in disciplinirane vojake, ki so pod rumeno zastavo in rdečo zvezdo na sredini umirali za srečo svoje domovine, svo jih otrok. Hoteli ste jih uničiti z grozodejstvi, a trpljenje jih je prekalilo Ne oni, vi ste omahovali. Koliko tvojih tovarišev je zbežalo k njim. Tudi tebe so klicali. Vsak večer so zavlekli pod vaše utrdbe zvočnike in vam go- vorili o svojem boju. Srce ti je velelo: pojdi; a bil si slabič. Zakaj nisi poslušal srca, Jean? Vzdrhtel si? Si se spomnil tistega junaškega odreda vietnamskih žena? Nekaj sto jih ie bilo, a vas več tisoč. In ko ste zaslišali njihov bojni krik, ste pustili vso opremo in zbežalh Vedeli ste, da napada teh žena nihče ne zadrži. Imenovali ste jih »Maščevalke«. Nekoč so tudi ta dekleta sanjala o srečnem življenju ob ljubljenem človeku — tako pač sanjajo vsa dekleta na svetu. In te matere so s srečnimi očmi spremljale prve korake svojh otrok, se veselile njihovih prvih besedi, delale zanje in trpele, ker so jih ljubile — tako, kot pač ljubijo svoje otroke vse matere na svetu. In prišli ste — vojaki francoskega imperija; materam pomorili otroke, dekleta posiljevali pred očmi njihovih naidražjih, prisilili ste jih, da so gledale svoje goreče domove. Odšle so v gozdove. In danes ... Ti veš, da niste niti ene ujeli. Zadnjo kroglo so prihranile zase ... Jean molči in ždi ob kalnih valovih, ki božajo marseillesko obalo ... Zakaj molčiš, Jean, odsluženi vojak Tujske legije? Se sramuješ tovarišev, s katerimi si preživel teh pet let? Z vseh vetrov so se zbrali, vojni zločinci in kriminalci, roparji, tatovi in kot bele vrane so bili med njimi pošteni ljudje. Bratil si se z nemškimi gestapovci, z italijanskimi, madžarskimi in drugimi fašisti, v mi-traljezki in minometalski četi tvojega regimenta pa je bilo celo 40 jugoslovanskih četnikov in ustašev, poklicnih ubijalcev. Tujska legija? Ne, skupina zločincev, s katerimi si hoče francoski kolonialni imperij podaljšati zadnje ure. Zato so vas bogataši cenili in vam dajali vse, od orožja do denarja in vojnih haremov, kjer ste ob izgubljenih Italijankah in Špankah pozabljali na zločine . . . Francoske vlade padajo, ker je gospodarstvo zavoženo in državna blagajna prazna, a za indokitajske vojno je vedno dovolj denarja. Tri in pol mi lijarde dolarjev je že veljala indo kitajska avantura francoske finance In 35.000 Francozov je že izgubilo življenje in polovico francoskih častnikov je našlo grob v »deželi jutranje sve-žine«. A bogataši si medtem polnijo žepe. Uredili !o tako, da velja indokitajski piaster na borzi 17 frankov, čeprav je vreden le 7 do 8 frankov. Špekulantje kih agresivnih sil? Indokitajsko ljud po 400 frankov kupovali dolarje, jih Indoki ........... • ini prodajali po 50 piastrov, katere pa so dobili v Franciji 850 frankov. Pri enem dolarju so torej zaslužili 450 frankov. Tako so v nekaj letih oškodovali Francijo za okrog 2000 milijard frankov V to denarno špekulacijo so zapletene mnoge visoke francoske osebnosti. Govori se celo o sinu dosedanjega predsednika republike — Paulu Auriolu in o šefu protokola francoske vlade. Javna tajnost pa je, da je vietnamski cesar Bao Daj »zaslužil« pri teh špekulacijah 10 milijard frankov. Celo konservativni francoski časopis »Le Monde« je moral 29. julija lanskega leta priznati: ». . . za neke francoske politične skupine je In-dokitajska osnovni izvor dobičkov in rent . . .