NASLOV VARNOST TISTEMU, KI DELA! stran 6 Leto XXXIV Št. 3 Murska Sobota, 28. januarja 1982 CENA 10 DIN VESTNIK DRSALIŠČE v MURSKI SOBOTI - Sekcija za drsanje pri ŠD Pomurje iz Murske Sobote je organizirala ureditev naravnega drsališča pri OŠ I. v Murski Soboti. Večina del je bila opravljena prostovoljno, razen zemeljskih, ki jih je opravilo podjetje Sobota. Prostovoljno delo pa sta opravili Elektro Murska Sobota in pTT Murska Sobota. Drsališče koristno rabi namenu, zlasti pa ga bodo lahko s pridom uporabljali otroci sedaj v zimskih počitnicah. Organizator je enkrat dnevno tudi poskrbel za topel čaj. Sekcija za drsanje pri ŠD Pomurje si skupaj z ZTKO Murska Sobota prizadeva, da bi za naslednjo zimsko sezono uredili ob drsališču robnike in skupaj z OŠ I. morda tudi ograjo. Tekst: F. M., foto: A. A. Dobro obiskani pogovori o uresničevanju kmetijskih zakonov Množica konkretnih predlogov V teh dneh so se sestali člani eJOv za kmetijstvo pri občinam konferencah SZDL, kjer se dogovorili o izvedbi raz-av na terenu. Gre za pregled . sničevanja določil tako no^0730'^ kmetijskih zako-v ' zakona o starostnem za-km°ranju kmetov, zakona o Hp^'^kih zemljiščih, zakona o • ovanju kmetijskih zemljišč dar2^Sedn'h' kmečkih gospo-sk» eV 'n zakona o preživnin- m varstvu kmetov. Hkrati pa teče beseda odlogu zakona o davkih zlasti so žive diskusije o določilih ki se nanašajo na davek od kmetijstva. PrvimS°b°ški občini so med 1 pripravili razgovore, prvi ianuaria stekli Oora^r8^^ In so jih doslej trtek 'h °krog 20. Danes, v češe v r । ianuarja> bo pogovor dern.^ -Cih, v petek v Ge-novjh lhAu soboto pa v Teša-dno h k lsk ie povsod izre-PH'mernX’ Pri Gradu so na va|Cev nssteh čez’100 obisko-kmetie । )e dokaz, da se sničev - ° zanimajo za ure-dajeinanje kmetijske zakonoma vn^3 0 Povezane ukrepe, ki oijo k dvigu kmetijske proizvodnje. V soboški občini bodo razprave sklenili okrog 5. februarja. V ljutomerski občini bodo imeli razprave o kmetijskih zakonih do 15. februarja. Pripravili jih bodo ne le v 12 večjih krajevnih središčih oziroma krajevnih skupnostih, afnpak tudi v štirih kmetijskih organizacijah združenega dela. Hkrati s pregledom posameznih pomembnejših določil kmetijskih zakonov bodo na praktičnih primerih skušali ugotoviti, kako je zakonodaja zaživela. Da se lahko tudi v tej občini z marsičem pohvalijo, ne dokazujejo le številna meliori-rana zemljišča, ampak tudi povečana kmetijska proizvodnja. To je dokaz, da je tudi v tej občini kmetijska zakonodaja pustila ugodne posledice. Iz radgonske občine poročajo, da bodo ponekod razprave o kmetijskih zakonih izvedli hkrati z zbori občanov. Na pogovorih sodelujejo (podobno kot v ostalih občinah) aktivisti SZDL in predstavniki kmetijskih organizacij, ki lahko dokaj konkretno odgovore na zastavljena vprašanja. Tudi tod posebej izpostavljajo obdela-nost kmetijskih zemljišč. Ugotavljajo namreč, da je na območju občine kakih 100 hektarjev slabo obdelanih površin zemlje. Zdajšnja zakonodaja tega problema ne zaostruje dovolj. Na seji sveta za kmetijstvo v Lendavi so izdelali konkreten program aktivnosti, ki se jih je treba lotiti, da bi kmetom in drugim zainteresiranim čim bolj realno prikazali stanje kmetijstva v tej občini, hkrati pa skušali ugotoviti pripombe na kmetijsko zakonodajo. Razprave, ki so jih že imeli, kažejo, da so nekateri člani v zakonu o preživninskem varstvu in zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč pretogi zato bodo ob koncu razprave ugotovitve strnili in jih posredovali občinski konferenci SZDL, ta pa republiški konferenci SZDL. Po vsem tem lahko sklenemo, da se kmetje zelo zanimajo za uresničevanje kmetijske zakonodaje in s tem za pogoje kmetovanja. Medtem so marsikatera porajajoča se vprašanja prav tako že razčiščena in tako lahko še naprej smelo zremo v kmetovo prihodnost. Š. SOBOČAN Složne je nad splete nalog Na nedavnem medregijskem posvetu v Radencih — o njem smo v prejšnji številki že poročali — ki gaje za predsednike in sekretarje občinskih sindikalnih svetov iz Pomurja in Podravja in člane republiških sindikalnih svetov iz Pomurja in Podravja in člane republiškega sveta ZSS pripravili medobčinski svet ZSS za Pomurje, so med drugim govorili o nekaterih letošnjih programskih nalogah, pripravah na bližnjo tretjo sindikalno konfefenco, akciji zaključnih računov in pripravah na delegatske volitve. Izkazalo sej e, da domala ni področja, kamor sindikati ne bodo posegli. Pa naj gre za ustalitvene napore kot skupni imenovalec vsem prizadevanjem, uveljavljanje družbenega sistema planiranja, uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela ter nagrajevanje kot še neporavnan dolg do druge sindikalne konference predlani, zagotavljanje ustrezne kadrovske politike, organizacijsko krepitev organov in organizacij sindikata, posebej osnovnih organizacij, sindikalnih skupin, pa tudi klubov samoupravljalcev, stalno izobraževanje in usposabljanje, mednarodno sodelovanje in ne nazadnje obveščanje zaposlenih. Za obe regiji — Pomurje in Podravje — pa so prav gotovo življenjskega pomena področja agroživilstva, gostinstva in turizma, integralnega transporta, drobnega gospodarstva in področje množične inovacijske in raziskovalne dejavnosti. Če naj bodo sindikati kos vsem tem in kot bomo videli še vrsti drugih nalog, jim bodo morale priskočiti na pomoč tudi vse druge družbenopolitične organizacije, torej ZK, SZDL in ZSM. Ker je posredi zajeten splet vprašanj, bo treba toliko večjo pozornost odmeriti časovni usklajenosti programov, saj so roki izredno kratki in je denimo potrebno že v tem mesecu sprejeti programe sindikalnih organizacij na vseh ravneh. Poleg že omenjenih pa kaže vanj — kot so se zavzeli razpravljale! — pogumneje zapisati, kje smo v resnici v sindikatih pri uveljavljanju kolektivnega dela in odgovornosti, kako bo z uresničevanjem družbenega dogovora o razporejanju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke in — če smo še določnejši — družbeno prehrano, organizirano športno in rekreativno dejavnostjo delavcev, cenovno politiko, da vsega niti ne naštevamo. Vendar je ponekod sindikat še prekratek, tako recimo v drobnem gospodarstvu. Samo podatki, daje v Mariboru od kakih tri tisoč delavcev pri zasebnikih vključena v sindikat dobra šestina, da jih je v Ptuju od približno 500 zaposlenih v obrti v sindikatu dobra tretjina in da v nobeni od pomurskih občin ni kaj prida bolje, kvečjemu slabše, so več kot zgovorni. Da se na področju zaposlovanja obeta generacijski-konflikt — po besedah člana predsedstva RS ZSS Srečka Mlinariča —je nemara res prehudo rečeno, a če dodamo, da so imeli v Mariboru konec leta 1980 1213 iskalcev zaposlitve, lani pa že blizu 1600 in da letos računajo, da jih bo najmanj dva tisoč, med njimi največ mladine s srednjo, višjo in viso-košolsko.izObrazbo, in da jih v Pomurju ta čas išče zaposlitev kakih 1600, je bojazen povsem utemeljena. Še bolj pa, če vemo, da ne premoremo točne evidence nad vsemi tistimi, ki v naši republiki (in regiji) opravljajo vsa mogoča honorarna, pogodbena in podobna dela. Tudi s počitniškimi skupnostmi v tem delu severovzhodne Slovenije nimajo najbolj srečne roke. Tako se denimo v Mariboru že pet let zaman trudijo, da bi jo ustanovili in ker sindikalnim aktivistom ne preostane' drugega, se morajo pač podati med zaposlene v organizacije združenega dela in jih malone prepričevati, naj vendarle združijo del sredstev iz regresa za letni dopust za izboljšanje počitniških zmogljivosti. Kot smo slišali’, bi se lahko — da bi jim seve šlo lažje od rok — pri tem zgledovali po delu počitniške skupnosti v Murski Soboti. V. pripravah na tretjo sindikalno konferenco so v obeh regijah — Pomurju in Podravju — opravili številne tematske razprave in posvete — naj omenimo samo zadnjega v Murski Soboti o ugotavljanju in zagotavljanju socialne varnosti kmetov, kjer so opozorili na cel kup odprtih vprašanj in dilem. Skupna bi jim nemara lahko bila ugotovitev, da se bo treba prej ali slej po organizacijah združenega dela in drugje dokopati do jasne socialne slike vsakega posameznika in se zlasti angažirati pri uresničevanju doloib osnutka novega zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zaposlenih. Še več, menili so, da bi razpravo o tem izjemno pomembnem dokumentu veljalo podaljšati, saj ni povsem uglašen z zakonom o združenem delu, vrh tega pa smo morali nanj tako ali tako čakati polnih sedem let. Glede tega, kako naj bi letos izpeljali akcijo zaključnih računov. le nekaj misli. Očitno je preveliko breme naloženo sindikatom, premalo pa občinskim izvršnim svetom in gospodarskim zbornicam. Delavce velja temeljito seznaniti z vsemi kazalci poslovanja, posebej, kako je z izvozom, naložbami in pomanjkanjem surovin in repromaterialov in za vsako ceno preseči politiko čakanja boljših poslovnih rezultatov in hkrati zakrivanja slabših po logiki poslovodnih struktur. Te namreč — kot je bilo dobesedno rečeno — v primerih, ko zaškriplje, najraje porečejo: ko bomo nekako izplavali — po načelu znajdi se, kakor veš in znaš — pa se bomo pogovarjali. Branko ZUNEC aktualno po svetu Nedavni sestanek ameriškega državnega sekretarja Alexandra Haiga in sovjetskega zunanjega ministra Andreja Gromika v Ženevi so ocenili kot »pogovor gluhih«. Haig je vztrajal na internacionalizaciji poljskega vprašanja, Gromiko je ponovil stališče ZSSR, da Poljska »ne more biti predmet razprav tretjih držav, vključno ZSSR in ZDA.« AVSTRIJSKE ZDRAHE Ko se je prejšnji teden s Poljske vrnil prelat Ungar, sicer predsednik avstrijske dobrodelne ustanove Chari-tas, ie zbranim novinarjem, žuleč svojo priljubljeno pipico. vrgel v obraz: »Niti polovica tistega, kar se piše o Poljski ni res!« Vsekakorje pri tem mislil na avstrijski tisk. Nobenih mučenj zapornikov, ki jih lahko vsi obiskujejo in jim tudi prinašajo hrano in obleke. »Paketi, ki prihajajo preko humanitarnih organizacij, so dostavljeni naslovnikom«, je dejal prelat Unger. »V Katovicah in tudi drugod ne zmrzujejo, dovolj je taksijev itd. Hudo je le zaradi čakanja v vrstah, ker manjka vsega: od hrane do pralnih praškov.« Kdor je zadnji mesec pozorno sledil dogajanjem na ekranu obeh programov avstrijske televizije, je tu in tam dobil vtis, kako so pripravljale! programa komaj čakali. da bi se zgodilo nekaj posebnega, če ne danes, pa pač jutri. In Unger, kije bil v podobni misiji kot na Poljskem tudi v San Salvadorju in še v nekaterih latinskoameriških deželah, najbrž ni nikakšen naivnež. Avstrijskim novinarjem je pač povedal, da pretiravajo. Avstrijski kancler Kreisky od časa do časa rad poskrbi za kakšno senzacijo. Ko je pred štirinajstimi dnevi govoril sedem tisočim aktivistom socialistične stranke, je trdil, da poljska Cerkev ni pozvana, da vodi delavce in da se o tem z njimi ni dovolj posvetovala. Zagorelo je kot smodnik: vodja opozicije Mock je začel zvoniti z naj večji m zvonom: »To je nezaslišano«, je dejal. Predstavnik dunajske nadškofije je izjavil, da so stališča Kreiskega »začudujoča«, namestnik nadškofa pa je kanclerja posredno vprašal: »Kdo pa je potem na Poljskem tisti, ki ima ta prave predloge za poljske delavce?« Kreisky je potem, ko bi moral čez nekaj dni odgovarjati na vprašanja novinarjev, nenadoma zbolel za gripo. Na tiskovni konferenci ga je zamenjal sekretar socialistične stranke Fischer, ki je nekajkrat poudaril, da ima kancler vso pravico podati takšno oceno, da pa se s tem sedaj dobri odnosi med vladajočo stranko in Cerkvijo ne smejo poslabšati. Neuvrščeni pred Bagdadom Seznam mednarodnih sporov je ob poljskih dogodkih dobil predvsem ideološki pečat. Nedavni veto ZDA na resolucijo varnostnega sveta glede Golanske planote je ameriški pritisk na stališče Sovjetske zveze glede Poljske. In v vsem tem so »argumenti« sile, ki kaže tisočero svojih obrazov po vsem svetu: »samo močna Amerika lahko zagotovi mir« in »samo močna Sovjetska zveza lahko zagotovi mir.« "V takšnem mednarodnem vzdušju potekajo priprave na sedmo srečanje neuvrščenih v Bagdadu. Temu primerna je tudi naša diplomatska akti- APRILA BO SPET VROČE? Ali bo Izrael zares napadel sirske raketne baterije v libanonski dolini Beka in palestinske položaje na jugu Libanona? V Bejrutu vsi trdijo, da bo in daje napad neizogiben. Politiki, govorniki in uvodničarji sleherni dan začenjajo z isto temo, istimi besedami: »Do 25. aprila bo Izrael napadel...« V Bejrutu so objavili načrt s šifro »Liva«, ki naj bi se uresničil, kot piše levičarski »As Safir«, natanko v dveh mesecih. Po tem vojnem scenariju bbdo Izraelci napadli glavne postojanke Palestincev in libanonskih levičarjev in hkrati poskušali uničiti sirske raketne baterije. Glavni tarči bosta južni obalni mesti Sidon in Tir. Po nekem drugem načrtu pa ni izključena možnost, da bi napadli zahodni Bejrut ob podpori libanonskih desničarjev z vzhodne strani črte, ki deli mesto. Voditelj palestinske revolucije Jaser Arafat je v Bejrutu, komentiral pravkaršnji obisk ameriškega zunanjega ministra Alexandra Haiga v Izraelu, rekoč, da je bil namen Haigovih pogovorov s premierom Beginom »izdelati načrt o izraelski vojaški intervenciji v južnem Libanonu«. Težko da so imeli Izraelci kdaj boljšo priliko za nove premike čet proti Arabcem. Po 25. aprilu pa te prilike nemara ne bo več, saj bodo Izraelci z utr ” om s Sinaja izgubili glavni adut in možnost za izsiljevanje svojega bivšega sovražnika. Palestinski predstavniki v Bejrutu pravijo, da ima Izrael, gledano z vojaškega vidika, popolnoma proste roke. Ni se mu bati egiptovskih armad, ni se mu bati Iraka, ki je zapleten v vojno, Jordanija je ranljiva in zadržana, in tako izraelski vojni mehanizem pravzaprav nima nasprotnika na bojišču v Liba- nonu. Edino, kar bi lahko ustavilo Izraelce, je gotovost, da bo moral agresijd drago plačati z življenji židovskih vojakov. Izraelci niso pripravljeni tolči se v boju na nož za vsako hišo ali bunker, pravijo palestinski predstavniki. »Naši borci na jugu pa se nikakor ne bbdo vdali in se bodo, če bo treba, bojevali do zadnjega. In Izraelci so to že izkusili.« V starem križarskem gradu Bofor, enem najmočnejših palestinskih oporišč, posadka skoraj nikoli ne šteje več kot kakih dvajset borcev. Izraelci to vedo, pa vendar jim nikoli ni uspelo zavzeti te trdnjave. Izraelu preostane preizkušena varianta bliskovitega napada iz zraka, močnega bombardiranja, kot je bilo julijsko bombardiranje Bejruta, in diverzije posebnih enot komandosov. vnost: Stambolič v Iraku, Djuranovič v Alžiru, Vrhovec v Angoli, Madagaskarju, Mozambiku in Keniji, obisk pakistanskega predsednika Zia ul Haka v Beogradu. V začetku aprila se bo v Kuvajtu sestal koordinacijski biro neuvrščenih. Tako blokovske kot tudi druge ocene sedanjih razmer v svetu so si enake v trditvi, da smo priča najbolj zapletenemu mednarodnemu položaju po drugi svetovni vojni, le ocene, kako iz te krize, so si različne. Neuvrščene dežele sveta so se vedno in dosledno zavzemale za »dialog brez smodnika«, za upoštevanje argumen tov, ki jim niso podlaga sila in vojaška kakor tudi ekonomska moč posameznih dežel. Glede na to bo bližajoči se sestanek neuvrščenih v iraškem Bagdadu velikega pomena za popuščanje mednarodne napetosti in za ponovno vzpostavitev normalnejših odnosov povsod tam kjer danes govorita orožje ali sila oziroma boj velesil za zagotovitev prestiža in vplivnih območij. Jugoslavija, sledeč načelom neuvrščenosti, si zato prizadeva, da bi bagdadski sestanek ponovno potrdil voljoljudstev tega sveta po mirnem razreševanju vseh odprtih vprašanj, ki vznemirjajo ta planet. »Mislim, da je za človeka vredno živeti le, če ustvarja. S tem izrazom ne gre razumeti velikih reči. Človek je vreden toliko, kolikor je s svojo ustvarjalno dejavnostjo, kjerkoli in , na kakršenkoli način, dal generaciji, ki ji pripada. Ustvarjanje pa je boj, boj V-malem in velikem, boj z materijo, boj v družbenih odnosih, boj z zaostalo miselnostjo. Vse življenje, ki smo ga preživeli, je polno takšnega boja, vsak pa je dal od sebe tisto, kar je mogel dati. V resnici si ne morem predstavljati, da bi drugače živel« — Edvard Kardelj-Krištof. Včeraj je minilo 72 let odkar se je v delavski družini v Ljubljani rodil Edvard Kardelj, veliki borec za novo Jugoslavijo, njeno samoupravno socialistično družbo. Učinki in skrivnosti sodobne tehnologije Zadnje čase lahko veliko slišimo ali beremo o ameriških trgovinskih sankcijah proti Sovjetski zvezi, povezanih tudi s prepovedjo izvoza sodobne tehnologije v SZ. Ameriško ministrstvo za trgovino je prepovedalo sodelovanje pri gradnji plinovoda Sibirija — Zahodna Evropa in to z motivacijo »da takšno sodelovanje krepi sovjetsko vojaško moč.« Podobne zahteve postavljajo ZDA tudi pred svoje evropske zaveznike in pred Japonsko. V časopisu »Krasnaja zvezda« je pred letom dni sovjetski generalpolkovnik Anato-Ij Rjakov, komandant vojnega področja na Daljnjem vzhodu zapisal, da sovjetske enote niso dovolj usposobljene za bojevanje ponoči, ker jim primanjkujejo posebne naprave z infrardečimi žarki za nočno kontrolo. Sestavne dele za te naprave in tudi nekatere druge elektronske aparature pa naj bi — kakor trdijo v ZDA — sovjeti kupovali na Zahodu. Daniel Graham, upokojeni generalmajor ameriške obveščevalne službe trdi, da se je sovjetska industrijska in vojaška moč povečala prav zaradi trgovanja z Zahodom, odkoder je SZ kupovala in kopirala sodobno tehnologi jo, od preciznih brusilnih strojev in instrumentov, kemičnih tovarn, tekočih trakov, računalnikov do elektronskih naprav. V zadnjih desetih letih je znašala ta kupčija preko dve milijardi dolarjev. Ameriški general trdi, da so -ZDA s prodajo preciznih- brusilnih strojev Sovjetski zvezi omogočili proizvodnjo raket z več glavami. Američdni so zamerili A vstrijcem, ker so SZ prodali specialno napravo za izdelavo preciznih topovskih cevi. Japonska firma »Hitachi« že nekaj časa čaka na privolitev koordinacijskega komiteja za kontrolo izvoza pri EG S za prodajo svojih računalnikov tipa M-180 Kitajski in morda tudi SZ. Kitajci so naročili te računalnike za potrebe pekinške univerze. Dva računalnika velike zmogljivosti in 17 računalnikov srednje kapacitete so že dobili. Z nadaljnjimi pošiljkami se je zaradi ameriškega protesta zataknilo. Japonci so SZ pošiljali tudi -specialne cevi za naftovode, ki naj bi jih po mnenju Američanov v Sovjetski zvezi uporabljali za posebne vojne naftovode. Prevladuje mnenje, da so takšne trditve pretirane. Težko je sicer ločiti civilno od vojne tehnologije. Morda je razvoj sovjetske tehnologije počasnejši od ameriške, vendar poznavalci trdijo, da so teoretične raziskave v Sovjetski zvezi tik za ameriškimi. Čeprav še vedno uvažajo posamezne vrste. zahodne tehnologije, razvija SZ strateško najpomembnejšo tehnologijo sama. Na Zahodu pravijo, da bodo do leta 1990 sovjeti vojno tehniko razvili nad zahodno. Seveda so lahko takšne trditve tudi odraz določenih političnih manevrov. Na veliki razstavi letalske in vsemirske tehnike »Pariz -79« so se sovjeti dogovarjali s Francozi o nakupu posebnih letalskih naprav, prikazali pa so tudi nekatere vrhunske rešitve letalske tehnologije. Izkazalo se je, da so sovjetska letala grajena na izkušnjah in po načrtih z Zahoda, vendar boljše. , , „ Tovorno letalo 11-86pa pomeni izreden korak v sovjetski letalski tehnologiji. V ZDA vodijo v raziskavah glede uporabe novih materialov za gradnjo letal, v SZ pa si prizadevajo, da bi Američane dohiteli. Ko je 6: septembra sovjetski poročnik Viktor Ivanovič Belenko s svojim vojaškim letalom Mig-25 pristal na japonskem letališču Hakodate so japonski in ameriški strokovnjaki podrobno pregledali in proučili to letalo in zijali od začudenja. Takrat najbolj nepoznano in zanimivo letalo je bilo narejeno iz jekla. Letalo je bilo izdelano precej površno, elektronske naprave skromne. Na letalu ni bilo sledu titana, čeprav so bili sovjeti v tem pogledu takrat daleč pred Američani. Stro kovnjaki so se prepričali, daje Mig-25 bolj primitiven kot so si predstavljali. Bili so nekoliko »razočarani,« ker so prav zaradi tega sovjetskega letala dignili veliko prahu v zvezi s prepočasnim razvojem ameriškega lovca F-15 »Eagle«, s katerim naj bi preprečili sovjetske vohunske polete nad ZR Nemčijo, Dansko, Francijo in Norveško. Protiletalska obramba omenjenih držav tisti čas ni bila kos sovjetskim vohunskim letalom. Vendar so zapadnjaki kasneje svoje ocene o Migu nekoliko popravili, sajje bilo očitno, da leti to letalo najhitreje in da lahko ponese največ tovora, poleg tega pa je njegova izdelava izredno poceni. Analitiki ameriške obveščevalne službe pa so se ob omenjenem letalu Mig-25, .ki je pristalo na Japonskem zamislili, ali morda ne gre za nekakšnega Trojanskega konja, namerno posredovano slabše letalo, da bi se v ZDA napačno prepričali o svoji tehnološki premoči. Tako so si zastavili vprašanje: če tako dobro leti to čudo iz jekla, kako dobro šele letijo sovjetska letala, izdelana iz titana in drugih materialov. Ameriški generali so se jezili nad tovarnarji, ki zaradi pohlepa po dolarjih prodajajo sovjetom najsodobnejšo tehnologijo. Zato je vojno ministrstvo že pred leti zahtevalo prepoved izvoza tehnologije, vendar brez uspeha. K tej zahtevi o prepovedi izvoza v SZ so dodali tudi izjavo Donalda Bartona, vodje vojna-eko-nomskega oddelka CIA, ki je že dve leti pred tem izjavil, da je ZSSR v zadnjih devetih letih porabila v vojne namene 300 milijard dolarjev več kot ZDA. Glede na vse to, ameriška zahteva po prepovedi izvoza tehnologije v vojno-strateškem smislu ni nobeno presenečenje. Dve zadevi pa ob tem A meričane še vendarle skrbita. Kako se bo ob tej prepovedi obnašala- Francija, ki ima močnorazvitotrgovinoz Vzhodom, in' kako »potešiti« lastno proizvodnjo, ki je lah--ko uspešna le. če prodaja, prodaja. STRAN 2 VESTNIK, 28. JANUARJA 19®2 aktualno doma ogledalo tedna Naša koruza v dvajsetih državah | POSTAJAMO I । REKORDERJI । Menda ni republike in pokrajine v Jugoslaviji, ki ne bi g ugotavljala zaprepaščujočih podatkov v zvezi s pozidava-Injem ali drugačnim uničevanjem obdelovalne zemlje. Pred m kratkim so si postregli s temi podatki tudi Hrvati. Kaj ugotavljajo? Nekaj čez 18 milijonov parcel so »našteli« v g republiki. V lastništvo nekega kombinata so prenesli pa-Ircelo, ki je merila vsega 3 (tri) kvadratne metre! Pravijo, da m to ni osamljen primer. V neki vasi ugotavljajo, da je pet- g hektarsko posestvo razdeljeno v 63 parcelic. Na območju g križevskega katastrskega urada imajo povprečno trideset I parcel na gospodarstvo. Kaj to pomeni za naše ambicije za povečevanje pro- B izvodnje hrane, so se ob tem vprašali in ugotovili, da so B gradnje zasebnih hiš, tovarn, cest itd. »požrle« v zadnjih I Petnajstih letih nič manj kot 115 tisoč hektarov obdelo- valne zemlje, skoraj nič pa niso ukrepali, da bi to zemljo g nadomestili z drugimi zemljišči, ki bi jih bilo treba osušiti I in podobno. IV Evropi nam še vedno zavidajo, da imamo veliko naravnih bogastev. Kako dolgo še, če se bo z zemljo B dogajalo še naprej tako kot doslej. Ali ne bomo po takšni B Poti, kot je hodimo doslej, prišli v »svetovno knjigo re- kordov«? I V sosednji republiki si zato sedaj razbijajo glave, kako I " bi do leta 1985 komasirali okoli 200 tisoč hektarov zemlje. B Računajo, da bosta k temu veliko pripomogla že dolgo I pričakovani zakon o kmetijskem zemljišču in zakon o g dedovanju. Pravijo, da je skrajni čas nekaj storiti, če B hočemo, da bomo zadovoljili rastoče potrebe po hrani B * doma, in če bomo prihodnja leta veliko več hrane kot doslej tudi izvažali. . B Pridelovanje hrane in bolje organizirana kmetijska pridelava ne smeta biti le skrb kmetovalcev, temveč vseh delovnih ljudi in občanov. Zato bi morali za uresničevanje zastavljenih ciljev v kmetijski pridelavi in za dolgoročnejše zagotavljanje boljše oskrbe slovenskega trga s kmetijskimi pridelki tudi vsi zagotavljati denar za intervencije v pridelavo hrane, so med drugim poudarili na seji odbora za agrarno politiko pri zboru združenega dela slovenske skupščine. Obravnavali so namreč predlog zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko pridelavo ter predlog zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v pridelavo hrane v obdobju 1982-1985. O obeh predlogih bodo že prihodnji teden razpravljali tudi dele- 1983: manjša naložbena vnema . V prvem tromesečju letos bi morate naše rafinerije dobiti mesečno po milijon 250 tisoč ton surove nafte, od tega po 900 ton iz uvoza. Doslej so iz uvoza dobile 350 tisoč ton, pričakujejo pa še dodatnih 120 do 130 tisoč ton. Odprto je »prašanje, kako to nafto plačati, kot piše Privredni pregled, S®J ni zadovoljivega priliva deviznih sredstev. Zemeljski plin iz Alžirije Roleg zemeljskega plina, ki °? Slovenija dobiva iz Sovjet-Ke zveze — okoli 750 milijo-,Ov kubičnih metrov letno — 9 Po sedanjih načrtih prihajal ~,9t zemeljski plin iz Alžirije. Paj bi se zgodilo v treh ali 'r'h Menijo, da bo Ju-A,v.aXOa vsako leto uvažala iz fn^r9e milijardo in pol kubi-bi J,.metrov Ptina> od tega pa 0Ven9a prevzemala okoli p milijonov. ., »n bo pritekal po podzem-gj ...Plinovodih od Alžirije do No Je> nato pa prek Italije do Gorice. Glede na kapaci-Juo ’Pijanskega plinovoda bo iz v Prv'h l^ih dobila Sin zifije okoli 350 milijonov, m..y.enija pa od tega okoli 50 na ’ionov kubičnih metrov pli-7jq laynj problem je v tem, da zem ^'ijonov kubičnih metrov S1 eIjskega plina, kolikor ga Sovi«1?3 letno Pojema iz Po^^e zveze, ne zadošča , ieta j^3 Za ta pUn pa velja do računi tega v Sloveniji n.a iekai plina iz z r . , vrtin. Že lani so začeli kjer so vrtali k° tri tls°č metrov globo-strovlaf -pa ie P° mnenju prem ^H^kov še zmeraj vo n/°’ da bi lahko zaneslji-Čipe n?t0Vili’ kolikšne so koli-da h )ln^ Vendar pa menijo, dobiH °, ze. letos iz Petišovcev Čnih 0,°^°'' 10 milijonov kubi-da h/Ov Plina, karpomeni, načrpaj % v . Sloveniji letno metro, , milijonov kubičnih e; v Plina. getske pa v slovenskem ener-Plina .S1.stemu znaša poraba celotnB aaJ le m odstotkov Porabe, čez tri leta pa naj bi znašala 17 odstotkov in se tako približala deležu električne energije v skupni energetski porabi. Ob koncu tega srednjeročnega obdobja bo njegova poraba predvidoma porasla za 28 odstotkov. zmanjšali fluktuacijo rudarjev v rudniku Rembas, ni bilo dovolj zgolj 50-odstotnp povečanje osebnih dohodkov rudarjev, ampak so morali poskrbeti tudi za zaposlitev žen rudarjev, ki jim je težko jamsko delo že načelo zdravje. Zato bo beograjska konfekcija Beko v Resavici zgradila svoj obrat, v katerem bodo zaposlili okrog 300 delavcev, od tega 90 odstotkov žensk. BEOGRAD — Jugoslovansko gospodarstvo je lam iz- Od naložb, ki naj bi jih uresničili letos, pričakujemo, da bodo odpravile precej gospodarskih težav in da delovnim organizacijam ne bo več treba v tolikšni meri kot doslej tekati za reprodukcijskimi materiali. Pričakujemo lahko, če bo vse gladko teklo, da bo letos končanih 190 od skupno 359 večjih objektov, ki jih nameravamo zgraditi do 1985. leta. Takšnega investicijskega zalogaja si naše gospodarstvo pred tekočini srednjeročnim obdobjem še ni privoščilo. Število objektov (29.000), zapisanih v načrte tekočega petletja, so pozneje sicer zmanjšali za 12 odstotkov, vendar je predračunska vrednost objektov, ki jih zdaj gradimo, še precej visoka — 1.400 milijard dinarjev. Skupne naložbe so si torej »odrezale« tri četrtine lani ustvarjenega družbenega proizvoda. Takšno breme pa težko nosijo tudi močnejša gospodarstva, kot je naše. V načrte smo zapisali, da gre posebna pozornost gradnji objektov, ki bodo prispevali k povečanju izvoza, ki bodo zagotavljali surovine in repromateriale ter tudi več delovnih mest. Takšnih, »težjih« investicij, katerih predračunska vrednost presega pol milijarde dinarjev, je — kot je zapisano v analizi zveznega zavoda za družbeno planiranje — natanko 359. Večino naj bi jih uresničili že letos, ko bi »pospravili« 190 gradbišč. Na vseh teh objekti je opravljenih že tri četrtine gradbenih del, njihova predračunska vrednost pa je 307 milijard dinarjev. V letu 1983 naj bi naložbena vnema popustila, zgradili naj bi še 69 objektov. gati skupščinskih zborov. Že decembrska razprava o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane v delegatski skupščini je namreč pokazala, da tako zakonsko ureditev za zagotavljanje in usmerjanje denarja v kmetijsko pridelavo potrebujemo, saj dosedanji način samoupravnega sporazumevanja ni prinesel želje-nih rezultatov. Žaradijasnejše opredelitve predlaganih rešitev, zlasti pa, da bi zagotovili .učinkovitejše izvajanje zastavljenih načrtov (s konkretnimi opredelitvami, nalog družbenopolitičnih skupnosti), so tako iz enega predloga novih zakonskih opredelitev izdelali dva. S predlogom zakona o'intervencijah za pridelavo hrane do leta 1985 skušajo pospešiti tekočo kmetijsko pridelavo tako, da bi denar zanjo prispevali vsi delovni ljudje iz osebnih dohodkov. Denar bi se stekal v posebne sklade, in ne več v proračune družbenopolitične skupnosti. Po drugem predlaganem zakonu pa bi zbirali denar za usposabljanje zemljišč za družbeno organizirano kmetijsko pridelavo1 (melioracije, komasacije itd.) iz dohodka delovnih organizacij, tozdov, kmetijskih zadrug, organizacij kooperantov in tozdov pa tudi iz dohodka obrtnikov. Denar za dolgoročenjši razvoj družbeno organizirane kmetijske pridelave, torej za naložbe v zemljo, bi se zbiral pri zvezi vodnih skupnosti Slovenije pa bi ga skupni upravni organ, sestavljen iz delegatov zveze vodnih skupnosti, zveze kmetijsko zemljiških skupnosti in kmetijsko živilske razvojne skupnosti. Na seji zbora so se z obema prelaganima zakonoma strinjali, saj je, kot so menili, le s skupnim zagotavljanjem in usmerjanjem denarja za kratkoročne in dolgoročne rešitve v pridelavi hrane pričakovati, da bo Slovenija dosegla načrtovane cilje. Vsi denar za več hrane Spomladi bodo s semensko koruzo, ki so jo s križanjem več vrst vzgojili naši strokovnjaki v Zemun-Polju, Osijeku, Zagrebu in v Novem Sadu, posejali približno 2,5 milijona hektarov njiv. Z jugoslovansko hibridno koruzo bo skupaj posejanih okoli 4,5 milijona hektarov. Letos bodo iz-.vozili približno 30.000 ton, največ hibridov inštituta za koruzo v Zemun-Polju. zmanjšal število zaposlenih v republiški upravi. BEOGRAD — Po podatkih Narodne banke Jugoslavije smo lani s turizmom zaslužili 1,4 milijarde dolarjev, oziroma za okoli 300 milijonov več kot predlani. Računajo, da je poleg tega mimo bančne evidence šlo v zasebne žepe še od 500 do 600 milijonov dolarjev. telegam' vozilo v države v razvoju za okoli 2 milijardi dolarjev blaga, to pa je v primerjavi z letom 1980 za 35 odstotkov več. BEOGRAD — S posebno uredbo zveznega izvršnega sveta je določeno, da morajo odslej vse trgovine odkupovati steklenice ter jih enkrat mesečno odpošiljati proizvajalcem olja in različnih pijač. Izračunali so, da bomo tako letno privarčevali skoraj deset milijard dinarjev. LJUBLJANA — Izvršni svet skupščine SR Slovenije seje odločil, da bo za 8 odstotkov jardi 370 milijonov dolarjev. To je približno 20 odstotkov več kot lani. BEOGRAD — Podpisan je protokol, po katerem bodo naši izvozniki izvozili v Grčijo do julija 5800 ton juneti-ne v znesku 15,5 milijona dolarjev, od Grčije pa bomo kupili za 5,6 milijona dolarjev limon in pomaranč. SOMBOR — Tu se pripravljajo na uvedbo avtomobilov, ki jih bodo poganjali elektromotorji. Najprej bodo s takšnimi avtomobili razvažali kruh in drugo prehrano ter pošto. Zbrali bodo okoli 40 milijonov dolarjev deviz. Naša koruza je po kakovosti in rodvitnosti zelo iskana na svetovnem trguje opozoril direktor inštituta dr. Vladimir Trifunovič. V zahodni Gruziji so posejali hibride iz Zemun-Polja in pridelali približno 25 ton koruze na hektar, jugoslovanski rekord pri pridelavi koruznega hibrida SK 704, posejanega v Piperovu v Strumiei. pa je približno 19 ton. Koruzo iz Zemun-Polja sejejo v kakih 20 državah po svetu: v Afriki. Aziji, Južni Ameriki in v Evropi. Poleg visoko donosnih poznih hibridov je zadnja leta vse bolj iskano seme, ki dozori v sto dneh in prinese povprečno 7 ton pridelka na hektar. Zgodnji hibridi so zelo iskani na sev.eru Evrope. Sodeč po zanimanju za naše hibride, bi lahko dejali, da bi bilo mogoče izvoziti dvakrat več. Toda zanimanje za pridelavo semenske koruze iz leta v leto upada in blaga za izvoz ni dovolj. Zato je v največji meri kriva neustrezna cena, ki se je sicer zviševala, vendar ne dovolj, da bi ujela korak s ceno merkantilne ko-ruze in povečanjem pridelovalnih stroškov. Pred petnajstimi leti je bila semenska koruza dvajsetkrat dražja od merkantilne. Dokler semenska koruza ne bo v ustreznem sorazmerju dražja od merkantilne, je pričakovati. da se bomo iz izvoznikov. danes med največjimi na svetu, spremenili v kupce. To potrjuje tudi podatek, daje izvoz zadnja leta obtičal in celo zaostal. Medtem ko smo leta 1978 v tujino prodali rekordnih 82.000 ton v vrednosti 75. milijonov dolarjev, smo lani prodali 30.000 ton koruze manj. DEETATIZACIJA Z BESEDAMI? Minula razprava v CK ZK Srbije, o kateri ste v glavnem sproti obveščani, je zastavila globlje vprašanje: ali se gremo deetatizacijo le z besedami? Glasilo srbske mladine je zastavilo besedo o tem takole: »Neki tuji novinarje opazil, da Jugoslavija nima večstrankarskega sistema, ima pa tisk.« Za ene je bilo tridnevno zasedanje CK dokaz, da so »spregovorili načelno in komunistično«, za druge celo tudi tu ni bilo »prave možnosti za enak dialog«. Toda tisk ni toliko pomemben, pa tudi razne formulacije v govorih ne, temveč dejstva. Njih pa bomo bistveno razumeli šele tedaj, ko razjasnimo naravo družbenih odnosov. Ob resnici, da moraš brati vse republiške časnike, če hočeš vedeti, kaj se pravzaprav dogaja v deželi, je časnikar prej omenjenega mladinskega glasila ugotovil, da moraš brati časnike pokrajin in republike Srbije, če hočeš vedeti, kaj se pravzaprav dogaja v SR Srbiji. Kaj pa to pomeni? »Letos bo minilo točno desetletje, odkar je Pismo poudarilo — kot bistvo razvoja naše revolucije — vprašanje, ali bo delavski razred zagospodaril s celotno družbeno reprodukcijo in zagotovil odločilno vlogo v političnem in družbenem odločanju,« se spominja ta časnikar in ugotavlja: »Na najvišjih mestih zdaj ocenjujejo, da narašča vloga države, ne pa vloga združenega dela — v ekonomskih odločitvah.