9. ŠtcV* Poštnina plačana v gotovjaL V Ljubljani, sobota 6. marca 1926. Posameau tovlUu 1-SO Din. LetO VI. GLASILO NAROONO-SOCIJALISTIČNE STRANKE. Uredništvo In upravnlštvo: Ljubljana, »Narodni dom«, "1 ■ I. nadstr. — Telefon: štev. 77. 1 Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6, za Inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po veUkostl ln so cene v upravi na razpolago. tmmmmuammmsasK Impozanten protestni shod ljubljanskega delavstva proti TPD. Velika Unionska dvorana polna zborovalcev. - Silno ogortenle proti TPD. - Enoten nastop vseh strokovnih organizacij. - Resolucije. V očigled napadom Trboveljske prc-ntogokopne družbe na delavske pravice so se pred par dnevi sestali zastopniki vseh strokovnih organizacij, da se pogovore o akciji za obrambo rudarjev in delavstva sploh. Na teh pogovorih se je tudi sklenilo, prirediti velik protestni shod delavstva v Ljubljani. Shod se je sklical za v sredo 3. t. m. ob 6. uri zvečer v veliki dVorani Uniona. V sredo na dan shoda so se Še pred peto uro pričele zbirati gruče delavstva pred Unionom. Po peti uri, ko ponekod delo preneha, pa so že pričele prihajati cele mase proti Unionu in to prihajanje se je stopnjevaje višalo, tako da je bilo ob napovedani uri v veliki dvorani Uniona zbranih nad 4000 ljubljanskih delavcev in delavk, ki so se odzvali klicu sklicateljev in prihiteli izražati svoj protest proti TPD, Nekaj po 6. uri je zastopnik Strokovne komisije g. Jernejčič otvoril shod in naznanil, da so shod sklicale vse strokovne organizacije, in sicer Strokovna komisija, Narodno socijalna strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza, Samostojna strokovna delavska Unija, Kmetsko delavska zveza in Unija stav-binskih delavcev. Prečita nato listo v predsedstvo izbranih zastopnikov organizacij, in sicer za NSSZ br. Rudolf Juvan, za SSDU g. dr. Bohinjec, za JSZ g. Gostinčar, za KDZ g. Bernot in za USD g. Klemenčič, nakar poda besedo tajniku Delavske zbornice g. Filipu Uratnlku. Tajnik g. Uratnik izjavlja, da govori kot referent, naprošen s strani sklicateljev in naslika bedno stanje trboveljskih rudarjev. Obširno se peča z enketami, ki jih je sklicala TPD in ki so ostale brezuspešne, ker delavstvo ni moglo sprejeti sramotnih predlogov TPD. Delavstvo, ki itak nima zadostnih plač, bi moralo po predlogu TPD poginiti, kajti v najboljšem slučaju bi rudar prišel na 800 dinarjev mesečno. Kaj pa pomenja taka vsota za oženjenega rudarja, očeta par otrok, ve vsakdo, ki misli s svojo glavo. V svojem govoru se dotakne tudi državnih oblasti in pravi, da leži globoka tragika v tem, da poklicani javni faktorji nimajo skoro nlkakcga Interesa in umevanja za položaj rudarjev. Nujno je potrebno, da država zavzame pravno stališče napram problemu brez* poselnosti. Država mora nuditi brezposelnim delovne prilike, kajti podpore so sramotne. Oovornik s številkami in tabelami dokazuje, da ni bila TPD upravičena do redukcij v takem številu in da sploh nima pravne podlage za ta svoj nesoci-jalen čin, ki ga je zagrešila v zadnjem času in ga namerava še nadaljevati. Prav ostro obsoja TPD, d3. skuša na vse mogoče načine odpraviti po ?akonH določeni 8 urni delovnik. TPD dela z ljudmi hujše kot z živino. TPD bi morala trenotno nerentabil-nost kriti iz svojih milijonskih rezervnih fondov, iz velikanskih povojnih dobičkov in morala bi obdržati na delu vse delavstvo vsaj toliko časa, da si najdejo jji zasiguraio nov zaslužek. Tako pa k^že družba, da je brez najmanjšega socijalnega čuta in se potem dela zelo ogorčeno, če se delavstvo postavi v bran in se javnost solidarizira z rudarjem. Namišljeno ogorčenost TPD in njeno grožnjo, da se izseli v drug kraj, mora vzeti za resno le skrajno naiven človek. TPD ne bo s takimi argumenti nikoli dokazala, da je v pravu in se samo smeši. TPD naj se le soli, kamor Ji drago, toda ve naj, da II bo strada* Joče delavstvo sledilo povsod in jo bo povsod znalo naJtL Referatu je sledilo burno in dolgotrajno odobravanje, Kot zastopnik krščansko-socijalnega delavstva je govoril g. Terseglav, ki je izraizil predvsem solidarnost krščansko* socijalnega delavstva v vseh