« In te skupine se ukvarjajo še — z zločini. Letalo, v katerem se je vozil Rivet, visoki francoski uradnik v Vietnamu, iz Saigona v Pariz, se je med potjo zrušilo. Rivet je nosil s seboj dokumente o špekulacijah odgovornih francoskih državnikov. Na isti način «o ubili nekega novinarja, ki je preveč vedel. Jacques Despueeh, nekdanji uslužbenec urada za valute v Saigonu, ki je napisal knjigo o tej aferi, pa vsakodnevno dobiva grozilna pisma . . . Odsluženi francoski vojaki vedo, zakaj in za koga so sc vojskovali po In-dokitajskem. Govorili so jim o nekakšnem »komunizmu«, o kitajskih in sovjetskih četah, o obrambi svobodnega sveta. V Tndokini pa so spoznali, da temu ljudstvu ne preostane drugega, kot boriti se, boriti do konca, do zmage. Danes se res Ho ši Minhovi častniki šolajo na Kitajskem in Kitajci res pošiljajo čez mejo orožje. Toda vse do 1950. leta, ko se je na indokitajskih mejah pojavila Mao Ce Tungova armada, je bila Indokitajska osamljena. Nihče jim ni pomagal, pa so vseeno zmagovali. V Moskvi so takrat celo govorili o nekakšnih banditih. Šele ko se je Ho ši Minhovo gibanje uveljavilo v svetu, so ga kremeljski gospodje priznali in obenem hoteli izkoristiti za svoje zunanjepolitične načrte. Še danes v odnosih z Zahodom radi zaigrajo na viet- .. namsko karto. Po svetu veliko govore, drugih, vsa Indokitajska. . . da je osvobodilno gibanje Indokitajske Povej Jean, kako si preživel zadnjih podrejeno Moskvi in drugi zopet trde. pet let!? Povej resnico o Indokinil Na da mu komandujejo Kitajci. Toda ali more biti tako veličasten in junaški boj vsega ljudstva le orodje v rokah ne- stvo prav gotovo ne krvavi zato, da bi si zamenjalo jarem. Zakaj ne govoriš o vsem tem — Jean? Se spominjaš operacija »Adolf« (kako nas spominja to ime na Adolfa Hitlerja), s katero se je strinjalo tudi poveljstvo Atlantskega pakta. A Ho Si Minheve enote so se umaknile in osvobodile tretjino Laosa. Na osvobojenem ozemlju se je sestala »narodna skupščina laoškega ljudstva«, ki je izvolila princa Souphanoumonga za predsednika »ljudske laoške vlade«. Sestavili so program »neodvisnega Laosa«, v katerem se zavzemajo za svobodo, agrarno reformo, odpravo zaostalosti, obvezno šolanje, socialne dajatve, vlado ljudstva in tako dalje. Francozom so se začeli upirati celo najvišji fevdalni oblastniki, ki so se ustrašili, da bi jih ljudstvo s Francozi vred pognalo iz dežele. Zahtevali so »večjo neodvisnost«. Kralj Kambodže je celo napovedal »sveto vojno«, če Francozi ne bodo priznali neodvisnosti njegovi deželi. Francozi so svojim vazalom nekoliko popustili, medtem pa pripravljali novo ofenzivo proti Ho Ši Minhu, ki je v zadnjih mesecih minulega leta venomer predlagal, naj bi »indokitajsko vprašanje« rešili s pogajanji. Toda francoska ofenziva je propadla kakor vse prejšnje. Osvobodilna vojska je napredovala, zavzela mesto Thakhet na meji med Laosom in Siamom in presekala Indokitajsko na polovico. V Parizu je zavladala panika. V Ameriki mrzlično pripravljajo nove pošiljke orožja. Širijo se glasovi o »internacionalizaciji« indokitajskega spopada, s katero bi dobila Amerika več pravic v Indokini. (To si ameriški nazadnjaki že dolgo žele.) V Bao Dajevi vladi je prišlo do resne kolobocije, ki jo cesar rešuje s »čistko«. Delavci, kmetje in izobraženci pa zaupajo v Ho Ši Minhovo armado, jo radostno pozdravljajo in se ji pridružujejo. Pod rumeno zastavo z rdečo zvezdo na sredini danes ne stoji samo 12 milijonov ljudi z osvobojenega ozemlja, ki obdelujejo svoja polja,, se šolajo in sodelujejo v oblasti, ampak tudi milijoni Majhna indokitajska potnica gleda opustošeno deželo — Se nikdat ni videla drugačne — Z bratcem se vozi iz Saigona k obali — Nihče se ne briga za uboga otroka: v skupni nesreči so vsa srca otrdela pet let!? Pove] glas. da jo bodo vsi slišali. Te je morda sram? Zakaj molčiš, Jean?«