« »To deluje čudno.« razmišlja. »Zveza komunistov je povzročila v družbi ogromne spremembe, ko pa te pustijo korenine v delavskem razredu — pobudnik včasih kot vkopan obstane, kot da ne verjame v uspeh idej, ki jih je vkoreninil v ljudeh kot novo stvarnost očlovečenja družbenih odnosov,« razmišlja ta časnikar. »Tako je tudi z deetatizacijo,« si razlaga potem. »Od prvih začetkov samoupravljanja sem je vseskozi na dnevnem redu avantgarde večna tema — odnos Zveze komunistov in države, politične oblasti.« Pismo IZ BEOGRADA Država pa ni samo federacija. Obstajajo tudi občinske in tovarniške »države«, modruje časnikar ob razpravljanju o državnosti republike in pokrajin v njej: »Razprava se je zaostrovala vselej, kadar je avantgarda začutila, da se generalna strategija ,vse manj rima z vsakdanjostjo’, ko se je država spreminjala v glavni vzvod, ki se je premikal tja, kamor mu je strategija »ukazala« — umikanje v korist združenega dela, ko se je ostrila znana 'Slika — koncentracija mnogo moči v malo rok, ko se obnavljajo monologi v upravljanju z družbo in posli družbe.« časnikar je očitnp ponovil misli črnogorskega pisatelja Mihaila Lalica, zapisane v knjigi »Lelejska gora«, k i jih je v svojem članku šestnajstih točk razmišljanja tudi prepisal: »Tudi vse, kar je minilo, noče priznati, da je minulo vse dotlej, dokler se dodobra ne maščuje tistemu, ki na njegovo mesto prihaja«. Torej? »Potrebujemo še veliko časa in mnogo dobre volje in tudi sposobnosti, da analiziramo družbene odnose, iz katerih vznikajo nove razlike, ko še niso odstranjene vse stare. Analiza stvarnih odnosov, ne samo različnih formulacij v govorih. Dejstva, katerih bistvo bomo razumeli šele tedaj, ko bomo razjasnili naravo družbenih odnosov, katerim pripadajo.« Ker se se tudi na omenjeni seji CK ZK Srbije sklicevali na Tita, nihče pa ne ve, kaj je o tem konkretnem sporu Tito res rekel, je časnikar mladinskega glasila Srbije segel po Titovem referatu s petcdeželne konference KPJ v Zagrebu 1940. leta, ko je Tito kot generalni sekretar dejal: »Če med tovariši, zlasti pa voditelji, ni tistega toplega tovarištva, ki nas povezuje v skupni borbi za skupne cilje, potem ta borba ne more biti uspešna, kajti nemogoče je, da nekdo sovraži svojega soborca in je hkrati iskreno privržen stvari, za katero se bori.« Nad konfrontacijo mišljenj, ki so o isti stvari različna in o njih v različnih časnikih različno pišejo, torej morajo biti kristalno čisti isti cilji borbe vsakogar izmed nas, sicer je vsaka beseda odveč in marsikatero pokrivanje svojih dejanj z idejami marksizma velja kot lažni denar. Pomemben je govor dejanj! Viktor Širec 28- JANUARJA 1982 STRAN 3 Ožji izbor še ni končno GORNJERADGONSKI KOMUNISTI O KOMUNALI IN GRADBENIŠTVU OD BESED K Številčna statistika bi bila, če si ogledamo volilne konference po osnovnih organizacijah ZK v občini Ljutomer, dokaj- zanimiva. Od 61 OO ZK so v 45 izvolili nove sekretaije... Pa se ne bomo ustavljali pri številkah. Bolj pestre in zanimive so bile vsebinske razprave. Komite OK ZKS Ljutomer je ocenil, da so bile konference, v večini Organizacijsko in vsebinsko dobro pripravljene. Na teh, ponavadi razširjenih sestankih, so sekretarji kritično spregovorili in ocenili aktivnost, komunistov v DPO isi delegacijah, delovanje delegatskega sistema, odnos do dela in delovne discipline, pogoje gospodarjenja, aktivnost komunistov, ki živijo na področju KS in so včlanjeni v druge OO ZK, nagrajevanje po delu, odnos komunistov do izobraževanja in program IPUK, sodelovanje z DPO in tudi medsebojne odnose. Paleta problemov je, kot' vidimo, dokaj pestra, v glavnem so bila poročila kritična, če ne, pa so kritično o njih spregovorili komunisti v razpravah. Iz le-teh je bilo videti, da so komunisti pripravljeni odkrito in samokritično spregovoriti. Razumljivo je, da ob tako številnih osnovnih organizacijah niso vse delovale enako dobro, enako aktivno. Komite OK ZKS je sklenil, da bo imeno val delovne skupine, ki bodo v predkongresnem obdobju obiskale vse OO ZK in ugotovile probleme, s katerimi se srečujejo posamezne osnovne organizacije, člani komiteja pa se lahko tako bolj podrobno seznanijo z aktivnostjo komunistov. Skupna ocena volilnih (v nekaterih primerih tudi programskih) konferenc je torej pozitivna. Vse pomanjkljivosti, ki so se pokazale, pa bo potrebno čšmprej odpraviti: Po možnosti še pred kongresi ZK. Tako bo prispevek komiteja in vseh ostalih odgovornih v predkongresnem obdobju še največji. D. L. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. PROGRAM DELA IS SO LENDAVA 100 točk dnevnih redov malo ali preveč? Program dela izvršnega sveta skupščine občine Lendava za letošnje leto je akt, ki ga bodo na podlagi ocen in potreb v občini med letom dopolnjevali. Ustaljena praksa je že, da se izvršni svet sestaja vsak teden in razpravlja o domala vseh pomembnejših vprašanjih s področja družbenoekonomskega življenja občine. Iz programa za letošnje leto je razbrati, da bo na sejah izvršnega sveta okoli 100 točk, 43 še v prvem trimesečju. Opozoriti velja, da bo izvršni svet lahko poglobljeno razpravljal o vseh vprašanjih le tedaj, če se bodo tudi sestavljalci gradiv obnašali odgovorno, predvsem pa, če bodo gradiva pripravljali pravočasno. Preteklost je namreč pokazala, da marsikatera točka dnevnega reda sej izvršnega sveta ni bila obravnavana, ker ni bilo gradiva, ali pa je bilo le-to slabo pripravljeno. Tudi letos bo največ pozornosti posvetil spremljanju tekočih družbenoekonomskih gibanj v zvezi z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine. Pomembno mesto v programu bodo dobile tudi pobude delegacij TOZD, krajevnih skupnosti in SIS, to pa je novost, ki dobiva iz leta v leto večji pomen. Če je potrebno posebej omeniti poglavitno nalogo izvršnega sveta, potem je to zagotovitev normalnega poslovanja INA-Nafte, ki predstavlja dobro polovico gospodarskega potenciala občine. 100 točk dnevnih redov sej izvršnega sveta torej ni preveč, če bo razprava o njih kvalitetna, sklepi pa obvezujoči in uresničeni Do »delegatske primopredaje« 11. oziroma 14. marca nas loči le še dober mesec in pol. Za nami je najbolj naporen del, evidentiranje in predkandidiranje (oženje izbora evidentiranih možnih kandidatov). S kandidacijskimi postopki — do 10. februarja se bodo namreč v vseh 193 tozdih in 81 krajevnih skupnostih v Pomurju zvrstile temeljne kandidacijske konference — začenjamo politično bitko za kandidate. Ob morebitnih žilavih odporih kaže bolj kot kdajkoli prej ohraniti kulturo dialoga in se ne skrivati pod plaščem te ali one avtoritete. Velja nastopati z vsebinskimi in ne forumskimi argumenti. Vsekakor pa zdajšnjih zoženih seznamov s predlaganimi mreža Študija o šolski mreži v občini Lendava je naročila občinska izobraževalna skupnost z namenom, da se odpravijo nekatere dileme, ki so nastajale ob načrtovanju investicij v osnovnošolski prostor, ter da se racionalizira šolska mreža v obdobju prihodnjih 20 let. Pred nedavnim je Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani naročeno študijo pripravil, o njej pa bo v kratkem stekla javna razprava v krajevnih skupnostih, ki jo bo vodila občinska konferenca SZDL Lendava. Kaj torej ponuja omenjena študija? Najprej je potrebno povedati, da v sedanjem srednjeročnem obdobju do leta 1985 ne bo potrebno ukiniti nobene sedanje centralne šole, potrebno pa bo začeti z adaptacijo ter dozidavo novih prostorov pri nekaterih centralnih šolah. Tako naj bi v šolskem okolišu šole Drago Lugarič uredili dve učilnici v Dolgi vasit usposobili prostore stare osnovne šole v Lendavi, adaptirali prostore v Čentibi, v Dolini in Gaberju, Možnosti za večji razvoj ima tudi šola v Dobrovniku in Turnišču, v Polani je zgrajena nova šola, zatakne pa se pri vprašanju šolske mreže v Odrancih, Crenšovcih in na Bistrici. Pri načrtovanju in gradnji centralne šole naj bi bilo v perspektivi zajamčenih vsaj 400 do 500 učencev. Nobena od centralnih osnovnih šol v omenjenih krajih v perspektivi menda nima minimalnih pogojev, zato bo potrebno tu dobro razmisliti o organizaciji izobraževanja. Poseben problem sta tudi šoli v Genterovcih in Kobilju, slednja je specifična in naj bi tudi v bodoče ostala, težje pa bo s šolo v Genterovcih, saj ji v perspektivi grozi nevarnost, da ne bo dovolj učencev za vpis v prvi razred. V študiji je dolgoročni predlog za gradnjo centralne celodnevne osnovne šole v šolskih okoliših Črenšovci, Odranci in Bistrica. V tem srednjeročnem obdobju naj bi prioriteto imela adaptacija osnovne šole v Odrancih, nato pa prizidek pri osnovni šoli v Turnišču. Finančno ovrednotenje predlogov iz študije pa sta izvršni svet skupščine občine Lendava in izvršni svet izobraževalne skupnosti strnila v naslednje: V tem srednjeročnem obdobju bi referendumska sredstva porabili za adaptacijo šole v Odrancih ter dozidavo večnamenskega prostora, dozidavo 5 učilnic v Turnišču in izgradnjo telovadnice v Turnišču, odplačevati pa bo potrebno tudi anuitete za šolo v Veliki Polani. Vse ostale naložbe bi bile realizirane s pomočjo lastnih amortizacijskih sredstev ob soudeležbi republiških sredstev. Za naložbe iz referendumskega programa bi zagotovili nekaj nad 36 milijonov dinarjev, za druge naložbe, ki jih predlaga študija, pa nekaj več kot 19 milijonov dinarjev. Občinska konferenca SZDL Lendava, bo, kot sem že omenil, vodila javno razpravo v krajevnih skupnostih, upati je, da bo ta plodna in odgovorna, saj nekaterih dejstev iz študije res ne kaže zanikati, pa čeprav bodo marsikoga prizadele. Jani D. dejstvo možnimi kandidati, posebej za nosilce najodgovornejših funkcij, ne gre jemati kot dokočno dejstvo, temveč so še vedno možnosti, da strukturo v posameznih okoljih izboljšamo, zlasti glede zastopanosti borcev, komunistov, žensk in mladine. Zdaj je -tudi prilika, da tam. kjer tega še niso uspeli storiti, uskladijo kadrovske evidence med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela, da bi se tako izognili podvajanju funkcij. Za to je seveda potreben temeljit pregled nad razpoložljivimi, kadri. Poleg tega naj bi priprave na temeljne kandidacijske konference povezali z izpe- ' Ijavo drugih vsebinskih nalog, saj so 'bile denimo nedavne skupne seje občin- GORNJA RADGONA Pomembna sleherna ped Gornjeradgonsko kmetijstvo bo svoje velike obveznosti lahko izpolnilo le ob pomoči celotne družbenopolitične skupnosti. Za uresničitev zadanih nalog pa je pomembno obdelati sleherno ped rodovitne zemlje. Zato so na zadnji seji sveta za kmetijstvo pri OK SZDL posvetili največ pozornosti prav problematiki kmetijskih zemljišč in sprejeli sklep, da se ustanovi posebna komisija — sestavljali bi jo naj delegati kmetijsko-zemljiške in krajevnih skupnosti, ki bo skrbela za boljšo izkoriščenost razpoložljivih obdelovalnih površin. Pri tem pa morajo po mnenju sveta za kmetijstvo, odigrati v prihodnje aktivnejšo vlogo tudi inšpekcijske službe in občinski upravni organi. Kljub temu pa na območju občine Gornja Radgona ne bodo obdelane vse površine, če ne bodo uskladili interesov družbene in , kooperantske družbene proizvodnje. Le na ta način bodo , obdelana tudi vsa hribovita območja v občini, Kmetijstvo pa je vendarle tudi lani doseglo v gornjeradgonski občini pomembne uspehe, saj so izboljšali 327 hektarov zemlje, kijih bodo združili še letos, pridelali in odkupili pa so tudi načrtovane količine življenjsko pomemb- skih organov —- konference socialistične zveze in sindikalnega sveta — po oceni predsedstva pomurskega medobčinskega sveta SZDL bolj ali manj formalnost. Poprijeti bodo morale volilne komisije, vendar z roko v roki. Se pravi, da bodo recimo tiste pri občinskih konferencah SZDL tesno povezane s tistimi pri občinskih skupščinah. Ker so bližnje volitve navsezadnje tudi pomembna politična manifestacija, bo treba začeti z ustrezno propagandno dejavnostjo. Tudi nam bodo v Pomurju prišle, še kako prav izkušnje, ki smo si jih nabrali v do-slejšnjih podobnih, aktivnostih, vzemimo referendumih. z verskimi skupnostmi Komisija za odnose z verskimi skupnostmi pri izvršnem svetu skupščine občine v Murski Soboti je skupno s koordinacijskim odborom za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo pri občinski konferenci socialistične zveze pripravila že tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti iz murskosoboške občine. Potem, ko je orisala dogajanje pri nas in v svetu, je Silva Cenar, predsednica komisije za odnose z verskimi skupnostmi in članica izvršnega Ljudska obramba in družbena samozaščita Spremenjen način usposabljanja V Sloveniji letos prehajamo na spremenjen način usposabljanja prebivalstva na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Usposabljanje bo sestavljeno iz dveh delov. V obliki predavanj in razgovorov bosta obdelani temi: Delovanje družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema v krajevni skupnosti in temeljni organizaciji združenega dela v vojni ih drugih izrednih nih prehrambenih poljščin. Za letos pa že imajo skoraj v celoti sklenjene pogodbe za odkup pšenice, pridelali pa bodo — tako vsaj predvidevajo — tudi dovolj sladkorne pese. Na seji so spregovorili še o novih predlaganih zakonih s Že vrsto let v občini Gornja Radgona ugotavljajo vrsto slabosti, pomanjkljivosti, predvsem pa slabo organiziranost v celotnem kompleksu gradbeništva in komunalne dejavnosti. Prizadevanja, da bi se stvari v obeh dejavnostih slednjih, uredile in prispevale k boljšim ppslovnim uspehom in nudenju kakovostnejših storitev razdrobljenega gradbeništva in komunale, pa se vlečejo že skoraj v nedogled. Prejšnji teden so o reorganizaciji in racionalizaciji poslovanja na omenjenih področjih že tako drugič v nepolnem letu spregovorili na seji občinske konference ZKS Gornja Radgona. Komunisti v občini kljub naporom na- sveta, izrazila željo, da bi se odnosi med verskimi skupnostmi in družbo še naprej uspešno razvijali. »Minulo šestletno obdobje, kolikor traja naše sodelovanje, je bilo uspešno, saj ni prihajalo do kakšnih zaostritev, ki bi kazale na nepripravljenost materialnih pogojev za delovanje verskih skupnosti, kar je le en aspekt sodelovanja, je bilo v tem obdobju kar 53 novogradenj, prizidkov in adaptacij, ki so pripomogli k normalnim pogojem za vaše delo«, je poudarila prebivalstva razmerah ter Oklepna sredstva in vodenje boja proti njim. Tak način je v soboški občini vpeljan ih občani ga že dalj časa sprejemajo kot stalno obliko pouka splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za izvedbo tega dela pouka ne bo težav, saj bo trajal tri ure. Povsem nov pa je drugi del usposabljanja prebivalstva, v katerem bodo morali občani samo- področja kmetijstva. Pri tem so se zavzeli, da naj status kmeta v bodoče določa kmetijsko-zemlji-ška skupnost, za napovedano spremembo v obdavčitvi pa menijo, da lahko negativno vpliva na rast kmetijske proizvodnje. V. Paveo Za neurejeno stanje je krivcev več, od komunistov v obeh komunalnih organizacijah — gornjeradgonski in radenski — in Opekarniškent podjetju do vodilnih delavcev . v vseh omenjenih izvajalskih organizacijah v občini kot tudi v obeh samoupravnih interesnih skupnostih. Na izboljšanje stanja ni vplivalo niti delovanje posebne delovne, komisije pri OK OKS Gornja Radgona. Seveda ob vsem tem osta-jajo najbolj prizadeti upo; rabniki. To se odraža v vrsti , nerešenih komunalnih pro- j blemov. ki bi jih združena' komunala zmogla premostiti-Zato se mora ta dejavnost, ki je posebnega družbenega po- : mena, čimprej povezati in delovati pod eno streho. Prvi korak k temu bi bil bržkone v združitvi strokovnih služb obeh — samoupravne stano-- . vanjske in samoupravne ko- I munalne interesne skupnosti: I To nenazadnje nalaga tudi reorganizacija teh skupnosti. I . Zadnji čas je, da se premakne tudi v gradbeništvu. Bodisi da r se te organizacije najdejo v okviru, enovite delovne orga- I nizacije ali da se povežejo Z I gradbeništvom zunaj občinskih meja. Vodilo je jasno: I racionalizacija poslovanja in nudenje kakovostnejših oziroma cenejših gradbenih storitev. stojno proučiti učno gradivo: Mobilizacija v različnih pogojih in Diverzantsko udejstvovanje-Učna snov je bila objavljena v decembrski številki revije Naša obramba. Vsi občani, ki se morajo obvezno usposabljati, bodo dobili to številko revije brezplačno. Uspešnost posamičnega usposabljanja prebivalstva pa bodo ugotavljali z razgovori, ki bodo v mesecu marcu. Take oblike usposabljanja so prav gotovo zahtevnejše tako za obveznika kakor tudi za organizatorja. Pri tem pa imajo poleg občinskega upravnega organa za ljudsko obrambo pomembno vlogo tudi socialistična, zveza Zveza rezervnih vojaških starešin, komiteji za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, sindikati, zlasti pa rezervne vojaške starešine kot obrambno in samozaščitno najbolj usposobljen del prebivalstva. Usposabljanje delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite je urejeno z zakonom o ljudski obrambi in je obvezno za vse moške od 15 do 60. leta starosti in ženske do 55-leta starosti razen pripadnikov oboroženih sil in milice. Pouk tudi ni obvezen za redne učence srednjih šol in študente ter izven-šolsko mladino, ki se šola ,p° posebnem programu izobraževanja. Sekretariat za ljudsko -obrambo občine Murska Sobota je že za jutri pripravil enodnevni sem*' nar za nosilce usposabljanja delovnih ljudi in občanov 'naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo nad 100 predavateljev, ki bodo izvajali usposabljanje prebivalstva v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih soboške občine. F. Maučec STRAN 4 VESTNIK, 28. JANUARJA 19# PREP KONGRESI ZK (pester Imanife-STATIVNI program kriWno o delu delega-z5 dnižbenopolitič- 'SO «jutomer. *jub nekaterim pomanj-pa le,e Mi a prihodnjo so sPregovori- PWamsko-voIiL n konferencah posamez- organizacij. Splošen vtis je zadovoljiv, čeprav bo potrebno v bodo-’ntenzivneje spremljati “eio osnovnih organizacij. ok^'te Pa ^spr^ tod' in a™ Pr“gram kulturnih n«z manifestacij v r&*^v kongresov ZK. kut nja Prireditev bo vse-naZ ra?stava o revolucio-in ? a de,u tovar'&v Tita Ta razstava bo joča m bo predstavlje-Z()' VSeh organizacijah Rženega dela v občini X °Tr- Prav tako bo ^•nska matična knjižni-marL prTra v*la razstavo ^‘'čne literature. V Predkongresnem obdobju ^do t di sprcjem. y vfsJe že«; J s,avnostno obele-tu^aP°pestrene Pa bodo JJ.Resnosti, na katerih KUD Ivan ben n Č b° Pr'Pravila pose-t^nprogram filmov s tema-,n revolucije, oa il'na -V oi^ini Ljutomer bo pripravila pohode k J^nenikom revolucije. zaJ!na Ljutomer pa bo W&naL tudi na vseh zna^ P. L. S,JSKI POSVET O OSNUTKU POKOJNINSKEGA IN Invalidskega zakona Veliko zanimanje za novosti , °ber mesec dni je vseka-ra r Prekratek čas za javno ZaVPraV° 0 osnutku zveznega «na ° temeljnih pravicah ga Timskega in invalidske-iavnaVarovanja.zat0 morali mpn0irazPravo podaljšati, so i. 'h na regijskem posvetu, p §a J.e sklical MS ZSS za zve?11^6' Čeprav osnutek Šuie n5®a zakona ne zmanj- Zavarovalne dobe, ker so vsP Pr^akovali,' prinaša n° nekatere novosti. osnumlnovostk kiJih prinaša temp zvezr|ega zakona o ske2. lb Pravicah pokojnin-Van? -n *nvalidskega zavaro-ža v? °bvezno zavarovanje meri6 osebe v delovnem raz-seh,;1! v družbenem ali za-čas sektorju ne glede na meriutA nJa delovnega raz-zavam DosleJ Je bilo obvezno so za tiste osebe, ki dneVn a L najmanj štiri ure zakon°' Nadalje je v osnutku zavard rečeno, da morajo biti so n,V x11’vsi naši delavci, ki ne oipd asnem delu v tujini, so »,l ,na 10 v kateri državi vijanP°S enk četudi Jugosla-sociaIn a sklenjene pogodbe o jugos"1 Varnosti’ kakor tudl Pn n.1? Vanski državljani, ki so ,odaialcmPOs,leni Pri tuj'h de’ organi, ..ab mednarodnih oprav ?aC1J‘Jh ter Pri OZD, ki vrsta I J0 de'a v tujini. Nova tudi c avarovancev so torej Novost etJe' k*.so kooperanti. st°te n,,!6 *4dL odprava go-uPokoiit jninske d°be pred ,0koJ'tvyo, razširitev kroga Dobre volilne konference Priprave na programsko-volilno konferenco ZKS Lendava dobro potekajo, k čemur so veliko pomagale tudi osnovneorganizacijeZK. saj je po oceni dela volilnih konferenc, tako z vsebinskega kot organizacijskega vidika, lahko sklepati, da je velika večina osnovnih organizacij dobro opravila svoje delo. Preteklo obdobje označujejo predvsem naslednje kadrovske in organizacijske značilnosti:. število članov ZK v osnovnih organizacijah je povsod poraslo, zlasti pa v organizacijah združenega dela. Osnovne organizacije so se po mnenju komiteja občinske konference ZKS v vseh okoljih aktivno vključevale v obravnavanje in spremljanje kadrovskih vprašanj ter ocenjevale delo nosilcev pomembnejših funkcij v TOZD in nosilcev drugih družbenih funkcij. Slabost pa je v tem, ker.se komunisti, organizacijsko povezani v OZD. še vedno premalo vključujejo v politično aktivnost in delo v krajevnih skupnostih. Komite občinske konference je na nedavni seji med drugim ugotovil, da sta bili v minuli mandatni dobi tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih prisotni dve težnji, to sta stabilizacija gospodarstva in krepitev odgovornosti, seveda pa so v osnovnih organizacijah po? svetili veliko pozornosti tudi krepitvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja ter nadaljnji krepitvi obrambne pripravljenosti. Osnovne organizacije' so na volilnih konferencah izvolile tudi nova vodstva, struktura le-teh pa je zadovoljiva, saj je denimo 42 odstotkov novih sekretarjev starih med 30 in 40 let. Komite občinske konference ZKS Lendava je na seji upravičencev pri družinskih pokojninah in višina družinske pokojnine. Sicer pa je bilo največ razprave o minulem delu, predčasni upokojitvi in pokojninah kmetov. Razprava pa je pokazala, daje glede obravnavanja minulega dela, ki ga osnutek zveznega zakona obravnava le v temeljnih določbah, še veliko nejasnega. Izredno veliko zanimanje razpravljalcev pa je glede možnosti predčasne upokojitve, kar doslej že imajo uveljavljene nekatere republike, o čemer pa bo dokončno odločil republiški zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zavzemali so se za to, da bi predčasna upokojitev morala biti urejena za celotno držaVo in da bi to možnost morali uveljaviti, kajti mnogi delavci zaradi izčrpanosti ali bolezni ne morejo več svojega dela opravljati tako kot bi bilo potrebno. hkrati pa bi s tem omogočili nove zaposlitve mladim. V tem primeru bi torej šlo za širši družbeni interes. Veliko govora pa je bilo tudi o statusu združenega kmeta in o njegovih dohodkovnih možnostih glede obveznega zavarovanja. Predvideno je, da bi moral dosegati, minimalni osebni dohodek. Goy or pa je bil tudi o upoštevanju vojaškega roka nad 15 mesecev, kot pravica iz minulega deta, in še o nekaterih drugih vprašanjih. F. Maučec sklenil, da bi morala biti občinska programsko-volilna konferenca opravljena do 15. ^Nadaljevati akcije j 'Nadaljevati akcije' I v gradbeništvu I IV ospredju nedavne seje komiteja občinske kon- _ ference zveze komunistov v Murski Soboti je bilo S vprašanje uresničevanja stališč občinske konference ZK o I gradbeništvu, ki sojih sprejeli lanskega oktobra. Takrat so " I ugotovili, da se stališča skupščine občine, s katerimi so hoteli samoupravne dejavnike, vodstva-in subjektivne sile v I organizacijah združenega dela ha področju gradbeništva | ter v drugih sorodnih dejavnostih spodbuditi k aktivnostim za tesnejšo medsebojno povezanost, ne uresničujejo. Zato. so komuniste v gradbenih in drugih organizacijah, ki sodelujejo v izgradnji stanovanjskih, industrijskih in E ostalih objektov, pozvali, da s svojo dejavnostjo znotraj I samoupravnih, vodstvenih in političnih organov ter . organizacij zagotovijo uveljavitev omenjenih stališč. | Hkrati je občinska konferenca zveze komunistov | podčrtala, da so stališča o nujnosti povezovanja v gradbeništvu sprejeta tudi kot politika zveze komunistov. V razpravi je sekretar komiteja OK ZKS Martin Horvat navzoče seznanil o sestanku, ki so ga imeli pred kratkim s predstavniki političnega življenja mariborske občine Rotovž in delovne organizacije Konstruktor predvsem z namenom, da bi se v odkritem medsebojnem | pogovoru opredelili do bistvenih ciljev uresničevanja E sklepov slovenskih komunistov do gradbeništva. Ta pogovor pa žal za zdaj ni rodil pričakovanih sadov, saj so * v mariborskem Konstruktorju odločno proti vsakršni spremembi sedanje samoupravne organiziranosti, pri čemer zavračajo tudi izstop murskosoboškega tozda I Gradbeništvo Pomurje v samostojno delovno organizacijo. “ Pa čeprav je v tem tozdu zaposlenih že okrog 1200 delavcev, kar tudi ni v skladu z zakonom o združenem I delu. Se več, saj jim v Mariboru celo očitajo zapiranje v I občinske meje, čeravno je res, da si v murskosoboški občini prizadevajo doseči kvalitetne premike v celotni reprodukcijski gradbeniški verigi. Sicer pa zdaj v TOZD Gradbeništvo Pomurje, kjer je I osnovna organizacija zveze komunistov podprla stališče komiteja o nezaupnici dosedanjemu direktorju, posebna delovna skupina pripravlja ekonomski elaborat z več I variantami. Člani komiteja so se. ob tem zavzeli za I nadaljevanje akcije pri odpravljanju pomanjkljivosti na področju gradbeništva, pri čemer je treba izhajati zlasti iz samoupravnega položaja delavcev v tej pomembni gospo- I darski panogi. Govor je bil tudi o pripravah na programsko-volilno sejo [ OK ZKS, ki bo konec februarja ali pa v začetku marca letos. _ Milan Jerše Občinska konferenca SZDL Lendava«0ziroma njen koordinacijski odbor ža splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, se te dni pripravlja na izdelavo programa akcij NNNP 82.. Na nedavni seji so se dogovorili, da bodo v letošnjem letu največ pozornosti posvetili prometni in požarni varnosti ter aktivnosti za zagotovitev učinkovitosti delovanja civilne zaščite. Ni čudno, da so letos namenili prometni varnosti osrednjo pozornost, saj podatki kažejo, da ta. kljub naporom sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Lendava ni najboljša. Prometna varnost bo morala postati tudi sestavni del načrtov krajevnih skupnosti, saj se velika večina prometnih nesreč zgodi prav v naseljenih krajih. Tudi.požarna varnost dobiva v letošnjem programu pomembno mesto. Gasilstvu bi bilo potrebno posvetiti še več pozornosti, zlasti pa pri ustanavljanju gasilskih društev v vseh vaseh in. kar je še posebej pomembno, v vseh organizacijah združenega dela. Civilna zaščita, ki ta čas vključuje kakih 13 do 14 odstotkov prebivalstva, je že doslej zelo marca. Na seji so se dogovorili tudi o organizaciji letošnje občinske politične šole in sklenili, da bo le-ta pričela z delom 25. januarja, obiskovalo pa jo bo 30 članov ZK. Jani D. napredovala, odpraviti bo treba le manjše slabosti. Vse te akcije so seveda namenjene enemu samemu cilju, da se bolje organiziramo in usposobimo, zato je nadvse pomembno. da se nanje pripravljamo že sedaj, posebej v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Z letošnjimi akcijami so bili seznanjeni tudi vsi predsedniki krajevnih konferenc SZDL in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij. Jani D. Ne manjka aktivnosti mladih Aktivnost kluba mladih v Murski Soboti tudi v tem zim- skem obdobju ne jenjuje, saj so pripravili vrsto oblik koris- tne izrabe prostega časa mladih. Trenutno poteka v klubskih prostorih foto kro- žek, in sicer vsako soboto od 10. ure dalje. Člani krožka, med katerimi je veliko zani- manje, pravkar opravljajo tečaje iz A in B programa, kjerse seznanjajo z osnovami fotografije in fotografiranja, kasneje pa bodo pripravili tudi razstavo svojih del. Za plesni tečaj, ki je ob ponedeljkih med 17. in 20. uro, se je prijavilo kar 60 članov, večinoma z osnovne šole Edvard Kardelj v Murski Soboti. Ta tečaj bo trajal skupno 24 ur. Dramska skupina kluba mladih gledališče »Ml« pa pripravlja novo delo z naslovom »Življenje in delo podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni«. Vključenih je 15 članov, potrebovali pa bi še nekaj fantov, zato pričakujejo dodatne prijave. Kmalu pa bo začela z delom tudi informativno-propagan- dna sekcija, saj bodo izdali glasilo »Mlada jelšnica«, ki bi naj poslej izhajalo vsak mesec. Hkrati imajo v murskosoboškem klubu mladih zaprto prvenstvo v šahu in namiznem tenisu, pripravljajo pa se že na otvoritev razstave »Po poteh 14. divizije«, na kateri bodo udeleženci lanskoletnega pohoda prikazali svoje uspele fotografije. Razstava bi naj bila odprta v času od 8. do 20. februarja. Milan Jerše 28. JANUARJA 1982 STRAN 5 PRIPRAVE NA LETOŠNJO AKCIJO NNNP Prometna in požarna varnost v ospredju mala anketa VARNO ZA STROJEM Nesreče pri delu v nekaterih delovnih organizacijah še vedno niso redkost. Nemalokrat je treba vzroke zanje iskati pri delavcih samih, saj sami premalo skrbijo za svojo osebno varnost, med čestimi vzroki pa navajajo tudi neustrezne ali slabo zavarovane delovne priprave. Naj bo vzrok takšen ali drugačen, posledice so enake, zato v pomurskih delovnih organizacijah posvečajo varstvu pri delu posebno pozornost. Za mnenje o tem smo tokrat povprašali v štirih pomurskih delovnih kolektivih, kjer imajo varstvo pri delu dokaj dobro urejeno in temu primerno je tudi nizko število nezgod v teh kolektivih. DRAGO POSAVEC, varno-stni inženir v tovarni Mura: V 1 našem 4500-članskem kolektivu že več let namenjamo veliko 1 pozornost varnosti človeka za strojem, zato beležimo, na pri-o mer, v lanskem letu le 0,1 odstotek bolniškega staleža. BM^ Dobro zavedamo, da je človek naše največje bogastvo, zato skupno s strokovnjaki s področja medicine dela delovno okolje in naprave prilagajamo delavcu in ne obratno. Po drugi strani pa je način proizvodnje v tovarni Mura takšen da ne prihaja do kakšnih večjih delovnih nesreč. Hkrati smo uspeli ustanoviti posebno skupino, ki jo sestavljajo psiholog, zdravnik itd., ki opravlja za delavce preventivne preglede in jih tudi pošilja na zdravljenje. HELMUT VIDIC, referent za varstvo pri delu v IMP DO Panonija: Z akti imamo urejene V'Mt-fMMB zadeve s področja varstva pri delu, kar je seveda v največji . meri odvisno od delavcev samih, ki morajo svoje delovne navade čim bolj uskladiti z zahtevami za pravilno zaščito pri delu. Kot opažam, marsikdo še nerad natakne zaščitna očala in drugi pribor, ki pa je v delovnem procesu nujno potreben. Večinoma se pri nas pripetijo le manjše delovne nezgode, kajti imeli smo samo en primer težje poškodbe na delovnem mestu. To ie nri 700 zaposlenih vsekakor spodbuden podatek kar dokazuje, da je tudi komisija za izobraževanje pri varstvu pri delu, ki vsaki dve leti testira delavce, opravila pomembno vlogo. MARJAN BANFI, vodja službe za varstvo pri delu v Gorenje-Elradu: V naši DO smo to službo ustanovili leta V 1977,prej pa je te naloge opra- a vljal referent. Ustanovitev služ- be je bila potrebna zaradi povečanja števila zaposlenih. I * Naše osnovne naloge so nadzi- ranje izvajanja varnostnih prepisov in ukrepov, nudimo pa tuši strokovno pomoč pri projektiranju in izdelavi delovnih priprav. Rezultati našega dela se odražajo v zmanjšanju delovnih nesreč in izboljšanju delovnih pogojev. Zal pa še vedno nismo uspeli prepričati vseh vodilnih v DO o nujnosti zaščite naravnega okolja, zdravja in življenja naših delavcev. IVAN RIHTAREC, inž. var-I stva Pr' delu, Gorenje-Varstroj Lendava: »V naši delovni orga- nizaciji smo zahvaljujoč izobra- ževanju delavcev, povečani kon- troli s strani predpostavljenih in službe varstva pri delu ter z disciplinskimi postopki uspeli zmanjšati število nesreč pri delu. Lani smo jih namreč evidentirali 50, leto prej pa 60. Največ nesreč seje zgodilo v TOZD Varilna oprema. Nesreče pri delu so se pojavljale v največ primerih ob torkih, in sicer v drugi polovici delovnega dne, torej 5., 6., 7. in 8. uro. Največ krat so nesreče v času menjave letnih časov: zima—pomlad in jesen—zima. V največ primerih gre za poškodbe prstov in zapestja. Lani smo imeli 18 takih nesreč. Glede na čas zaposlenosti, ugotavljamo, da se delavci v največ primerih ponesrečijo v 2., 3. in 4. letu zaposlitve. Z raznimi ukrepi si prizadevamo število nesreč zmanjšati. PRED TRETJO SINDIKALNO KONFERENCO Kako zavzeto in tvorno se v pomurskih sindikatih pripravljajo na tretjo konferenco o socialni varnosti — znano je, da bo 5. in 6. februarja v Ljubljani — pričajo številni posveti, tematske razprave in delovni razgovori na vseh ravneh. Ker smo o njih dokaj obširno poročali, bi se zdaj zadržali 'pri nekaterih pripombah, mnenjih in predlogih, ki jih imajo v Pomurju na stališča in usmeritve za omenjeno konferenco. Še posebej pa se bomo zadržali pri razmišljanjih o osnutku zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je ta čas v javni razpravi. Varnost tistemu Tako na ljutomerskem občinskem sindikalnem svetu menijo, daje v zvezi s 13. členom osnutka omenjenega zakona, ki določa obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje združenih kmetov, in 19. členom, ki določa pogoje za pridobitev starostne pokojnine, potrebno razrešiti še nekatera druga predhodna vprašanja. Tako bi bilo treba najprej najti odgovor na vprašanje, kateri kmet sploh lahko pridobi status združenega kmeta. V 13. členu osnutka zakona je to vprašanje sicer razčlenjeno, vendar le po vsebini in oblikah, ne pa tudi po obsegu. Se pravi, kakšno stopnjo združevanja dela in sredsjtev naj zagotavlja kmet, da bi lahko dobil tak status. Sodijo, da bi trajno poslovno sodelovanje združenega kmeta, z delom delavca v združenem delu moralo biti določeno količinsko ali vrednostno najmanj v takšnem obsegu, ki bi kmetu zagotavljal z zakonom zajamčeni osebni dohodek. Le tako bi namreč kmetje zmogli