enakih nastopih, ostro grajal in obsojal postopanje TPD in končno izrekel nado, da bo novi delavski parlament, nova De- lavska zbornica znala nastopiti enotno v obrambo delavstva. Kot tretji je nastopil za Narodno socijalno strokovno zvezo njen predsednik br. Rudolf Juvan in je uvodoma izrazil veselje, da se je delavstvo vendar enkrat zopet našlo v skupnem nastopu proti onemu, ki iz sebičnih namenov izkorišča bednega rudarja. Za NSSZ izjavlja, da se bo vedno in vsak čas odzvala klicu po skupnem nastopu v obrambo delovnega ljudstva. Citira besede angleškega politika Lloyd Georgea, ki jih je izrekel svojčas kot minister financ in katere je objavil zagrebški list »Slobodne novine«. Lloyd George je rekel: Lastništvo zemljišč ni samo zgolj užitek, temveč tudi dolžnost. Kot dolžnost se je smatralo to tudi v minulosti. In če lastniki zemljišča nočejo več izpolnjevati svojih dolžnosti za sigurnost in obrambo naroda s tem, da se zavzamejo za svoje siromake in onemogle, tedaj je prišel čas za revizijo privatne lastnine na zemljišče. Nobena, pa še tako bogata država ne more trajno trpeti razred izkoriščevalcev, ki se brani izpolniti začetkoma sprejete dolžnosti. Tako je rekel Lloyd George, ki ni socialist, temveč spada k meščanskim strankam. Kaj naj pa mi rečemo k postopanju TPD. Tudi TPD je lastnik zemljišča in še velikega zemljišča in tudi ona se brani izvršiti to, kar ji veleva dolžnost. Tudi TPD pozablja na dolžnosti in misli samo na užitek. Pozablja, da ima skrbeti za onega, ki ji dnevno koplje v potu svojega obraza trd in črn premog, zato da družba, odnosno par kapitalistov pri tem uživa. In pri tem užitku pozabljajo ti mogotci na sprejete dolžnosti. Najboii žalostno pri tem pa je še dejstvo, da tvorita to čedno družbo dve tretjini tujcev. TPD je že parkrat pokazala, da ji ne gre za drugega, kot za sam samcat užitek in Še nikoli ni dolgo pomišljala, kako rešiti razne trenotne krize, temveč Jih je vedno zvalila na rame največjega trpina — na rudarja. Ce ne bo šlo drugače, bomo morali poskrbeti za to, kar sam Lloyd George pravi, namreč za revizijo lastništva. Govornik nadalje kritizira novoustanovljeno družbo v Zagrebu. Ta družba je ustanovljena kot prodajna družba trboveljskega premoga. Značilno je, da so pri tej družbi soudeleženi tudi zastopniki TPD in sicer Rotter, Bellak in D» Seze. Ta družba nima drugega naloga kot vfrjžniško obdaja naprej premog TPD in pri tem služi ogromne dobičke. Ta družba namerava napraviti prodajno pogodbo tudi z državno železnico in če se ji to posreči, bo država plavala premog ga 10 dinarjev dražje pri vsaki toni. In ta zaslužek, ki bo plačan iz naših žepov, bo pobasala čifutska družba v Zagrebu. Ta družba ima predviden dobiček nad 40 milijonov. Če bi TPD sama oddajala premo«, bi se ta ogromni dobiček lahko uporabil za vzdrževanje najmanj tisoč rudarskih družin. Ni čudno potem, da Je vsjed takih in enakih družb trboveljski premog najdražji in da Je pri nas angleški premog mnogo cenejši kot trboveljski. Govornik oriše tudi skrb upravnih svetnikov dične TPD. Med drugim navaja, da je bil poslan njen zastopnik Do Sčze v Trbovlje z nalogom, da pregleda stanje rudarjev, a namesto v Trbovlje, se je ta gospod odpeljal v nežnem spremstvu v Trst. H koncu svojega govora izraža br. Juvan še enkrat svoje veselje nad skupnim nastopom \n izjavlja, da bo Narodno socijalna strokovna *ve?a vedno In povsod znala ščititi interese rudarja In delavca in bo vedno za vse skupne akcije v boju proti izkoriščevalcem delavskih mas. Burno Pritrjevanje Je pokazalo, da so besede br. Juvana zadele v živo. Zastopnik Kmečko delavske zveze g. Bernot Je kritiziral v stvarnih besedah premijski sistem, ki ga je uvedla TPD na škodo rudarjev in v svoj dobiček. Bavi se obširno s TPD ter poziva delavstvo na solidarne nastope proti vsem kapitalistom. Opozarja, da šteje med kapitaliste tudi take, ki so poslani od družbe na shod, da ga motijo. (Med shodom je namreč nekaj komunistov delalo medklice in skušalo motiti shod.) Govorniku so zborovalci pritrjevali. Dr. Joža Bohinjec jc nastopil kot zastopnik Samostojne strokovne delavske Unije in v prepričevalnem govoru orisal dosedanje delo TPD. Med drugim navaja, da šteje akcijski kapital družbe samo 50 milijonov dinarjev, zaslužila pa je družba 400 milijonov dinarjev. Te Številke povedo vse. Povedo kakšne interese ima družba pri rudnikih in povedo, zakaj so delavci tako zapuščeni. Obširno se bavi z grožnjo družbe, češ, da se bo izselila. Pravi, da je to cinično, zasmehovanje in omalovaževanje našega ubogega ljudstva, izzivanje celokupne jugoslovanske javnosti. Govori tudi o komisijah, ki so že bile pri TPD, a niso nikoli ničesar videle in ne našle. Tudi sedaj je obljubljena komisija, zato mora iti naša zahteva za tem, da bodi v tej komisiji zastopan tudi rudar in njegov zastopnik, da se tudi on sam uveri o istinitosti navedb družb. Tudi delavec imej priliko vpogleda v skrivnostne družbine knjige. Poživlja ministrstvo saobiOčaja, ki ima sedaj sklepati novo pogodbo glede nakupa premoga, da zahteva pri tem, da sc vse krivice, storjene rudarjem popravijo. To možnost ima minister saobra-čaja in to možnost naj izrabi v korist delavstva. Minister saobračaja ne sme odnehati od zahteve, da Podpiše novo pogodbo šele tedaj, ko sprejme družba vse reducirance nazaj in popravi vso storjeno škodo in krivice. (Burno pritrjevanje,) Govornik konča svoj govor z upanjem, da bo celokupna javnost gmotno in moralno podprla rudarje in delavstvo v težkem boju- Dolgotrajno živahno odobravanje. Kot zadnji govornik Je nastopil za Strokovno komisijo g. Sedej, ki je v temperamentnem govoru žigosal postopanje TPD. Ostro je grajal tudi one, ki so prišli na shod z namenom, da ga motijo in tako pokažejo družbi, da delavstvo ni enotno. (Tu je mislil na par komunističnih razgrajačev.) Ljubljansko delavstvo je enotno nastopn0 y j,qju proti naj večjemu izkoriščevalcu delavskega razreda. Vse strokovne organizacije so si podale roke in stopile v obrambo delavskih pravic. Govornik poudarja, da bo delovni razred rešila le enotnost in skupnost v vseh bojih proti vsem izkoriščevalcem. Tudi njegov govor je bil burno pozdravljen. Isti govornik prečita nato resolucije, ki so bile soglasno sprejete. ★ I. RESOLUCIJA. Po mllianju referatov, glasom katerih le odpustila Trboveljska Premogokopna družba 1325 rudarjev, za ostale produktivne delavce pa Je uvedla praznovanje ene tretjine, tako, da praznuj« vsled teh ukrepov nad 300« delavcev, Istočasno pa skuša podaljšati protizakonito delovni čas ln skrajšati mezde ugotavlja ljubljansko delavstvo, zbrano dne 3. marca 1926 na velikem Javnem shodu v veliki dvorani hotela »Union«; I. Tudi čo bi bilo res, da so redukcije, ki lih napoveduje TPD, nujno potrebne, bi pomenjal način, kako se nameravajo te redukcije izvesti, brezprlmeren protisocialen čin eksponentov Inozemskega kapitala. V slučajih gospodarskih kriz Je dolžna Priskočiti prizadeUm na pomoč vsa družba. Trboveljska premogokopna družba, ki ]e zbrala v letih dobre konjunkture, Izrabljajoč delovno silo, stomilijonske rezerve, ]e dolžna pomagati delavstvu v časih krize ln sla- Prikrivanje milijonskih dobičkov. Kaufmannova družba za prodajo premoga. -48 milijonov spravijo tuji kapitalisti v svoj iap. - Posredniško prodajanje premoga Je takoj ustaviti. Trboveljska premogokopna družba jc ustanovila v Zagrebu Internacionalno prodajno družbo za premog, kateri načeluje Kaufmann z Broda. Za to družbo stoje upravni svetniki Trboveljske: Julius Bellak, Marko Rotter in Conte de Seze. Sklep Trboveljske je, da bo odslej oddala svojo celoletno produkcijo Kauf-mannovi družbi. Trboveljska sama ne bo prodajala premoga interesentom. V letu 1925 je prodala TPD premoga 1,242.951 ton. Od tega premoga je polovico dobila uprava državnih železnic in drugo polovico pa industrija ter privatniki. Dosedaj so dobivale premog državne železnice direktno od Trboveljske. Te dni se je pa že pojavila Kaufmannova družba, ki izstavlja račune. Pri vsaki toni premoga si zaračuna Kaufmannova družba zato, ker ima pravico dispozicije in ker napiše račun, deset dinarjev od tone. Ker vzamejo državne železnice približno 600.000 ton premoga vsako leto, bo Kaufmannova družba samo pri tem odjemalcu zaslužila letnih 6 milijonov