plačevati obveznosti, ki izhajajo iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V Ljutomeru poudarjajo, da so ta vprašanja vsekakor povezana z usmeritvami in stališči za tretjo konferenco slovenskih sindikatov, saj gre za postopno izenačevanje pogojev v invalidsko-pokojninskem zavarovanju kmeta z delavcem v združenem delu. imeli status združenega kmeta, niso pa bili invalid-sko-pokojninsko zavarovani. prcnehalis sodelovanjem in raje postali občasni kooperanti različnih kmetijskih organizacij. Ali s tem ne bo ogroženo podružbljanje kmetijske proizvodnje, setvenih in proizvodnih planov družbenopolitičnih skupnosti. prizadevanje za večjo proizvodnjo hrane in tako naprej? varovanje. Kako bo v tem primeru? Ali. bo obveznosti iz omenjenega zavarovanja treba plačevati za oba in ali bo kmetija z oziroma na vzdrževanje ostalih družinskih članov to sploh zmogla? Kako bo z ženo upokojenega kmeta oziroma materjo dediča? Kdo naj vzdržuje? Tudi ena sama pokojnina nakmetijo najbrž ne bi prišla v poštev. Naši kmečki ljudje, pravijo v Ljutomeru, so čvrsti, utrjeni in precej jih dočaka visoko starost. Tako se torej postavlja pomislek, če ne bi že ta drugi dedič izpolnjeval pogojev za pokojnino, vrh tega pa je tu še stari oče — če že vnuk prevzema posestyo — potlej prideta na kmetijo dve pokojnini. ki dela! Težnaj glede predčasne upokojitve je prisotna tudi pri delavcih, ki so se zaposlili takoj po vojni. Torej tistih, ki so takorekoč izgrajevali našo prehrano med delom' ne br kazalo vpeljavati oziroma se dosledno pridrževati usmeritve, da daje sindikat soglasja k izdaji prehrambenih bonov. Vendar pa bi veljalo — spričo vsakovrstnih zlorab — dobiti pregled, morda preko SDK ali kako drugače, za kaj v resnici delavci porabijo bone, če jih že dobivajo. V Gornji Radgoni se ob tem zavzemajo, da bi moral imeti sindikat veliko več besede pri cenovni politiki ali • še določneje rečeno, da bi dajal soglasja k določenim cenam proizvodov in storitev. V Murski Soboti poudarjajo, da bi bilo potrebno v prihodnje veliko več pozornosti nameniti stalnemu izobraževanju in usposabljanju sindikalnega članstva in da bi v tej zvezi moral priti do večje veljave republiški izobraževalni center sindikatov v Radovljici. Seveda pa bo veljalo dodobra izkoristiti tudi posebno politično šolo pri medobčinskem svetu ZSSS za Podravje v Mariboru, kjer je prav zdaj na izobraževanju druga generacija 70slušateljev, medtem kojih je bilo v prvi generaciji 35. Ob tem nikakor ne gre zanemariti samoizobraževa-nja in samousposabljanja sindikalnih aktivistov. Pri organiziranem oddihu in .rekreaciji delavcev bo sindikat še naprej vztrajal, da se bodo v ta namen krepile počitniške kapacitete in da bo v načrtno preživljanja letnega oddiha vključenih kar največ delavcev. po delu in rezultatih dela ter nagrajevanje po delu, kjer je bilo doslej sploh najmanj storjenega. S tega vidika je bil lanski tretji kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije dobra osnova, zdaj gre za to, da se takrat sprejete naloge in usmeritve tudi v resnici začno uresničevati. V eni od razprav o socialni varnosti zaposlenih v Pomurju je eden od delegatov menil, da je dandanes že pravi čudež, če lahko denimo štiričlanska družina, ki seji mesečno nabere v blagajni borih osem tisoč dinarjev, sploh shaja. Njegov pomislek sam po sebi ni izjema, prej pravilo, da se čudeži še dogajajo. S podobnimi mesečnimi dohodki shajajo namreč še številčnejše družine in ne bomo daleč od resnice, če zapišemo — drugače skorajda ne more biti — da je očitno v družinskih proračunih pomembna »postavka« stranski zaslužek (»šušmarjenje« ali »fušanje«) ali vsaj parola: znajdi se, kakor veš in znaš. Cene življenjskih stroškov so namreč tako poskočile, da bi si delali kaj slabo uslugo, če bi zatrjevali nasprotno. Lahko se le vprašamo — brez da bi seveda že vnaprej jemali korajžo — kako se bomo sploh dokopali do jasne socialne slike zaposlenih in hkrati brezposelnih, za kar se tako odločno zavzemajo v sindikatih. Pa še: ali nam bo sploh kdaj uspelo stopiti na prste vsem tistim, ki na tuj račun — jasno, da za svoj žep — kujejo mastne denarce. No, nemara nam pa kdaj vendarle uspe!? Sprašujejo se tudi, kako se bo reševalo vprašanje upokojitve kmetov, ki so stari nad 40oziroma 50 let. Gre za to, da je povsem jasno, da ti slednji — se pravi kmetje stari nad 50 let — ne bodo izpolnili niti pogojev iz drugega odstavka 19. člena, kajti starostna struktura kaže, da večina naših kmetov presega to starostno mejo. Resno se zastavlja dilema, če ne bodo kmetje, ki so sicer doslej trajno poslovno sodelovali z združenim delom in so imeli ali bi po tej stopnji združevanja dela in sredstev lahko upokojitvi, to je, ko bo sam imel 60, sin pa že tudi 40 let. bo sin naslednik dosegel komaj 20 let zavarovalne dobe. To je namreč tisti minimum, po katerem se še lahko starostno upokoji. Podobno se bo primerilo pri 65 letih s 15 leti pokojninske dobe. Ob tem se velja vprašati — seveda, če bi bilo temu tako — kakšna bo njegova pokojnina. Lahkose tudi zgodi, da ima 45 let star kmet dva naslednika, enega starega komaj T5 do 20 let. ki že tudi izpolnjuje pogoje za pokojninsko-invalidsko za To je le nekaj argumentov za to. pravijo na ljutomerskem občinskem sindikalnem svetu, da bi veljalo javno razpravo o osnutku zveznega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju podaljšati, saj očitno ni usklajen zzakonom o združenem delu, vrh tega pa je bilo treba nanj tako ali tako čakati kar 7 let. Poleg tega v Ljutomeru menijo, da bi kazalo za združenega kmeta za določen čas vpeljati fakultativno, neobvezno zavarovanje, kar pomeni. dati mu možnost, ne pa zakonsko obveznost. Nekaj pripomb imajo v tej pomurski občini na 20. člen glede predčasne upokojitve oziroma razlogov zanjo. Najprej zaradi enotnega pristopa in reševanja pokojninskega zavarovanja v jugoslovanskem prostoru, kar je še posebej pomembno za obmejna območja, kakršno je denimo tudi Pomurje. Potlej zaradi naraščajočega števila invalidnosti oziroma' Naj se za kratko pomudi-' mo pri nekaterih drugih nalogah. ki čakajo sindikalne delavce in jih bodo podrobneje ptetresli na bližnji sindikalni konferenci. V prvi vrsti jih čakajo »neporavnani dolgovi« do prve in druge sindikalne konference, na katerih so Tako v Gornji Radgoni menijo, da gotovinskih izplačil kot nadomestil za K stališčem in usmeritvam slovenskih sindikatov za 3. konferenco daje sindikalni svet iz Lendave za področje zaposlovanja in izobraževanja naslednjo pripombo, ki naj bi jo vključili v tekst: »Prav tako se bomo organizacije in organi sindikata zavzemali, da bi organizacije združenega dela iz razvitejših območij republike v večji meri usmerjale svoja investicijska sredstva na manj razvita območja Socialistične republike Slovenije kjer je več delavcev, ki iščejo zaposlitev ali so na začasnem delu v tujini«. obravnavali uveljavljanje družbenega sistema- planiranja in s tem povezano samoupravno sporazumevanje in druroeno dogovarjanje oziroma uveljavljanje načel delitve dohodka in sredstev za osebne dohodke tudi sicer, bo treba vsem tem zahtevam in smernicam odmeriti še veliko več družbene skrbi in odgovornosti. STRAN 6 VESTNIK, 28. JANUARJA 1982 kulturna obzorja Skupno spomeniško varstvo Izvršni svet skupščine občine Lendava je podprl prizadevanje za sklenitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, ki ga bodo v kratkem podpisale vse občinske skupščine severovzhodne Slovenije. Udeleženci sporazuma bodo v sistemu družbenega planiranja določili in uve-javili politiko varovanja naravne in kulturne dediščine in sofinancirali nemoteno delovanje. Seveda pa bodo morali tudi za lendavko občino dejansko zagotoviti varovanje naravnih in kulturnih objektov in spomenikov. Ker je v Sloveniji narejen katalog naravnih in drugih spomenikov in vrednot, bi bilo prav, da zanje zvedo tudi občani, sicer bi lahko zavoljo nevednosti uničili po-membne naravne lepote. Kar se tiče slednjih, je verjetno malo znano, da imamo v Petišovcih, Bistricah in Kobilju redke rastlinske vrste. Spomeniško varstvo, še posebej pa varstvo narave, * mora torej v prihodnje bolj uveljavljati. Jani D. MURSKA sobota LEPA BESEDA LUTK Pester kulturni teden Izdava ODDAJA V ŽIVO Kulturnega društva Lendava deluje tudi sloven-noveramS^a sKuP>na' k'se te dni vneto pripravlja na uprizoritev »21 8a gledališkega dela z naslovom Oddaja v živo. Gre za °ben>n° Sc?nsko kompozicijo«, katere avtorje Rajko Stupar, glej?1? Pa-le tud* režiser. Igra se bo odvijala na odru, kot da bi nju l C1 gledali neposreden TV prenos pogovora o napredova-katerrnet’jStva' ymes pa kot da bi tekel reden TV program, v Žreti*-1? b° namesto risanke med drugim tudi lutkovna igrica dogoJ? ne Pomeni preživeti. Vsebina se nanaša na razmere in način ke v Pomurju, ki so obravnavani na humoristično-satirični dalja'?310 b° najbrž za predstave lendavskih amaterskjh gle-ob konc ve'‘^° zan>manje. Premiera bo predvidoma PREŽIV ** lutkovne igrice ŽRETI ŠE NE POMEN1 Mlad štrk: Hočem namakat svoje dolge smrdljive tace v vodi! Vajin \~SlRK- V Lipi bo termalna voda za takšne revmatike, kakor je naid„°. Za vaju je dober Črnec. Tam se. namakajta, tam so tudi č^enbe. Pocr|(a| MODRIJAN: Ja. soseda mi je rekla, da ni z ribami nič! Vse so so $stili čistilne naprave. mislijo v . RK: Sakrabolt! Človeški dvonožci! Še na svoje riti ne Mi M?' brigale naše. ratat> ŠTRKA: Lačna sva, hočeva jesti, hočeva žreti! (skandi-‘L ^elaseJl^K^A: Že letim! Že letim! (med kremplji nosi kačo). Mi"?n? VaS najslastnejšo kačo. slastna ,°A ŠTRKA: Hura. hura, trikrat hura za našo mamo, kije ujela ' ojfe-Hura. hura, hura! ČRv »K: Počasi, otroka, da se ne bosta preobjedla. KV MODRIJAN: No. dragi sosed, vidim, da me ne potrebujete TRK IN MATI ŠTORKLJA (priliznjeno): O. ne. nasprotno, ^bhžje sosed MODRIJAN: Na svidenje, na svidenje, kdaj drugič, ko mi ne Mi ° 2’vljenja Kač a^a $trka: Mama, daj nama vendar najino kosilo. nisem VA: (sika silovito) Pusstite me! Ve štorklje sakramenske! Jaz SeutotovU'1^3 Irača. Komaj sem se priplazila iz vinskih goric. Le kaj HefneniN^V^ddještorkljaste P° teh suhih krajih. Vam je odklenkalo. Sem! (Mi. j asemed vriskanjem lotita kače) Au. nežrite me! Strupena reta slastno) strupena! IVi (razočarano) Mama, ta kača pa ni več tako slastno :Fuj! Res ni tako slastna! mi-^A: Ti preklemunsku kuča. kje si se plazila. Poljih — (kriči z zadnjimi vzdihljaji) Saj vam pravim, po vinogradih. City ppPovsod sam strup! DITAN. KOSAN. PANTAKAN. PESTI- C1DI’ STRUP PESTICIDI - (veselo, crkne) Crkneta Jam se v grlu.zatakne (glasba udari). Mlada štrka začudeno ' ’ — LUČ UGASNE — V RITMU POLKE IN VALČKA — V restavraciji Tromejnik v Monoštru je bil v nedeljo I 1. slovenski bal, na katerem so se zbrali številni porabski Slovenci in tudi Madžari ter ob zvokih Veselih planšarjev in ansambla Lacija Korpiča plesali dolgo v noč — tokrat za spremembo v ritmu slovenske polke in valčka. Foto: J. G. J Na osnovni šoli Ivan Cankar Ljutomer se lahko ponašajo z dokaj bogato kulturno dejavnostjo in udejstvovanjem učencev in zapišemo lahko, da je tamkajšnje pionirsko kulturno-umetniško društvo, katerega mentorica je Nada Zrelec, eno najuspešnejših v Pomurju, če ne še širše. To oceno je potrdil tudi 2. kulturni teden, ki so ga organizirali od 18. do 22. tega meseca. Pripravili so pester program, ki se je odvijal v domu kulture v Ljutomeru. Najprej je bilo srečanje z mladinsko pisateljico Nežo KULTURNO DRUŠTVO KOBILJE Vaški običaji na odru »Imamo dvorano v zadružnem domu, tudi nekaj igralskih izkušenj, pa dobro voljo ... le zakaj ne bi oživeli odra?« so 1975. leta ugotavljali na Kobilju in se čez čas lotili Partljičeve komedije Ščuke pa ni. Obisk na predstavi je bil zelo dober, enako na gostovanjih, zato so igralci dobili novo spodbudo in pozneje pripravili še dve komediji: Boeing-Boeing in Županovo Micko. Z oživitvijo dramske sekcije se je na Kobilju začelo novo obdobje kulturnega društva. Leta 1975 so ga »na novo« ustanovili. Ne le gledališčniki, ampak tudi drugi domači umetniki so prišli na svoj račun in seveda gledalci. Takd so ustanovili folklorno skupino. v kateri se vrti sedem parov. Nastopajo ne le doma, ampak tudi na občinskih revijah in drugje, kamor jih povabijo. Enako je s 16-član-skim pevskim zborom. Ljubitelji glasbene umetnosti si z vajami prizadevajo, da bi na nastopih zapeli kar najbolj ubrano. Tisti, ki so jih poslušali (to pa niso le domačini), pravijo, da njihova pesem lepo zveni. Člani kulturnega društva Kobilje pa ne podajajo le tekstov, ki sojih napisali poklicni oblikovalci besedne umetnosti, ampak tudi vsebino. ki jo hrani domače ljudsko izročilo. Predlani so kar tri mesece zbirali v tem kotičku slovenske zemlje ljudske pesmi. pridno beležili pri starih ljudeh pripovedovanje o ljudskih običajih in navadah, naposled pa so 22 vaških igralcev postavili kar na oder, da so se na ta način »v živo« Maurerjevo in drugimi literarnimi ustvarjalci; drugi dan je bilo na programu lutkovno popoldne, ko sta se predstavili lutkovni skupini z OŠ Ivan Cankar (Na svidenje spomladi) in VVZ Murska Sobota (Ciciban teče v zeleni dan); v sredo so prišli na svoj račun ljubitelji folklornih plesov, saj so si lahko ogledali nastopa folklorne skupine iz Beltinec in šolske folklorne skupine, gost popoldneva pa je bil tudi Karel Žuman iz Ljutomera, ki je predstavil lončarsko obrt; četrtkovemu popoldnevu predstavili. Dvorana v zadružnem domuje bila razumljivo pretesna za vse obiskovalce. Prireditev so posneli za radio Ljubljana in jo predvajali v ciklusu torkovih oddaj o slovenski ljudski glasbi in običajih. Tako je za dejavnost kobiljskih zanesenjakov zvedela cela Slovenija. Razumljivo. da brez njih tudi ni mogla prireditev v domu Ivana Cankarja v Ljubljani, kije bila prav tako posvečena ljudski glasbeni ustvarjalnosti. Tudi tod so se Kobiljčani lepo predstavili. Kako naprej? Predsednik kulturnega društva Kobilje Marjan Farkaš, sicer ne na-Apoveduje preveč svetle bodočnosti na področju kulturnega udejstvovanjav Kobilju; meni, daje prvi zalet mimo in da v prihodnje najbrž ne bo toliko prireditev kot doslej. Ugotavlja namreč, da so se tudi tamkajšnji občani nalezli »civilizacije« in se držijo bolj doma in gledajo televizijo. Takoj nato pa sogovornik pove, da le ni povsem pesimist; prav te dni se ljubitelji odra spet dogovarjajo, ali morda ne bi tudi to zimo naštudirali kakega odrskega dela. Šest ali sedem resnih kandidatov za vloge že imajo, zato se le utegne zgoditi, da bo na kobiljskem odru spet kaj veselega. Kaže, da imajo veseloigre ih komedije največ obiskovalcev. Vzrok, da so »dramatiki«- tako dolgo čakali. pa je dvorana. Le-ta je sicer lepo urejena, vendar pa — mrzla! V hladnem prostoru pa se človeku ne da nastopati in tudi gledalcev ne dobiš v mrzel prostor. Z navadno pečjo, pa naj bo to »kraljica peči« ali so dali naslov Gremo v gledališče, na sporedu pa je bil odlomek iz Monodrame Intervju v izvedbi Julke Bezjak in Ljuba Kralja, zatem pa še igrica Pepelka, ki so jo zaigrali člani gledališke skupine gimnazije Ljutomer; kulturni teden pa so zaključili z Glasbenim popoldnevom, ki ga je pripravila glasbena sekcija OŠ Ivan Cankar v sodelovanju z ljutomersko glasbeno šolo. Razen učencev si je prireditve ogledalo tudi večje število staršev in drugih obiskovalcev. J. G. kakšna druga, dvorane ni moč na hitro ogreti, zato bi Ko-biljčani radi peč na topel zrak, ki stane okrog 100 tisoč novih dinarjev, vendar se ne morejo sporazumeti, ali bi bilo pametno iti v nakup peči na kurilno olje, ker ga je vse težje dobiti. Upamo, da bodo naposled našli skupen jezik. Najbrž se bo tu izkazala osnovna šola, ki vaško dvorano uporablja tudi kot telovadnico. Taka kombinacija je v trenutnem stabilizacijskem obdobju še kar sprejemljiva; pripeljati mora k izhodu. Kobiljsko kulturno društvo pa ima poleg drugih še kino sekcijo. V okviru nje, so lani predvajali 12 filmov, v letošnjem letu pa jih hočejo.predstaviti nekaj več. Obisk na predstavah je še kar dober. Dobro pa je obiskana tudi vaška knjižica, ki sojo uredili ob izdatni pomoči Zavoda za kulturo Lendava. Knjižni sklad obsega kakih 500 naslovov. knjižnica je odprta dvakrat tedensko: v petek zvečer in v nedeljo dopoldne. Trenutno imajo 80 rednih bralcev knjig, želijo pa sijih seveda še veliko več. Poleg že omenjene ponovne oživitve dramske sekcije, bodo v Kobilju ob bližnjem slovenskem kulturnem prazniku pripravili primerno proslavo, po njej pa bo razgovor s kulturnimi animatorji o poslanstvu kulture. Kultura je del življenja in tega se v Kobilju včasih bolj, včasih pa manj zavedajo. Š. SOBOČAN kulturni koledar MURSKA SOBOTA — V novi galeriji kulturnega centra bo do 3. februarja odprta zanimiva razstava likovnih del, ki so jih pomurski slikarji podarili bolnišnici v Rakičanu. Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan od 8.00 do 1330 in od 16.00 do 18.00, v soboto od 8.00 do 1230, v nedeljo pa od 9.00 do 12.00. LENDAVA — V razstavnih prostorih lendavskega gradu bo do 15. februarja na ogled razstava mladih pomurskih likovnih umetnikov, ki so se povezali v skupino 676. RADENCI - Tatjana Košir, likovna ustvarjalka iz Ljubljane, še vedno razstavlja v razstavnem salonu hotela Radin. Razstava bo odprta do 5. februarja. RADENCI — V tozdu Polnilna oprema Radenska bodo 3. februarja organizirali javno kulturnozabavno oddajo. Gre za oddajo Obisk, ki jo pripravlja Radio Ljubljana. uspešnice Pretekli teden so bile ’ knjigami Dobra knjiga ’ Murski Soboti najbolj iskane naslednje knjige: NOVE SANJSKE BU KVICE — Založba Obzorji Maribor TERORIZEM - Jane: Čuček, Cankarjeva založb: Ljubljana NOVI PRILOŽI ZA BIO GRAFIJU JČSIPA BRO ZA TITA — Vladimir Dedijer Mladost Zagreb. Kaj bo s FKK Karel Grosman? Občni zbor foto-kino kluba Karel Grosman iz Ljutomera je načel vso problematiko, s katero se srečujejo amaterji tega kluba. Najbolj pereč je problem prostorov. Po izgraditvi in ureditvi muzejske zbirke Edvard Kardelj Taborska gibanja na Slovenskem, so se člani kluba znašli kar na cesti, brez lastnih prostorov Ravno s tem pa se pojavlja problem njihove dejavnosti, kajti brez laboratorija dejansko ne morejo delovati. Naslednje, kar so ugotovili, je, da je njihova tehnična oprema, milo rečeno, zastarela. Finančnih sredstev za nabavo nove opreme ni. Težave pa premagujejo z lastno opremo. Člani kino kluba posojajo lastne kamere in projektorje za festivale in ostale prireditve, ki jih organizira klub (verjetneje to tista »privatizacija«, ki jim je bila očitana). Težave so tudi z naraščajem. Po osnovnih šolah še nekako delujejo fo‘o klubi, s kamero pa se ukvarja le malokdo. Srednješolska mladina pa se nikakor noče ukvarjati s to amatersko dejavnostjo. Ker pa je kino klub v letošnjem letu pred organizacijo pomembne prireditve (v Ljutomeru bo republiški festival amaterskega filma, na katerem bodo letos prvič podelili tudi Grosmanovo plaketo), bo potrebno zavihati rokave in pričeti z delom urediti prostorske težave, usposobiti tehnično opremo in ponuditi primerne in privlačne tečaje za foto in kino amaterje. To so sklepi občnega zbora. Mednje lahko prištejemo tudi nalogo o pričetku zbiranja zgodovinskega arhiva (foto in kino) mesta in občine Ljutomer. D. L. ------------ JANUARJA 1982 STRAN 7 MiauJ: četrtek ie bilo v grajski dvorani v Murski Soboti zelo živahno. Napolnili so jo otroci, ki so si prišli ogle Jat občinsko revijo lutkovnih sktipjn. Vi-deli so kar pet igric, ki so jih prikazale lutkovne skupine z osnovnih šol Dokle-žovje (Grdi maček); Bogojina (Kako sta se igrala Muta in psiček), Edvard Kardelj Murska Sobota (Fidl-Fadl) in Gornji Petrovci (Polžek gre čestitat) ter skupina vzgeinovar-dvenega zavoda Murska Sobota (Šilo-Bt>dilo po svetu hodilo). Obenem so s> v predprostorih lahko ogledali razstavo lutk. Revija, ki jo je organiziraj odbor za lutkovno dejavnost pri Zvezr kulturnih organizacij Murska Sobota. je vsekakor uspela. Razveseljivo je, da so lut- kovno dejavnost začeli razvijati tudi na celodnevni osnovni šoli Gornji Petrovci, ki je letos prvič sodelovala na srečanju. Občinske revije se je udeležil tudi predstavnik področnega odbora Združenja gledaliških skupin Slovenije Bojan Čebulj, ravnatelj lutkovnega gledališča iz Maribora, ki je takole ocenil letošnje srečanje: »Lahko rečem, kot je to že običaj v Murski Soboti, da je prišlo do izraza velika zavzetost, in temu primerno so se pokazali tudi uspehi. Zlasti za moj občutek pa je dragoceno to, da so otroci lepo govorili, da so skupaj s svojimi mentorji posvetili veliko skrbi za lepo knjižno besedo. To me vsako leto posebej preseneča.« JOŽE GRAJ naši kraji in ljudje Če bi bili Strehovci »bogu za hrbtom«, potem bi po vsej verjetnosti skušal »opravičiti« podobo vasi. Ker pa to niso, bom napisal brez dlake na jeziku to, o čemer sem se prepričal, ko sem obiskal to naselje tik ob cesti Lendava-—Murska Sobota. Ugotavljam, da bi vaščani za podobo svojega kraja lahko naredili veliko več kot so! Namreč med vožnjo po vasi gor in dol sem se nalezel neprijetnega občutka. Opazil sem nemalo zanemarjenih hiš; ugotovil sem, da so mnoge prazne; pred očmi so se mi zvrstile tudi domačije, koder bi bolj rabili nekaj dni zidarje kot pa traktor na dvorišču... Sogovornik Jože Časar, član sveta krajevne skupnosti in član istoimenske delegacije, se je v glavnem strinjal z mojimi ugotovitvami. rovedal je, da je res v vasi nekaj praznih hiš, da bi mnogim bilo treba urediti pročelje in temeljito počistiti dvorišča ... hkrati pa se je vprašal: »Kdo naj to stori? Starejši ljudje? Ti so se na-garadli; komajda zmorejo redno vsakodnevno delo doma pri živini in poleti na polju, časa za vzdrževalna dela doma na gruntu pa ta-korekoč ni. Pa tudi moči ne! Mladi bi morali poprijeti! Toda teh ni. Vsi se šolajo, da bi jim bilo lepše in ne bi bilo treba delati težkih del.« Tako je torej v Strehovcih. Mladi so odšli v šole, v svet. V tujini jih je še okrog 30. Pred leti jih je bilo seveda veliko več. Kam so dali denar? So ga potrošili za traktorje?Teh jev vasi resnično veliko. Več I kot preveč! Mehanizacija je ] res potrebna, toda tako kot marsikje drugje, tudi v Strehovcih s tem pretiravajo. Koristneje bi denar porabili, ko bi ga usmerili v tržno proizvodnjo. Trenutno sta v vasi le dve taki kmetiji, ki ustvarjata pomembnejše tržne viške: Trajberjevi in Ge-renčerovi imajo namreč ve- vzdrževan. Vsaj njegova zunanja podoba je taka. V spodnjih prostorih je zadružno skladišče in prostor za' gasilsko brizgalno, v nadstropju pa dvorana in gasilska soba. Dokler dve ali tri mladinke niso odšle v šole, je bila mladina v Strehovcih dokaj aktivna, sedaj pa je njen glas nekam zamrl. Jože Časar se boji, da tudi ob Središče Strehovec z vaškim zvonikom in zadružnim do- like hleve. No, ja, saj si tudi ostali prizadevajo, vendar kakih posebno velikih rezultatov na področju pridelovanja hrane ni. V tem času je tudi proizvodnja mleka manjša, kar skrbi tudi Časarjevo mamo, ki ima na svojem gruntu zbiralnico mleka. Med razgledovanjem vasi sem opazil, da tudi zadružni dom ni kdo ve kako dobro Jože Časar se je zaposlil. Delavnice pa kljub temu ni opustil; tu in tam kaj naredi za potrebe domačije. Foto: Š. S. Ena izmed avtobusnih prog Ljutomer—Ormož vodi tudi skozi majhno vasico Presika. Naključnemu popotniku se zazdi, kot da se ne vozi skozi vas. Ozka dolina, ki se proti koncu razširi v kotlino in zapelje zopet med strme klance, daje občutek osamelosti. Posamezne hiše, redkokdaj v skupinah po dve ali tri skupaj, so raztresene po celi dolini Presiškega potoka. In če se za urico ali dve ustavite tam, vam kaj kmalu izginejo občutki osamelosti. Slabih dvesto vaščanov živi v tem zaselku na meji med občinama Ljutomer in Ormož, Žaradi visokih hribčkov je v tej dolini pozimi kaj malo sonca. Zato pa so vrhovi na gosto posejani z vinogradi in hišicami, kjer lastniki uživajo redke urice ob koncu tedna in gojijo svojo žlahtno trto. Kljub temu pa je zgodovina Presike dokaj razgibana. Do leta 1918 je bila to obmejna vas med Štajersko in ogrskim Medmurjem. Tu je bila nastanjena obmejna straža in v času kužnih bolezni so tu kontumacirali potnike. Od leta 1941 je ob Presiškem potoku potekala meja med Hitlerjevo Nemčijo in Madžarsko, kije s tem uveljavila svojo mejo iz časa Pre šiški vtisi pred prvo svetovno vojno. Razlaga imena Presika je zanimiva. Ime izhaja od besede preseka, Ogrska je namreč tu zaščitila svojo zemljo z gozdovi, ki so bili zaradi ceste presekani. Še ena zanimivost je (bila) v Presiki: Takoj po prvi vojni leta 1918 so v Presiki odprli manjši rudnik rjavega premoga. Prvi lastnik je bil rudar Franc Havlas iz Velike Nedelje. Od leta 1920 do 1922 je lastništvo prevzel Viktor Kukovec iz Ljutomera, potem pa do druge svetovne vojne Melvin Pogled na »središče« Presike. O življenju pričajo le nekateri dimniki. Če vaščani nimajo »goric«, pa imajo vsaj okoli hiše zasajeno trto. V ozadju pa so urejeni vinogradi, ki se razprostirajo po vrhovih na obeh straneh Presiške doline. Foto: D. L. bližnjem 8. marcu ne bo ne proslave ne pogostitve. Ali bodo Strehovci nazadovali? Vaški aktivisti so trdno odločni, da razvoj vasi ne sme zastati. Te dni na primer zelo živo razpravljajo, kako zbrati denar za asfaltiranje 5 kilometrov vaških cest. Brez krajevnega samoprispevka seveda ne bo šlo. Hudo jim je, da so z odločitvijo o modernizaciji tako dolgo odlašali, saj se je zdaj asfalt zelo podražil in bodo morali seči globoko v žep. Hkrati z volitvami bodo v Strehovcih izvedli referendum. Prepričani so, da bo upel in da bo tako čez čas z vaških ulic izginilo blato. Če bi imeli po ulicah asfaltni trak, bi bil vtis na obiskovalca gotovo prijetnejši! Strehovčanom bi delal krivico, ko ne bi; zapisal, da pa so vendarle naredili nekaj več kot pa to ugotoviš ob bežnem pogledu na panoramo naselja: pred tremi leti so napeljali vodovod, pred dvema letoma pa so potegnili električno omrežje še v gorice. Da ljudje niso razdvojeni in da lahko z združenimi močmi narede veliko, je dokaz prav vtem podvigu: drogove so dali sami, kopali so jame, vlekli žico... Omrežje v dolžini okrog 3 kilometrov so tako precej pocenili. Električni tok so dobila 4 gospodinjstva, ki stalno stanujejo v goricah (dotlej so si svetila s petrolejkami!), nanj pa se je priključilo tudi okrog 50 zidanic oziroma počitniških hišic. Strehovske gorice namreč niso več območje, kjer raste samorodnica šmarnica, ampak je vse več žlahtnih nasadov. VAS BREZ VŽIGALIC V Strehovcih nimajo ne trgovine ne gostilne oziroma bifeja. Že res, da je Dobrovnik, neke vrste nakupovalno središče za bližnje kraje, oddaljen le 2 in pol kilometra, vendar si Strehovčani želijo, da bi imeli svojo trgovinico. Promet bi vsekakor imela dober, saj bi lahko prodajala ne le domačinom, ampak mnogim drugim, ki jih vodi pot skozi Strehovce, ko gredo v gorice. Strehovčani zdaj ne morejo doma kupiti niti vžigalic. V vasi pa je, žal, obmolknilo tudi kovaško kladivo, saj je vaški kovač umrl, naslednikov pa to delo ne mika. Ravno tako je tudi z mizarstvom! Moj sogovornik Jože Časar se je naveličal »dirkanja« za materialom, odložil je oblič se rajši zaposlil kot varnostnik pri INA-Nafti v Lendavi. Sploh med Strehovčani vlada večje zanimanje za redno zaposlitev kot pa za delo na zemlji. Trenutno je zaposlenih okrog 50 delavcev. Š. SOBOČAN Watzlawek iz Žalca. Ta rudnik je imel rove v Rinčetovi grabi, Ilovcih, Kumerski. grabi in Globoki. Rok v Kumerski grabi seje razvil v samostojen obrat. V premogovniku, ki jc bil dokončno opuščen in zaprt leta 1970, je bilo povprečno zaposlenih 30 do 60 rudarjev iz bližnjih vasi. Po zadnji vojni so zgradili več zasebnih hiš in rudarski stanovanjski blok. Danes je v Presiki le še nekaj rudarjev. Ostalo prebivalstvo-se je usmerilo v mesto Ljutomer in njegove industrijske obrate. Kljub temu pa Presika ne umira. Po dolinici hitro rastejo nove hiše. Mir, tišina, prijeten zrak vabijo vedno več ljudi, da se umikajo mestnemu hrupu, še zlasti odtlej, ko so do Presike asfaltirali cesto, ki so jo zgradili s samoprispevkom vaščani in krajani krajevne skupnosti Stročja vas in Presike. V Presiki znajo poskrbeti ž* za družabno življenje. Predvsem v dveh društvenih organizacijah: TVD Partizan in pa strelska družina Rudar. Strelsko družino so ustanovili že rudarji (od tod tudi ime), in to leta 1950. V tridesetih letih je družina dala nekaj dobrih strelcev. Posebej lansko leto je mladi Rajko Robnik dosegel svoj največji uspeh in se uvrstil v mladinsko republiško ekipo. Presika je na videz podobna mnogim drugim vasem, a je. vendarle drugačna. Drugačna pa zato, ker so ljudje drugačni, čeprav podobni mnogim drugim, z istimi cilji in hotenji, a malo drugačni. Vsekakor je prijaznost in odprtost ena njihovih oblik. In takšne malenkosti (ki velikokrat dosti pomenijo) jih ločijo od drugih. Zato je prijetno obiskati Presiko. Tudi za tisti dve ali tri urice, čeprav je zima. Dušan Loparnik Mislijo že na jutri! Za krajevno skupnost Boris Kidrič v mestu Murska Sobota, kjer so delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v naslednjih ulicah: Kidričeva, Stara, Mojstrska in Vrtna, bi lahko z upravičenostjo trdili, da predstavlja pravo blokovsko naselje. Več kot dva tisoč prebivalcev, ki živi v 700 družinah, se zato v stanovanjskih blokih srečuje s specifičnimi problemi, ki se bodo stopnjevali z nadaljnjo blokovsko stanovanjsko gradnjo v pomurskem središču. Zanimiv je tudi podatek, da je okrog 70 odstotkov zaposlenih iz te krajevne skupnosti našlo zaposlitev v tovarni oblačil in perila Mura, medtem ko v KS Boris Kidrič zaenkrat ne premorejo nobene delovne organizacije. BOLJ PRITEGNITI OBČANE Pohvalijo se lahko z dosežki pri izgradnji objektov družinskega standarda, saj je program naložb na področju otroškega varstva, asfaltiranja cest, izgradnje kanalizacije in vodovoda v minulem srednjeročnem obdobju 1976—1980 presežen za okrog 30 odstotkov. Tako so dotlej v celoti uresničili predviden program na področju kulture ter vzgoje in izobraževanja, ostala je le še obnova stadiona, pri čemer je zamuda posledica težav pri pridobitvi lokacijske dokumentacije. In kako je izpolnjen plan za lansko leto? V letu 1981 so imeli predvsem veliko načrtov glede urejanja ulic in še nekaj obrobnih zadev, saj so ugotavljali, da nekateri predeli krajevne skupnosti Boris Kidrič niso urejeni niti z osnovnimi komunalnimi objekti. Spričo dejstva, ker so se v Murski Soboti enotno odločili, da bo vseh šest krajevnih skupnosti v mestu združevalo sredstva, je bilo lansko leto na tem področju največ storjenega v krajevni skupnosti Tu-ropolje. Za letošnje leto pa je dogovorjeno, da bi prišle na vrsto tudi ostale ulice v mestu Murska Sobota. »Kar zadeva ostalo aktiviranje občanov, moram povedati, da tu še nismo uspeli, saj se kaže še premala zainteresiranost za delovanje delegatskega sistema in za razreševanje drugih problemov. Verjetno smo temu krivi tudi sami, ker nismo našli tistih oblik in metod dela, ki bi pritegnile naše krajane in jim tudi zagotovile, da bi njihove želje bile tudi uresničene. To bomo poskušali popra- že podrobneje opredeljene. V prvih mesecih leta 1982 bo veljala osrednja pozornost čim boljši izvedbi volitev in celotnega postopka evidentiranja možnih kandidatov za najdogovornejše funkcije. Tako bodo izoblikovali ustrezne delegatske strukture in druge organe, ki so potrebni v okviru omenjene krajevne skupnosti. Od novega evidentiranja in prevzema določenih nalog, ki jih čakajo v naslednjem obdobju, si zatorej dosti obetajo, kajti pri; čakujejo, da bodo poslej občani bolj tvorno sodelovali v raznih organih krajevne skupnosti Boris Kidrič. Na ta način pa bodo vsekakor tudi prispevali k hitrejšemu in lažjemu razreševanju problemov.. ,| »Glede urejanja ostalih komunalnih zadev in še nekaterih drugih področij družbenega življenja v naši krajevni skupnosti nimamo prevelikih zahtev, ker se dobro zavedamo, da so finančna sredstva v znatni meri omejena. Več bomo lahko storili z združevanjem sredstev vseh krajevnih, skupnosti v mestu Murska Sobota, ker bodo ha ta način lahko uspehi večji, kot če bi ta sredstva drobili,« poudarja tovariš Trplan. Tudi v prihodnje bo za ta predel Murske Sobote značilna nadaljnja blokovska izgradnja in urejevanje nekaterih komunalnih in drugih zadev, s katerimi se nenehno soočajo. Najbolj pomembno pa bo, če bodo uspeli še v večji meri pritegniti krajane, ki bi'naj dejansko prispevali k bolj' PRAVO BLOKOVSKO NASELJE - Za KS Boris Kidrič v Murski Soboti to lahko povsem trdimo, saj je usmerjena blokovska stanovanjska izgradnja omogočila veliko gostoto prebivalstva v tem predelu pomur-skega središča. viti že v tem letu oziroma v tekočem srednjeročnem obdobju do leta 1985,« meni predsednik krajevne organizacije socialistične zveze v krajevni skupnosti Boris Kidrič v Murski Soboti Jože Trplan. VELIKO SI OBETAJO OD VOLITEV Zato ni nič. čudnega, če imajo poglavitne naloge za letošnje leto šemu delovanju hišnih sveto*' kakor tudi k hitrejšemu povezo; vanju, da bi lažje razreševali konkretne probleme v času bivanja občanov doma. Predvsem torej v ustreznih popoldanskih urah, ko se lahko pogovarjajo 0 vseh problemih, ki tarejo občan6 krajevne skupnosti Boris Kidrič, in jih s skupnimf močmi tudi odpravijo. Milan Jerš6 LENDAVA Avtobusna postaja letos? Lendava bi morala dobiti novo avtobusno postajo že pred leti« toda pomanjkanje sredstev je vselej povzročalo odlaganje gradnje. ’ letošnji resoluciji o razvoju občine pa je vendarle napisano, da bo CERTUS TOZD Avtobusni promet M. Sobota realiziral gradnjo prve faze, ki predstavlja ureditev peronov in najnujnejših pokritih prosto; rov, s čimer bi omogočili preselitev sedanjega postajališča, ki je sredi mesta, na pravo lokacijo. Vse večji promet z avtobusi je narekoval gradnjo postaje, saj je sedanje stanje nevzdržno. Več deset avtobusov« kolikor jih prihaja in odhaja iz Lendave, nima več prostora pri len; davski tržnici, sicer pa sedanje postajališče ni tako, da bi bili potniki zavarovani pred vremenskimi nevšečnostmi. Upajmo, da se bo letos gradnja zares začela, sicer bodo v Lendavi morali poiskati drugačno rešitev. Jani D’ STRAN 8 VESTNIK, 28. JANUARJA 1^ kmetijska panorama NASVET ZA TRAKTORISTE VZDRŽEVANJE TRAKTORJEV V eni izmed prejšnjih številk smo po knjigi Marjana Mrharja (Traktor varnost in promet) povzeli zapis o vzdrževanju traktorskega motorja, sedaj pa vas želimo opozoriti na vzdrževanje še ostalih delov. VZDRŽEVANJE SKLOP-KE Vzdrževanje sklopke obsega naravnavanjemrtvega hoda, predvsem pa pravilno delo s sklopko. Mrtvi hod stopalke je enak poti, ki jo napravi tlačni ležaj na gredi, preden zadene ob prste, ki aktivirajo sklopko. Mrtvi hod Je potreben, sicer bi ležaj tudi Pri popuščeni stopalki pritir skal na prste in slabil silo, s katero tlačna plošča pritiska na sklopno ploščo. Sklopka °1 drsela in se hitro izrabila, 'revelik mrtvi hod škodi transmisiji. Čeprav stopalo Pritisnemo do kraja, se sklepna plošča ne sprosti, zato ob Potikanju škrta. Mrtvi hod naravnamo s posebnim vijakom na rogovju stopalke. Naravnamo ga po navodilih Proizvajalca. Če jih nimamo, Pa naravnamo mrtvi hod. na Približno 20 do 25 milimetrov §'na stopalke. Sklopko pritisnemo vedno a° kraja, izjema je le dvosto-Penjska sklopka. Pri speljevanj11 jo popuščamo počasi, ^rsenje sklopke naj traja le krajši čas. Če sklopko prehi-r° vključimo, povzročimo nnke v transmisiji. Zaradi M lahko poškodujemo kiopko, menjalnik ali dife-toncial (traktorji s turbinsko Wopko niso občutljivi v tem Pogledu). vzdrževanje menjalnika Zobniki menjalnika so v Ju- V sezoni večkrat preve-nuo raven olja in ga po fj^bi ‘dolijemo. Ob času ga rok zamenjamo- Vrsto olja in ke menjave preberemo v ^avodilih. Če smo brez njih, a'tjemo v menjalnik domače nipenol; poleti z označbo Pozimi z označbo 80. Olje ^enjanio po 800 do 1000 e ^tovalnih urah oziroma .