dinarjev. Približno 600.000 ton premoga bo oddala Kaufmannova družba drugim odjemalcem. Pri tem premogu bo pa zaslužila mnogo več kot pri onem, ki ga odda državnim železnicam. Zaslužila, oziroma priračunala si bo k originalni ceni povprečno 70 dinarjev od tone, kar znaša 42 milijonov dinarjev letno. j'£ Pri prodaji 1,200.000 ton premoga bo torej na izredno lahek način naslužila Kauimannova družba letno najmanj okrog 48 milijonov dinarjev. Vprašanje nastane, zakaj ne prodaja Trboveljska premoga v lastni režiji. Zakaj oddaja premog družbi, ki ji odvzema lahko dosegljiv ogromen dobiček 48 milijonov dinarjev? Magnati pri Trboveljski iz raznih poslovnih ozirov nočejo, da bi Trboveljska izkazovala prevelike dobičke. Kajti potem bi se gotovo oglasili rudarji, ki bi sklicujoč se na te dobičke ugovarjali vsakemu znižanju mezd ali redukcijam. Magnati pri Trboveljski hočejo navidezno zmanjšati dobiček pri Trboveljski na ta način, da nastopi posredniška družba, ki tudi služi milijone. V resnici gre pa vse v en žep. V posredniški Kaufmannovl družbi sede namreč Bellak, Rotter In de Sčze, ki imajo za seboj večino akcij Trboveljske pre* mogokopne družbe. Torej za upravne svetnike pri Trboveljski In za gotove akcljonarje je na razpolago še poseben letni dobiček 48 milijonov dinarjev, za delavstvo pa niti ene pare. Vspričo vseh teh nepobltnih dejstev je Trboveljska še tako predrzna, da govori o svojih izgubah, a pri tem kalkulira z izrednim dobičkom 48 milijonov dinarjev. Večje nesramnosti si ni mogoče misliti. Brezpogojno se mora zahtevati, da prične Trboveljska sama prodajati premog in da se varljivo posredništvo takoj ukine. Po zakonu o pobijanju draginje Ima tudi državna uprava moč, da razpusti Kaufmannovo družbo. Pričakujemo, da bo vlada v javnem interesu tudi to storila, četudi je baje Kauiiuann pristaš — Radičeve stranke. •* Trboveljska premogokopna družba je razkrinkana. Vsa njena »pojasnila«, ki jih objavlja v časopisju, so vspričo navedenih dejstev ničeva. Dokazano je, da razpolaga Trboveljska s sredstvi, Id ji dajejo možnost, da ustavi redukcije rudarjev in še več, da prekliče že izvršene redukcije. Upamo, da je še nekaj pravice na svetu in da se jugoslovansko delavno ljudstvo ne bo dalo še naprej izmoz-gavati od tujih kapitalistov. bejše konjunkture tako dolgo, da sl ustvari druge predpogoje za eksistenco. 2. Država, ki ni predvidela za slične socialne katastrofe nlkaklh kreditov, ie podala daljni dokaz popolnega neumevanja za socialne naloge države. Ne samo, da ni postavila v svoj proračun nikaklh kreditov za podpiranje brezposelnosti, — ona ni storila ničesar, da bi sc delovna sila organizirala, da bi se gradUa stanovanja In Izrabijo vse neštete možnosti, kjer bi se mogla delovna sila koristna uporabiti. 3. V kolikor Je mogoče dobiti sodbe o gospodarstvu TPD ln razlogih krize, Jc pa nadvse verjetno, da kriza ni tako akutna, kakor Jo slika družba In }e verjetna domneva, da Izrablja trenotno slabšo konjunkture za napad na zakoniti delovni čas ln na delavske mezde, čeravno delavske mezde niso dosegle niti prav že Itak sramotno nizkih predvojnih mezd ln čeravno so cene premoga daleč previsoke In nmogo vlije nego pred vojno. 4. Sedaj veljaven pravilnik Bratovskih skladnlc omogoča, da bodo izgubil! reducirani rudarji ie svoje članske pravice pri bratovskih sktadnlcah. Iz vseh teh razlogov zahtevamo: 1. Državna oblast naj sestavi komisijo, sestoječo Iz rudarske oblasti, zastopnikov parlamenta, delavske zbornice In delavskih zaupnikov, ki naj pregleda knjige TPD, naj preišče obseg krize In gospodarstvo TPD, zahteva naj gospodarski program, Javnosti pa na) izda o tem poročilo, dotlej naj s« vsaka redukelia obustavl. 2. Rudarska oblast na) prepreči krienla zakona o osemurnem delavniku In predpisov o socialni zaičlti. 3. Družba In država naj priskočita na pomoč vsem delavcem, itojlh eksistenca le vsled redukcije ogrožena, zlasti s lem, da jim najde novih delovnih prilik. 4. Pri akordnih tarilih naj se odpravi premijski sistem, ki ustvarja zvliano produkcijo na škodo delavskega zdravja, In veča brezposelnost S. Pravilnik Bratovskih skladnlc naj se nemudoma popravi v smislu tozadevnih predlogov delavskih strokovnih organizacij. Da se te zahteve učinkovito podprejo \ poživljamo delavstvo vseh strok, da sc organizira v svojih strokovnih organizacijah In odbije organiziran napad delodajalcev na delavske pravice, kajti brez sodelovanja delavstva se kriza ne more reiiti. II. RESOLUCIJA. Ugotavljamo, da jc imelo ministrstvo saobračala s TPD sklenjeno pogodbo glede dobave premoga, In sicer vedno za pol leta naprej. Na ta način si Je TPD znala zagotoviti odjem železnice, dočlm saobračajno ministrstvo z nobenim drugim rudnikom ni imelo podobne pogodbe ln so tako dnigl, zlasti državni rudniki, imeli slabie konjunk-turae pogoje. Ta pogodba TPD )e potekla s februarjem In sedaj se ta družba trudi da bi saobračajno ministrstvo sklenilo novo pogodbo z novo razpečevatno družbo. Ministrstvo se ie ni odločilo. Na podlagi teh ugotovitev zahtevamo: 1. Saobračajno ministrstvo naj obnovi pogodbo samo s TPD ln povsem izloči vmesno razprodajno družbo premoga To pogodbo naj saobračajno ministrstvo obnovi le pod pogojem, da družba sprejme vse delavstvo naza) v delo In da družba opusti tudi vse druge ukrepe glede podaljianja delovnega časa In znižanja raezA. 2. Zavedamo se, da Je usoda rudarskega delavstva v znatni meri v rokah ministrstva saobračaja, ki Ima možnost, da pri obnovitvi pogodbe Ščiti delavske interese. Predsednik shoda g. Jernejčič prečita nato došli brzojav tajnika centralnega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu dr. Živka Topaloviča, v katerem naznanja, da je ministrstvo za šume in rude že odposlalo komisijo, in zaključi lepo uspeli shod. Državni dohodki. -? Dajrinl principi. - Nažrt enotnega davčnega zakona. Povišanje obte prldobnine In rentnlne. - Znižanje dohodarlnskega mlnima. - Napačna progreslja - Slovenila Se na slabiem kot doslej. ■^■.Prevalitev dafkov. - Načrt ni sprejemljiv. Kot vsako zasebno gospodarstvo tako ima tudi državno gospodarstvo svoje izdatke, ki z množečimi se nalo- gami moderne države stalno naraščajo. Medtem pa, ko se pri zasebnih gospodarstvih izdatki ravnajo po dohodkih, je pri državnem gospodarstvu ravno narobe: pri državnem gospodarstvu se' ramMo prejemki po izdatkih ali z dru-gimi negami, #iava si mora ria ta ali Oni način presftrbeti toliko dohodkov, kolikor jih je treba, da pokrije z njiipi, svoje izdatke. . gm. .. f i Poleg prejemkov iz zasebnojfravnih. državnih gospodarstev in podjetij (domen, gozdov. drž. rudnikov) pridejo za kritje državnih izdatkov v poštev po llavltno pristojbine in Pristojbine imenujemo oiie avtoritativno predpisane javne dajatve, ki jih morajo plačevati posamezniki kot nagrado za posle javnih organov, katere sami zahtevajo in ki so njim samim v korist (izstava različnih dokumentov, sodnijske takse itd.), medtem ko so davki prispevki, ki jih mora v razmerju s svojo plačilno močjo plačevati vsakdo v svrho kritja državnih izdatkov, brez ozira na posebne koristi posameznika...*! m v Uhan 7 Za dlanes si oglejmo samo davke. Ce naj se davki pravilno razvrščajo, se mora davčna politika ravnati po splošnih pravilih, po katerih mora biti uravnan ye$ davčni sistem. Ta pravila zovemo davčne principe, ki jih ločimo v finančno-politične, narodnogospodarske in etične. Finančno • politični davčni principi zahtevajo, da so davki zadostni, to se pravi, da morajo davki biti tako visoki, da se z njimi lahko krije popolnoma oni del državnih izdatkov, ki ni krit z drugimi državnimi dohodki. Poleg tega pa morajo biti davki tudi prožni Izdatki države rastejo ali padajo (navadno rastejo) in potrebno je, da se davčni sistem tem rastočim ali padajočim potrebam da priiagodevati. T.e lastnosti pa nimajo vsi davki; najprožnejši da? vek je še tako zvana dohodarina. Narodnogospodarski principi pa se tičejo predvsem vprašanja davčnih virov. Davki ne smejo nikdar učinkovati tako, da bi zmanjševali svoj lastni vir, temveč smejo obremenjevati le pravilno obnavljajoči se prirastek premoženja, ki tvori vir davčnih dohodkov. Etični principi se s časom menjajo, kot se menjajo nazori človeštva. Vsled tega so ti principi samo relativni in se tičejo vprašanja, kdo da naj davke plača, na katero vprašanje danes odgovarja princip splošnosti, to je, da naj davke plačujejo vsi in pa vprašanja, kako visoko nai se davki odmerjajo, na kar odgovarja princip enakomernosti, to je, da naj davke plačujejo razmeroma po svojih dohodkih vsi enako. Seveda se je pri odmerjanju višine davkov, ozirati na najrazličnejše okoliščine, ker pomenja na primer dohodek Din 1000.