^at v sezoni. Pri novem nn ,°rJu menjamo prvič že tr , 100 urah dela. Če dela ktor v nagibu, je treba v „-®nJalnik naliti več olja kot S -Koliko ga dolijemo, Plsuje proizvajalec. Na-narin? Pa 20 do 25 odstotkov ki i 0 . ajno mero. Traktorji, tud^VO0 v ohišju menjalnika bik. hldravlično črpalko, ra-J motorna olja. DrMenjalnik dobro deluje, če dar am° z občutkom. Ka-ŠteV ]Pretlkamo pri visokem eei 1 u vrtljajev motorja ali skio’ ?e da bi uporabljali ke] Pko, poškodujemo zobni- dife' 0^zdrževanje diferenciala olj le preverjanje ravni Kak?ln njegovo menjavo, kdaj n° °^e uPorabimo in suje $a zamenjamo, predpi-Če :n Pr°izvajalec traktorja, cial e2a menjalnik in diferen-ist0 ^pPno ohišje, imata tudi ... ‘Je. Če pa sta ločena, uporabljamo hipoidno olje (hipenol 90). VZDRŽEVANJA NAPRAVE ZA UPRAVI JANJE TRAKTORJA Vzdrževanje naprave za upravljanje traktorja obsega preverjanje steka koles, mazanje zglobov krmilne naprave in pritegovanje vijakov. Prednji kolesi morata biti na sprednjem delu malenkostno staknjeni in nagnjeni navznoter. Pri vožnji se namreč sprednja prema poda, pri čemer se kolesi izravnata. Bočne sile, ki delujejo prek koles na premo, pa blaži vertikalni nagib koles. Zglobe mažemo z mastjo za šasije LIS-2, v ohišje polža volana pa dolivamo predpisano olje. Olje menjavamo enkrat v sezoni, zglobe in ležaje pa podmažemo na vsakih 10 ur dela. K vzdrževanju naprave z upravljanje spada tudi mazanje ležajev na premnikih in 'pritegovanje konusnih ležajev. VZDRŽEVANJE ZAVOR Zavore, ki so v neposredni zvezi z varnostjo pri delu s traktorjem, zahtevajo od voznika nenehen nadzor in vzdrževanje. Preden gremo s traktorjem na pot, moramo preveriti učinkovitost zavor. Zavorna naprava mora posredovati enakomerno zavorno silo na levo in desno kolo ter po potrebi tudi blokirati kolesa. Ker se zavorne obloge — ferode obrabijo in zavorna sila slabi ali je neenakomerno razporejena na kolesi, je treba zavoro ščasoma uravnati. Pri mehanični zavori s čeljustmi je treba predvsem 'naravnati zračnost med njimi in zavornim bobnom! Za naravnavanje uporabljamo poseben vijak. Pri popuščeni sklopki smejo biti čeljusti tik ob zavornem bobnu, seveda pri obeh kolesih enako. Če se obloge preveč izrabijo in z naravnalnim vijakom ne moremo uravnati zavor, je treba čeljusti zamenjati z noyimi in obnoviti obloge. V določenih primerih je treba uravnati tudi hod stopalke. Pri hidravličnih zavorah je delo v zvezi z vzdrževanjem zavor manj zamudno. Običajno moramo zamenjati izrabljene čeljusti — ferode z novimi. Zaradi hidravličnega prenosa sile od stopalke na čeljusti ne pride v poštev uravnavanje zavor. Skrbeti moramo, da je dovolj zavorne tekočine in da v sistem ne vdre zrak. Popravilo in obnovo hidravličnega sistema pa prepustimo strokovnjaku. Pri naravnavanju ali zamenjavi zavornih čeljusti moramo paziti, da-ne zamastimo fe-rod, ker postanejo neuporabne. K vzdrževanju traktorja pa sodi seveda- še vzdrževanje elektroopreme in pnevmatik oziroma njihova zamenjava z novimi. Pogoj za uspeh — Nekoliko nepričakovano hladno vreme v prvi polovici tega meseca je prikovalo za tople kmečke peči tudi večino kmetov. Pri Fleisingerjevih v Spodnjih Ivancih 31 smo sicer naleteli na gospodarja Karla že zunaj, zato pa je prijeten ogenj v stari zidani peči v kuhinji kar vabil na posedanje in klepet. Za kmete sicer pravijo, da niso, kdo ve kako, zgovorni in da raje to, kar mislijo, pokažejo z delom, toda če nanese beseda o kmetovanju, še kako razvežejo jezik. Predvsem napredni in usmerjeni kmetje. In taki so tudi pri Fleisingerjevih. v korak s časom Pri tej domačiji so že od nekdaj redili živino, in to predvsem krave. Kakšno desetletje nazaj so prvi v vasi nosili mleko v zbiralnico, ki je bila takrat še samo v sosednjem Grabonošu. Garali so, vstajali zgodaj, k počitku se odpravljali pozno v noč — pa ni bilo pravega uspeha. »Kmetje so kupovali traktorje, si postavljali nove hleve in gospodarska poslopja, mi pa smo capljali na mestu«, 'se spominja tistih časov Karel. »Šele od kmetijskega tehnika iz KZ Gornja Radgona smo zvedeli za ugodnosti, ki se ponujajo v kooperantskem odnosu. Odtlej z ženo nisva omahovala: včlanila sva se v zadrugo,, prejela kredit, odkupila nekoliko zemlje in se odločila za krave molznice. Že nekaj let jih imamo v hlevu okrog osem, kar po- MS KF3 W«l DOBRA KRMA POVEČUJE KAKKOVOST IN MLEČNO MASO Do spoznanja, da brez dobre krme ni dobrega mleka, so prišli že zgodaj. »Zato imamo kar polovico zemlje spremenjene v travnike. Leta 1975 smo s pomočjo kredita pričeli z zida- čas, ko so govorili v šoli: »Tebi se tako ni treba učiti, saj boš kmet!«.Žal takšna miselnost še ni povsem zamrla. Zato je tudi moj sin Zoran, ki bo nadaljeval naše delo, končal dvoletno šolo za kmetovalce.« Ta poizkus s krmljenjem krav molznic z zelenjem sladkorne pese je še posebej ^^ikušnjekmetoval«^ Z AKCIJSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SOZDA ABC POMURKA Na podlagi seznama vabljenih (vsi- sekretarji OO ZK TOZD IN DO SOZD ABC Pomurka, vsi direktorji DO SOZD ABC Pomurka in drugi) sem pričakoval, da bo konferenca zares »akcijska«, ustvarjalna, da se bodo v pogovor vključili mnogi »zunanji« člani (predstavniki organizacij združenega dela)... Zdaj, ko je konferenca minila, pa ugotavljam, da se (moja) pričakovanja niso izpolnila. Nalezel sem se občutka, da so v glavnem govorili »domačini«. ABC Pomurka je sestavljena organizacija združenega dela, na katero moramo računati, saj njene Bera ' pa ni vsako leto enaka, zato obdržijo nekoliko doma prirejenih bikcev in teličk, jih pitajo in kasneje prodajo. S tem nadomstijo izpad mleka. Ob tem pa se pri Fleisingerjevih na 10 hektarih obdelovalne zemlje bavijo še nekaj malega s poljedelstvom, kot vsi kmetje v Slovensih goricah pa imajo tudi nekaj vinograda. vo novih hlevov in silosov, nabavili stroje in si olajšali delo. Ker vse podrejamo živinoreji in kravam molznicam, se trudimo za čim kakovostnejšo živinsko krmo.« Pri tem pa so ji priskočili na pomoč tudi kmetijski strokovnjaki iz KZ Grornja Gadgona. Pol silosa so napolnili z koruznico, ki so ji dodali zelenje, sladkorne pese, drugo polovico pa s si-lažno koruzo. In rezultat? »Obe krmi sta dali povsem enake rezultate, saj smo namolzli povsem enako maso, pa tudi kakovostno povsem enakovredno mleko«, ni mogel skriti zadovoljstva Karel Fleisinger. »To meje ponovno prepričalo, da je tudi pri kmetovanju še kako potrebno slediti času in znanstvenim ter strokovnim spoznanjem. Ni pa še daleč navdušil Zorana. In ni daleč čas, ko bodo pri Fleisingerjevih zasejali s to rastlino mnogo več od dosedanjih 40 arov, na katerih so lani pridelali 21.000 kilogramov pese. Težave so pa v tem, ker zanjo ni primerna vsa zemlja, pa tudi parcele so precej razkosane. »Ja, če bi končno reguli-. rali reko Ščavnico, bi bilo dosti laže kmetovati. Veliko več tržnih viškov bi oddali - zadrugi, in tako bi imeli korist mi kmetje in družba,« so opozorili domačini na še nerešena agrarna vprašanja v tem delu gornjeradgonske občine. To pa bi pomenilo še večji preporod kmetijstva ne samo pri petčlanski družini Fleisingerjevih v Sp. Ivanj-cih, temveč na vseh domačijah, kjer kmetujejo ob VE C NA TUJI TRG PREMALO ŽIVA RAZPRAVA - GOSTJE SE NISO RAZGOVORILI dati tudi nekaterim domačim dobaviteljem, sicer ne dobi potrebnega blaga, na primer umetnih gnojil, soje, zaščitnih sredstev itd. V tem stabilizacijskem letu si bodo v SOZD ABC Pomurka prizadevali za čim manjši uvoz, da bi tako sčasoma ustvarili neke vrste devizno aktiven saldo. Da se to utegne zgoditi, bo pripomogel tudi samoupravni sporazum, po katerem bodo članice SOZD s prispevki spodbujale izvozno naravnano proizvodnjo. Dejstvo je namreč, da so jugoslovanski proizvodi na tujem trgu dragi, ceno je treba torej zmanjšati, če hočeš prodreti ven, seveda pa je treba Kaj pa cene? Prodajna cena mesa v trgovinah je oblikovana na kalkulacijah, po katerih naj bi bila proizvodna cena svinjine nekaj čez 50 dinarjev. Seveda vsi vemo, da ta cena ni realna in da se giblje že okrog 80 dinarjev. Nizke odkupne cene in zmeda, ki vlada na tržišču, seveda ne spodbujajo večje proizvodnje mesa v. zasebnih hlevih. Če se razmerj a ne bodo spremenila,"se utegne zgoditi, da SOZD ABC Pomurka ne bo uresničil svojih načrtov na področju oskrbe z mesom ne na domačem tržišču ne v izvoznih prizadevanjih. Pač zaradi tega ne, ker pod ceno rejci niso pripravljeni proizvajati. Ob bližnjem načrtovanem obisku predsednika izvršnega sveta SR Slovenije v SOZD ABC Pomurka bodo povedali, kje tiče vzroki. V SOZD ABC Pomurka niso vključene samo pomurske kmetijske in trgovske organizacije, ampak tudi številne z drugih območij. Preveč prostora bi porabil, če bi naštel vse. Upravičeno se zastavlja vprašanje, zakaj smo na akcijski konferenci, ki je kljub vsemu še kar uspela, slišali govoriti pretežno predstavnike najožjega vodstva, ne pa tudi v večji meri zastopnike ostalih članic SOZD. Prišli so vendar na akcijsko konferenco, kjer bi lahko odkrito povedali, kako naprej usmerjati »sozdovska« prizadevanja. S. SOBOČAN Na akcijski konferenci so imeli na dnevnem redu tudi točko: Oblike in vsebina obveščanja združenega delavca in kmeta v SOZD ABC Pomurka. Ob tem so zlasti izpostavili problem svojega »so-zdovskega« glasila, katerega uradni naslov je »ABC POMURKA, glasilo delavcev in kmetov«. Gre za list z dokaj visoko naklado, vendar je njegov problem v tem, ker ga piše v glavnem odgovorni urednik. Kje so vzroki za to? Na to vprašanje je težko odgovoriti, v premislek ponujamo tele odgovore:'Številčno prešibko uredništvo, Zaprtost informacij, Mesečno izhajanje, Neprivlačnost giasila, Zapoznele informacije ... Nekaj je treba storiti, da se stanje izboljša, kajti sicer je škoda denarja za glasilo, ki ga v »nekaterih tozdih odklanjajo ...« (izjava odg. urednika). i članice zadovoljujejo 30 odstotkov potreb po hrani v naši republiki. Ni nam torej vseeno, kako potekajo proizvodnja, predelava in trgovina v tej svojevrstni »interesni« skupnosti. Usmeritev, ki so jo sprejeli za to in prihodnja leta, se zdi pravilna in aktualna: povečevanje izvoza, čimboljša preskrba domačega tržišča in investicije, ki bodo dale primeren dohodek. SOZD ABC Pomurka na tujih -trgih ni neznanka. Lahi so izvozili za 10 milijonov dolarjev, letos pa načrtujejo izvoz v vrednosti 12 milijonov dolarjev. To je številka, ki jo bodo nedvomno dosegli, prav, gotovo pa je možnosti še veliko več. Ugotavljajo namreč, da so doslej pretežno izvažali mesne izdelke, na tujem trgu pa bi lahko bili prisotni tudi s piščanci. V tem letu bodo napako popravili in bodo torej izvažali tudi brojle-rje. S tem pa — trdim — možnosti seveda še niso izčrpane. Zakaj SOZD ABC Pomurka izvaža? Prav gotovo ne zaradi tega, da ne bi mogla meša in . drugih proizvodov prodati doma. Izvaža zaradi tega, ker si s tem ustvari devizna sredstva za uvoz nekaterih surovin oziroma za pridobitev valute, ki jo je treba razliko doma pokriti, sicer nastane izguba. Torej se obeta večja odgovornost.vseh za izvoz in seveda tudi večje pravice od ustvarjenih deviz. Omenil sem že osnovno usmeritev v letošnjem in prihodnjih letih. Tu naj dodam, da si bo ABC Pomurka .prizadevala povečati družbeni sklad kmetijskih zemljišč, saj je jasno, da svojega obsega poslovanja ne gradi le na zasebni proizvodnji, ampak vsako leto v večjem odstotku na delu organizacij združenega dela. Da se bo ta dejavnost (poljedelska proizvodnja in posredno prireja v hlevih) povečala, pa bo treba čimprej meliorirati kar največ zamočvirjenih zemljišč, prav tako pa obnoviti ali na novo zasaditi lani opustošene vinograde. Za vse to pa bo potreben denar, kupi denarja, ki ga v celoti ne bo mogel zagotoviti SOZD, četudi je velik. Poleg sredstev iz in terne banke, pa temeljnih bank Ljubljanske banke (torej ne le LB — Pomurske banke), se dogovarjajo tudi z Beograjsko banko. Načrtovanih nalog najbrž ne bo moč izpolniti tudi brez sovlaganj ih seveda ne brez pomoči interesnih skupnosti za preskrbo mest Ljubljane in Maribora. Kreditna služba širi poslovanje STANJE KREDITOV OB KONCU LETA 94270.000,00 DINARJEV V Radgoni so hranilno-kreditno službo ustanovili 1975. leta in posluje kot samostojna delovna enota. Njena naloga je zbiranje hranilnih vlog in kreditiranje kooperantov. Prek te službe pa prejemajo osebne dohodke delavci zadruge in kmetijskega kombinata Radgona. Razumljivo jr da zadruga izplačuje preko hranilno-— kreditne službe kmetom denar za prodane pridelke in druge proizvode. Hranilne vloge v letu 1980 so znašale49.506.000,00 dinarjev, lani pa 72.546.000,00 dinarjev, kar je za 46 odstotkov več. Čeprav je saldo med vlogami in izplačili vseskozi aktiven, pa razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za kreditiranje kmetov za nakup zemlje, gradnjo objektov, nakup plemenske živine, obnovo vinogradov in za druge posege v. razširjeno reprodukcijo, zato hranilno-kreditna služba najema tudi bančne kredite. Predlani so bančna sredstva znašala 62.136.000,00 dinarjev, lani pa 68.663.000,00 dinarjev. To pa ne preseneča, saj je povpraševanje po kreditih še vedno zelo veliko. V letu 1980 so si kmetje izposodili 80.240,000,00 dinarjev, lani pa za 17 odstotkov več: 94.270.000,00 dinarjev. Ker je pri hranilno— kreditni službi moč dobiti tudi stanovanjske kredite, ne presenečajo tudi te številke: v letu 1980 so kmetje najeli 3.944.000,00 dinarjev, lani pa 5.647.000,00 dinarjev kreditov za adaptacije stanovanj oziroma novogradnje. Š. SOBOČAN TURNIŠČE: cene pujskov Tisti, ki spremljate, kako se gibljejo cene pujskov na tumiškem sejmišču, ste prav gotovo opazili, da za prejšnji četrtek (14. jan.) nismo objavili podatkov. Zgodilo se je namreč, da rejcev ni bilo, in sicer najbrž zaradi prevelikega mraza. Tudinretekli četrtek (21. i an.) je bila ponudba preskromna. Rejci so pripeljali samo 42 pujskov in jih kmalu vse prodali. ' Cene so se gibale od 3.100,00 do 3.400,00 dinarjev za par. 28. JANUARJA 1982 STRAN 9 DUŠAN ZAGORC, SEKRETAR OK ZSMS GORNJA RADGO- NA O MLADI GENERACIJI__ Mladost je naša največja vrlina Za večjo načrtnost v gradnji Na mladih stoji svet — stara resnica, ki pa se v naši družbeni praksi vse prepočasi uresničuje. Za svoje mesto pod soncem so se vse naše mlade generacije borile po svojih močeh. Zagnanosti ni manjkalo mladini nikdar, čeprav so bili doseženi uspehi različni. Prihodnje skupščinske in delegatske volitve so bržkone nova priložnost za mlade, da se kot organizirana subjektivna družbenopolitična sila prek svojih izvoljenih delegatov še vplivneje vključijo v vse družbene tokove iti procese odločanja. O tem in vrsti drugih vprašanj, s kateremi se danes soočajo mladi, smo se pogovarjali s 30-ietnim mladincem, ki je obenem še sekretar OK ZSMS Gornja Radgona. — Kot ostale DPO pričakuje tudi ZSM v prihodnjem letu kongres, ki bi naj osvežil delo mladinske organizacije, utrl pa tudi pot za dosego večjega vpliva v prihodnje. Kaj mladi pričakujete od tega? „Vsak kongres je prinesel novosti. Od prihodnjega pa pričakujem predvsem kakovostne premike. Že v medkongres-nem obdobju je v ospredju vseh aktivnosti družbeno-ekonomski položaj mladih. Pri nas, v občini, je sicer zaenkrat zadovoljiv, vendar, žal tako ni povsod. Prav tako pri nas zaenkrat ni problemov z zaposlovanjem mladine, stanovanjsko in štipendijsko politiko. Od kongresa pa vsekakor pričakujem svežo kri za delo za delo mladinske organizacije, ki je po mojem osebnem mnenju v krizi. Mladi smo si namreč po naravi dokaj različni, heterogena je tudi starostna struktura v mladinski organizaciji. To vse vpliva, da posameznik težko najde svoje mesto, predvsem v delegatskem sistemu.” — Ob naštetem pa bi bržkone tudi mladi morali opustiti nekatere navade, lagodnosti in se aktivneje vključiti v dogajanja v družbi? ,,Pri tem moramo ločiti mladega človeka na vasi od vrstnika v urbanih okoljih, pa tudi tistega, ki izhaja iz dobro situirane družine in mu ta omogoča izlete v tujino, smučanje, morje ... in od mladinca, ki izhaja iz socialno bolj ogroženih družin. Ta tudi v osnovnih mladinskih organizacijah težko usklajujeta stališča in interese. Res pa je, da je danes med mladimi vse bolj opazno nezanimanje in egoizem. To velikokrat izvira od starejših. Zato v ZSMS stremimo za akcijami, ki bi naj povezale mlade in jih združile (mladinske delovne brigade, razna taborjenja . . .). V marsikaterih okoljih in osnovnih organizacijah pa še vedno prevladuje miselnost, da mora mladinska organizacja skrbeti le za zabavno, kulturno in športno udejstvovanje mladih.” — Bržkone pa tudi sedanjo mlado generacijo krasijo določene vrline? ..Saj tako hudo pa spet ni. Tudi našo generacijo krasijo vrline, izoblikovane v najtežjih časih naših narodov in narodnosti med NOB. Te tudi vedno znova izpričujemo v konkretnih akcijah. Naša naj večja, vrlina pa je — mladost. Toda mladostni elan in zanos vse. premalo izkoriščamo in prezgodaj odnehamo. To pa ni le naša napaka.” — Kakšen pa je odnos ostalih DPO v organizacijah združenega nm warn sm emes S LENDAVA Pester program izobraževanja Za aktivno delovanje v sindikatih je potrebno čedalje več znanja S g in usposobljenosti, zato so se v lendavski občini odločili, da bodo ® v letošnjem letu popestrili delo na tem področju. Program druž-Ibenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v letošnjem letu je „ razdeljen na: Temeljni program za usposabljanje članov v osno- vnih organizacijah, na občinsko sindikalno politično šolo, na g seminarje za vodje sindikalnih skupin ter predsednike posameznih ® komisij in odborov, za člane odborov SDK, predsednike komisij za I inventivno dejavnost, za člane osnovnih organizacij delavcev pri 3 zasebnih delodajalcih, za člane občinskega sveta ter druge oblike 3 usposabljanja. V vseh teh oblikah izobraževanja bo dovolj prostora w za vsakega člana sindikalnih organizacij, seveda pa bo potreben g odgovoren pristop k izobraževanju. Za izvedbo programa uspo- H. sabljanja so določeni tudi vodilni delavci v organizacijah združe-rnega dela, to pa pomeni, da izobraževanju pripisujejo velik pomen. H Jani D. S® Novi prostori bodo omogočili sodobnejšo proizvodnjo, boljše delovne pogoje in nove kvalitetne programe. dela, krajevnih skupnostih in širših DPS do mladinske organizacije? Imate dovolj manevrskega prostora? ,,Na to vprašanje, bom odgovoril na osnovi izkušenj pri delu naše OK ZSMS v občini in osnovnih organizacij ZSMS v OZD in KS. V okviru DPS dobro sodelujemo z ostalimi DPO in se prek svojih delegatov enakopravno vključujemo v delo vseh organov. To velja tudi za osnovna mladinska okolja, ki delujejo v združenem delu. Praksa — skupne seje vseh treh DPO: mindikata, partije in mladine — ki so jo uvedli v nekaterih večjih DO v občini, to sodelovanje še krepi. Na vasi pa so stvari nekoliko drugačne. V večini so osnovne organizacije sicer dobro organizirane in vključene v skoraj vsa področja dela, le da odnos do njih ni najboljši. Zaradi napak, ki smo jih mladi počenjali v preteklosti, je marsikje še opaziti nezaupanje. Pri tem gre bolj za posameznike, ki pa mnogokrat zavzemajo pomembna mesta v organih in DPO v krajevnih skupnostih. Tu je opazen generacijski razkol. Včasih dobim občutek, da ti ljudje sploh niso bili nikdar v naših letih in delali v mladinskih vrstah.” — Pa se še malce dotakniva vzgoje in izobraževanja, ki je za mladega človeka izjemnega pomena. Kaj ste na tem področju storili pri vas? ,,Naša občina, pa tudi OK ZSMS, je pri tem v svojevrstnem položaju, saj premoremo le eno srednjo šolo. Zato namenjamo pozornost predvsem vzgoji osno- ' vnošolske mladine in njenemu kasnejšemu vključevanju v osnovne organizacije ZSMS v KS. Drugi problem so tisti, ki se vozijo. Skrbimo pa za razne oblike izobraževanja mladih kadrov. Prirejamo seminarje v okviru OK, naši mladinci se udeležujejo partijskih šol na ravni regije in republike, delovnih akcij, taborjenj . . . — Kako pa ste se mladi v gornjeradgonski občini vključili v priprave na volitve in kaj od .njih pričakujete? Tako v osnovnih organizacijah kot na OK smo se dela lotili temeljito. Iz naših vrst smo že evidentirali možne kandidate in pričakujemo, da bodo našli svoja mesta tudi na kandidatnih listah. Menim pa, da v naši občini vse premalo zaupamo mladim in sposobnim kadrom. Ti gredo skozi vsa sita in rešeta, pa vendarle ne uspejo dobiti zaupanja. Kljub temu pa sem prepričan, da bo po opravljenih volitvah na odgovornih družbenih mestih še več mlajših.” V. Paveo Osnutek urbanističnega načrta mesta Murska Sobota in njegove bližnje okolice je, po odmevih sodeč, naletel na dokajšnje zanimanje občanov. Vsaj po javnih razpravah v vseh šestih mestnih krajevnih skupnostih bi to lahko upravičeno trdili. Na razširjenih sejah skupščin KS skupno z vodstvi' vseh družbenopolitičnih organizacij in svetih krajevnih skupnosti je prevladalo mnenje, da, tako celovito urejen urbanistični načrt, ki so ga izdelali strokovni delavci Zavoda za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote, nedvomno zagotavlja večjo načr-tnost v gradnji objektov m namembnosti zemljišč, bodisi za industrijsko, zasebno ali blokovsko stanovanjsko graditev. Prav tako so ponujene rešitve povsem strokovno opredeljene, izhajajoč iz dosedanje prakse, čeprav so se ponekod vendarle zavzemali za pripravo več variant, ker se sicer delovni ljudje -in občani s svojim poprečnim poznavanjem teh zadev nekolikanj težje vključujejo s kakšnimi bistvenimi pripombami. FAZANERIJO LE ZA REKREACIJSKE NAMENE Zlasti pa so bila v ospredju javnih razprav v mestu Murska Sobota tista vprašanja, ki zadevajo reševanje problemov v po-, murskem središču. Lahko bi rekli. da je bila širina razprave zastavljena na tak način, da so po eni strani spregovorili o osnutku urbanističnega načrta kot takem, po drugi strani pa so se izoblikovala različna mnenja tudi na poznejše 73 ZAPOSLENIH LENARŠKEGA TOZDA IZOLACIJSKO STEKLO DO »KRISTAL« IZ MARIBORA JE V MINULIH LETIH PREHITELO ZASTAVLJENE CILJE. Čeprav je od dneva prve poizkusne proizvodnje v novo zgrajenem obratu za proizvodnjo izolacijskega stekla v Lenartu, ki gaje ustanovila DO »Kristal« iz Maribora, preteklo komajda nekaj več kot pol desetletja, pa se prav ta mlad kolektiv danes lahko pohvali z lepimi uspehi. Osnovni program prvotne delovne enote v Lenartu je bila proizvodnja izolacijskega stekla vseh vrst in za vse namene. Predvsem pa so si prizadevali izdelovati kvalitetna izolacijska stekla z dobrimi toplotnimi in zvočnimi izolacijskimi lastnostmi. Iz dneva v dan so delali več in bolje, prav zaradi tega pa so že po prvih štirih letih prehiteli zastavljene cilje. Program, ki bi ga naj uresničili šele v letu 1980, so izpolnili že leto prej, že takrat pa so tudi začeli razmišljati o odpravi ozkih grl v proizvodnji in dograditvi prostorov. Kajpak za proizvodne potrebe. dokumente, ki iz njega izhajajo. V mislih imamo, na primer, zazidalne načrte, ki jih strokovne službe in upravni organi vsekakor morajo upoštevati. To je nekaj osnovnih in načelnih ugotovitev iz javne razprave, k čemur lahko dodamo tudi polemiko o tem, ali je odnos zasebne in blokovske stanovanjske izgradnje v sedanjem obsegu mesta Murska Sobota pravilen. Kajti vemo, da praktično poleg teoretičnih 350 parcel za zasebno stanovanjsko gradnjo ni druge zasebne gradnje v tem obdobju do leta 1985 in tudi pozneje, kot kaže, ne bo na pretek. Vprašanje, ki se je zastavljalo ob tem, je, ali se zdajšnja zasebna stanovanjska gradnja, ki je usmerjena na vasi, tudi ne razvija na kmetijsko kvalitetnejših zemljiščih. »Tudi glede lokacije določenih objektov, širitve mesta Murska Sobota na jug in podobno, je bilo veliko vprašanj s strani občanov. Gre za to, da bi naj predlagatelji ocenili v drugi fazi, ali so te stvari ustrezno rešene z vseh družbenih, ekonomskih in drugih vidikov. Med konkretnimi pripombami moram omeniti, da so se ljudje zavzemali za to, da se na južnem predelu mesta, ob Trstenjakovi, Ivana Regenta in Mladinski ulici, zaključi zasebna stanovanjska gradnja. Hkrati pa se naj prehod v bodoče predvidene širitve Murske Sobote opravi postopoma, in sicer iz nizkih v višje stanovanjske zgradbe, ne pa neposredno v blokovske gradnje. V vseh krajevnih skupnostih je bila sprejeta ocena, da se predvidena zasebna gradnja pred parkovnim gozdom Fazanerija ne bi upoštevala, ampak bi naj tisto okolje, kljub nekaterim ugodnostim, vendarle ostalo trajno usmerjeno v športno-rekreacijske namene,« pravi Ludvik Filo, tajnik krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota. montažnih linijah. Ob bistveno izboljšanih delovnih pogojih in hkrati modernizirani proizvodnji pa so mislili tudi na samoupravni razvoj in začetno delovno enoto, ki je štela komaj 23 zaposlenih, oblikovali samostojno TOZD s 73 delavci. Za gospodarsko nerazvito občino Lenart TOZD Izolacijsko steklo DO Kristal iz Maribora seveda veliko pomeni. Tudi sicer pa je proizvodni program, ki ga imajo in ga želijo še razširiti, vse bolj aktualen. Znane težave energetsko kriznega obdobja, ki Ing. Jože Govedič, direktor tozda. NOVI PROGRAMI V kolektivu načrtujejo tudi nekaj novosti, ki naj bi še pripomogle k povečanju izvoza v prihodnjem obdobju. Pripravljajb se namreč na proizvodnjo specialnih izolacijskih stekel s plinskimi polnjenji, ki dajejo odlično toplotno in zvočno izolacijo. V načrtu pa imajo tudi povsem nov program proizvodnje lepljenega stekla, ki poleg dobrih zvočno-izolacijskih lastnosti pomeni pomembno novost tudi na področju varnosti. Seje po vsem tem čuditi ambiciozno zastavljenim načrtom — tudi na področju izvoza — tega majhnega kolektiva? Nadalje so občani menili, da bi naj že sedaj poskušali iskati vmesne rešitve, recimo, vzporedno z ureditvijo prometnega režima, s čimer bi lahko zagotavljali večjo prepustnost cestnega prometa, zlasti osebnih vozil in gostega tranzitnega prometa. Ob vsem tem pa je treba vendarle upoštevati boljšo izkoriščenost komunalnih objektov in naprav, pri čemer so se občani zavzeli za ustreznejšo rešitev problematike energetike, kar je ugotovil že sam predlagatelj osnutka, urbanističnega načrta. Tu so predvsem mislili na ogrevanje stanovanj, kar je vsedanjem trenutku vsekakor eno od najaktualnejših vprašanj, posebej zato, ker so pogrešali študijo oziroma predlog za ustreznejšo rešitev tega problema. Prav tako se občani pomurskega središča niso strinjali z namembnostjo zemljišč v krajevni skupnosti Turopolje, kjer bi se naj razvijala Agrotehnika. Dejstvo je, da imamo v Murski Soboti že na več območjih predviden razvoj industrije. Milan Jerše Po večurni razpravi na seji na medobčinski gospodarski zbornici v Murski Soboti, so si bili razpravljala enotni, da pobuda o povezovanju obrtnih zadrug Prlekija Ljutomer, Prekmurka Murska Sobota in 14. oktober Gornja Radgona ni slaba, vendar je treba dobro preštudirati, kako obliko naj izberejo. Predlagani konzorcij (neke vrste odbor) je po mnenju nekaterih (tudi predstavnika izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota) premalo obvezujoča oblika sodelovanja. Takih ,,konzorcijev” imamo menda v jugoslovanskem gospodarstvu nešteto, vendar le na papirju. Da se ne bi enako zgodilo tudi s konzorcijem pomurskih obrtnih zadrug, je torej treba opraviti temeljite pogovore, kaj pravzaprav hočemo doseči. Takoj je treba povedati, da vsi pomurski obrtniki niso člani •obrtnih zadrug, saj le-te združujejo ,,le” proizvodne dejavnosti, v obrti pa imamo še druge, na primer osebne storitve. Če se zadruge povezujejo, da bi tako racionalizirale svoje poslovanje, usklajevale proizvodne programe svojih članov, skupaj nabavljale reprodukcijski material, skupaj prevzemale večja naročila, bile bolj ,,močne” pri bankah, skupaj razvijale tehnologijo in, če hočete, da si ne bi nezdravo konkurirale. . . potem moramo pobudo vsekakor podpreti. Bojimo pa se, da za vse to neformalna oblika kot je predlagani konzorcij le ne bo dovolj močna vez. Treba bo najbrž poiskati kako drugo organizacijsko obliko, ki bo bolj obvezujoča in konkretna., Sedanjemu predlogu samoupravnega sporazuma namreč najbolj očitajo, da je preveč abstrakten, saj n^ opredeljuje nalog, obveznosti in pravic konkretno posameznih zadrug, ampak le ,,načel no”. Vzrok za to je najbrž tudi v dejstvu, da sestavljalci, ki so se sicer zelo potrudili, niso imeli na čem graditi. To, na kar bi se lahko naslonili, namreč še ni dano v beli dan. V mislih imamo študijo o možnostih razvoja drobnega gospodarstva v Pomurju. To analizo namreč že dalj časa pripravljajo na soboškem Zavodu za ekonomiko in urbanizem. Na seji na gospodarski zbornici smo slišali, da je že narejena, vendar še ni prepisana. .. Upajmo, da je študija res. teme- . Ijita in uporabna. Predlog, da je treba s pogovori o podpisu samoupravnega sporazuma o oblikovanju konzorcija obrtnih zadrug počakati, dokler ne bo štu-. S dije, je vsekakor umesten. Upamo, da bo analiza pokazala, kje so še možnosti za osebno delo, prav tako pa tudi ugotovila, kakšna je pripravljenost zanj med občani. Večkrat namreč slišimo, da dela ne manjka, le ljudi ni, ki bi delali. Se pač zavedajo, da obrtnik nima časa za pohaj- a kovanje, ampak mora trdo prijeti, če hoče odplačati obveznosti , do družbe in dobro zaslužiti. Konzorcij oziroma kaka druga 'oblika povezovanja pomurskih . zadrug seveda ne bosta rešila vseh problemov obrti v naši pokrajini. Pač pa si bo treba prizadevati, da bo s posredovanjem zadrug in njihovega skupnega predstavniškega organa dobilo delo čimveč domačih obrtnikov. Saj so zanje vrata v zadruge tudi zdaj odprta, vendar skoznje n« stopajo vsi, ki bi lahko.. Nekaterim se pač ne zdi prav, da bi prek zadruge le šla njihova dokumentacija (osebni nakup materiala Z naročilnico zadruge in računi za izvršeno delo, od katerih si zadruga odtegne provizijo) ampak hočejo od nje nekaj več. Taka , stremljenja so vsekakor upravičena. Če se bodo pomurske obrtne zadruge res povezale in opravljale naloge, ki so jih opredelili sestavljalci samoupravnega sporazuma, potem se res utegne zgoditi, da bo delo njihovih'članov racionalnejše in da ga ne bo zmanjkalo. - B Š. SOBOČAN STRAN 10 VESTNIK, 28. JANUARJA 198? dopisniki so zabeležili društvo upokojencev Za nami je pestro leto Po besedah podpredsednika Društva upokojencev M. Sobota tov. Ferbežarja je bilo preteklo leto eno najplodnejših, kar se tiče aktivnega delovanja njihovih članov. Da bi se upokojenci med sabo čimbolj spoznali in izmenjali razne izkušnje, da bi proslavili 35-letnico društva ter državne in druge jubileje, so organizirali srečanja v vseh poverjeništvih v celotni občini. Na vseh teh srečanjih so bili upokojenci pogoščeni, pogovarjali so se o načrtih in načinu delovanja v prihodnosti, na koncu pa so skoraj vsepovsod priredili kulturni in zabavni program. V minulem letu so organizirali tudi nekaj izletov in sicer v Logarsko dolino, sosednjo Madžarsko itd. Poglavitni del pa so opravili tudi pri organiziranju in otvoritvi balinišča in delavnice za upokojence v Murski Soboti. Ob občinskem prazniku so nekaterim dolgoletnim aktivnim članom podelili razna priznanja, katera so jim zahvala in hkrati spodbuda za nadaljne delo. Milan Gašpar BOGOJINA Še naprej delavni Člani gasilskega društva Bogojina so na . letnem občnem zboru razpravljali o delu v minulem obdobju. Najbolj pomembna je pridobitev radijske postaje v orodno vozilo, saj imajo tako zvezo z občinsko gasilsko zvezo ter ostalimi gasilskimi društvi. Društvo šteje 70 članov, 10 pionirjev in 13 članic. K opremi in orodju, ki ga ima društvo, lahko prištejemo tudi dober strokovni in vodilni kader. Na raznih tekmovanjih so se vse ekipe dobro odrezale, posebno članice. Tudi informiranje je dobro urejeno, saj na vse sestanke vabijo člane s posebnimi vabili. Posebno pozornost posvečajo pionirjem in mladini. Tako so se na zboru med drugim tudi dogovorili, da bodo na osnovni šoli ustanovili pionirsko društvo ,,Mladi gasilec”. l.etos nameravajo rešiti tudi problem vodnih razmer -v vasi. Zgradili bodo kar dva večja bazena, da bo vode dovolj tudi za večje požare. Drago Ivanič IABC Pomurka — Kmetijska zadruga Lendava je nedavno praznovala 30-letnico obstoja. O njeni prehojeni poti in uspehih smo se pogovarjali z direktorjem zadruge Jožetom Vidičem. GORNJA RADGONA ZADRUŽNI POROČEVALEC Pred kratkim je izšlo glasilo Kmetijske zadruge-Radgona, katero sestavljajo tri temeljne zadružne organizacije: Videm—Ivanci, Radgona—Radenci 'n Apače. Glasilo prinaša pregled o pridelovanju sladkorne pese na območju radgonske občine v okviru zadruge in med kooperanti. Poleg tega je v glasilu prikazan proizvodni program KZ Gornja Radgona v letu 1982. Na koncu glasila je objavljenih nekaj misli o pravicah kmečkih žena do porodniškega dopusta. L. K. Naselje Grajski hrib brez vode! V ponedeljek 18. januarja so stanovalci Grajskega hriba v Gornji Radgoni ostali brez vode. Kot so nam povedali prizadeti prebivalci tega naselja, so jim vodo dovažali gasilci, ki v takih primerih radi priskočijo na pomoč. Vprašanje je le, zakaj upravljalec vodovoda ne poskrbi za bolj redno vzdrževanje teh dodatnih naprav, o katerih je pred kratkim pisal Manko Golar, da bi ne prišlo do takih izpadov. Grajsko naselje sedaj ni več tako malo, a v svojem okolju nima niti enega priročnega vodnjaka, da bi lahko krajani vsaj v sili prišli do vode. L. K. ZIMSKA RAZGLEDNICA - Zima je najlepši čas za smučanje in sankanje, zato se je najbolj veselijo ortroci. Zdaj je čas počitnic in mnogi bi jih radi izkoristili na snežnih poljanah. Le da bi bilo tudi v Pomurju dovolj snega. Foto: Franc Feher lamanoše Nabavili so vlečnico Pred kratkim so vaščani Lomanoš in Podgrada nabavili novo prestavljivo smučarsko vlečnico, ki bo služila mladim smučarjem teh dveh krajev. Izvedli so nabiralno akcijo, ki jim je prinesla sadove. Kot nam je povedal član inciativnega odbora Marjan Fras, so se za nakup vlečnice odločili zato, ker je smučanje v smučarskih centrih vse dražje. S to malo vlečnico bodo na tak način prihranili marsikateri dinar, obenem pa še bolj dragocen bencin, kije v stroških smučanja kar močna postavka. Smučarske vlečnice pa so najbolj veseli otroci, katerim jev glavnem namenjena. L. K. SPODNJA ŠČAVNICA Občni zbor GD Gasilci gasilskega društva Spodnja Ščavnica so imeli vsakoletni občni zbor. Sestanka so se udeležili tudi poveljnik OGZ Gornja Radgona Janko Trstenjak, načelnik oddelka za NO Viktor Kovačič in predsednik gasilskega društva Gornja Radgona Peter Cvetkovič. Obravnavali so delo gasilskega društva v preteklem letu. Ugotovili so, da je bilo delo dobro načrtovano in organizirano, saj je bil tudi uspeh veliko večji kot prejšnja leta. To delo se odraža v rezultatih, ki sp jih dosegli na raznih pokalnih tekmovanjih, še posebej veseli so z občinskim in medobčinskim gasilskim tekmovanjem. Postali so trikratni prvaki občine Gornja Radgona, na medobčinskem tekmovanju v Lendavi pa so dosegli dve prvi mesti in sicer članice in enota CZ, mladinci pa so bili drugi. Ti dobri rezultati bodo še večja spodbuda za nadaljnje delo. Več pozornosti bi morali posvetiti gasilsko-pre-ventivnemu področju in pritegniti čimveč mladih v svoje vrste. Saj vse od ustanovitve gasilskega društva, to je že polnih triinštirideset let, imajo zdaj najboljše pogoje za uspešno delo. I. Pintarič Smučarski tečaji na Mariahajmu V Gornji Radgoni skrbi za vzgojo mladih smu-®rjev pred leti ustanovljen smučarski klub, ki danes šteje že več kot 700 članov. Tudi letos nameravajo izvesti smučarske tečaje za cicibane iz vrtcov. Smučarski vaditelji so člani kljiba, ki tečajnike pou "ujejo brez plačila. Da bi bili tečaji še uspešnejši, je SK Radgona nabavil novo Tomosovo smučarsko vlečnico, ka-tero bodo ob ugodnih snežnih razmerah postavili na smučiščih Mariahajma pb Apaški cesti. srednješolski center murska sobota Veliki načrti Tudi pri Gradu imeli letni občni zbor gasilskega društva. Že več let nazaj so si v društvu prizadevali, da bi ustanovili pionirsko desetino. To jim je uspelo v tem letu. Tako so na letošnjem občnem zboru imeli prvič med seboj pionirje, ki so ustanovili pionirsko desetino. Na občnem zboru so razpravljali o delu društva v preteklosti in prihodnjosti. Ugotovili so, da je društvo v zadnjih letih napredovalo, saj je razvilo gasilski prapor, nabavilo terensko vozilo, katero jim dobro služi za hribovite kraje. V to vozilo je v teh dneh dala občinska gasilska zveza montirati UKV napravo, s katero so povezani z Mursko Soboto. V načrtu pa imajo nakup gasilske avtocisterne, ki bo služila za potrebe občanov tega sektorja, kakor tudi za širši okoliš. V upanju, da jim bo pri tem priskočila na pomoč tudi SIS za požarno varnost, družbeno-politične skupnosti in občani s samoprispevkom, so prepričani, da jim bo ta akcija uspela. Rred nedavnim je bila na srednješolskem centru v M. Soboti otvoritev novega čebel-Pjaka. Za to priložnost so pripravili kulturni Pr°gram, ki so ga zaradi slabega vremena pVcdli v prostorih srednješolskega centra. foslavi so prisostvovali poleg učencev ter elavcev centra tudi čebelerji od drugod. = branim je spregovoril tudi predsednik zveze cbetarskih društev M. Sobota. 