— za družino s petimi nedoraslimi otroci, mnogo manj, nego isti dohodek za svobodnega samca. Enakomernost obdavčenja se da doseči le z davčnimi olajiavaml na eni strani (v slučajih številne rodbine, bolezni, naravnih katastrof, slabe letine itd.) In pa s progre-*sivnim, dvigajočim se obdavčenjem višjih dohodkov. Davke danes ločimo na neposredne (direktne) in posredne (indirektne) davke in sicer po tem, ali naj po mnenju in hotenju zakonodajalca predpisani davek davčni naslovljenec tudi; v resnici sam plača (neposredni daVki) ali pa naj naslovljenec davke prevali na drugega in torej samo posreduje pri pobiranju davkov. Seveda se pa danes običajno tudi neposredni davki proti volji zakonodajalca prevale, in sicer jih skoro vedno prevali finančno močnejši na finančno slabejšega. O tem spregovorimo še na drugem mestu. Od zakonodajalca pa je predvidena prevalitev pri posrednih davkih, ki jih predstavljajo v glavnem trošarine, to so davki na trošenje gotovih predmetov, ki so v zakonu imenoma našteti. (Tro-šaritiski predmeti pri nas so: sladkor, kava, kavni nadomestki, riž, pivo, vino, različne esence, likerji, konjak, rum, sveče (razen lojevih in voščenih), elek-trične žarnice, svetilni plin, karbid, kresila, špirit, žganje, kisova kislina in bencin) Toliko v svrho boljšega razumeva: nja načrta novega zakona o neposrednih davkih. Finančno ministrstvo je namreč izdelalo načrt enotnega davčnega zakona za celo državo in podrobnosti tega načrta so že prišle v javnost. In ker so baš davki življenskovažnega pomena ne samo za državno gospodarstvo, temveč tudi za vsako zasebno gospodarstvo In vsakega posameznika, je potrebno, da ši ta načrt' tudi mi nekoliko podrobneje ogledamo. ' Načrt novega davčnega zakona pred- Sva poleg invalidnega davka še šest vrednih davkov in sicer zemljarino, IliŠni .davekf. splošno dohodarino, dohodarino podjetniki morajo polagati jav-■dlfjpoigjft iM&tnino in osebno dohodarino. Zemljarina se' plačuje od čistega donosa vseh donosnih zemljišč (njive, vrtovi, sadovnjaki, ^Vinogradi, travniki, pašniki, pla-nii!e, gozdovi, trstike, močvirja, ribniki in jezera), kakor tudi stavbišč v mestih, ki se uvrščajo v najvišji razred najdonosnejših zemljišč v dotičnem okraju. Davek znaša 20 % od čistega donosa. • 1 i - i Hišni davek se deli v hišno-najemninski davek, ki se plačuje od vseh stavb, ki se dajejo v najem ali ki bi se lahko dajale v najem in pa v hišno-razredni davek, ki se plačuje od stavb v podeželskih občinah in pa od industrijskih stavb. Hišno-najemninski davek znaša 20 % in se računa od dejanstvene ali mogoče najemnine, od katere se odbije za vzdrževanje in amortizacijo v glavnih mestih 20 %, v manjših mestih 25 %, v vaseh pa 30 % cele vsote. Hišnorazredni davek pa se plača od števila prostorov in sicer Din 25.— za vsak prostor. Ta davek bo silno obremenil kmete, ki so dosedaj plačevali neprimerno manj hišnega davka. Obča dohodarina (pridobnina) se plačuje na vse pridobitno poslovanje (izvzeta so podjetja, ki so zavezana polagati javno račune). Vsi pridobitni posli se dele na 3 skupine: l. trgovska, obrtna ln industrijska podjetla, 2. svobodni poklici duševnih delavcev (zdravniki, advokati itd.), 3. delavci. Davek se računa od čistega letnega donosa in znaša za 1. skupino 12 %, za drugo 8 % in za tretjo 2 %. Ta davek se je dosedaj pobiral kot reparticijski davek, to je določila se je najprej skupna davčna vsota, ki se je nato porazdelila na posamezne okraje in po okrajih na posameznike. Sedaj pa se bo pobiral kot kvotitetni davek, to je računal se bo od faktičnega čistega donosa posameznih podjetij in poslovanj, kar bo zopet strašno povečalo obremenitev naših po-stovirto gospodarstev tar to za okroglo od 2 do 3 % na 10 