7a srednješolski center pomeni čebelnjak chko pridobitev, saj se bodo mladi ob njem Popolnjevali v čebelarstvu ter pridobivali ed za šolsko kuhinjo. Obenem pa je čebel-jak v okras šoli ter v po,nos vsem, posebej pa anom čebelarskega krožka na šoli. Zdenka Kikec Čebelnjak na sleherni šolski vrt Čebelarska zveza v Ljutomeru je organizirala posvetovanje o čebelarskih krožkih na osnovnih šolah. Na posvet so povabili predstavnike zavoda o šolstvo, skupnosti za pospeševanje kmetijstva izobraževalne skupnosti, mentorje krožkov pri osnovnih šolah ter predstavnike zveze socialistične mladine. Glede na udeležbo ugotavljamo, da nekateri še nimajo pravega odnosa do teh pomembnih krožkov. Pregledali so dosedanje delo čebelarskih krožkov ter se zavzeli za njih poživitev ter ustanovitev tam, kjer jih še ni. Na posvetovanu so predlagali, da naj čebelarstvo pride v okvir šolskega pouka osnovnih šol (biologije). Posebno skrb bi morali posvetiti tistim učencem, ki nameravajo ostati na kmetijah, v vrtnarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu. Da bi pouk še bolj ponazorili, bi naj na sleherni šolski vrt postavili čebelnjake. Lep primer šolskih čebelnjakov, imamo v občini Ljutomer. Prvi tak čebelnjak je bil postavljen v Sloveniji — v Križevcih pri Ljutomeru, sledili pa sta šoli Cezanjevci in Stročja vas. V ostalih šolah ljutomerske občine pa bodo s pomočjo kmetijskih organizacij, čebelarskih družin in vodstev šol poskrbeli za postavitev čebelnjakov. F. S.. Začetki današnje Kmetijske zadruge Lendava segajo v leto 1951. S priključitvijo še nekaj zadrug, se je okrepila. Splošne kmetijske zadruge so v tem obdobju odkupovale kmetijske pridelke, oskrbovale so kmetovalce z gnojili in semeni ter se ukvarjale s trgovanjem. Z ukinitvijo posebne organizacije, ki je v Lendavi razpolagala s kmetijskimi stroji, je dobila zadruga prvo kmetijsko mehanizacijo. To je omogočilo razvijanje so,-dobnejše agrotehnike. Za pospeševalno kmetijsko dejavnost je zadruga uporabljala akumulacijo iz trgovske dejavnosti. Ko se je 1957. leta trgovina odcepila od zadruge, so nastale težave. Za zadružništvo je bilo 'potrebno najti nove usmeritve. Jasnejši koncept kmetijskega zadružništva se je pričel oblikovati ob pripravi programa ZKJ in je bil podrobneje oblikovan v knjigi Edvarda Kardelja Problemi socialistične politike na vasi. Pričelo se je z združevanjem zadrug, ki je potekalo do leta 1962. ko je ostala na območju lendavske občine le ena zadruga. 1966. leta se je priključila KZ Lendava še KZ Črenšovci, ki je prej spadala v občino Beltinci. Zadruga se je gospodarsko okrepila. Uspešno je razvijala kooperacijske odnose. Kmetje so prek KZ prodali I960, leta 1.652 glav goveje živine, leta 1980 pa že 4.358. Kmetje so prodali leta 1980. 6.858 prašičev ali le 376 več kot 1960. leta. Vmesno nazadovanje pri pitanju prašičev in sorazmerno počasna rast pitanja govedi v zadnjih šestih letih je odraz odnosov, ki so vladali v tem obdobju do živinorejske proizvodnje, ko je bila živinorejska proizvodnja zapostavljena. Med opravičenimi vzroki za takš--no stanje je bila tudi .premajhna kupna moč domačega prebivalstva in omejitve drugih držav za naš izvoz. Občasno slabe ekonomske razmere, v katerih je delovala zadruga, so povzročile odhod kmetijskih tehnikov v druge dejavnosti. Posledica je, da imamo danes znatno manj kmetijskih pospeševalcev kot n. pr. leta 1962, da zaradi tega zadruga ni posvetila potrebne pozornosti rastlinski proizvodnji in, kar je najpomembnejše, da se starostna struktura kmetov nenehno slabša, ker ni ekonomskega iriteresa mladine za kmetovanje. Doseženi pozitivni uspehi niso samo zasluga zadruge. Na razvoj živinoreje sta vplivala tudi obstoj in delovanje mesne industrije in tovarne mlečnega prahu v Murski Soboti, čeprav so bili prav v prodaji goveje živine zastoji, o katerih smo že pisali. Na naporov in dokazuje, kakšen vpliv lahko ima na količino in kvaliteto proizvodnje povezava proizvodnje s selekcijo, predelavo in zaščito ob ustreznih ekonomskih in demografskih pogojih. Težave v prodaji goveje živine in prašičev, ki so se pojavljale v vedno pogostejših cikličnih zaporedjih, so pripeljale zadrugo k razvoju klavnice in predelave mesa. Tako je imela zadruga v sedemdesetih letih razvito Jože Vidič, direktor Kmetijske zadruge Lendava. stojišči za pitanje prašičev in rejo plemenskih svinj. Obnovljenih je bilo 34 hektarjev vinogradov, pomembna sredstva pa so bila vložena tudi v kmetijsko mehanizacijo. .Žal se te naložbe ne odražajo v ustreznem povečanju proizvodnje. Možnosti za povečanje proizvodnje so bile ustvarjene prepozno. Mladina si je poiskala druge usmeritve, ostareli kmetje pa zapuščajo zahtevno živinorejsko proizvodnjo. Direktor Kmetijske zadruge Lendava tov. Jože Vidič je še med ostalim povedal: »Danes se pred kmetijsko zadrugo, enako kot pred ostale kmetijske delovne organizacije postavlja naloga, da do leta 1985 zagotovimo 85 odstotkov porabe hrane za SR Slovenijo, da na področjih, kjer lahko presežemo potrebe Slovenije, po hrani, povečamo izvoz zlasti na konvertibilno tržišče in s tem zagotovimo čimveč deviz za pokrivanje uvoza kmetijskih reprodukcijskih materialov — sestavin za gnojila, zaščit- prevzeto dod prejšnjega Elektromlina in H KS, ki deluje od ustanovitve KZ. To je bila kmetijska organizacija, ki je daleč presegla nekdanje trgovsko poslovanje, čeprav iz različnih razlogov vsaka dejavnost sama zase ni bila vedno rentabilna. Zadruga tudi po integraciji kmetijskih zadrug v občini ni ostala organizem, zaprt v občinske meje. Na pobudo zveze komunistov se je leta 1974 vključila v KIK Pomurka in tako prešla tudi v organizacijsko povezanost s tistimi organizacijami, s katerimi je že prej sodelovala. Bila je ena od delovnih organizacij v lendavski občini, za katero občinske meje nikoli niso predstavljale omejitev za povezovanje in sodelovanje, čeprav to vedno ni ustrezalo niti njenim niti občinskim interesom v prizadevanjih za lastni razvoj. Z vključitvijo KZ v KIK Pomurka organizacijske spremembe še niso končane. Zaradi nadaljnjega razvoja samoupravnih odnosov v kmetijski zadrugi, zaradi racionalnejšega koriščenja družbenega kmetijskega prostora in zaradi boljšega izkoriščanja kmetijske mehanizacije, je KZ v letu 1978 odstopila skoraj vsa kmetijska zemljišča, ki jih je obdelovala, skupno z mehanizacijo, novo nastali TOZD Poljedelstvo in govedoreja Lendava, obrat mesne predelave pa Mesni industriji M. Sobota. S to reorganizacijo je oštala KZ kot glavna naloga razvoj kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju s preskrbo z repromaterialom in kot vzporedno dejavnost TZO Lendava mlinska proizvodnja, ki se po začetnih težavah uspešno razvija. Na območju zadruge je nastalo 336 usmerjenih kmetij, v nadaljnji preusmeritvi pa jih je še 72, Ko so se po letu 1976 izboljšali pogoji za investiranje v kmetijsko proizvodnjo, so bili zgrajeni hlevi z 2.144 stojišči za govejo živino in s 3,220 STRAN 11 28. JANUARJA 1982 ne zgod: se vsak dan Sorodstvo iz Z GOBO NAD NAFTO vesolja (Nadaljevanje) Celo na Zemlji človeška vrsta ni bila edini kandidat za razvoj visoke razumnosti. Če ne bi nastale savane, prednik človeka ne bi šel z dreves na tla ter postal lovec in zbiralec. Če bi bile geološke razmere ugodnejše za razvoj bitij, ki bi letela in ne hodila, bi naravni izbor izbral netopirja in ne opico, oba pa sta potomca istega, mišim podobnega sesalca. Predpostavimo, da bi vse vrste rib iz paleozoika ostale v rekah in oceanih, ker si ne bi drznile na kopno. V tem primeru se ne bi razvila neštevilna druga bitja: insekti, lupinarji in celo mehkužci — npr. hobotnica. In kaj bi se zgodilo, če bi bila vsa Zemlja ali kakšen drug planet pokrit z vodo? Na njem bi se razvili dve vrsti morskih sesalcev: mehkužci kot so hobotnice, lignji, različne vrste školjk in morske zvezde. Ne bi bilo sesalcev kot so delfini in kiti ki so se s kopnega vrnili v moije. Tudi nobene ribe vretenčarice ne bi bilo, ker so le-te nastale v sladkih vodah. Najverjetneje bi postala poglavitna žival na planetu bitje ki bi bilo podobno hobotnici. Celo na Zemlji, kjer hobotnico pravzaprav malo poznamo, začenja pridobivati ugled. Ugotavljajo, da je zelo razumna. Če ni ugodnih naravnih možnosti za bivanje, sama zgradi bivališče. Ima širok razpon čustev: kadar je jezna ali ko jo je strah, spremeni barvo, čeprav so njeni možgani veliki le kot oreh. Druga skupina, katere predniki izhajajo iz morja, so žuželke, ki bi se prav tako lahko razvile v izredno razumne živali, če ne bi z njimi tekmovala kakšna druga žival. Če ne bi bilo dvoživk, sesalcev in plazilcev, bi se lahko žuželke razvile drugače, kot so se. Zemlja pa bi bila v tem primeru planet žuželk. Tudi oddaljeni svetovi bodo verjetno imeli to možnost. Ne smemo pozabiti na ptice. Zdi se, da so bili ptiči na vmesni stopnji med izginotjem ogromnih plazilcev in pojavom sesalcev. Številni ptiči, ki so se hranili s semenom ali s sadjem, so postali preveliki. Niso mogli več leteti. Razvili so se jim pretirano veliki kljuni zato, da bi se lahko hranili z majhnimi sesalci in ribami ter velikimi žuželkami. Če ne bi bilo sesalcev — roparjev, bi na Zemlji zavladali ptiči. Človeka bi na njegovi razvojni poti lahko izpodrinil kakšen plazilec. Če se ne bi doba plazilcev, ki se je začela pred 200 milijoni let, končala pred 65 milijoni let, bi ostali sesalci na tisti razvojni stopnji. Sovjeti so v nedavnem poizkusu, ki so ga naredili s kompjuterjem, odkrili, da bi bile živali, ki bi prevladovale, zelo dejavne. Razumni plazilci bi hodili po zadnjih nogah, roke pa bi bile zelo spretne. Njihovi potomci bi bili srednje velikosti, hodili bi po dveh nogah, bili bi pokriti z dlako in ne z luskinami. Življenje na Zemlji se je prilagodilo raznolikim okoliščinam in skrajnostim. In tako bo vedno. Življenje je na yrhu Mount Everesta in v največjih globinah oceanov. Meka vrsta bakterije živi v žveplovih vrelcih, ker vsebuje snov, ki je odporna proti /ročini. V večni temi na dnu nceana živi bitje, kije pbdob-to črvu. Živi pod pritiskom ki e tisočkrat večji kot na moriti gladini. Nekateri organizmi vplivajo celo na navidez sovražno okolje, v katerem živijo. Lišaji, ki žive na nerodovitni zemljn si zagotovijo ustrezno količino vode, tako da naredijo majhne rove v skalah, na katerih žive. Tako postane skala bolj luknjičava ter lah- Človekovi možgani bi bili večji? če bi bil človek vrečar, ker ne bi moral skozi ozko porodno cev, ko se rodi. nazoren zgled, kako lahko celo »nerazumna« bitja vplivajo na okolje. Ne smemo podcenjevati možnosti za nastanek življenja na drugih planetih, čeprav se nam ta misel včasih zdi nesmiselna. Več kot milijon vrst živih bitij in približno 250.000 vrst okamnin je del življenja, ki se je ali ki bi se lahko razvilo na našem planetu. Izvedenci so po podatkih o razvojnih spremembah ugotovili, da bi morali najti vsaj še stokrat več fosilov kot doslej. To pomeni da bi bilo samo na zemlji 25 milijonov vrst živih bitij. Če to pomnožimo z milijoni planetov, ki krožijo okoli Sonca in na katerih je možno življenje, dobimo številko, ki presega meje naše domišljije. »Moja pot v službo se prične še v trdi temi, potem ko .zajtrka nimam časa niti povohati in ko si po stopnicah zavezujem kravato. V dirki do avtobusne postaje tekmujem s šoferjem avtobusa, ki včasih za kakšno desetinko sekunde tudi zmaga. Na postaji je v tem času že mnogo mojih sotrpinov, ki tekmujejo v tem, kdo se bo prvi obesil na kljuko avtobusa. Če šoferja ne zebe preveč, nam je dovoljen vstop spredaj in zadaj, sicer pa samo zadaj. Vstopanje na domači postaji ni nič posebnega, ker je mogoče stlačiti v avtobus normalne velikosti »samo« 120 do 130 ljudi. Običajno jih dvajset do trideset ostane na postaji, kar pa ni tako hudo, saj vozijo avtobusi ves dan v obe smeri — sicer bolj poredko, a vozijo vseeno m ni vrag, da ne bi teh trideset počasi zvozili v mesto. In končno, avtobus se lepo razvija! Denimo, da mi je uspelo priti v avtobus. Stojim sicer, sedeti ne morem in končno, to moje stanje tudi ležanju ni podobno. Moji udje so pomešani v tej enotonski masi človeških okončin s tekstilnim dodatkom. Ker je človek razumno Prihodnje leto bo na voljo novo sredstvo za preprečevanje onesnaženja morja in obal z razlito nafto. V zadnjih letih je prišlo nekajkrat do katastrofalnih izlivov surove nafte iz velikih tankerjev in vrtalnih ploščadi. Nesreče so naredile veliko škodo, pospešile pa so raziskovanja in iskanje dovolj učinkovitih zaščitnih sredstev. Strokovnjaki British Petro-leuma so že preiskusili nov način čiščenja razlite nafte, za katerega pravijo, da je med vsemi doslej najbolj učinkovit in hkrati preprost. O, gospod, ne pusti me na postaji! litrih smrdljivega zraka obstaja pet ljudi. Oprostite, tudi če sto, so to stalni potniki, navajeni vsega hudega, je to zaradi mojega profesorja fizike nemogoče. Če doseže gostota ljudi in zraka v avtobusu maksimum, potem je kasiranje zelo otežkočeno; sprevodnik bi moral lebdeti v zraku nad glavami tistih srečnežev, ki sedijo. Ker pa je to za zdaj neizvedljivo, pleza po naslonjalih sedežev in tudi preklinja. Pri potnikih druge in tretje kategorije se zgodi včasih, da jih spremljajo otroci. Oh, ta naša zlata deca! Pravico imajo, da se peljejo zastonj, če so po poklicu dojenčki ali za polovično ceno, če so cicibani ali mlajši pionirji. Prav tu pa se stvar začne zapletati. Sprevodnik trdi, da je neko otroče starejši pionir, če ne že mladinec in mora plačati celo voznino, a mati, ki ve, kdaj je rodila, trdi, da otroče še nima devet let, saj je komaj bilo sprejeto v pionirsko organizacijo. Navadno se izkaže, da sprevodnik »natančneje pozna« starost in zaračuna celo karto. Prav je mamicam, zakaj pa ne nosijo s sabo rojstnih listov svojih otrok. Prispeli smo v mesto »samo« s polurno zamudo. Vsak poišče Na razlito nafto brizgajo tekočo umetno gumo, čeznjo pa še neko drugo kemikalijo, ki povzroči, da se tekoča guma preoblikuje v gobasto snov. Goba vsrka razlito nafto tako učinkovito, da je nič ne ostane na morski površini, pa NEKATERI XXX Čuvar pokopališča v mestu Kamamoto na Japon-slišal stokanje iz Kewankodsdoa: za razvedrilo padel s z glave, mene pa v tem parku nisi nikoli poljubil. Spomnim se samo, da sem ti pod tem hrastom prvič prisoli-la klofuto, ko si objemal tisto lajdro. ZMEŠNJAVA — Pet koles so mi ukradli lani in doma več nisem našel primernih izgovorov, potem pa sem slišal tale nasvet: ukradi še ti! — Si ubogal? — Sem, vendar, kakšno na-klučje — ukradel sem enega od svojih petih .. . enega od tistih, ki so mi jih ukradli. ODKRITO — Milan, sta se z Mirko poročila iz ljubezni? — Sploh ne. Iz sovraštva. Ona je sovražila dekliški stan, jaz pa siromaštvo. V ZMERNI PRIPRAVLJENOSTI —Kako je kaj s stricem, Miha? —Slabo, vedno slabše. —Oh, to je pa žalostno. Kaže, da morate biti pripravljeni na vse. —Na vse ravno ne, podedoval bom samo polovico. tudi iz peska izsrka skoraj vso nafto. British Petroleum je že organiziral posebno stalno ekipo, ki bo lahko takoj posredovala kjer koli na svetu, če bo prišlo do katastrofalnega izliva nafte. OBUJANJE SPOMINOV —Se spomniš, draga, pod tem hrastom sem te prvič poljubil in to tako strastno, da mi je še klobuk padel z glave. —Klobuk ti je morda res Letenje z zmajem je postala moda. Neki športnik iz Miinchena se je na Novo leto dvignil v višave, nato pa se je s svojim zmajem zaletel v neki zid. V hotelski sobi so potem našli njegova poslovilna pisma iz česar so sklepali, da je šlo za samomor. XXX Mleko v prahu ni nobena sodobna iznajdba. Že Marco Polo, ki je v 13. stol, potoval iz Italije na Kitajsko je videl, kako neka nomadska azijska ljudstva prekuhavajo mleko v prah. Tega so potem vrgli v vodo in tako pili mleko v prahu. neko starejšo neznanci in dremriancoshenabliamro-senkramberg. To ni noben rebus, niti ni kaj prevajati. Tako čudovito se piše neki Nizozemec. Ubogi na duhu tisti, ki so pristali, da Ke-wankodsdoaspanchincha-drachdemiminkmardrem-riancochenabliamrosen-kramberg uveljavi svoj novi priimek. Ampak Kewankod itd. itd. se bo pisala tudi njegova žena, in otroci. Čez nekaj generacij bo na Nizozemskem že kakšnih petdeset ljudi, ki se bodo pisali. .. Kaj bi bilo, če bi kakšen potomec iz družine Kewankodsdoaspanchi itd. postal minister ali kaj podobnega in bi se z njegovim priimkom vsak dan srečevali v časopisih in na televiziji!? . iTRAN 12 VESTNIK, 28. JANUARJA 1982 vsakogar nekaj prav je prvi letošnji ni val že za nami, zime konec. Deset zapovedi avi Martin Češenj v Av-tgazinu — ne bi smelo )dveč niti zdaj niti kdaj ič. Tudi obilica klepar-la dela vteh dneh govori d takšni domnevi. 1 je vožnja značilno ka, pravimo takrat, ka-- pod kolesi sneg ali led. tudi napotki veljajo za ne razmere. \ ZAPOVED ' prednjem pogonu nji kolesi vlečeta in vodenem.Teža motorja in alnika v nosu jima na toženih ovinkih ni ra-* prid, saj ju rine proti njemu robu. Z^raditega >trebno volan dodajati, •omeni, da ga mora vo- znik sukati v smeri ovinka bolj kot se zdi navidez potrebno. Močno vstran zasukani kolesi pa ne zmoreta več vodenja, ampak močneje drsita naravnost. To pomeni, da dodajanje volana ne sme biti pretirano in nikdar do ene od obeh skrajnih točk. DRUGA ZAPOVED Če je hitrost (ob prednjem pogonu) prevelika, dodajanje volana ne pomaga. Zaleže pa sunkovit odvzem plina ali kratek pritisk na zavore (kar olajša zadek in doseže, da ga spodnese navzven) ali pa kratek poteg ročne zavore (samo za prave mojstre!). Zaradi vsakega od teh ukrepov zadnji kolesi zdrsneta proti zunanjemu robu ovinka, zato rečemo, da se je avto sam postavil v ovinek. Toda vedite: dolgotrajno zaviranje vas bo pripeljalo naravnost v jarek! TRETJA ZAPOVED Kadar pravi čas opazite, da ste za ovinek pred vami odločno prehitri, poskusite s pravkar omenjenimi potezami postaviti avto poprek že malce pred ovinkom, nato pa ga zvozite s pritiskom na plin in s sukanjem prednjih koles v pravšnjo smer. Ukrepanje na cestnem robu je lahko prepozno. Ob zadnjem pogonu spodnese zadek že zaradi pritiska na plin. Seveda pa morate potem volan primerno »odvzemati«. ČETRTA ZAPOVED Izbira pravšnje prestave je ne glede na vrsto pogona zelo pomembna. Če je prenizka, se vam premalo moči na kolesih hitro maščuje. Če pa je previsoka, preveč moči na kolesih povzroči pretirano zdrsavanje in spodnaša-nje pogonskega dela vozila navzven. APOVEDI PETA ZAPOVED Kadar se povsem iznenada znajdete na spolski podlagi (zahrbtno poledenel ovinek na primer), je za omenjene trike navadno prepozno. Zaleže pa tole: stistnite sklopko (da je prenos moči od motorja h kolesom prekinjen) in poskusite z nežnimi gibi volana zvoziti ovinek. S tem, ko ste kolesi razbremenili pogona, ste preprečili morebitno zdrsavanje in dosegli, da bodo laže ostala v zahtevani smeri. Ob prednjem pogonu je tako razbremenjeni kolesi laže voditi, pa tudi ob zadnjem pogonu takšna zvijača pogosto uspe. ŠESTA ZAPOVED Vozite čim enakomerneje! To velja predvsem za vijugasto cesto, kjer si ovinki sledijo v naglem zaporedju. Nepotrebno pospeševanje in zaviranje spravi avtomobil iz ravnotežja, pa imate na ta račun potem dosti več dela s predali in seveda z volanom. Tudi pogostega pretikanja se ogibajte. Prožnost sodobnih motorjev velja izrabiti. SEDMA ZAPOVED Kadar pretikate, skrbno pazite na pravšnje doziranje plina in na odločno, a pregrobo spuščanje sklopke. Enako nežno in preudarno ravnajte z zavorami. Zaviranje na spolzkih ovinkih vodi ponavadi v sukanje avtomobila okrog navpične osi. OSMA ZAPOVED Vselej upoštevajte obremenitev vozila. Avto z dvema potnikoma se obnaša drugače kot s štirimi in obtežen prtljažnik koristi le zadnjemu pogonu med vožnjo navkreber. V ovinku navzdol pa je takšna teža bolj v škodo kot korist. DEVETA ZAPOVED Če vozite avtomobil s samodejnim menjalnikom, upoštevajte nagle reakcije, ki jih povzroči na kolesih »kickdown« (s pedalom za plin do tal, ko avtomatika pretakne v nižjo prestavo), vedeti pa morate tudi, da motor zaradi takšnega menjalnika slabotneje zavira. nova vhodna vrata Lepo vedenje in telefon afsikaj lahko naredimo k»fln nam toreJ n’ treba id»? na mojstra in odšteti edi denarja- Tokrat gagamo, da polepšate a vrata. To boste stori-. ta na^'n, da nanje č n t e.sen Pr°fik k' vam d ajnolj ugaja. Predlaga-zi an> -i**1 več. Seveda ijbolkl p.raviln<> spajanje, edh a b°» da vse dele °dno odrežete v veliko- sti, kakršno želite, in šele nato te dele prilepite na vrata. Ne bo odveč, če boste bodite „samovec” vzeli vrata s tečajev in jih položili na leseno kozo: na njej vam bo šlo delo lažje od rok. 9 ALI DRUGAČE če te je bog dal, Sanji, mi tri tisočake. Niti za nimam. Rade volje, vendar ti ne posoditi. Rrav, potem pa mi vrni a9a, ki sem ti ga posodil ^vema mesecem. • • pOZNA UGOTOVI-°eset let sem rabil Poznanje, da nimam ')a za pisanje, saka j pa nisi nehal. 4a' je bilo prepozno, času sem postal 1 Pisatelj. •A BO ODLOČILA ~a se ne bova pogajala. I °b sedmih bomo v 1 Po dolgem času spet karte. Velja? Ro vem, mamo moram •ati. še vedno tako nave-'a svojo mater, saj si tak oienček. R® gr e za pristanek moje 6’ ampak za pristanek e mojih otrok. ^Ravanje ~arn sebi ne verja-to mogoče, da ,ada soseda toži za očetovstvo. Saj jih imaš letos že 62, če se ne motim. —Pretiravaš. Ta je letos šele drugi.... OBJEKTIVNI RAZLOGI —Kaj bomo kar tako sedeli v avtu in čakali tega nebogljenega Franca. Trije smo, denar imamo, pritisni na plin in hajd na koline na Goričko. —Zakaj smo sploh čakali? Franca ne bo, ker leži v bolnišnici. —Laž! Sinoči ob devetih sem ga videl s sodelavko, prav prijetno je bil razpoložen, v kavarni. —Morda res, malo pozneje pa ga je videla njegova žena... Razbito steklenico je plačala sama! LIKROFOVA SKRIVNOST —Tovarišica, vašega sodelavca Likrofa sem osebno in po telefonu iskal vsaj dvajsetkrat, pa ga ni in ni. Je sploh v službi, kaj dela? —Njega boste težko našli. On je kot siv osel v megli. V KUPEJU —Tovariš sprevodnik, lahko v tem kupeju kadim? Potem, ko ste vse dele izrezali in tudi namestili, jih lahko prilepite. Vhodna vrata se zaradi teže največkrat nekoliko »obesijo«, zato ne lepite vedno čisto do roba vrat, sicer se ne bodo v redu zapirala. Potem ko ste zalepili ali pribili profile in že držijo, vrata in ornament na njih prebarvajte ali premažite z brezbarvnim laikom. za raz vedrilo —Sploh ne. To je kupe za nekadilce! —Razumem, saj sem videl napis. Zanima me še to — zakaj je po«eh toliko ogorkov? So tisti pred mano lahko kadili? —Tisti me niso vprašali. POZNO,NE ZGODAJ —Predvčeraj pa si šel zgodaj na pot. Luči so bile prižganežepredčetrtozjutraj. —Nišem šel na pot, le luči sem pozabil ugasniti, ko sem se ob treh vrnil iz bara. Ki NA PROSTOSTI —Si že odsedel kazen za tisto poneverbo? —Sem, kot vidiš. Poneveril sem stari milijon in dvesto tisočakov, vendar so bili pošteni in so me dali za rešetke po starem — za vsakih sto tisoč en mesec... Telefon rabi tudi temu, da sprejemamo in odpošiljamo različna obvestila; tak način komuniciranja je veliko hitrejši kot s pismi ali brzojavkami. Kadar koga kličete, se najprej predstavite. Povejte svoje ime in priimek, potlej pa ime tistega, s katerim želite govoriti. Torej ne smete začeti pogovora takole: »Halo, iščem tega in tega.. .«> Če vas kdo pokliče in če ne pozna pravila, da se mora prvi predstaviti ter vzklikne le »halo«, se ne oglasite s »prosim«, temveč zelo razločno povejte svoje ime in priimek. Predstavljanje je pri telefoniranju zelo važno. Mnogi, ki se tega niso navadili, so na lastni koži doživeli že marsikatero neprijetnost: posredovali so važna sporočila napačnim ljudem (tli pa so jih pomotoma sprejeli. Če vasje kdo poklical in se predstavil, ime in priimek pa je nerazločno izgovoril, ga prekinite in prosite, naj se še enkrat predstavi. Bolje bo tako, kot pa da ne bi vedeli, s kom ste govorili. Če ste se predstavili in če tistega, ki ste ga klicali, ni bilo doma in se je oglasil kdo od svojcev, bo lahko vašemu znancu povedal, kdo ga je klical. Tega pa ne bi mogel storiti, če vi ne bi povedali svojega imena. Pri telefonskih pogovorih bodite kratki. To še zlasti velja, kadar govorite iz telefonske govorilnice in kadar se je za vami nabrala dolga vrsta čakajočih. Morda ima kdo kaj važnega sporočiti. Bodite uvidevni. Ne kličite brez potrebe stanovanja, v katerem leži hud bolnik, če ne veste zagotovo, ali je kdo pri njem, ki se bo lahko odzval na telefonski klic; morda bo moral bolnik s težavo vstati, da bo dvignil slušalko na vaše zvonenje. Sorodnike ali zelo dobre prijatelje lahko povabite na hišne zabave in slavja, večerje in podobno po telefonu. Sorodnikom in prijateljem pa čestitajte telefonično le takrat, če nimate za to nobene druge možnosti. Kadar imate v hiši goste in vam je vmes kdo telefoniral, se — če ni kaj nujnega — ne pogovarjajte po telefonu, temveč tistega, ki vas kliče, prosite, naj se oglasi pozneje oziroma to storite sami. Pred gosti se ne menite po telefonu, predvsem zato ne, ker so prvi prišli v hišo, zato čas, ki ga prebijejo pri vas, posvetite njim. Včasih se primeri, da morate, ko ste na obisku, odposlati ali sprejeti važno sporočilo. V takih izrednih prime rih prosite gostitelja za dovoljenje, da smete poklicati. Pogovor mora biti izredno kratek. Zasebni telefonski pogovori iz uradnih prostorov, iz službe, niso dovoljeni. Če je res kaj nujnega, prosite predstojnika za dovoljenje, da Sestavil Marko Napast Ruski gledališki igralec, režiser in teoretik Huda zločinka Zelenica v puščavi Tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh Reka v južni Angliji Daven narod v Italiji Kemična prvina (znak K) Najsta-rejsi eksploziv Damska obleka Orožarna Otok pri Sumatri (anagram: SANI] Litij Politik Zimbabve Italijanski spolnik Latinski pesnik Organ sluha Južnoameriška kuna, smrdak Francoski pisatelj m filozof (Jean-PauH Organsko barvilo Italijan Žuželka, ki boleče pika Plat Avtomobilska oznaka Avstrije Turek Slovnični pojem • Varnostni svet Torijec Osebni zaimek Konflikt, nesporazum Talij Karel Destovnik Slavno mesto republike Gvineje Makedonski praznik REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: skopost, radirka, Aleksej, mit, KLM, eks, EA, ŽO, Bonn, L, banjo, jur. Dev, Iskra, VK, etna, Kozarac, akolada. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA smete telefonirati. Ne kličite, če ni res nujno, v zgodnjih jutranjih urah, v času kosila, popoldanskega počitka, večerje in po 21. uri. Se zlasti ne telefonirajte pozno zvečer, če je v hiši majhen otrok. Sosedov telefon lahko uporabite le v izredno nujnih primerih. Te telefonske številke ne dajajte svojim prijateljem in ne smete si privoščiti, da bi vas tja klicali. ------------ JANUARJA 1982 STRAN 13 Prebudi nas lepo, sončno jutro. Vsi neprespani se vzdignemo in nadaljujemo pot. Do sinoči smo imeli hud boj z Nemci in njihovimi pomagači — belogardisti. Spat smo legli zelo pozno, sajje boj traja! dolgo v noč. Prispemo v neko vas, visoko v hribih, kamor Nemci le malokdaj zaidejo. Tukaj dobimo zajtrk. Ko se napotimo naprej, nekdo zapoje, za njim pa še mi. Tako je dan za dnem . . . »Da, nekdaj je bilo tako,« si mislim, ko to berem. Toda danes je mir, ker niveč vojne in smo svobodni. Kaj je vojna, kaj je mir? Marsikomu se ob branju knjig, ki opisujejo vojno, porodi ta misel. Vojna in mir — to je dvoje nasprotij, med katerima ni sprave. Tudi vojna, kije bila pri nas, je vzela mnogo ljudi, ljudi, kateri so morali umreti po nedolžnem. Umreti, ker jih je hotel okupator zatreti, pajih vendar ni zatrl. Okupator pa ni uspel zato, ker so ti ljudje bili zavedni in se niso pustili podjarmiti. To so bili ljudje, ki so zdržali vso nasilje sovražnika in se mu niso predali. Razmišljam in razmišljam pa vendar ne vem, kaj je to vojna in mir. Miran Senčar, 8. b OŠ Cezanjevci IZBRANA RISBA: »Skrb za ptice pozimi« —Narisala Barbara Grum, 1. c. COŠ Gornja Radgona. Moja pomoč v krajevni skupnosti Vsa mesta so razdeljena v krajevne skupnosti in v eni živim tudi jaz. V naši krajevni skupnosti je kar precej otrok, zato smo dobili tudi majhno zelenico z gugalnicami, toboganom, peskovnikom in klopcami. Ko sem nekega popoldneva stopala mimo igrišča, sem obstala kot vkopana. Izgledalo je, da na zelenici rastejo odpadki in smeti in ne trava. Molče sem nadaljevala pot in trdno sklenila, da jutri tega ne bo gledal nihče več. Nato sem stopila k prijateljici in ji potožila svojo težavo. Kmalu se nasje zbralo kar precej mladincev in pionirjev in zakorakali smo proti igrišču. Ko smo prispeli, smo takoj pričeli s čiščenjem in urejevanjem igrišča. Izvršili smo pravo delovno akcijo. Po končanem delu smo v zemljo zabili dve tabli z napisi: »Ne hodi po travi!« in »Smeti so za v koš in ne za na travo«. Ko smo odhajali, smo bili zelo ponosni na naše delo. Naš trud se je izplačal. Mnogi so pohvalno govorili o tem delu. Želim si, da bi tudi nas, mladince in pionirje, vključili v delo krajevne skupnosti, ne glede za kakšno opravilo bi šlo. Kajti s pomočjo odraslih in izkušenih ljudi bi lahko storili mnogo več, kot le počistili zelenico. Metka Kučan osnovna šola Edvard Kardelj Murska Sobota — KRIŽEMKRALEM Senca Grmeče se ziblje senca sredi trat kakor siva megla, ki zaniha, kakor plaha misel, ki.ne diha in hiti v zimski hlad. Veter brije skozi njo, jo pretrese tih, mračen rahel hlad kot noč teman spusti se na zemljo. Vsa se ziblje, trepeta in plaho si otira pot. Njen trepet je vsepovsod in njen obraz, ki drgeta. Moj pogled se tja zazre, ne sluti, da se bliža kraj, ne sluti niti, kaj bo zdaj, ne sluti in se ne ozre ... Leonida Donosa, 7. a OŠ Cankova Ptice pozimi Ata je naredil ptičjo krmilnico. Vanjo sem dala hrano. Nato sem jo odnesla ven. Ptički so prileteli in so vse pojedli. Nato so veselo odleteli. Rada gledam ptice, kako jejo hrano. Spomladi mi bodo na oknu lepo zapele. Brigita Lebreht, 4. raz. OŠ Apače Vestnik Vestnik je pomursko glasilo. Zelo rada ga berem. Mi ga imamo naročenega vsa leta. Vsi pri hiši ga beremo. V njem zvemo dosti o dogodkih v Pomurju. Vestnik nam prinaša pismonoša. Tovarišica nam pri dopisniškem krožku prebere objavljene članke. Vestnik priporočam vsem ljudem. Dominika Tibaut, 5. raz. OŠ Črenšovci Teliček Belke Doma imamo telička. Starje dva dni. Vesela sem bila, ko mi je mama zjutraj rekla,da je krava ponoči skotila telička. Njegovo telo je svetlo rjave barve, noge in glavo pa ima belo. Imam ga zelo rada. Klicala ga bom Belko., Olga Kajdič OŠ Sp. Ščavnica Moje prvo zimsko veselje je splavalo po vodi To zimo pravega zimskega veselja še niseni imel.Tiste dni, ko je zapadel sneg, sem bil bolan U sem z visoko vročino ležal v postelji. Le tu pa ta® sem pokukal skozi okno proti parku, kjer so * otroci veselo podili po snegu, se sankali in smučali' Hudo me je mikalo, da bi bil tudi jaz med njimi. Up" sem, da sneg nebo kmalu skopnel, in da bom t udi jat imel kaj od zimskega veselja, ko bom zdrav. Pal* nenadoma prišla odjuga, kije v nekaj dneh pobral’ ves sneg. | Tako mi je bilo največje veselje le, da sem lahko natrosil ptičkam hrane, do katere v visokem snega niso mogle. Upam, da bo zame prišlo pravo veseli* v počitnicah, ko se bom odšel smučat v Črno. Darko Hort«! OŠ Edvard KanH Lačni ptički Pri nas je zima. Zemljo pokriva snežna ode? Ptički so zelo lačni. Pri šoli imamo mnogo krmil®10 V razredu smo se zmenili, da jim bomo nosili hra®^ Prinese) sem že štiri vrečke zrnja. Radi gledal" vesele ptičke, ki jejo v krmilnici. Robi Klemenčič, 1' OŠ G. Radgo” ko so In res si je nakopala z najinim srečanjem za Jerebicevo zaveso mnogo skrbi. Mogoče so jo te skrbi pri njenem delu sproščale, mene so gotovo reševale. S Helenino pomočjo se je začelo moje popotništvo po Ljubljani. Pozneje si nisem mogla misliti, kaj bi počela, če ne bi bilo Helene z vsemi njenimi mladostniškimi razvadami, ki so vsak čas pljuskale čez rob najstrožje obveščevalne discipline. Njena naloga je bila zbirati informacije o Italijanih in belih in sploh vseh vrstah naših sovražnikov v Ljubljani, jih posredovati dalje in skrbeti, da mreža, po kateri se pretakajo vesti, brezhibno deluje. Zdaj pa počne stvari, ki so veliki prekrški. A Helena je bila človek, ki brez prekrškov ni mogla živeti. Počela je to s smehom in veliko brezskrbnostjo pred svojimi predpostavljenimi, kakor sem spoznala pozneje. Ne da bi se zavedala, sem začela živeti v dvojni ilegali: ena je bila kot običajna pred Italijani in belimi, druga pa v ilegali pred Heleninimi nadrejenimi obveščevalnimi asi. O vsem tem seveda nisem imela pojma. Bi la sem neizmerno srečna, da sem naletela na tako odprto srce, kakor je bilo Helenjno. Povedala sem ji zgodbo o Krimu, o zvezah, ki jih sploh ni bilo, o moji poti čez blok in pristanek pri Jerebicu. ,, Zabavno, "je zaključila, ,,nekje boš pa morala biti, ne?" „ Seveda," sem rekla v zadregi. ,, Streho je le treba imeti nad glavo." Šalila se je, a se je že odločila: ,, Kar z menoj greš." Kako je bil Jerebic vesel, ko je slišal, da me bo Helena vzela s seboj, se ne da povedati. Blede ustnice je zganil v nekak smehljaj. Škarje so mu kar plesale v roki,, ko je na pultu krojil moško obleko. Še bolj sem se razveselila Helenine odločitve jaz. Malo mi je bilo mar, kaj dela Helena, za kaj je odgovorna, glavno je bilo, da čimprej zapustim morečo Jerebičevo delavnico in se potopim nekje v Ljubljani. Šli sva na ulico. Helena je hodila kakih trideset korakov pred menoj. Vsak njen korak je bil živahen, ženski. Ze pri Jerebicu sem opazila, da ima barvane lase in živo lakirane nohte. Oprijeto krilo je poudarjalo njeno postavo. Niti na kraj pameti ne bi moglo komu priti, in celo meni ne, da hodi tu eden izmed šefov obveščevalne službe. Italijani so jo seveda požirali z očmi in prav ta njena pojava jo je trdneje obdržala na ulicah. Ne vem, kako bi se počutila, če bi vedela, kako Heleno iščejo Italijani in beli in koliko agentov se mota po ulicah, da bi jo staknili. Prepričana sem bila, da iščejo predvsem mene in da mi je na nosu zapisano, odkod prihajam. Vsak trenutek bi me lahko kdo ustavil, saj je bilo na cesti dosti ljudi, voz in avtomobilov. Tudi šarastih italijanskih uniform je bilo dosti na pločnikih. Razlika med življenjem na Krimu in na teh ulicah je bila strašanska. Helena me ni vodila v razveseljivo smer. S Šentjakobskega mostu je zavila v desno na Breg, prečkala cesto blizu gostilne Pri vitezu in nato kmalu zavila v dvonadstropno hišo, v kateri je bila v pritličju pekarna. Oddahnila sem si. Komaj sem čakala, da se zgubiva z ulice. Blizu je namreč Gosposka ulica, kjer sem stanovala, preden sem šla v hribe in kjer je za las manjkalo, da me niso ujeli. Posebno v tej okolici bi me lahko kdo spoznal. Stopila sem za njo v temačno vežo in se začela vzpenjati po lesenih stopnicah. Helena me je od časa do časa čakala, a le toliko, da sem ji po stopnicah lahko sledila. Ena izmed vrat v prvem nadstropju je Helena odklenila, jih odprla in stopila v predsobo. Vrata je pridržala odprta, da sem vstopila še jaz. -Zdaj se ji je jezik razvezal. Peljala me je po mračnem hodniku, ki je imel dva okna na ozko dvorišče. Sosednja hiša, prav tako stoletja stara, se je skoraj tiščala te, v kateri je stanovala Helena. Z zidov odpada omet, da kažejo kamnita rebra, povsod mrak in zatohlost. S hodnika me je peljala v kuhinjo, v kateri je gorela luč. Tudi podnevi je morala goreti. Pri mizi je sedela gospodinja, obilnejša ženska,, nasproti njej pa nenavaden dedec. Kvartala sta. Ob pogledu na dedca me je spreletela groza. Bilje v ramah kak meter širok, na licih je imel globoke, ravno navzdol vsekane gube. Bil je plešast, tako da se mu je svetloba odbijala od gole betice. Napravil je vtis človeka, ki bere usodo z dlani, ki požira nože in ogehj. Helena ga je krstila za čarovnika. Oči je imel velike in tako izbuljene, kakor da bi mu vsak čas hotele skočiti iz jamic. Najrajši bi bila zbežala, a Helena se zanj ni zmenila in je čebljala z gospodinjo. Predstavila me je: ,,Moja kolegica. Tudi modistka, samo službo išče in brez stanovanja je." Ne bi ugovarjala Heleni, tudi če bi rekla, da sem padla z Lune. Gospodinja si je najprej naslonila na prsi pahljačo kart, ds jih ne bi videl čarovnik. Pogledala me je in nato preletela mol trebušček. Nisem mogla razbrati, ali ga odobrava ali ne. ,,Bo lahko stanovala z menoj, dokler ne bo našla ka) drugega?" je načela Helena. Gospodinja se je obrnila nazaj k mizi, odmaknila karte od prsi in nekaj trenutkov molče strmela vanje: Nazadnje i6 nejevoljno privolila: ,,Ampak samo nekaj dni." Helena je ponovila: ,, Samo nekaj dni." | ,,Kje bo pa spala?" je vprašala gospodinja, ne da pogledala Heleno. • ,, Stisnili se bova obe na postelji. Pod streho ste dobili 66 boljšo modistko, kot sem jaz, "je Helena s smehom pridobivati gospodinjo. 1 Čarovnik me je ob tem preletel s pogledom, nato je zapili bivolske oči nazaj v karte, ne da bi ga kaj posebno privlačiti' • Bala sem se ga od prvega trenutka. Zdelo se mi je, da bi b'1 . sposoben izdati svojo lastno mater in da se lahko pojavi tudi’ zaklenjeni sobi. Preživljali smo čase splošne morije in nasilja ti 11 kaj malo je treba taki pošasti, da se ji sprostijo nagoni. Prvi vtisi o novem stanovanju niso bili preveč rožnati, 6 zaupala sem Heleni. S svojo živahnostjo, s smehom in posebb0 s tem, da sem boljša od nje ,po stroki', je napravila pristh0 vzdušje, čeprav je bila vsaka njena beseda varljiva neresnic6' Znala je pričarati svoje misli in kdor to zna, laže živi. Vdaj6'6, sem se jim tudi jaz in vanje verjela, saj so vanje verjeli tud drugi, mogoče celo Helena sama. Vsa množica njenih laži P bila moja rešitev. Pri Heleni pa sem se vendar v nečem zmotila. Pričakovati sem, da stanuje v človeka vrednem bivališču. Iz kuhinje s^6 stopili spet na hodnik in nato do naslednjih vrat, ki jih 1° odklenila in odprla. Kljub takratnim časom in razmeram sem začudeno obstati: Ko je prižgala luč in zaprla vrata, se nisem takoj znašla. Kom6!. I sva se zrinili v prostor, kjer je stala samo postelja in 'ob nft | sto/. Za kaj drugega ni bilo več prostora. Gospodinja je imeti , prav, ko je vprašala, kje bom spala. Prostor je imel eno sam0 okno na temen hodnik. ' | (nadaljevanje prihodnji ' STRAN 14 VESTNIK, 28. JANUAR^/ šport USMERITEV TELESNE KULTURE V LJUTOMERSKI OBČINI NOVA NALOGA KEGLJAŠKI ŠPORT v ljutomerski občini imajo sprejet srednjeročni program razvoja telesne kulture. V njem je tudi opredeljena usmeritev nadaljnjega razvoja telesne kulture. O tem smo se pogovarjali s Predsednikom skupščine TKS Ljutomer Gezom Horvatom. DELAVSKI ŠPORT V PRIMATU SKRBIJO ZA REKREACIJO — Katerim nalogam pri nadaljnjem razvoju telesne kulture boste letos posvetili največ pozornosti? >>Z letnim programom smo opredelili vse tiste naloge, ki so že predmet dejavnosti, prav tako, pa tudi tiste, ki so bile posebej dogovorjene. Nova naloga. ki jo je TKS sprejela, Je zagotavljanje dela sredstev za potrebe kegljaškega športa. v občini je bilo dogovo-rjeno, da ho TKS v letošnjem letu zagotavljala sredstva za kegljaški šport iz sredstev Povečane dovoljene porabe, v naslednjih letih pa za redno dejavnost. Sicer pa je naša usmeritev razvijanje množične telesne kulture vseh starostnih kategorij občanov, ki se odraža v organizaciji krosov. Pohodov, kolesarjenju, pladnju. smučanju, delavskih športnih igrah itd. Oblike dejavnosti bodo prilagojene Slede na potrebe in interes. Posamezne ekipe pa bodo tudi tekmovale v občinskih in Medobčinskih rekreacijskih ligah. V občini imamo devet društev Partizan, ki imajo orSanizirane različne oblike rekreacijske dejavnosti.« , — Kako pa je s tekmoval-n'm športom? \ »Tekmovalni šport se izraza v selekcijskem delu v no-Sotnetu, rokometu, odbojki, Judu in lokostrelstvu. Ta dejavnost zahteva tudi dokaj velika finančna sredstva, ^ato TKS zagotavlja sredstva le za strokovno delo in Prevoze ter delno za opremo. Ostale stroške si nosilci tek-^‘»anja zagotavljajo sami. KS Ljutomer delno tudi so-Jtuancira delo šolskih špor Pionirke iz Prosenjakovce ^'adin0070* v Gornji Radgoni so v organizaciji zveze prijateljev ^hovsv In tanikajšnjega šahovskega društva uspešno izvedli letošnje foJtev ° P^nstvo Pomurja v pionirskih konkurencah. Vrstni red Kobilji S naslednji: Starejši pionirji — OŠ 2 M. Sobota 8,5. Šafarsko 7. ^adpon q *n Radgona 3 točke. Starejše pionirke: Prosenjakovci 8, »"V'S‘r^ja vas 5.5 in Kobilje 2,5 točke. Mlajše pionirke: Prose-SeltineH a ' Negova 9, Odranci 5,5, Stročja vas 0 točk. Mlajši pionirji: Bistrica 8, Radgona 4 in Šafarsko 2 točki. ^ovena'K’ra jebil v Rakovcih četrti turnir pionirjev v rokoborbi za pokal *e bil° P™ “»vrstno tekmovanje v Bakovcih, saj so t ^no trenirati rokoborbo šele pred letom dni. Pa vendar so se ®^n»Oval *azaR in zasedli nekaj prvih mest. Nastopilo je čez pe Ccv iz Lenarta. Murske Sobote in Bakovec. Dušan Aritolin tnih društev. Ta pa morajo posebno skrb namenjati atle-•iki.« — Kako pa je s strokovnim kadrom? »V ljutomerski občini nam primanjkuje strokovnih de- lavcev, zato je ena od pomembnih nalog vzgoja in usposabljanje novih strokovnih kadrov, ki bodo delali z ekipami in posamezniki. V ta namen TKS tudi daje sredstva, ki se bodo prav gotovo dobro obrestovala.« — V večini občin predstavlja problem zdravstveno varstvo športnikov. Kako je s tem pri vas? »Zdravstveno varstvo športnikov je sestavni element organiziranega telesnovzgoj nega dela. Zato bo TKS Ljutomer sklenila z ZD Ljutomer posebno pogodbo o zdravstvenih pregledih športnikov in tudi zagotavljala potrebna sredstva. Med ostale naloge, kijih TKS Ljutomer podpira, je tudi zagotavljanje dela sredstev za nabavo opreme za društvo Ivan Cankar na Dunaju. F. M . V lendavskem Primatu v zadnjem obdobju namenjajo posebno skrb športni rekreaciji zaposlenih. To potrjuje njihova udeležba v delavskih športnih igrah lendavske občine, tekmovanja na nivoju delovne organizacije in ostale športne prireditve ter srečanja. Prav tako pa tudi igranje odbojke, za katero vlada veliko zanimanje, saj tovarniško igrišče niti v jesenskem deževju ni samevalo. Sindikat z velikim razumevanjem podpira športnorekreacijsko dejavnost, čeprav se zaradi organizacije, prevozov in podobnega srečuje tudi s težavami. Kljub temu pa so z dosedanjim delom zadovoljni, saj dosegajo namen športne rekreacije zaposlenih. Lendavčani so se posebej izkazali na tekmovanju v počastitev SKL — ŽENSKE Litija: Pomurje 40:68 V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja je Pomurje iz‘ Murske Sobote prepričljivo zmagalo v Litiji. Koše za Pomurje so dosegle: Kardoš 20, Žitek 15, Koren 13, Škraban 10, Šiško 6 in Merklin 4. Sodila sta Kobilica (Lj) in Kovačič (Kr). Pomurje ima zaostalo tekmo z Jesenicami. Mengeš 11 10 1 875:669 20 POMURJE 10 9 1 775:461 18 Rogaška 11 7 4 774:675 14 Comet 11 7 4 638:561 14 Maribor 10 6 4 728:679 12 Jesenice 10 6 4 639:657 12 Senožeče 11 47 626:697 8 Libela 11 47 670:783 8 Koper 10 3 7 578:710 6 N. mesto 11 38 605:730- 6 Litija 11 2 9 562:712 4 ŠD MURA Odprto prvenstvo v namiznem tenisu^ Športno društvo Mura iz Murske Sobote razpisuje odprto prvenstvo društva v namiznem tenisu, ki bo 30. januarja 1982 ob 9.00 uri v dvorani Mure. Pravico nastopa imajo vsi, ki niso registrirani za ligaška tekmovanja v republiškem ali zveznem nivoju. Prijave zbira do 28.1.1982 referent za rekreacijo v Muri tov. Hochstater. Ob prijavi je potrebno vplačati 30 dinarjev po tekmovalcu. PRVI SMUČARSKI TEK TREH SRC Partizan Radenci organizira v soboto, 30. januarja 1982. s Startom ob 9.30 uri na Arehu 1. SMUČARSKI TEK TREH SRC za naslednje kategorije: moški od 30 let. moški od 31—40 let. moški od 41 — 50 let in moški nad 50 let ženske do 30 let. ženske od 31—40 let. ženske od 41—50 let in ženske nad 50 let. Dolžina proge za moške je 12, za ženske pa 6 kilometrov. Zmagovalci v posameznih kategorijah dobijo priznanja (praktične nagrade), vsi udeleženci pa spominsko značko 1. smučarskega teka treh src. Prijave-sprejema SK Pohorje. Hoče. Prijaviti pa seje možno tudi na dan prireditve od 8. do 9. ure. Startnine ni. 30-letnice Transoma, ko so osvojili pokal kot skupni zmagovalec, hkrati pa so osvojili prvo mesto v malem nogometu, kegljanju in ribolovu. V šahu pa so bili tretji. Uspešni pa so bili tudi na tekmovanju, ki so ga pripravili mladi iz delovne organizacije, kjer so zmagali v malem nogometu, v kegljanju in namiznem tenisu so bili drugi, v šahu pa tretji, hkrati pa tudi skupni zmagovalec. V delavskih športnih igrah občine Lendava dosegajo prav tako vidne rezultate. Razvili so dobro sodelovanje tudi z nekaterimi delovnimi organizacijami v občini in izven nje. V programu imajo, da bodo v prihodnje še bolj organizirano razvijali nekatere športne zvrsti, kot so odbojka, rokomet, namizni tenis, strelstvo in šah. Franc Bobovec ROKOBORBA Uspeh pionirjev Pomurja V Lenartu je bilo pionirsko tekmovanje v rokoborbi za pokal SR Slovenije, na katerem so nastopili tudi tekmovalci iz Pomurja in dosegli nekaj odličnih uvrstitev. V svojih kategorijah so zmagali Buzeti in Graj iz Bakovec ter Vogrinec in Kurbus iz M. Sobote. Druga mesta so osvojili Kurbus in Fajs iz M. Sobote ter Vereš in Balažič iz Bakovec. Tretji pa so bili Lazar. Vereš in Papič, vsi iz Bakovec. LJUTOMER Vozili se bodo na AREH ZTKO Ljutomerbovčasuod8. 2, do 12. 2. 82. organizirali dnevni prevoz z avtobusom na Areh na Pohorje, kjer bodo smučarski tečaji. Prijave zbira prof. Tone Ficko. Gimnazija Ljutomer. PLAVANJE Radgona in Sobota ŠŠD dr. Janko Šlebinger je v Radencih pripravilo L prvenstvo Pomurja v plavanju za učence šol s prilagojenim programom. Nastopili so učenci in učenke iz vseh štirih pomurskih šol. Med dekleti so zmagale Radgončanke. pri fantih pa Sobočani. Na nedavni teiesnokulturni prireditvi v Ljutomeru so med drugim tudi razglasili najboljšega športnika in športnico ljutomerske občine za lansko leto. Na fotografiji: Miro Steržaj podeljuje priznanje najboljšemu športniku Alojzu Slaviču. STRELSTVO Na Tišini uspešno delajo Na letnem občnem zboru SD Koloman Flisar iz Tišine so ugotovili, da so v preteklem obdobju uspešno delovali, saj imajo po vaseh krajevne skupnosti oi ganizirane strelske sekcije, poživeli pa jih bodo tudi v Vanča vasi in Borejcih. Strelska družina sodi med najaktivnejše v soboški občini, za svoje uspešno delo pa je prejela tudi priznanja SZ Slovenije. Posebno skrb posvečajo mladim na osnovni šoli, v svojo dejavnost pa vključujejo tudi ŽRVS in pripadnike SLO in DS. Na osnovni šoli Tišina deluje sekcija, ki vključuje 106 pionirjev. Najboljšima članoma družine Alojzu Flegarju in Branku Bukovcu so podelili značke in medalje. Sodelujejo tudi s SD Avgust Majerič iz Maribora. Težave imajo z vadbo, saj morajo hoditi v Mursko Soboto. --ŠPORTNA REKREACIJA -- PRIZNANJA ZA LANSKOLETNE DOSEŽKE Zveza telesnokulturnih organizacij občine Murska Sobota je pretekli teden pripravila majhno slovesnost, na kateri so podelili priznanja posameznikom, krajevnim skupnostim, delovnim organizacijam in telesnokulturnim organizacijam za dosežke v lanskem letu na področju športne rekreacije. Priznanja so prejeli tisti, ki so se posebej izkazali na področju športne rekreacije. Predsednik ZTKO Murska Sobota Marjan Žekš je v svojem nagovoru poudaril, da je športna rekreacija pomemben del telesne kulture, ki postaja vse bolj potreba delovnih ljudi in občanov, hkrati pa predstavlja tudi osnovo za razvijanje vrhunskega športa in prispeva k splošnemu zdravstvenemu počutju, storilnosti ter potre Predsednik ZTKO Murska Sobota Marjan Žekš podeluje — priznanje. Foto: A. Abraham bam splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z zadovoljstvom je ugotovil, da se v soboški občini ukvarja s športno rekreacijo blizu 20.000 občanov ali 23 odstotkov vsega prebivalstva. V posebne oblike športne rekreacije se letno vključuje okrog 500 predšolskih otrok in v delavske športne igre čez 1.000 zaposlenih. V lanskem letu je bilo vključenih v akcijo ,,naučimo se plavati” čez 2.000 občanov ali v zadnjih letih čez 10.500 občanov. V zadnjem obdobju so se na področju športne rekreacije pojavile nove oblike dejavnosti, kot so igre vaških in krajevnih skupnosti. V soboški občini je bilo zgrajenih 5 trimskih stez in 4 trim kabineti, organizirani pa sta bili tudi dve izposojevalnici športne opreme. Zlasti pa je pomembno, da v organizacijah združenega dela zaposlujejo vedno več strokovnih delavcev za Športno rekreacijo. Razvejana športno-rekreacijska dejavnost v soboški občini presega materialne možnosti in sloni na množici amaterskih delavcev. Športna rekreacija pa ima pomembno mesto v sprejetih dokumentih za to srednjeročno obdobje. Predvideno je, da bi naj do leta 1985 vključili v športno-rekreacijsko dejavnost okrog 30 odstotkov vseh občanov v soboški občini. Za lanskoletno uspešno delo na področju športne- rekreacije v soboški občini so prejeli priznanja naslednji: Diplome za sodelovanje v akciji krosov 81 zlato značko AZS: Janez Težak, Jože Gajšek, Aleksander Čisar, Davorin Babič, Alojz Flisar, Ludvik Zelko in Zoran Cirkvenčič. Priznanja za organizacijsko delo pri izvedbi iger KS 81: Ludvik Novak, Rudolf Baša, Janez Jošar, Štefan Harkai, An drej Telkeš, Jože Poredoš, Anfonz Balažič, Janko. Kardinal, Štefan Farič, Stefan Banfi, Štefan Casar, Štefan Zadravec, Franc Cizmazi-' ja, Janko Rožman in Franc Go-mboc. Denarne nagrade za uspešno delo in dosežke v športni rekreaciji: PZC Murska Sobota, KZ Panonka Murska Sobota, Slovenija ceste Murska Sobota, DU Murska Sobota, DRŠI Murska Sobota, Partizan Bakovci, NK Puconci in SD Koloman Flisar Tišina. Priznanja za uspešno vključitev v igre KS 81 in uvajanje športne rekreacije: KS Bakovci, KS Do-kležovje, K S Bodonci, KS Puconci, KS Lipa, VS Kupšinci in VS Petanjci. Diplome za uspešno končano šolanje za športne re-kreatorje: Jože Celec, Stefan Forjan, Koloman Horvat, Sonja Kovač,' Marjan Stranščak, Franc Gomboc in Vlado Zupančič. F. Maučec STRAN 15 JANUARJA 1982 Prijavnica za SMUČARSKI TEK TREH SRC Areh. 30. januarja, s startom ob 930. Ime in priimek::....................— ,. Naslov: __ :_:—;-------------.----———' Kategorija: 1. moški do 30 let 12 km 5. ženske do 30 let 6 km 2. moški 31— 40 let 12 km 6. ženske 31—40 let 6 km 3. moški 41— 50 let 12 km '7. ženske 41— 50 let 6 km 4. moški nad 50 let 6 km 8. ženske nad 50 let 6 km Najbolj bodo prizadeti mladi V lendavski občini manijo. da je glede na reso-iučijske usmeritve in pogoje gospodarjenja v letošnjem letu pričakovati, da se bo vprašanje zaposlitve mladih delavcev iz šolskega priliva še bolj zaostrilo. Ocenjujejo, da bo v letošnjem letu povpraševalo po zaposlitvi okoli 750 občanov, od tega kar 480 mladih. Kakšne pa so možnosti? Ocenjujejo, da bo na voljo te okoli 260 novih delovnih mest, to pomeni, da bo 430 občanov brezposelnih. Če želijo ublažiti problem naraščanja števila iskalcev zaposlitve, predvsem mladih s strokovno izobrazbo, bo seveda nujno potrebno iskati dodatne možnosti, in to v zaposlovanju števila pripravnikov, v doslednem spoštovanju obveznosti organizacij združenega dela do štipendistov, v omejevanju vseh oblak dela po pogodbi in nadurnega dela. Dolgoročno pa velja uskladiti izobraževalne interese z zaposlitvenimi potrebami, kar doslej ni uspelo. Največ novih delovnih mest bo na voljo v novem obratu LEK, ki bo zgrajen predvidoma v prvi polovici leta, celotna industrija občine pa bo letos na novo zaposlila le 93 delavcev. Čudno se zdi, da so v kmetijstvu na voljo le tri delovna mesta, in to ob dejstvu, da povsod na veliko poudarjamo razvojne možnosti in potrebo po pridelovanju hrane. Tudi v gradbeništvu ni večjih možnosti, še -manj pa v gostinstvu m trgovini. V negospodarstvu občine bo na voljo le 14 novih delovnih mest. Ob tako mali ponudbi novih delovnih mest pa se samo po sebi zastavlja potreba po tem, da dobijo prioriteto tisti, ki so v težjem materialnem položaju. Jani D. Bolj angažirati počitnikarje Kot so ugotovili na programski konferenci počitniške zveze pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti, so si lansko leto zadali dokaj pester program dela, ki pa ga zaradi določene neaktivnosti počitniških družin niso mogli v celoti izpeljati. Slednje namreč niso organizirale vseh akcij, o katerih so se dogovorili, ampak so mnogokrat čakale na spodbude od počitniške zveze. Tako jim je v minulem obdobju uspelo ustanoviti dve počitniški družini v mursko soboški občini, medtem ko so morali tri takšne družine izključiti po samoupravnem postopku, ker niso spoštovale pravil počitniške zveze. Sicer pa je počitniška zveza pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti izvedla nekaj posvetov z vodstvi posameznih počitniških družin v občini, izlete in letovanja za svoje člane, večja akcija ob koncu prejšnjega leta pa je bilo kviz tekmovanje na temo ,,Koliko poznaš domovino?”, kjer so počitnikarji pokazali dovolj znanja o kulturnih spomenikih pri nas. Tudi letošnji program dela počitniške zveze pri OK ZSMS je precej akcijsko zastavljen, saj si bodo prizadevali v svoje vrste pritegniti čim večje število mlajših in starejših članov, ki jih je za zdaj v murskosoboški občini okrog 600. Trenutno sta v organizacijah združenega dela le dve počitniški družini, in sicer v Ljubljanski banki in Mesni industriji ABC Pomurka, čemur bodo namenili še več pozornosti kot doslej. Hkrati pa bodo tudi uskladili program idejnopolitičnega usposabljanja za vodstva počitniških družin z OO ZSMS, kar bi naj opravili na skupnem seminarju. Med drugim bodo marca organizirali srečanje družin počitniške zveze na Tromejniku, aprila opravili koristen izlet po poteh AV-NOJ-a, maja po poteh okupirane Ljubljane in se udeležili vseh prireditev v mesecu mladosti. Poletni meseci bodo namenjeni letovanju počitnikarjev na morju in v planinah ter sodelovanju na udarniški akciji MDA Goričko 82. Septembra bi naj opravili kolesarski izlet po Pomurju in se ustavili v znanem kraju iz NOB, kamor bi povabili udeleženca teh dogodkov. Ob koncu letošnjega leta pa načrtujejo še razna kviz tekmovanja in volilno-programsko konferenco počitniške zveze. * Milan Jerše NALOŽBE V PROMET IN GOSTINSTVO S prevozom blaga se y lendavski občini ukvarja Integralova temeljna organizacija združenega dela Promet in delavnice, ki se je v zadnjih letih specializirala za prevoz naftnih derivatov. V letošnjem letu bodo vložili kakih 12 milijonov dinarjev v posodobitev voznega parka. S prevozi v tujino bodo ustvarili okoli 4 milijone dinarjev. Druga temeljna organizacija Integrala pa se ukvarja z gostinstvom in turizmom. Na tem področju so naložbene želje še večje, saj bodo v dograditev novega hotela v Lendavi vložili okoli 65 milijonov dinarjev, da bi tako zaokrožili gostinske in turistične storitve, in tako pritegnili več tujih gostov. Od tujcev naj bi letos iztržili kakih 5 milijonov dinarjev. Na področju turizma in gostinstva bo letos potrebno doseči večjo izkoriščenost obstoječih zmogljivosti, te pa seveda niso samo v zgradbah, temveč tudi v možnostih za lov in ribolov. Jani D. V nedeljo, 31. januarja 1982, ob 10. uri bo prodaja mehkih drv v Mali grabi, bivša opekarna Nemčavci. Interesenti morajo položiti varščino v znesku 500 din med 9. in 10. uro pri komisiji za prodajo v gostilni Tiborja Horvata v Nemčavcih. Stanje v banki — odraz V združenem delu se marsikdaj še ne dovolj racionalno trošijo namenska sredstva, zato niso izjemni primeri, da je v teh zaostrenih stabilizacijskih razmerah finančnih sredstev za investicije večkrat premalo. Poleg tega pa struktura proizvodnje v pomurskih občinah še vedno temelji na ekstenzivnem gospodarjenju, pri čemer bi naj prav s kreditno politiko na preventiven način reševali določene težave v gospodarstvu, kot npr. obratna sredstva v gradbeništvu, da se ne bi pojavljali novi izgubarji. Glede na kreditne sposobnosti pa bo uspehe možno doseči edinole na področju kmetijstva, pri čemer bodo potrebna tudi večja vlaganja z drugih območij naše republike. To je prišlo do izraza na seji odbora za razvoj in ekonomsko politiko ter ustvarjanje in delitev dohodka pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje v Murski Soboti, ko so obravnavali osnutek dogovora o uresničevanju srednjeročnega plana 1981—1985 LB Pomurske banke v letu 1982. Ob tem so se zavzeli za selektivno upoštevanje kratkoročnih kreditov, saj ne sme biti nikakršnih odstopanj od začrtanih občinskih resolucij. Precej razvneta razprava o povezovanju gradbeništva v murskosoboški občini v sklopu akcije za povezovanje pomurskega gradbeništva pa je opozorila na številne slabosti. Za zdaj ta akcija ni rodila željenih ciljev, saj se, kot smo slišali v razpravi, s podobnimi problemi srečujejo tudi v lendavskih in ostalih pomurskih občinah^ kjer se niso mogli dogovoriti o skupnem načrtovanju in delitvi dela gradbenih delovnih organizacij . Ob predimenzionira-nosti pomurskega gradbeništva, so poudarili, je nesprejemljivo vsakršno zapiranje v občinske ali regijske meje, saj je treba najprej ustrezno urediti družbenoekonomske odnose znotraj gradbeništva, se konkretno dogovoriti o tesnejšem poslovnem sodelovanju, kar so doslej pogrešali. In kot so opozorili na seji odbora, nobena gradbena delovna organizacija v Pomurju ni uresničila sklepa o predložitvi srednjeročnega plana gospodarskih zbornic, s pomočjo katerih bi lahko v regiji načrtovali združevanje zmogljivosti in enoten nastop navzven. Nič manj razhajanj ni bilo tuŠi glede bodoče organiziranosti združenega dela na področju cestnega gospodarstva v Pomurju, čeprav so imeli že vrsto dogovorov. Zato bo nujno uskladiti variante Cestnega podjetja TOŽI) Vzdrževanje M. Sobota in DO Sobota, skupno z izvršninii sveti pomurskih občin, o novi samoupravni organiziranosti na področju vzdrževanja cest, kar bi naj storili do konca letošnjega februarja. Milan Jerše <3 Prodajna mesta JEKLO' TEHNE v Pomurju: MURSKA SOBOTA — KRIŽEV Cl V PREKMURJU -LENDAVA WWMTM I LJUTOMER n.sol.o. ISOMUIIM 69240 LJUTOMER,PREŠERNOVA C. 40 b. 0” TEL.: (063) 81-035, 81-615,81-625,81-635,81-645,TELEX: 35263 ¥U TSL.Ž.P. LJUTOMER Tehnostroj, industrija in servis vozil Ljutomer n. sol. o. TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije razpisuje po sklepu Delavskega sveta JAVNO LICITACIJO v ponedeljek, dne 1. 2. 1982 ob 12. uri v prostorih TOZD-a za prodajo SERVISNEGA VOZILA R-4, letnik izdelave 1979, izklicna cena 55.000.— din brez prometnega davka. Ogled vozila uro pred licitacijo. INDUSTRIJSKO MONTAŽNO jo® m PODJETJE MURSKA SOBOTA, n .«, .. LJUBLJANA Po sklepu odbora za delovna razmerja pri IMP TOZD BLISK Murska Sobota z dne 14. 1. 1982 se RAZPISUJEJO naslednja prosta delovna mesta: 1. Vodje prodajno-nabavne službe v proizvodnji 2. Vodje prodajno-nabavne službe v montažni dejavnosti Poleg splošnih pogojev kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske oz. tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj ha enakih delih. Kandidati pod točko 1. in 2. naj pošljejo vlogo z vsemi potrebnimi dokumenti KADROVSKI SLUŽBI PRI IMP PMI TOZD BLISK MURSKA SOBOTA. Bijedičeva 3, najkasneje 15 dni po objavi v Vestniku. Vabimo vse, ki so pripravljeni delati na zahtevnih kovaških delih, da pošljejo pismene vloge na naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče. Povabili vas bomo na razgovor, kjer se* bomo podrobneje pogovorili o vseh pogojih. ZA RADIATORJE ZViNSANHARNE ARMATURE MARIBORSKE LIVARNE v Mariboru na Koroški /ponuja: -rezervne dele, daje nasvete o vgradnji in vzdrževanju. STRAN 16 VESTNIK, 28. JANUARJA 1^ kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI Zaklali ukradeno svinjo 18. januarja ob 13.05 uri je nastal požar v plinarni Radenske v Boračevi. Izvedenci so ugotovili, da je nekdo vključil dovod električne napetosti, ne pa tudi kompresorja. Zaradi tega je prišlo do pregretja olja v za-ganjaču in ogretja spiral. Kipeče olje se je vnelo in je zaradi tega na kompresorju nastala škoda za 100 tisoč Te dni pa je gorelo tudi na domačiji Jožeta Prše v Dolnji Bistrici. Materialna , škoda sicer ni velika, saj znaša 10 tisoč dinarjev, bila bj pa seveda lahko precej ytšja, ko se ne bi pravočasno lotili gašenja. Ugotovili so tudi vzrok požara: 5-letni otrok je nekje staklnil vžigalice, jih prižigal in metal na koruzno slamo v lopi. Ogenj je zajel 50 snopov slame, dva gumijasta plašča na vprežnem vozu, slamoreznico jn 50-litrsko kad. Požar so pogasili domači in sosedje. 21. januarja ob 5. uri se je Oto Gumilar. 32 let, iz Dobrovnika peljal z osebnim avtom proti Lendavi. Ko je pripeljal v Dolgo vas, zaradi neprimerne hitrosti v sicer blagem desnem ovinku ni mogel izpeljati; s poledenele ceste ga je zaneslo na njivo, kjer se je vozilo večkrat prevrnilo. Gumilar seje lažje poškodoval, popravilo avta pa bo predvidoma stalo 100 tisočakov. Miličniki so voznika napotili na tako imenovani strokovni pregled, da bi tako preverili, ali ni morda zaužil preveč alkohola. Ugotovitev, da delamo prometne prekrške ne le na odprtih cestah (kjer nas »nihče« ne vidi),ampak tudi v mestu, je potrdila tudi kontrola prometa, ki so jo opravili delavci milice v vseh štirih pomurskih središčih v petek, 23. januarja 1982, med 10. in 13. uro. Miličniki potikajočo se svinjo. Name- ; sto, da bi odšli na milico in ! ugotovitev prijavili, saj bi i morali vedeti, da ni divja svinja, ampak da je nekomu | ušla iz hleva, niso ravnali I tako, ampak so jo začeli lo- ' viti. Naposled so kosmatin-ko ujeli in jo strpali v prtlja- I 'žnik. Naslednji dan so svinjo I zaklali in si meso razdelili. Prišli so torej do slastne pe- ; čenke, ne da bi jim bilo treba i seči v žep po denar. No, pri- । mer pa seveda ni ostal neodkrit. Marija Pečič iz Do-kležovja je že nekaj dni pogrešala svinjo. Zadevo je prijavila na milici, saj je mislila da je svinjo nekdo ukradel direktno iz helava. Ko so miličniki storilce, ki so 1 si prisvojili svinjo, odkrili, so , Buzeti, Božanovič in Kuplen | zbrali denar in Pečičevi odšteli 9800 dinarjev. S tem pa । seveda niso oprali madeža. Ustrezni organ bo zoper nje | podal kazensko ovadbo. § s: . so ugotovili kar precej kršiteljev; hujše so kaznovali, zoper manjše kršitve pa so. storilcem izrekli opomine oziroma opozorila. Nekaj številk pomurski miličniki so mandatno kaznovali 66 pešcev, 4 kolesarje in 63 avtomobilistov, ki niso pravilno parkirali. Na manjše kršitve pa. so opozorili 81 pešcev, 28 kolesarjev in 22 avtomobilistov. Sedaj pa vam bomo opisali primer, kako so trije možje prišli do pitanega prašiča in kolin. Ne, niso ga plačali, ampak so ga kar uj-lei. Tako je je bilo: .Ernest Buzeti. 32 let. Murska Sobota in Stevan Božanovič. 23 let. MurskaSobota.terJanez Kuplen. 27 let. Rakičan, so šezoseBnim avtom, ki gaje upravljal Buzeti. peljali po lokalni cesti Ižakovci—Do-kležovje. Bila je že pozna ura, saj je kazalec kazal 23. Ko sO se pripeljali do železniške proge, so zagledai J^£JE UREJENA PREHRANA MED DELOM? V nočni izmeni nimajo tople maliee čini je bilo meddrugim ugotovljeno, da sedanja organizacija prehrane med delom ni popolna, saj imajo toplo malico le delavci, ki delajo v dnevnih izmenah, ne pa tudi tisti, ki delajo ponoči. Težave so seveda tudi s tistimi, ki delajo na oddaljenih gradbiščih, zato pa je vse več prošenj za regresiranje malice v obliki bonov. Za delavce organizacij --DELEGATI sprašujejo------------- Kako zajeziti „šušmarstvo”? 