in več %, kar pomeni za našo trgovino in industrijo, ki itak ni. zmožna konkurence z inozemsko, novo močno zadrgo okoli vratu. Rentnlna se pobira od vseh samostojnih donosov od kapitala (hranilnih vlog, obresti vrednostnih papirjev, rent, obresti posojil itd.) ter znaša za hranllnične vloge 10 % obresti, za ostale čisto kapitalistične donose pa 15 %. Tudi tukaj za-znamenujemo ogromno povišanje davka. Dohodarina podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov obremenjuje vsa podjetja, ki morajo po zakonu javno polagati račune (delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, zadruge itd.). Računa se od čistega dobička preteklega poslovnega leta in znaša, po rentabilnosti in kategoriji podjetja od 5 do 30% čistega dobička, če vemo, da je ta davek znašal pred vojno največ 10%, čistega dobička, potem si lahko mislimo, da te ogromne obremenitve naše gospodarske institucije ne bodo mogle dolgo prenašati, ne da bi se pokazal kvaren vpliv na vse naše narodno gospodarstvo. Osebno dohodarino plačujejo vse pravne in fizične osebe z lastnim dohodkom. Odmerja se progresivno in sicer progresivno od prvih Din 5000.—2 %, od nadaljnih 15.000 4.5 %,, od nadaljnih 20.000 6.5 %, od nadaljnih 25.000 6%, od nadaljnih 35 tisoč 3*5%, od nadaljnih 50.000 10%, od nadaljnih 10&000 11%, od nadaljnih 150.000 12%, od nadaljnih 200.000 13%, od nadaljnih 400.000 14% in od preko 1,Q0Q.000 15%. Davka prosti minimum se je znižal od dosedanjih Din 5000 na Din 3600, mesto da bi se bil današnjim razmeram odgovarjajoče zvišal na 15 do 20.000. Tudi progreslja obdavčenja nikakor ne odgovarja socijalni pravičnosti. Pri manjših dohodkih raste prehitro in pri večjih prepočasi, ker bi smela pri nadmilijonskih letnih dohodkih prav mirno doseči 30% ln več: Ker gotovo bo bogatašu,’'ki ima milijonske letne dohodke lažje plačati Din 300.000 od milijona, kot pa revežu z letnim dohodkom Din 20.000 Din 775 davka. Ker stara, resnica je, da čim manjši je dohodek, toliko večji del se nujno potroši za življenske potrebe in toliko boli občuten je čeprav odstotno manjši davek. Človek z milijonskim dohodkom s 700.000 Din še vedno prav lepo izhajal, čeprav je plačal Din 300.000 davka, uradnik z 20:000 dohodki bo pa prav bridko, občutil oddajo Din 775. Dohodarino predpisujejo davčni odbori,” ki sestoje iz predsednika in 12 članov, ki jih imenuje finančni minister. iz gornjega načrta razvidimo, da davčni vijak v Sloveniji ne le da ne bo nič popustil, temveč da bo nekatere kroge še bolj občutno pritiskal, nego doslej. V socijalnem pogledu pa ima ves davčni sistem, ki je predviden v vladnem načrtu še eno ogromno hibo in ta je, da se dado vsi ti davki razen osebne dohodarine prav brez vsake težave prevaliti od finančno močnejšega na finančno slabejšega. Tako bo zemljiški posestnik nedvomno skušal prevaliti zemljarino na kupca poljskih pridelkov s tem, da bo zvišal cene in nedvomno se mu bo to tudi posrečilo^ če ga ne bodo zavrle svetovne cene. Hišni posestnik bo prevalil hišnonajemninski davek potom zvišanih najemnin na najemnike, industrijalec, obrtnik, trgovec in svobodni poklici bodo prevalili občo prldobnino s podražitvijo izdelkov in 'zvišanjem prodajnih cen in honorarjev na konzumente in klijente, upnik bo prevalil potom zvišanja obresti rentnino na dolžnika in tudi podjetja, zavezana javnemu polaganju računov bodo gotovo našla pota ln sredstva, da bodo prevalila predpisano jim dohodarino na svoje odjemalce in klijentelo. Vsled tega bodo vsi ti davki končno najbolj občutno zadeli zopet one, ki so že itak preobremenjeni in ki jih nosijo najtežje, to je široke neposedujoce ljudske vrste. Če pomislimo pri tem, da tudi trošarine razmeroma najtežje zadevajo^ zopet prav te vrste, potem z mirno, vestjo lahko napravimo zaključek, da je naš davčni sistem z narodnogospodarskega stališča pogrešen, ker ni v skladu z za-sebno-gospodarskimi potrebami, ker uničuje zasebna gospodarstva in da je s socijalnega stališča krivičen, ker niti odi daleč ne obremenjuje vse državljane enakomerno, temveč pritiska nesorazmerno težje prav finančno najbolj slabotne. Edino, kar je dobrega na tem