7 V1.Wlo prvič in verjetno ne ^nJič, da delegati zborov c>nske skupščine postavijo vprašanje, kako je s čir« iarstv°m v lendavski ob-joi'p kakšen odgovor dobi-Šuš .moženjsko korist pri Je ze'° te^ko ugo-d ‘ne obstaja nobena evi-bj ca o dohodku (kako sploh n ’ SaJ običajno kršitelji zako-’ >n »šušmarji« to nedvo-s°, o tem ne vodijo se- znama). Uprava za družbene prihodke se pogosto srečuje s to problematiko, lani so evidentirali 38 takih, ki so opravljali razne storitve brez dovoljenja. Koliko pa jih je bilo kaznovanih? Inšpekcijski organi menda obdelujejo podatke, trije so v postopku. »Šušmarstvo« pa vendarle ni problem posameznika, temveč celotne družbe, zato se v učinkovitejše reševanje pro- blematike morajo vključiti tudi krajevne skupnosti in obrtna združenja. Primerno bi torej bilo, da bi o tem razpravljali v sleherni krajevni skupnosti, saj krajani najbolj poznajo stanje na svojem območju, nedvomno pa tudi ti-ste, ki se s tem ukvarjajo. Govoriti je torej potrebno o konkretnih ljudeh, saj druga pot ne bo pripeljala do rešitve problema. Jani D. združenega dela’ lendavske občine kuhajo v lastnih kuhinjah. Take organizacije so tri, vendar kuhajo malico tudi za delavce . nekaterih drugih TOZD. Prehrano, v gostinskih delovnih organizacijah imajo organizirano delavci treh delovnih organizacij, tak način pa je tudi najdražji. Sindikati bi se morali dogovoriti z Integralom TOZD Gostinstvo, ki je menda pripravljen organizirati družbeno prehrano, vendar pa bi ob tem veljalo povedati, da bi le-ta morala biti kakovostna in cenejša. Iz preteklosti je namreč znano, da so gostinske organizacije pripravljale tople malice, vendar z njo delavci v združenem delu niso bili zadovoljni. Vsekakor pa bo potrebno najprej zagotoviti topel obrok delavcem v nočni izmeni. poroke Marijan TKALEC, železokrivec, Melinci 163/c, in Katarina KOLOŠA, krojaška šivilja, Beltinci, Panonska 1; Vladimir TKALEC, strojnik, Beltinci, Kocljevo naselje 2, in Darinka ŽIŽEK, konfekci-onarka, Dokležovje 96; Štefan GYOREK, strojni kjučavničar, Beltinci, Nakamni 11, in Jožefa HORVAT, dijakinja, Lipa 74/a; Marcel JERIČ, vrtnarski delavec. Dokležovje 157, in Majda STELKO, vrtnarska delavka. Filovci 158; Tomislav PIRLING, dipl. inž. gradb., Murska Sobota, Titova 22, in Vida BARBARIČ, višja medicinska sestra, Lipovci 197; Matija REŽINJA, lesni delavec, Ižakovci 71, in Marjana ROPOŠA, likarica, Dokležovje 111; Anton BAŠA, gostilničar, Beltinci, Ravenska 6, in Marija MAROŠA, natakarica, Melinci 13; Štefan HORVAT, strojni delovodja, Gančani 128, in Cvetka HORVAT, gospodinja, Gančani 128; Vili ROUS, planer materiala, Beltinci, Kocljevo naselje 17, in Marija ZVER, kontrolorka polic. Ižakovci 67. umrli Marija Fuchs, 82 let, Schrems, Avstrija; Franc Šajnovič, 25 let, Melinci 49; Janez Ficko, 25 let, Trdkova 45; Anton Ficko, 72 let, Gornji Črnci 3; Helena KUronja, 59 let, Moščanci 42; Etelka Rituper,69 let, Kuštanovci 16; Regina Straus, 73 let, Puconci 23; Franc Serec, 6 ure, Gederovci 2; Drago Bunderla, 20 let, Matjaševci 2; Marjan Tkalec, 23 let, Dokležovje 105; Marjan Žohar, 24 let, Brezovci 40; Štefan Vinkovič, 31 let, Gančani 242; Herman Fartek, 40 let, Kuzma 107; Jože Maučec, 46 let. Murska Sobota, Verdijeva 4; Janez Zorko, 51 let, Ižakovci 144; Jože Hilli, 55 let, Grad 42; Aladar Šebjanič, 59 let, Gornji Petrovci 55; Ignac Ktlzma, 59 let, Melinci 24; Štefan Jerič, 60 let, Gančani 173; Mihael Matiš, 60 let, Kuzma 96; Evgen Toth, 63 let, Domanjševci 35; Ivan Flisar, 65 tet, Murska Sobota, Zorana Velnerja 3; Jože Horvat, 65 let, Lipa 12; Franc Borovnjak, 66 let, Skakovci; Koloman Cug, 67 let, Ivanovci 23; Matija Slavic, 69 let/ Beltinci, Panonska ulica 63; Jože Hochstater, 72 let, Lipa 126; Karel Zamedič, 72 let, Čepinci 68; Anton Brunec, 73 let, Dokležovje 59; Alojz Kerec, 76 let, Cankova 4; Koloman Celec, 77 let, Bodonci 111; Nikolaj Ficko, 79 let, Ivanovci 32; Ludvik Kandal, 79 let, Vučja gomila 4; Emil Dora, 79 let, Motvarjevci 14; Jože Kokol, 79 let, Melinci 118/b; Andrej Kolenko, 82 let, Melinci 99; Jože Nemec, 85 let, Sebeborci 64; Matija Maučec, 86 let, Noršinci 34; Franc Lucu, 88 let, Adrijanci 14; Adam Farkaš, 98 let, Lončarovci 36; Jolanka Balaic, 47 let, Selo 60; Aranka Gergar, 67 let, Središče 37; Gizela Hajdinjak, 68 let, Dolnji Slaveči 6; Marija Jakob, 69 let. Lipovci 117; Ana Glavač, 70 let, Melinci 86; Karolina VOroš, 70 let, Središče 23; Etelka Antalič, 72 let, Selo 77; Ana Bežan, 74 let, Grad 58; Marija David, 74 let, Šalovci 79; Ana Grah, 75 let, Murska Sobota, Vegova 9; Elizabeta Šušec, 76 let, Beltinci, Krožna ulica 3; Marija Kuplen, 76 let, Tropovci 56; Marija Horvat, 78 let, Černelavci 50; Emilija Kodiia, 78 let, Sebeborci 55; Rozina Vidonja, 79 let. Dolnji Slaveči 150; Marija Raduha, 79 let, Lipovci 184; Johana Kojek, 80 let, Bakovci 39; Marija Šeruga, 80 let, Murska Sobota, Zorana Velnerja 6;. Marija Forjan, 80 let, Bratonci 127; Gizela Kisilak, 82 let, Kramarovci 26; Verona Farkaš, 82 let, Beltinci, Kocljevo naselje 24; Verona Horvat, 82 let, Noršinci 42; Jožefa Marič, 82 let. Murska Sobota, Staneta Rozmana 14; Frančiška Sever, 83 let, Poznanovci 67; Terezija Kuhar, 84 let, Markišavci 2; Marija Pintarič, 85 let, Večeslavci 7; Lucia Malec, 90 let, Lemerje 2; Marija KUzmič, 91 let, Otovci 25. dovolj zavedamo posledic alkoholizma? Jani D. Alkoholizem in združeno del Smo v obdobju, ko si Sdmo vsi kar naJb°y l evati za gospodarske v naših de]ovnih na, 1Za9jah, saj bomo le k, ta način prebredli težave, stvnaše gospodar-Van' ^ed ta naša prizade-Or»Ja Pa mora soditi tudi alv^L^tfana akcija proti noč , .‘iztnu in njegovimi v delovnem Vemo, kako alkohol nat Jevna človeka, si lahko kaV,?cno predstavljamo, Ozim ln koliko bo naredil lik V3 Proizvedel alkoho-delav^f ?re za flzičnega Ves g’ bo ta naredil manj, Pa bo izpostavljen DmsVu a del°vnem mestu, alkoh 'i avec pod vplivom s s“ola ne more biti zbran, Iahkc?lm' odločitvami pa Ne a?°yzroči veliko škode. de]Ovgede na poklic ali Utore ? ^esto, alkoholik ne .organikVorno sodelovati v se ( ? samoupravljanja in odreka ° Zaradi- alkohola d svoji temeljni pravi- delo ci, ki mu jo zagotavljata ustava in zakon o združenem delu. Niso redke delovne organizacije, ki imajo v svojih organih samoupravljanja alkoholike. Ti so brez lastnega mnenja, ni jim do izboljšav, ne do disciplinskih ukrepov, ki bi pomagali k večji produktivnosti. Najhuje pa je, da alkoholik negativno vpliva na sodelavce, predvsem mlade, jih nagovarja k pitju alkohol- , nih pijač, ob tem pa nenehno prihaja .v konflikt s predpostavljenimi, še posebno, če ti niso alkoholiki. Vedeti moramo, da se alkoholizem na delovnem mestu pokaže relativno pozno, takrat, ko je alkoholikova družina že v razpadu. Šele ko pride do nesreče pri delu ali večdnevnega neopravičenega izostanka, se pokaže alkoholik v pravi luči. To je ponavadi prva priložndst, ko delovna organizacija ukrepa, ko več ne more in ne sme zapirati oči pred problemom. Toda za- radi splošne tolerance do pitja alkoholnih pijač v marsikateri delovni organizaciji ne storijo ničesar, alkoholik pa se še bolj vdaja pijači, saj mu tega nihče več odločno ne prepreči. Lahko bi rekli, daje naša družba v celoti preveč strpna do pojava alkoholizma. Kako bi sicer tako neprizadeto podpirala »pravice« alkoholikov, kot so npr. koriščenje dopusta v več delih (namesto »plavili«), 2 do 3 mesece trajajoče bolniške staleže (zaradi alkoholizma) povprečno 10 let krajšo delovno dobo, invalidsko upokojitev zaradi posledic alkoholizma, ob vsem tem pa dopuščala alkoholikov malomaren odnos do dela in družbene lastnine. Kakšne možnosti ima v boju proti alkoholizmu združeno delo in kaj mislijo o tem problemu uspešno zdravljeni alkoholiki, bomo lahko prebrali v naslednji številki. Pripravila: dr. Zdenka Čebašek' — Travnik Trgovci radi ustrežejo Predzadnjo nedeljo (17. januarja) je bila v Murski Soboti dežurna trgovina Dom na Lendavski cesti. V razmeroma kratkem času (od 7. do 11. ure) je ustvarila dober promet, kar utemeljuje upravičenost poslovanja vsaj enega lokala z živili tudi ob nedeljah. Zanimiv je spisek blaga, ki so ga kupili nedeljski kupci: 102 kilograma kruha, 98 litrov mleka, 20 kilogramov sadja, 51 kilogramov mesnih izdelkov, 24 mesnih konserv, 210 steklenic piva, 105 litrov vina, 360 steklenic slatine (brizganci 1:3 so bili slabi!) 40 litrov žganih pijač, 110 steklenic brezalkoholnih pijač, 15 zavitkov kave, 70 zavojčkov cigaret itd. Občani Murske Sobote in okolice imajo torej srečo, saj jim domači trgovci radi ustrežejo tudi ob nedeljah. Dobro bi bilo, ko bi tudi v ostalih pomurskih občinskih središčih imeli nedelj; ske dežurne trgovine, nič pa ne bi bilo narobe, če bi za kako uro ob nedeljah odprli tudi trgovino v kakem večjem krajevnem središču, saj se nemalokrat zgodi, da ob delavniku ne utegneš ati pa pozabiš kupiti vse, kar rabiš v nedeljo. $ krvodajalci GERLINCI — Jožefa Bonifasti (6), Slavko Gomboc (4), Avgust Gomboc (3), Franc Gomboc (6), Franc Bohnec (3), Marija Benko (4). Olo Gomboc (9), Jpže Gomboc (3), Jože Iskra (7), Anton Fenas (13), Karel Reiter (4), Štefanija Durič (10), Štefanija Opaka (6), Marija Prelec (4), Jožefa Haužar (2), Marija Gomboc (16), Emilija Tomec (3), Franc Flegar (7), Irena Glegar (7). KOROVC1 — Anton Žilavec (12), Vili Žilavec (1), Alojz Ciglar (9), Leopold Kočar (2), Etelka Kolmanko (5/ Marija Lang (11), Franc Kolmanko (2), Marjeta Šnurer (3), Albina Žilavec (3), Jože Gomboc (I), Jože Gomboc (2), Ferdinand Vogrinčič (1), Milan Rojko (2). CANKOVA — Marjan Slak (7), Dušan Kristl (2), Milan Osterc (4), Danilo Kocijan (2), Milan Fridau (2), Anton Barbarič (15), Alojz Zalman (5), Ivan Sever (4), Ernest Bagula (1), Nabojša Miloševič (3), Viktor Nemec (2), Janez Mencinger (2) Anton Fakin (11), Antonija Lovenjak (7), Franc Benkič (16), Ivan Sinko (3), Vlado Molnar (3), Marjana Rojko (10). DOMAJINCI — Anton Zorjan (4), Karel Škotnik (2), Franc Škotnik (3), Ludvik Kornhauser (5), Franc Maček (6), Jože Pergar (6), Marija Benko (5), Marija Sapač (2), Franc Celec (4). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Tatjana Kočar (2), Vlado Žbiil (1), Jožica Žbtil (3), Helena Ribaš (2), Branimir Kuzma (7),. Nikolaj Dundek (10), Štefan Ščančar (3), Ernest Kočar (8), Vladimir Šinko (2), vsi iz Skakovec; Alojz Hari (8), Jože Barbarič (2), Erika Vučak (3), Marjan Hari (2), Štefan Šipoš (9), vsi iz Krašč; Drago Marič (5). Rogašovci; Marija Berke (13), Murska Sobota, Kardoševa 4; Alojz Majer (3), Lesna predelava M. Sobota; Franc Bukovec (3), Kobilje; Franc Fartek (62), Tovarna mlečnega prahu M. Sobota; Karel Sinic (8), KIK Pomurka; Zdravko Ambruš (14), Gorenje-Elrad; Drago Tratnjek (3). Miran Novak (3), Dušan Cvetko (1), Milan Hari (1), vsi zdravstvena šola Rakičan; Vinko Jerič (17), Gradbeništvo Pomurje; Stanislav Vlaj (13), Panonija M. Sobota; Franc Horvat (19), Murska Sobota, Cankarjeva 31; Ignac Raščan (8), Podjetje Sobota M. Sobota; Franc Šinko (5), Jože Vratuša (5), Anton Kous (4), Franc Drvarič (4), Krašči; Marija Rojko (3), Franc Hajdinjak (7), Marjeta Božičnik (9), vsi iz Cankove. VSEM KRVODAJALCEM HVALA! RADMOŽANCI Melioracije so končane Med Ledavo in radmožanskim kanalom so bile velike možnosti za pridobitev nove površine obdelovalne zemlje, ki do sedaj niso bile izkoriščene. Jeseni lansko leto so preorali okrog 50 hektarjev pašnikov ter jih tako usposobili za obdelovalno in rodovitno zemljo. Morali so odstraniti precej grmičevja in posekati drevesa, ki so bila v zasebnem lastništvu. Še v mesecu decembru so položili drenažne cevi in uredili manjše odtočne kanale, ki omogočajo, da voda ne bi stala na zemlji. Najbolj pereče vprašanje je most na radmožanskem kanalu, ki je v dokaj slabem stanju toda v KS nimajo toliko finančnih sredstev, da bi bilo dovolj za popravilo mostu. Krajani so obljubili, da bodo tudi sami prispevali nekaj prostovoljnih delovnih ur pri popravilu mostu. F. Feher ------------ JANUARJA 1982 STRAN 17 Eden izmed članov socialne oh?°St' delavcev v lendavski cini je gotovo tudi organi-^rana prehrana med delom. • । ?edanjih razpravah o so-a ni varnosti delavcev v ob- Radijski in televizijski spored od 2 9. januarja do 4. februarja PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK RADIO RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 10.50 Propagandna oddaja, 10.55 Schladming: Smuk za moške prenos (do 12.15/40), 16.30 Propagandna . oddaja, 16.35 Smuk za moške, posnetek iz Schladminga, 17.25 Poročila, 17.30 Jelenček, otroška serija TV Zagreb, 18.00 Domači ansambli: Ptuj 81, 1.8.30 Obzornik, 18.45 Človekovo telo: Drug način uravnavanja življenja — hormoni? 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 Tv in radio nocoj, .19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Solidarnost, 20.50 Propagandna oddaja, 20.55 Ne prezrite, 21.10 Ti dnevi ta leta: Filmska kronika 1950, 2. del, dokumentarna serija, 21.50 Po- /O ^ubijanska banka Pomurska banka ročila, 21.55 Spremljajmo — sodelujmo, športna oddaja, 22.05 Nočni kino: Državljan Kane, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 1 7.45 Književnost na TV, otroška oddaja, 18.15 Mladinska oddaja, 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena serija, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbena dogajanja, 20.50 Zagrebška panorama, 21.05 Naš čas, dokumentarna serija, 21.55 Nočni kino: Iskanja, slovenski film (do 23.40) TVZAGREB. Prvi program 10.00 Poročila, 10.05 Izobraževalni spored, 16.30 SP v smučanju (posnetek), 17.35 Poročila, 17.45 Literarna ura, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Rijeke, 18.45 Namesto top-liste, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Potovanje Charlesa Darwina, 21.05 Dober večer, 21.50 Dnevnik, 22.05 Petek ob 22. uri. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.50 SP v smučanju, 12.30 Kamera, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Tom Sawyer, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Pan-optikum, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Pogovori o SP v smučanju, 21.10 Made in Austria, 22.00 Šport, 22.20 Nočni studio. TV MADŽARSKA 8.45 Šolska TV, pon. ob 14.40 16.55 Beg vječo, TV igra. 17.55 5 minut meteorologije. vremenska napoved. 18.00 Prijatelj narave. 18.20 10 minut za ribiče. 18.30 Šola za starše; trije malčki. 19.30 TV. dnevnik. 20.00 Delta. 20.25 Bančni rop, amfer. film. 21.45 Se pol ni res, kviz. 22.15 Grafičarka Wanda Szyksznian. 22.25. TV dnevnik. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.00 Poročila, '8.05 Potovanje škrata Spančkolina, češka otroška serija, 8.15 Ciciban, dober dan: Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 8.30 Zbis: Kje živi tvoja pravljica, 8.50 Kuhinja pri violinskem ključu, 9.20 Jelenček, otroška serija TV Zagreb, 9.50 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd, 10.20 Zgodovina letalstva, francoska serija, 11,15 Za zdravo življenje, 11.25 Otrok in igra, 11,45 Propagandna oddaja, 11.50 Haus: Smdk za ženske, prenos, 13.00/25 Poročila (do 13.05), 15.55 Poročila, 16.00 Košarka Partizan:Cibona, prenos v odmoru Propagandna oddaja, 17.30 Baron Munchausen, 2. del sovjetskega mladinskega filma, 18.40 Naš kraj, i 8.55 Zlata ptica VESTNIK — 1001 noč: Zgodba o revežu in oderuhu, 19.05 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in Radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.50 Propagandna oddaja, 20.00 Naše 14. srečanje, 21.45 Zrcalo tedna, 22.00 Lola Montez, francoski film, 23.45 Poročila TV ZAGREB Prvi program 10.00 Poročila, 10.05 Izobraževalni spored, 13.25 Nogometni turnir, 15.15 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, 16.15 Košarka: Partizan—Cibona, 17.45 Izbrano, 18.15 Mali koncert, 18.30 Ti dnevi, ta leta, 19.15 Risanka, 19. 30 Dnevnik, 20.00 Zlatu na sledi (film), 21.55 Dnevnik, 22.10 Ponočna promenada. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 11.50 SP v smučanju, 13.30 Opoldanska redakcija, 15.05 Vse bo zopet dobro (film), 16.45 Grisu-zmaj-ček, 17.10 Lutke, 17.15 Pasje zgodbice, 17.40 Spanček Zaspanček, 17.45 Pogovor o SP v smučanju, 18.25 Dober večer v soboto, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki,. 20.15 Zabavna oddaja, 22,05 Šport. Drugi program 17.00 Ljubite klasiko?, 17.45 Kdo me hoče?, 18.00 Dva x sedem, 18.25 Pink panter, 18.50 Raziskovanja danes, 19.00 Za ljubitelje filma, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Dona Rosita ali Govorica rož, 22.05 Religija, 22 JO Sumnja (film). 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 14.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje -s čestitkami in pozdravi, 16.00 - Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: S.00 do .13.00 (telefon 21-232) TV LJUBLJANA 9.35 Poročila. 9.40 Živ,, žav, otroška matineja. 10.35 S. Zaninovič: Ko sem bil vojak, nadaljevanka TV Beograd. 10.55 TV kažipot. 11.15 .Domači ansambli: Ansambel Avsenik. 11.40 Propagandna oddaja. 11.45 Schladming: Smuk za moške, prenos. 13.15/40 Poročila (do 13.20/45). 15.20 Gostilna Šifrer. 16.10 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 16.30 Poročila. 16.35 Blokada, ameriški film. 18.00 Športna poročila. 18.15 625. 18.45 Dolina reke Treske, dokumen- VESTNIK tarna oddaja TV Skopje. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Mi-hajlbvič-R. Grlič-S. Kara-novič: Petrijin venec, nadaljevanka TV Beograd. 20.50 Milan, Rubikova kocka — dokumentarni oddaji'. 21.30 Športni pregled. 22.00 Poročila. TVZAGREB Prvi program 9.50 Poročila, 10.00 Nedeljski zabavnik, 11.00 Zgodbe iz gozda, 11.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Govorimo o zdravju, 13.30 Zaščitena narava SRH, 14.00 Tretji program, 14.30 SP v smučanju, 15.15 Kozmos, 16.15 Igrani film, 17.30 Nedeljsko popoldne, 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Petrijin venec, 21.00 Morje, ljudje, obale, 21.30 Športni pregled, 22.00 Dnevnik. TVAVSTRIJA Prvi program 10.15 Vzgojna oddaja, 10.45 Novinarska konferenca, 11.45 SP v smučanju, 15.05 Tarzan-opičji človek (film), 16.45 Bela žena, 17.15 Nils Holgersson, 17.40 Helmi, 17.45 Klub seniorjev; 18.30 Ljudska glasba Avstrije, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Spoznanja prevaranta Felixa Krulla, 20.30 Šport, 21,15 Bratsko srce Joija Kalmana, 22.45 Šport. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.20 Šolska TV. 9.25 Spored za otroke. 10.25 TV reprize. 11.50 Smuk iz Schladminga. 13.45 Risanka. 14.10 Za otroke: ‘Šah, Lej! 14.55 Pulzus. 15.50 Išče se reporter. 17.20 Družinski magazin. 18.00 Kuhajmo. 18.30 Parabola. 20.00 Moj stric Benjamin, film. 21.35 Plešem samo jaz! 22.25 TV dnevnik. 22.35 Celi svet je naš, češka film. 8.40 Šola za vsakogar. 9.40 Spored za otroke. 11.45 Smuk iz Schladminga.’ 14.10Pesmidoni. 14.35 Casablanca, ameriški film. 16.15 Najboljši športnik leta. 17.30 Priporočamo naše sporede. 17.55 Kviz. 19.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 20.00 Poročila. 20,15 Risanka. 20.30 Kal-manov večer; operete. 22.00 Pesnik Kosztolanyi. 22.30 Poročila. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega 17.00 - tedna, Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.50 Propagandna od-. daja. 9.55 Haus: Slalom za ženske, prenos i. teka (do 11.00/25). 11.50' Propagandna oddaja. 11.55 Haus: Slalom za ženske, prenos 2. teka (do . 12.45/13.00). 14.45 Kmetijska, oddaja, TV Zagreb. 15.45 Propagandna oddaja. 15.50 Slalom za ženske, posnetek iz Hausa. 17.00 Poročila. 17.05 Zgodovina letalstva, francoska serija. 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v krajevni skupnosti. 18.20 Zobozdravstvo: Ukrepajmo pravočasno. 18.30 Obzornik. 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. VESTNIK 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 I. Gaal: Dva vlaka dnevno, madžarska drama. 21.10 Kulturne diagonale. 21.55 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Zgodbe po Shakespeareju. 18.00 Deček skok, otroška serija. 18.15 Izobraževalna oddaja. 18.45 Telesport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po poteh spoznanj. 20.55 Zagrebška panorama. 21.15 Lice ob licu, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.05) RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, Glasbena 16.40 - — Radijski klub, 18.00 16.10 - oddaja, Pota mladih disko So- točje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.50 Propagandna oddaja. 9.55 Haus: Slalom za moške, prenos 1. teka (do 11.00/25). 11.50 Propagandna oddaja. 11.55 Haus: Slalom za moške, prenos 2. teka (do 12.45/13.00). 16.00 Propagandna oddaja. 16.05 Slalom za moške, posnetek iz Hausa. 17.15 Poročila. 17.20 Potovanje škrata spančkolina, češka risana serija. 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Pave in, njegove samice. 18.00 Pisani svet: Nenavadni dogodek v gozdu. 18.30 Obzornik.. 18.45 Mostovi Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. VESTNIK 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktual- no. 20.45 Propagandna oddaja. 20.50 E. L. Voynich: Obad, sovjetska nadaljevanka. 21.55 V znamenju. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Otroška oddaja. 18.15 Življenje knjige. 18.45 Glasbeni amaterji. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Koncert narodne glasbe. 20.45 S sovjetskimi partizani po Makedoniji, dokumentarna oddaja. 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Izviri (do 22.20) TVZAGREB TVZAGREB Prvi program 8.45 Izobraževalni spored, 15.35 Izobraževalni spored, 16.45 SP v smučanju, 17.40 Poročila, 17.45 Zgodbe iz Shakespeara, 18.00 Deček. Skok, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika-občin Varaždina, 18.45 Mladi upi, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Angel (drama), 21.10 Izbrani trenutek, 21.15 Svet danes, 22.00 En avtor, en film, 22.20 Dnevnik. Prvi program 8.55 Izobraževalni spored, 15.25 Izobraževalni spored, 17.40 Poročila, 17.45 Oddaja za otroke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Osijeka, 18.45 Glasbeni portreti, 19/15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V jedru, 20.50 Manhattan (film), 22.25 Dnevnik. TVAVSTRIJA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00' — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z ...... 16.30 -- Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA .. 9.50 Propagandna od- I daja. 9.55 Schladming: | Veleslalom za ženske, pre- nos 1. teka (do 11.20/45). 12.20 Propagandna oddaja. 12.25 Schladming: Veleslalom za ženske, prenos 2. teka (do 13.30/55). 16.05 Propagandna oddaja. 16.10 Veleslalom za ženske, posnetek. iz Schladminga.. 17.20 Poročila. 17.25 Ciciban, dober dan: Naš vrtec-je ob meji. 17.45 Padla z neba, češka otroška serija. 18.15 Pozdravljena. Makedonija. 18.30 Obzornik. 18.45 Državni ansambel gruzinske folklore, 1. del. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Resnična narava Bernardet-te, kanadski film. 21.35 Miniature: Umetniki in ljubljanska banka Pomurska banka spremljevalci. 22.00 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Majske igre, otroška oddaja. 18.15 Naša obramba. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Srečanja... oddaja iz kulture. 20.45 Zagrebška panorama. 21.05 Lyon: EP v umetnostnem drsanju (dvojice prosto), prenos EVR, (do 22.30) TV ZAGREB I Prvi program 9.00 Izobraževalni spo-I red, 16.45 SP v smučanju, 17.35 Poročila, 17.45 Majske igre, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Gospi-ča, 18.45 Aktualnosti, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zabavna sreda, 22J0 Dnevnik. TV AVSTRIJA TVAVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 9.55 Smučanje, 11.30 Kamera, 11.55 Smučanje, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.30 Lassie, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Konjske zgodbe, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 SP v smučanju v studiu, 21.50 Kaz and Co (film). Drugi program 18.00 Vidiki, 18.30 Lunarna baza Alfa 1, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ljuba družina, 21.05 Dok. oddaja, 21.50 lOpred 10, 22.20 F kot Fairbanks (film). TV MADŽARSKA | Ni sporeda RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, Glasbena 16.30 -tribuna, Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA Zabavna 16.10 oddaja, Delegatska 17.00 8.55 TV v šoli: TV koledar. Prva pomoč,: Zvezde. Celinski gozd..! 10.00 Poročila. 10.05 Počitniški spored za dijake j (do 13.05). 15.30 TV v šoli: Kaj je zdravilo (do 16.00), 17.05 Poročila. 17.10 Glas- ’ ba za cicibane: Fičfirič. 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu: Kobilja jajca. 18.00 Mozaik kratkega filma. 18.30 Obzornik. 18.45 Zadnji vlak, dokumentarna oddaja TW Skopje. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Studio 2. 21.30 Človek eno leto v mozaiku milijonov. let, dokumentarna oddaja vzhodnonemške TV. 22.15 V znamenju. Oddajniki L TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Lj, Kozo- gubSjftreska banka Pomurska banka mara Siamci, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Novele: Banatske pripovedi. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Album 82’. 21.00 Lyon: EP v umetnostnem drsanju (moški prosto), prenos EVR (do 23.00) TV ZAGREB Prvi program 8.55 Izobraževalni spored, 15.30 Izobraževalni spored, 17.35 Poročila, 17.45 Sijamci, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika občin Splita, 18.45 Novele, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Monitor, 21.20 Kviz-koteka, 22.20 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 9.55 Smučanje, 11.30 Kamera,’ 11.55 Smučanje, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 SP v smučanju v studiu, 21.00 Nemčija, Nemčija, 21.45 Novo od včeraj. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 9.55 SP v smučanju, 11.30 Nemčija, Nemčija, 12.15 Veselje z zabavo, 12.25 ’ Smučanje, 13.30 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 SP v smučanju v studiu, 21.05 Avanturist (film), 22.45 Zrcalne slike, 23.00 EP v umetnostnem drsanju. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Mladinski program, 10.30 Enkrat brez skrbi' (film), 11.55 Možje brez živcev, 12.10 Panorama, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Mladinski program, 18.30 Družinska kronika, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 SP v smučanju v studiu, 21.00 Jules , in Jim (film), 22.45 Šport. Drugi program 17.30 Zgodba o sladkorju, 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Čisto navadna neumnost, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Klepet. 21.50 10 pred 10 in klub 2. TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA 8.30 in 14.00 Šolska TV. 15.35 Utica. 16.05 Večeri v Golyavaru; Uporaba energije. 16.55 Smučanje; slalom za moške. 17.35 Kratek film. 18.00 Dirjanje, spored Judite Szucs. 18.30 Kronika Južnega Alfolda. 19.30 TV dnevnik. 20:00 Kaviar ni vedno nujen, 5. del. 20.55 Studio 82, kulturni tednik, 21.55 Lahko verjamemo lastnim očem? 22.35 TV dnevnik. 8.05 m 14.00 Šolska TV. 10.00 TV reprize: Delta, Charliejevi angelčki. Resna glasba. Kviz. 16.00 Major Zeman, nadaljevanka. 17.15 Veleslalom za ženske. 18.25 Naše mesto v svetu: Meso. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Omleta, TV variacija igre L Brešana. 21.25 Tema tega tedna. 21.30 EP v umetnostnem drsanju, tekmovanje parov, prenos iž Ly-ona. 22.30 TV dnevnik. TV MADŽARSKA 8.30 in 14.20 Šolska TV. 16.35 British Museum-17.00 Poklicna posvetovalnica. 17.15 Za najstnike. 17.55 Pred poslovalnic cozadelonazapadu. 18.20 TV borza. 18.30 Šola za starše. 19.30 TV dnevnik-20.00 Družinski krog, magazin. 20.50 Zapojmo, ' del. 20.55 Ilegalni komunistični tisk na Madžarskem. 21.50 Tveganje-konkurenca na svetovnem tržišču. 22.20 TV dnevnik- STRAN 18 VESTNIK, 28, JANUARJA 19^ EMME OBJAVE Leto XVI Murska Sobota, dne 28. januarja 1982 Št.: 3 _ _•. ./. .. _... v/ . ..' .v, f- -- ' .;v URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUP SČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 28. Odlok o določitvi odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč skupščine občine Ljutomer. 29. Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981-—1985. 30. Sklep o ugotovitvi, da je dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981—1985 veljavno. 31. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Pertoča, ki obsega naselja Fikšinci, Ropoča, Pertoča ih Večeslavci. 32. Popravek sklepa o pooblastitvi strokovne službe Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona za izvajanje predzakonskega in zakonskega svetovanja. 33. Popravek sklepa o ustanovitvi Centra za socialno delo Gornja Radgona. 34. Popravek Statuta občine Lendava. 35. Sklep o imenovanju odbora za nadzor nad zbiranjem, razporejanjem in uporabo samoprispevka za območje občine M. Sobota. 28 Na podlagi 14. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79. 11/81) in 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. 12. 1981 sprejela upravni organ pristojen za lokacijske zadeve. Brez potrdila o plačani odškodnini še ne sme izdati gradbeno dovoljenje ozirčma dovoljenje O izkoriščanju rudnin, prav tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve. Odškodnina se plača v enkratnem znesku na račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljutomer. Kmetijsko-zemljiški skupnosti občine Ljutomer se vroči Vsaka odločba s katero se odmeri odškodnina na podlagi tega odloka. STRAN 19 VESTNIK, 28. JANUARJA 1982 34 35 , POPRAVEK Statuta občine Lendava 1. V preambuli se številka »2082« nadomesti s številko »1981«; 2. V 3.'odstavku 90. člena se beseda »ustanov« nadomesti z besedo »ustavno«; 3. V 3. stavku 106. člena se za besedami »kadar organizacija« vnese beseda »socialistične«, beseda »zvez« pa se pravilno glasi »zveze«. 4. V 113. členu se beseda »zavarovanja« pravilno glasi »zavarovana«. 5. V 119. členu se za besedami »ali z delom« vnese beseda »delavcev«. 6. V 2. odstavku 181. člena se v predzadnji vrsti beseda »določa« pravilno glasi »odloča«. 7. V 270. členu e v 1. točki, prva alineja številka »21« nadomesti s številko »23«, v drugi alineji 1. točke se številka »6« nadomesti s številko »2«; v 2. točki se številka »5« nadomesti s številko »6« in v 4. točki se številka »2« nadomesti s številko »3«. 8. V 298, členu se v drugi vrsti črta beseda »zato«. 9. V 316. členu se v drugi alineji beseda »izvršenje« pravilno glasi »izvrševanje«; 10. V 342. členu se naziv uprave inšpekcijskih služb pravilno glasi »Uprava za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota«. 11. V 371. členu. 2. odstavek se beseda »pravo« pravilno glasi »pravico«. 12. V 390. členu še v 3. vrsti beseda »prejema« pravilno glasi »prijema«. Številka: 011-1/79-1 Datum; 30. 12. 1981 Sekretar Skupščine občine Lendava Marija HAJČS , 1. r. V odbor za nadzor nad zbiranjem, razporejanjem in uporabo samoprispevka za območje občine Murska Sobota se imenujejo: L predsednik: Peter BRUNEC, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota 2. člen: Emerik HANC, Služba družbenega knjigovodstva Murska Sobota 3. član: Štefan OŠLAJ, Mura, Murska Sobota 4. član: Franc ČAGRAN. Konstruktor TOZD Pomurje Murska Sobota 5. član: Aleksander KERČMAR. Krajevna skupnost Gornji Petrovci 6. član: Jože KOLARIČ, Krajevna skupnost Beltinci 7. član: Franc LAH," Krajevna skupnost Cankova 8. član: Srečko GROSMAN, upravni organi Skupščine občine Murska Sobota 9. član; Marija HORVAT, Skupnost socialnega varstva Murska Sobota — po.enega člana delegirajo: L Občinska konferenca SZDL Murska Sobota 2. Občinska zveza sindikata.Slovenije Murska Sobota 3. Občinska zdravstvena skupnost M. Sobota 4. Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota 5. Občinska skupnost otroškega varstva Murska Sobota Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČI, r. 3. člen To dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje L člen Za območje krajevne skupnosti Pertoča se po odločitvi občanov in delovnih ljudi na referendumu dne 3. L 1982, ki so se z 87,34 % glasovalnega izida odločili za uvedbo krajevnega 6. člen Plačevanje samoprispevka in opravljanje delovne obveznosti so oproščeni občani, ki izpolnjujejo pogoje 10. člena zakona o samoprispevku. 7. člen Krajevni samoprispevek od katasterskega dohodka in OD davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih in intelektualnih ter drugih negospodarskih in gospodarskih dejavnosti odmeri upravni organ občine M. Sobota, pristojen za prispevke in davke. Od osebnih dohodkov in pokojnin pa obračunava izplačevalec in odvede vsaki mesec za žiro račun 51900—842—035—8131 krajevna skupnost Pertoča in o tem obvesti s posebnim seznamom krajevno skupnost. Razporeditev ter evidenco o izvršenem oz. neizvršenem samoprispevku v delovni obveznosti vodijo vaški odbori po naseljih. 33 Na podlagi pooblastila skupščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva Gornja Radgona z 12. skupne seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev v Gor. Radgoni, dne 23/12-1981, dajem v objavo naslednje popravke sklepa o ustanovitvi Centra za socialno delo Gornja Radgona, kije bil objavljen v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja, štev. 43/81. dne 31/12-1981: 1. V točki 1 je pravilno besedilo šestega odstavka določbe: »Center pri svojem delu uporablja štampiljko z naslednjim besedilom: Center za socialno delo Gornja Radgona«; p. o. Ta štampiljka ima številko 1. 12. V točki 2 je v sedmem odstavku beseda: pečat, nadomeščena z besedo: štampiljka. 3. V točki 12 je na koncu določbe dodano besedilo: v času ustanavljanja. 4. Na koncu sklepa o ustanovitvi Centra za socialno delo Gornja Radgona je naslednja številka sklepa: 025-4/80-S; in datum: 23/12-1981. TAJNIK SKUPNOSTI: Stane MAUKO LESNINA proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom s. sol. o. Ljubljana — TOZD tovarna pohištva Mizarstvo n. sub. o. Ljutomer, Prešernova 31 RAZPISUJE po sklepu delavskega sveta naslednja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1- direktorja tozd Kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev predpisanih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali lesne smeri — najmanj 5 let delovnih izkušenj — da ima moralnopolitične kvalitete in sposobnosti razvijanja socialističnih samoupravnih odnosov 2. VODJA FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: ~ visokošolska ali višješolska izobrazba ekonomske smeri ~ najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj 3. VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: “ visokošolska ali višješolska izobrazba pravne smeri ~ najmanj 3 oz. 5 let delovnih izkušenj Obrani kandidati bodo imenovani za 4 leta. Kandidati za direktorja TOZD naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na,-naslov: ,,Les-n,na Ljubljana,^DZD „MIZARSTVO" Ljutomer, Prešer-6924u^jutomer, z oznako „za razpisno komi- Kandidati pod 2 in 3 naj pošljejo svoje prijave na zgornji naslov z oznako ,,za komisijo za delovna razmerja". Rok v katerem se morajo kandidati prijaviti je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. „ELKOM" TKO PRIMAT MARIBOR n. sol. o. TOZD Tovarna skladiščne opreme Kolodvorska 12, 69220 LENDAVA Razpisna komisija na osnovi sklepa 11. redne seje delavskega sveta TOZD z dne 25. 12. 1981 RAZPISUJE prosta dela in naloge 1. VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Za opravljanje del in nalog Vodenje komercialnega sektorja se zahteva, da kandidat ima: — visoko ali višjo šolo ekonomske ali komercialne smeri, — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na takih ali sorodnih delih. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vodja komercialnega sektorja je delavec s posebnimi pooblastili in pod reelekcijo s štiriletnim mandatom. 2. TEHNIČNO VODENJE PROIZVODNJE DVIŽNE OPREME Za opravljanje del in nalog Tehnično vodenje proizvodnje dvižne opreme se zahteva, da ima kandidat: — visoko ali višjo šolo strojne smeri, — 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Tehnični vodja proizvodnje dvižne opreme je delavec s posebnimi pooblastili in pod reelekcijo s štiriletnim mandatom. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o šolski izobrazbi in dosedanjem delu v 15 dneh od dneva objave razpisa na naslov: TKO PRIMAT Maribor n. sol. o., TOZD Tovarna skladiščne opreme, Kolodvorska 12, 69220 LENDAVA. Ponudniki bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh pb izbiri kandidatov. Ustanovili bodo gasilsko enoto V pteteklem letu so v Turnišču izvedli številne aktivnosti v okviru priprav splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, katerih usklajevalec je komite za SLO in DS v krajevni skupnosti. To je zlasti pomembno zato, ker je v krajevni skupnosti več komitejev za SLO in DS. Te obrambne aktivnosti sp predvsem prišle do izraza v akciji NNNP, v Kateri so angažirali vse razpoložljive enote in celotno prebivalstvo. Aktivirali so tudi 200 občanov, ki so na terenu kopali jarke za vajo. Izredno požrtvovalno je nastopala enota medicinske prve pomoči, ki je poleg svoje osnovne dejavnosti tudi razkuževaja vaške vodnjake. V lanskem letu so veliko aktivnosti izvedli tudi v tovarni Planika v Turnišču, šaj. so z vsemi enotami izvedli 25 vaj, v katerih je sodelovalo 286 delavcev. Tovarniški komite je tesno sodeloval s komitejem za SLO in DS v krajevni skupnosti pri vaji Mura 81 in v akciji NNNP 81. V tovarni Planika čutijo potrebo po ustanovitvi večje gasilske enote, ki jo bodo tudi primerno opremili, tako da bo sposobna hitro in učinkovito delovati. V krajevni skupnosti Turnišče posvečajo tudi posebno skrb strokovnemu usposabljanju na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, sproti dopolnjujejo obrambne načrte in enote z mlajšimi kadri. Za svoje uspešno delovanje je komite za SLO in DS v krajevni skupnosti Turnišče prejel občinsko priznanje. F. M. Za stanovanje je potrebno varčevati «83888» • . z ženo sva se odločila. Enostavno začela Sua in vztrajala do konca. Kar se dela tiče — precej Sva sama delala, nekaj so nama pomagali tudi ^anci pa prijatelji. Pri denarju je bilo malo težje, "amensko sva varčevala že precej časa pred Nadnjo. Poleg kreditov od delovne organizacije Sva dobila še dolgoročne kredite od banke. Pr' 1 reševanju stanovanjskega problema vam banka pomaga Posojilom, ki si ga lahko pridobite: namensko varčujete z rednimi mesečnimi pologi ali enkratnim pologom, vezavo dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti odanih konvertibilnih deviz, s^^odnim varčevanjem in vezavo privarčevanih ^na posojila je odvisna od oblike varčevanja in varčevalne Vsp । tem Podrobnejše informacije vam bodo dali v naši enoti ^eljne banke združene v Ljubljansko banko-združeno RAZPISUJE na osnovi sklepa zadružnega sveta prosta dela in naloge za dobo štirih let a) direktorja obrtne zadruge (reelekcija) Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. diploma višje šole ustreznih tehniških šol, upravnih in pravnih šol ter najmanj pet let prakse na vodilnem delovnem mestu, 2. srednja strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu, 3. da je družbenopolitično razgledan in da ima samoupravne in organizacijske sposobnosti za vodenje dela v gospodarstvu, 4. da ima upravne, kadrovske in gospodarske sposobnosti za vodenje dela v zadrugi, 5. da je razgledan na področju upravno pravnih zadev in sposoben spremljati zakonodajo in nadzirati zakonitost poslovanja zadruge, 6. da je njegovo zdravstveno stanje tako, da ga ne bo oviralo pri delu. b) tehnični vodja zadruge (reelekcija) Pogoji: višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene smeri s strokovnim izpitom ter najmanj 3 oz. 5 let prakse na delovnih mestih s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa tajništvu zadruge. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri najpozneje v 60 dneh od poteka roka za sprejem prijav. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA, p. o. objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: — dostavni avtomobil IMV 1600 Super B, z dodatnimi sedeži, v voznem stanju. Izklicna cena 12.000.— din. — dostavni avtomobil IMV 1600 Super B kombi, v voznem stanju. Izklicna cena 12.500.— din. V izklicno ceno osnovnega sredstva ni vračunan prometni davek. Licitacija bo 5. februarja 1982 ob 10,00 uri na dvoriščni strani Pošte Murska Sobota, Trg zmage 6 (nasproti tržnice). Osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo v četrtek, pred dnevom licitacije od 8.00 — 10.00 ure na kraju licitacije. Interesenti morajo uro pred pričetkom licitacije, vplačati pri blagajni naše DO, varščino v višini 10 % od izklicne cene. STRAN 21 MANJŠO HlSO V GORNJI BISTRICI z 1 ha orne zemlje ali brez zemlje ugodno prodam. Informacije: Ob kanalu 8, Murska Sobota. M-l RENAULT-10, vozen, registriran, prodam. Zdravko Ambruš, Križevci 73 pri Ljutomeru. In-23 ZASTAVO 750 PRODAM. Zvonko Filipič, Vogričevci 3, p. Ljutomer. In-20 MOTORNO ŽAGO, novo, prodamo. Srša, Banovci 1, p. Veržej. In-26 AVTO FORD TAUNUS 12 M, letnik 1970, in peč na olje prodam. Jože Gal, Pince 18/A. Le-23 SILAŽNI KOMBAJN ZNAMKE MAJS PRINC prodam za 40.000 din. Franc Klajnošek, Grabanoš 81, p. Videm ob Ščavnici. M-193 KRAVO PRODAM. Mlajtinci 21, p. Martjanci. M-195 KRAVO, brejo devet mesecev, in gumi voz prodam. Mlajtinci 40. M-197 TRAKTOR FIAT ŠTORE 402 SUPER PRODAM. Sebeborci 86. M-198 KABINO ORAŠJE za traktor FIAT ŠTORE, novo, prodam. Naslov v upravi lista. M-199 ZASTAVO 750, letnik 1981, zaradi gradnje prodam. Tišina 35/A. M-201 RENAULT 4 in plinsko peč prodam. Gančani 72. M-203 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Ob kanalu 13, Murska Sobota. M-205 LOVSKO PUŠKO, dvocevko 12, prodam. Ludvik Rudaš, Dobrovnik 23. M-206 126 P PRODAM. Mlajtinci 42, p. Martjanci. M-210 GRAMOFON ISKRA PHON 2006 STEREO, star 20 mesecev, prodam. Dušan Kuštor, Vrtna 6, Murska Sobota. M-212 TAUNUS 12 M (za rezervne dele), prodam. Šalovci 98. M-213 FOTO POVECEVALNIK OPE-MUS 5 PRODAM. Šiftar, Strukov-ci 1. M-214 NOVO KOSO za ferguson 35 prodam. Gančani 125. M-215 FORD TAUNUS 17 M prodam za 20.000 din. Špilak, Bratonci 140. M-216 RENAULTA (katrco),. v dobrem stanju, prodam. Puconci 50, telefon 72-512. M-217 MALE IN VEČJE PUJSKE, dvo-osno traktorsko prikolico in moped s tremi prestavami prodam. Rakičan 82/A. M-218 MOTOR IN REZERVNE DELE ZA NSU PRINC PRODAM. Vuč-ja gomila 104. M-219 VINOGRAD, sadovnjak, klet z vinskimi sodi, stiskalnico in ostali inventar ter pohištvo v Lendavi ugodno naprodaj. Elektrika in vodovod v stavbi, parcela je primerna za gradnjo hiše. Informacije dobite v Lendavi, Kovačeva ulica 21. M-222 1001 domače slivovke in telico prodam. Janko Horvat, Pečarovci 19, p. Mačkovci. M-223 KRAVE PRODAM. Čepinci 27, p. Petrovci. M-224 VTNUGRAD (T4 arov) s hišo v Lendavskih goricah (Benec), samonakladalno prikolico mengele in puhalnik za seno prodam. Balažič, Hotiza 142. M—248 HARMONIKO MELODIJA, 60-basno, in fantovsko jakno (14 let, skaj), prodam. Alojz Horvat, Cankarjeva 19, Beltinci. M—249 AVTOMOBILSKE DELE ZA FIAT 750 (novi prednji koš, leva in desna vrata) in trajnogorečo peč prodam. Telefon 23-109. M—251 ZASTAVO 125 PZ, letnik 1972, prevoženih 68.000 km, prodam. Anton Kolednik, Pintaričeva 3, Gornja Radgona. M—252 OTROŠKO POSTELJICO, globok otroški voziček in stajico prodam. Srša, Melinci 202. M—253 SEJALNIK ZA ŽITO PRODAM. Martin Kuzma, Skakovci 36. M—254 REZERVNE DELE ZA AMI—8 PRODAM. Telefon 75-011, interna 29, do 14. ure. M—255 GRADBENO PARCELO v šra-tovcih pri Radencih, prodam. Meri 8 arov, na njej vodovod in kanalizacija. Interesenti se naj oglasijo pri Jožetu Rautarju, zidarstvo, Paričjak 14. M—256 MOTORNO ŽAGO STIHL 08, austin 1300 in škodo 100 Š — po delih prodam. Franc Kurbus, Radenski vrh 43, p. Radenci. M—257 PUJSKE PRODAM. Gradišče 4, p. Tišina. M—258 VEZNO PLOČEVINO, nove blatnike — zunanje in notranje za zastavo 101 prodam. Anton Magdič, Mekotnjak 11, p. Ljutomer. M—259 KRAVO, staro šest let, brejo 8 mesecev, kontrola A, prodam. Car, Neradnovci 51, p. Petrovci. M—260 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Car, Neradnovci 51, p. Petrovci. M—260 MLADO KRAVO z drugim teletom brejo, in obračalnik SONCE, prodam. Ivo Godina, Crenšovci 147. M—261 PLEMENSKO TELICO, brejo šest mesecev, kontrola A, in pujske, (od 15 do 20 kg), prodam. Krajna 36. FIAT 125 P, dobro ohranjen, star tri leta, z dodatno opremo ter zimske in letne gume prodam. Naslov v upravi lista. M—265 ZASTAVO 101, letnik 77, prodam. Neradnovci 65, p. Petrovci. M—266 AVTO POLONEZ, prevoženih 8.000 km, ugodno prodam. Janez Godvajs, Rakičan 58/A, telefon 23-654. M—267 AVTO SIMCA 1300, lahko tudi po delih, naprodaj. Martin Tratnjek, Lipa 123, p. Turnišče. M—268 MALE PUJSKE PRODAM-Tišina 27. M—270 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in obdelovalno zemljo v IvanOvcah št. 3, prodam. Informacije: Bertalanič, Puževci 22. M—271 T.RAKTORSKQ ŠKROPILNICO na kompresor prodam, ogled vsak dan. Krapje 70, p. Veržej. In32 TATRO, tip 148, letnik 1977, motor generalno obnovljen, prodam. Branoslavci št. 1, p. Ljutomer. In—29 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO prodam. Informacije do 10. ure: Bertalanič, Stara ulica 22. M—272 GARAŽNA VRATA (železna) prodam. Rankovci 8/A, p. Tišina. M—276 SILAŽNI KOMBAJN ZNAMKE MAJS PRINZ prodam za 40.000 din. Franc Klajnošek, Grabonoš 81, p. Videm ob Ščavnici. M—193 KOMPLETNO gostinsko OPREMO s drobnim inventarjem, staro dve leti, prodam. Telefon 069 81-176. M—204 KRAVE PRODAM. Cepinci 27. M—224 AVTO • ZAPOROŽEC, tudi po delih, prodam. Kančevci 31. M—225 TRAJNOGOREČO PEC, skoraj novo, prodam.' Naslov v upravi lista. M—226 DELE ZA ŠKODO 100 PRODAM. Sotina 66, p. Rogašovci. M—227 TRAKTOR TOMO VINKOVlC PRODAM. Informacije po 16. uri: telefon 23-278. M—228 FIAT 750 UGODNO PRODAM. Motovilci 44. M—221 OMARO za dnevno sobo prodam. Branko Casar, Titova 1/B, Murska Sobota. M—231 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, skoraj nov, in lepo mizo prodam. Juša Kramarja 11, Murska Sobota. M—232 VOZNO KRAVO s teletom ali brez, staro sedem let, in prikolico za živino prodam. Nedelica 150, p. Turnišče. M—233 ŽAGAN LES (10x12), primeren za ostrešje, ugodno prodam. Odranci 144. M—234 AVTO LADA prodam ali menjam za fiat 750 ali 126 P. Naslov v upravi lista. M—23S ENONADSTROPNO HIŠO v Ormožu, lep stil, takoj vseljivo, prodam. Informacije: telefon 069 81-176. M—204 KUHINJSKO POHIŠTVO, staro dve leti, 3,50 m, vgrajen štedilnik in hladilnik z jedilnim kotom (6 m), prodam. Telefon 069 81-176. M—208 KRAVO, staro tri leta, prodam. Rožman, Radenci 12; M—236 MLADO BREJO KRAVO PRODAM. Cikečka vas 2. M—237 RENAULT—6 TL, neregistriran, lahko tudi po delih, prodam. Strehovci 30. M—236 KRAVO, drugič brejo 7 mesecev, in tri pujske, stare štiri mesece, zaradi selitve, prodam. Sida Pro-sič, Boreča 46, p. Petrovci. M—238. TELICO, staro štirinajst mesecev, prodam. Ivanovci 32, p. Fokovci. M—239 SADILNIK ZA KROMPIR znamke KRAMER — avtomatski prodam. Telefon 22-954. M—240 MOTOR OD OPEL REKORDA, letnik 1965, prodam. Jože Vrata-rič, Cemelavci 49. M—241 ZASTAVO 750 SC, letnik 1980, prodam. Franc Ritonja, Naselje 14. divizije 29, M. Sobota. M—242 DELE ZA NSU, motorno gred z ležaji 0,75, 0,50, gume in ostalo, prodam. Informacije: Vadarci 112. M—243 MALE PUJSKE, gumi voz in belo repo prodam. Trstenjakova 37, Murska Sobota. M—244 KRAVO, z drugim teletom brejo, in dve telici — breji, po izbiri, prodam. Naslov v upravi lista. M—245 PRODAM OSEBNI AVTOMOBIL ZASTAVO 750, motorno žago huskvarna in koso za traktor deutz, prodam. Informacije: M. Petrovci 2. M—277- FIAT 750, letnik 1973, in vinograd (5 arov) v Centibskih goricah prodam. Informacije po telefonu 75—490. M—JD GRADBENO PARCELO V KROGU 38 (10 arov), prodam. Informacije: Vogrinčič, Lek Lipovci, telefon dopoldne 71-117. M—MM ZASTAVO 125 PZ, ohranjeno, obnovljeno, prodam. Dušan Cvetko, Štefana Kovača 3, telefon 23-488. M—246 ŠKODO Š 110 R COUPE, letnik 1975 obnovljeno, poceni prodam. Lendavska 1. p. Ljutomer. In-33 STREŠNO OPEKO BIBER (5.000 kom), novo, prodam. Jože Gjer-gjek, Juša Kramarja 15, Murska Sobota. M—278 KUPIM. Ponudbe s ceno pošljite Viljemu Koltaju, Prosenjakovci 23. M—275 NAKLADALKO 19 kub. metrov (nemško) s premičnim priklopom zamenjam za navadno (17 kub metrov). Franc Klajnošek, Grabanoš 81, p. Videm. M—194 OBVESTILO! Obveščam javnost, da sem s 1. januarjem 1982 odprla odvetniško pisarno v Lendavi. Marija Zag-GyOrfi, odvetnica, Lendava, Trg ljudske pravice 9. Le—25 Zdravilišče „Radenska" s tremi srci n. sol. o. Radenci TOZD MORAVSKE TOPLICE MORAVCI RAZPISUJE po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: 1. vodenje zdravstvene službe 2. dela glavne medicinske sestre 3. dela blagajniškega poslovanja 4. administrativno korespondenčna dela Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. zdravnik specialist (internist ali^jzikalni medici-nec), 5 let delovnih izkušenj, aWFvno obvladanje nemškega in pasivno angleškega jezika pod 2. višja medicinska šola z opravljenim strokovnim izpitom, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah, obvladanje nemškega jezika; poskusna doba 3 mesece pod 3. srednja ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj; poskusna doba 3 mesece pod 4. srednja šola ekonomske ali upravno administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, obvladanje nemškega jezika; poskusna doba 3 mesece. Pismene prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju vseh pogojev razpisa je poslati Komisiji za delovna razmerja TOZD MORAVSKE TOPLICE Moravci najkasneje do 15. februarja 1982. Temeljna organizacija Moravske toplice Moravci bo vse prijavljene kandidate na razpis obvestila o izidu razpisa v roku 20 dni po izteku roka za vložitev prijav na razpis. MALI OGLAS V VESTNIKU - ZANESLJIV USPEH Naročniki imate ZO odstotni popust ‘KMEČKO LESENO STISKALNICO (velikost od 3x3 m naprej) kupim. Gostilna Klobasa, Šratov-ci, p. Radenci. M—131 KOSILNICO BCS,. staro tri leta, po možnosti s sedežem, kupim. Naslov v upravi lista. M—150 TROSILEC ZA GNOJ KUPIM, Cimerman, Krapje, p. Veržej. In—22 KOMBI PEC — ITALIJANSKO, kupim. Janez Kovač, Petanjci 18/A, p. Tišina. M—263 KOMBANJ EPPLE 211 ali 211 H Žalujoči: žena Marija, sin Ludvik z družino, hčerki Frida in Gizela z družinama, tašča, brat, sestri in ostalo sorodstvo Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova ----------—--------------,---- 29/1 — Ureja uredniški odbor: Stefan Dravec(direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šnort). Vlado Paveo,Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDk Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK Pred enim letom si odslužil vojaški rok in slekel vojaško suxigo, se vesel vrnil domov in se veselil svobode. A kruta usoda je hotela, da sedaj že počivaš v hladnem grobu, komaj v 24. letu starosti, v cvetu mladosti, moj najdražji sin Marjan Žohar Najlepše se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste mi ga pomagali pospremiti na njegovi zadnji poti, mi kakor koli stali ob strani v teh najtežjih trenutkih slovesa, mu darovali vence in izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujem mladini izBrezovecin Lemerjaza darovane vence, govorniku tov. Sapaču za galjive besede ob odprtem grobu. Hvala gospodu duhovniku in pevcem za odpete žalostinke./Zahvaljujem se tudi Irmi Temlin iz Doline, ki me je taKO materinsko tolažila in mi stala ob strani v teh težkih trenutkih. Vsem skupaj še enkrat-iskrena hvala! Brezovci, 16. november 1981 STRAN 22 VESTNIK. 28. JANUARJA • Male oglase in zahvale, objavljene v četrtek, sprejemamo še v ponedeljek do 13. ure. Naročniki imajo pri objavah 20-odstotni popust. To kar smo najbolj ljubili, smo za vedno izgubili ' V SPOMIN 27. januarja mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica Ana Balažič roj. Tkalec iz Črnec Zelo težko je spoznanje, da le ni več med nami in daje ostal naš dom za vedno prazen. VsemJd se je , še spominjate in obiskujete njen grob — iskrena hvala! alojuči: hčerka Maruška z možem, vnukinja Jožica z družino, vnuk Slavko z Darinko in ostali sorodniki se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Iskrena hvala kolektivoma IOZD IZBIRA—Blagovnica in Poljoopskrba Murska Sobota. Prisrčna hvala gasilcem iz Tešanovec in okoliških vasi ter vsem govornikom za besede slovesa, pevcem za odpete žalostnike in duhovniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Tešanovci, 19. januar 1982 Žalujoči: žena Šarika, hčerki Marjana in Majda z možem Milanom, vnuk Mitja, tast in tašča, sestra Helena z družino in, ostalo sorodstvo Anton Snurer iz Skakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje in dragega Pokojnika v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in . cvetje ali kakorkoli počastili njegov spomin. Posebna zahvala za nesebično pomoč sosedom Sušeč, Flisar, Bertalanič in Kolmanko. Iskrena hvala lovcem, lovskemu oktetu in gasilcem za izkazano poslednjo čast, govornikom KS, LD in DO Agroservis za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in č. g- duhovniku za pogrebni obred. Hvala tudi zdravstvenemu osebju ušesnega oddelka soboške bolnišnice za vso zdravniško pomoč v času njegove bolezni. Vsem še enkrat — iskrena hvala' ZAHVALA Po težki bolezni nas jev 60. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in sestra Elizabeta Sabotin roj Kuhar iz Prosenjakovce Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, ter darovali vence in cvetje. Hvala duhovniku za pogrebni obred, vsem pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS, tov. Molnarju, za poslovilne besede. Posebna zahvala dr. Hauzerjevi in dr. Kiršnerju, medicinskemu osebju internega oddelka in patronažnim sestram, ki so ji pomagali in lajšali bolečine v času dolgotrajne bolezni. Hvala kolektivoma TMP M. Sobota in Pletilstvo Prosenjakovci za darovane vence in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: mož Geza, sinova Vili in Laci z družinama, brat Janez z družino in brat Feri iz Gybra ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob prerani, nepričakovani in boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame JolankeKočiš roj. Vorbš iz Lončarovec se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam v najtežjih trenutkih pomagali, vsem, ki ste ji darovali cvetje in vence ter vsem, ki sojo spremljali na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Pletilstvo Prosenjakovci, g. duhovniku za opravljeni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS, tov. Hujsu, za/poslovilne besede. Žalujoči: mož Jože, sin Geza in hčerka Erika z družinama žalujoči: žena Sidonija, sinovi Adolf, Ludvik in Milan z družinami, hčerka Sidonija z družino ter sestra Terezija z družino žalujoči: žena Jožefa, sin Vili, hčerka Marija z družino, bratje ilPsestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in vujca Aleksandra Roudija iz Kovačevec se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali ria njegovi zadnji poti. Čas hiti, toda spomin na tebe še živi. Težko je spoznanje.da te ni več med nami in daje ostal naš topli dom za vedno prazen. Kovačevci, 26. 12. 1981 ŽALUJOČI: VSI NJEGOVI ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 82. letu starosti za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica Terezija Pondelek iz Lucove Ob tej boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, predobrim sosedom, botrini, vaščanom, kolektivu OŠ Petrovci ter vsem prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam. pa izrekli sožalje. Prisrčna hvala duhovnici g. Kerčmarjevi za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Došenovi za poslovilne besede, gasilskemu društvu in pogrebcem iz Lucove. Vsem še enkrat— iskrena hvala! Lucova, 4. L 1982 Žalujoči: mož Franc, sinova Štefan in Aleksander z družinama ter ostalo sorodstvo STRAN 23 28. JANUARJA 1982 v besedi in sliki po pomurju MURSKA SOBOTA Vzorniku v spomin Učenci osnovne šole Edvard Kardelj v Murski Soboti so minuli petek pripravili posebno radijsko uro, s katero so počastili obletnico Kardeljevega rojstva in spomin na njegov prispevek v razvoju socialističnega samoupravljanja pri nas. V radijski oddaji je sodeloval tudi Geza Bačič, ki se je večkrat osebno srečal z Edvardom Kardeljem. Istočasno so v prostorih osnovne šole uredili poseben pano z raznovrstnim gradivom o Kardelju. „ J. O. Izšli so „IZVIRI MLADIH” Center za obveščanje in propagando pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v Murski Soboti je nedavno izdal prvo številko letošnjega glasila »Izviri mladih«. Na 15 straneh in v nakladi 300 izvodov so ga razposlali v sleherno osnovno organizacijo zveze socialistične mladine v murskosoboški občini, da bi bili mladi čimbolj seznanjeni z aktualnimi dogajanji v raznih okoljih. Kot je že v uvodniku omenjeno, se mladinke in mladinci že v tem obdobju intenzivno pripravljajo na 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo jeseni v Novem mestu. V tem znamenju je tudi sestavek o tem, da mora mladinska organizacija postati dejansko organizacija mladih, pri čemer bo potrebna, kot lahko preberemo, še večja angažiranost mladih komunistov. Na nič manjšo pozornost ne bo naletel tudi članek o opravljenih mladinskih delovnih akcijah zveznega in republiškega značaja, ki na dokaj kritičen način obravnava sodelovanje mladih iz murskosoboške občine. Člani lite-rarno-novinarskega krožka na osnovni šoli Edvard Kardelj v Murski Soboti pa so v rubriki »Naš mali intervju« imeli nadvse zanimiv pogovor z ugledno družbeno-politično delavko Dragico Juteršnik. In če prelistamo glasilo »Izviri mladih« še dalje, potem vidimo, da so v njem dali pozornost tudi pomembnosti idejnopolitičnega izobraževanja mladih na vseh nivojih, k čemur bodo nedvomno prispevali tudi letošnji kvizi in ostala tekmovanja, ki jih navajajo (Tito-revolucija-mir, Kidričeva bralna značka itd.). Na koncu pa lahko preberemo še vesti iz osnovnih organizacij zveze socialistične mladine, ki pričajo, da aktivnost mladih tudi v zimskem obdobju ne je-njuje. Milan Jerše SLIKE ZA BOLNIŠNICO — V ponedeljek so v novi galeriji kulturnega centra v Murski Soboti odprli razstavo slik, ki sojih pomurski likovni umetniki poklonili bolnišnici Murska Sobota. V to hvale vredno akcijo, ki jo je organizirala kulturna skupnost Murska Sobota, so se vključili: Nikolaj Beer, Ivo Bošnjakovič, Zoltan Gabor, Štefan Galič, Endre Gbnter, Štefan Hauko, Jože Horvat-Jaki, Oto Jurgec, Szuzane Kiraly-Moss, Ferenc Kiraly, Geza Kocan, Jože Kološa-Kološ, Miško Kranjec, Lojze Logar, Franc Mesarič, Ludvik Pandur, Ditka Petkovič, Vlado Potočnik in Borut Vild. Njihova dela, ki bodo razstavljena do 3. februarja, bodo kasneje torej krasila prostore nove kirurgije v Rakičanu. (J. G.) Foto: A. Abraham LENDAVSKO GOSPODARSTVO PREMALO POVEZANO? Iz težav si pomagajo tudi sami Nobena skrivnost ni, da so delovne organizacije lendavske občine med seboj preslabo povezane in čestokrat same skušajo najti izhod iz velikih težav. V lendavski občini pa ugotavljajo, da je z večjim medsebojnim poslovno-tehničnim in proizvodnim sodelovanjem nekaterih industrijskih delovnih organizacij možno razviti nove vrste proizvodnje, ki bi.bile skupnega pomena za delovne organizacije in gospodarstvo v celoti. Omenjene so industrijske delovne organizacije INA-Nafta, Gorenje —Varstroj, Primat in Elma. V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine za letošnje leto je zapisano, da bi v tem letu te možnosti poskušali uresničiti, v akcijo pa naj bi pritegnili in v večji meri izkoristili zmogljivosti šolskega kovinarskega centra, zlasti kadrovske in proizvodne zmogljivosti. Tesnejše povezovanje med organizacijami združenega dela pa ponuja tudi rešitev nekaterih drugih težav. Zaradi določenih motenj v proizvodnji, ki bi se utegnile pojaviti, bi se delovne organizacije lahko pogovarjale o začasnem premeščanju presežka delovne sile na tisto področje, kjer bodo možnostiza povečanje proizvodnje večje. Takšno sodelovanje med delovnimi organizacijami ne bi bilo odveč, rešili bi torej lahko prenekateri problem, ki ga posamezna delovna organizacija ne zmore. Jani D. ,,SIavček” širi svo jo dejavnost Na občnem zboru društva za varstvo in vzgojo ptic »Slavček« v Beltincih preteklo soboto je bilo ugotovljeno, da je dejavnost tega društva iz leta v leto uspešnejša in daje s širitvijo dejavnosti prišlo celo do tega, da sta iz tega društva nastali že dve novi društvi, in sicer: društvo za varstvo in vzgojo ptic v Lendavi ter društvo ljubiteljev malih živali v Beltincih. 48 aktivnih članov je v preteklem letu pripravilo štiri razstave ptic in malih živali, ki si jih je ogledalo 3.500 obiskovalcev, in kar 163 ptic je prišlo pred sodnika za ocenjevanje. Tako je.beltinsko društvo »Slavček« na lanskoletnem republiškem tekmovanju v Celju z razstavljenimi pticami osvojilo kar 13 medalj (4 zlate, 4 srebrne in 5 bronasih) in med 23 slovenskimi društvi osvojilo 4. do 5. mesto. Za varstvo zunanjih ptic pa bodo poleg članov »Slavčka« morali poskrbeti tudi ostali občani, več skrbi pa bi naj varstvu ptic posvetila tudi gozdno gospodarstvo in kmetijska zadruga. Filip MATKO ZBOR UPOKOJENCEV — Minulo nedeljo dopoldne so se v večnamenskem prostoru osemletke »17. oktober« v Beltincih zbrali člani Društva upokojencev Beltinci na rednem občnem zboru. Ugodno so ocenili svoje delo v preteklem obdobju, ko so bili najuspešnejši s pevskim zborom, sodelovanjem na. različnih športnih tekmovanjih ter z obiski bolnih in osamljenih članov na domovih ali pa v bolnici. V beltinsko društvo je včlanjenih kar 339 članov iz sedmih krajevnih skupnosti, ki se povezujejo v okviru krajevnega urada Beltinci. Še enkrat toliko upokojencev s tega območja pa ni včlanjenih v društvo. Besedilo-in slika: Filip MATKO V ponedeljek ob pol enih popoldne je izbruhnil na gospodarskem poslopju Milana Erjavca v Bratoncih velik požar. Ogenj je zajel poslopje v izmeri 7x7 metrov, zgorelo pa je tudi 15 ton sena. Skodp so ocenili na 400 tisoč dinarjev. Precej so jo omilili domači gasilci, ki so hitro pritekli in se spoprijeli z ognjenimi zublji. Zakaj je gorelo? Kaže, da je požar posledica malomarnosti. Podobno kot na marsikateri drugi kmetiji, imajo tudi Erjavčevi kotel alfa, v katerem kuhajo hrano za živino. Tako so tudi v ponedeljek kurili kot že ničkoHkokrat prej. Od kotla je sicer speljana dimna cev v dimnik, vendar pa ta ni bil dovolj varen; v njem je bila spodaj odprtina 10 x 1 o centimetrov, kar je bilo usodno: skoznjo so se prebile iskre, nakar se je vnela navlaka okrog dimnika, nato pa se je ogenj prebil skozi odprtino na steni, tako da se je vnelo seno pod napuščem ob stavbi. V občini le eno industrijsko 4 gasilsko društvo Stanje požarnega varstva v soboški občini še vedno ni tako kot bi moralo biti, čeprav je bilo v zadnjih letih na tem področju veliko storjeno. Nedavno izdelana anketa, ki so jo izvedli/ nekaterih TOZD — nekatere ankete sploh niso vrnile — Je pokazala, da so marsikje še vse premalo storili, da bi se stanj« požarnega varstva izboljšalo, čeprav bi to glede na sprejel? predpise morale. Ugotovljeno je, da povsod še nimajo sprejetih pravilnikov o varstvu pred požari, kije osnovni samoupravniakt za urejanje tega vprašanja. Najbolj zaskrbljujoče paje to, da ni11 polovica anketiranih TOZD nima izdelanega načrta požari zaščite, ki predstavlja operativni akt gašenja in reševanja * primeru požara. N asprotno paje dobra opremlj enost z gasilni®1 aparati, nekatere imajo tudi dodatno opremo za gašenje. Žal P? ponekod ne znajo ravnati z gasilnimi aparati. Povsod tu® nimajo pooblaščencev iz varstva pred požarom. Večina TOZy ima urejen izvor požarne vode iz podtalnih hidrantov, kar pa J? premalo za gašenje požara, saj ne zadostuje niti po količi® niti po pritisku, medtem ko je ob izpadu električnega toka neuporaben. Z anketo je bilo tudi ugotovljeno, da ima san® Mesna industrija industrijsko gasilsko društvo, medtem ko ® tega morale imeti Mura, Platana, Pomurski tisk, Potrošnik; Panonija, Agroservis in Sobota. To namreč zahteva proizvod® proces. Vse TOZD tudi nimajo gasilskih ekip, CZ, čeprav bij1*1 obvezno morale imeti. J a V lanskem letu v soboški občini ni bilo večjega požara, k® tudi ne leto prej, čeprav se število požarov ni zmanjšalo, je pab®1 materialna škoda občutno manjša. K temu so prav gotov? prispevali svoj delež pogostejši preventivni pregledi inšpekcij' skih služb in organov za notranje zadeve. Vsekakor pa bod°, morali v nekaterih delovnih organizacijah veliko več storiti požarno varnost. To še posebej velja za Agroservis in Sobot® kjer zaradi premajhnega dvorišča in parkirnega prostora skoraj ni mogoč dostop z gasilskimi vozili. Podoben primer je v P® noniji zaradi založenosti proizvodne hale in transportnih poti. Petrolu zaradi premajhnih skladiščnih prostorov in možno?0 razširitve, v Mesni industriji zaradi neprimernih prostorov ® naprav in premajhnih skladiščnih prostorov v večini trgovin0 Nerešen je tudi problem preskrbe z vodo za gašenje v Murs® Soboti kakor tudi v večini delovnih organizacij. Da bi se stan? požarnega varstva hitreje izboljšalo, bodo morale projektiv® organizacije dosledno upoštevati varnostne ukrepe pri nov?' gradnjah ali adaptacijah objektov. Varnostne službe v delovn® organizacijah bodo morale izdelati ocene ogroženosti, pl®, reševanja in gašenja. Vsaki dve leti bi morali izvesti usposa® Ijanje vseh zaposlenih o varstvu pred požarom in varstvu P" delu. Vsaka delovna organizacija bi morala dvakrat letno pravljati o stanj u požarnega varstva in družbene samozaščite ® ugotovitve posredovati komiteju za SLO in DS. O stanju P® žarnega varstva pa bi morali vsaj enkrat letno razpravljati1 sprejeti ustrezne sklepe tudi IS SO, komite za SLO in DS t£ ustrezni organi v KS. V prihodnje pa bo potrebno zaposlov®. tudi več ljudi, ki se bodo strokovno ukvarjali z varstvom pre° Opekana avstrijsko tržišče pa ne gre prezreti drugih oblik dobrega gospodarjenja Križevskih opekarn. Znano je, da žganje opeke zahteva veliko energije. V Križevcih pri Ljutomeru so mazut zamenjali z zemeljskim plinom. Križevske opekarne so P° velikosti na 3—4. mestu v NA JAVNI RADIJSKI ODDAJI SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO V G. RADGONI Domačini v drugi krog V soboto so se v sedmem srečanju prvega kroga javne radijske oddaje Spoznavajmo svet in domovino pomerili v domu kulture v Gornji Radgoni domači mladinci z vrstniki iz Žič pri Slovenskih Konjicah. Po ogorčenem boju, v katerem sta obe ekipi pokazali solidno poznavanje naše revolucionarne preteklosti, pa tudi aktualnih dogajanj doma in v svetu, so na koncu zasluženo slavili dd* mačini. Tako so se uvrstili med osem ekip, ki se bodo pomerile med seboj v drugem krogu po izločilnem sistemu. znatno povečanje napram izvozu v letih 1980/81, ko so preko Zunanje trgovine ® ABC POMURKA v Avstri-jo izvozili 700.000 in v Ka-! nado 300.000 strešnikov. Na konvertibilnem tržišču vlada posebno zanimanje za tehnološko izpopolnjeno rjavo engobirano strešno ; kritino. Slednjo v Jugoslaviji proizvaja le nekaj ope-kam, med katerimi pa prav | križevske opekarne beležijo I poseben uspeh, saj je nji-“ hova opeka tačas najbolj cenjena za zahtevnem trži-šču sosednje Avstrije, zanjo I pa se zanimajo tudi kupci v " Italiji in Švici. Preko Metal-ke pa bodo tudi letos izvozili znatne količine štajerskih strešnikov v Kanado. Izvozni upehi Križevskih opekarn pa so posebej pomembni zato, ker je cena tovrstne opeke na tujih tržiščih ugodnejša kot na domačem tržišču. Kljub temu pa so opekarji deležni izvoznih spodbud kot vsi drugi izvozniki. Poleg izvoznih uspehov