načrtu, je to, da je enoten za vso državo in da bodo njegove sladkosti sedaj občutili tudi oni, katerim mora za svoje delo odgovarjati radikalna stranka. Seveda, če se ne bo v davčni praksi uvedla zopet, kot v toliko drugih slučajih že, dvojna morala: ena za pre-čane, ena za staro kraljevino. Upamo pa, da se bo ta davčni načrt še v marsičem izpremenil, preden postane zakon, ker kljub svoji zadnji dobri strani v tej obliki ni sprejemljiv. Kliui situacije. Trboveljska je oddala leta 1024 državnim železnicam 41.12 odstotkov celokupne produkcije. Do sedaj je uprava državnih železnic sklenila s Trboveljsko vsakega pol leta dobavno pogodbo. Za Trboveljsko je bila to velika ugodnost, ker ji je bila, vedno za pol leta naprej zasigurana prodaja skoraj polovico letine produkcije. To* ugodnost je v državi uživala izključno le Trboveljska, niti z državnimi rudniki ni uprava državnih železnic sklepala tako ugodnih kupnih pogodb. Za leto 1926 železniški' minister še ni sklenil s Trboveljsko kupne pogodbe, ker so- prišle med temi v javnost afere (Kaufmamnova družba), ki sc morajo preje razčistiti. Sedaj pritiskajo razni uplivni gospodje po Beogradu, da železniško ministrstvo sklene polletno kupno pogodbo. Ni-saino nič proti temu, dai se'pogodba sklene, vendar pa mora železniško ministrstvo pred podpisom pogodbe zahtevati od Trboveljske, da takoj sprejme zopet na delo odpuščene rudarje. Trboveljska je tako odvisna od naročila uprave državnih železnic, da bo morala ugoditi zahtevi po sprejemu odpuščenih rudarjev. Trboveljska se dobro zavedaj da je ogrožen njen ogromen dobiček, če ne bo uživala naklonjenosti železniškega ministrstva!. Tu ie torej’treba potipati gospode pri TPD. le j*. Sko^oubosih rudarjev. Trboveljska prcmogoltopna družba ■ je sklenila, da zniža delavske mremogukopiu industriji. Takrat ko BEhaaMK'cveteli. zlati časi, ni delila 'rud W*svo jih-p'rek$m er nih '-dobičkov, ampak jih je spravljala izključno le v svoj žep. Kot svojčas ni TPD delila dobičkov z rudarji, tako naj sedaj ne zahteva, da dele rudarji'z iijo irenotno izgubo. Najbolj nesramno je pa od TPD, da jjOce z redukcijami, iii znižanjem mezd doseči, da ne bodo pokrite samo njene eventuelne izgube, ampak da bo prihranila toliko, da bO izkazala ob zaključku leta navzlic1 slabi konjunkturi več milijonski dobiček. Vodstvo TPD hoče ohraniti svojimakcijonerjem vse dosedanje tantijeme. Cudi visoki uradniki naj dobe še naprej vsakoletne ogromne doklade. Že Rak bogati gospodje se naj še naprej obdajajo z razkošjem, dočim naj ubogi reducirani rudarji poginejo na cesti. Večje socijalne krivice si ni mogoče misliti. TPD si rfaj nikar ne domišlja, da je država v državi in da je njena pozicija všegamogočna. Zemlja, kjer so nakopičena njena bogastva je zemlja jugoslovanskega ljudstva. Kaj je bolj naravno, da si to ljudstvo osvoji pravico in požene preko svojih državnih meja nesramne inozemske izkoriščevalce in nacijonalizira vse premogokope. Če je Pa to zaenkrat neizvedljivo, je pa mogoče, da jugoslovansko ljudstvo takoj izvede nad poslovanjem TPD državno kontrolo, ki bo za vselej preprečila brezvestno in cinično Okoriščanje rudarjev. TPD je neprijetno, da ji je zadnje dni cela slovenska javnost stopila na’puste. Neprijetno ji je, da med Slovenci ni nikogar, katerega bi lahko pridobila za to, da zagovarja redukcije rudarjev. TPD sc hoče izmuzniti * slovenski javnosti. TPD grozi, da preseli svojo centralo iz Ljubljane v Beograd. TPD misli, da bo s svojimi dispozicijskimi fondi lahko zamašila vsa usta v Beogradu. Korenito se motijo gospodje. Tudi Beograd je še v naši državi in slovenska roka seže (udi tja doli. Politični pregled. K situaciji. V parlamentu je bil odgla- sovan proračun ministrstva prosvete. Debate so bile mestoma živahne; Štefan Radič je kot običajno veliko govorili fn malo povedal. V splošnem pa še vedno radikali Radiču nič kaj ne zaupajo. Večina radikalnih poslancev je prepričana, da bo Radič takoj zopet zapadel svojim starimi agitačnitn geslom', kakor hitro se spremeni situacija. — Vsled velikega nezaupanja med radikali in radiČGVci ni računati s stabilnostjo politične situacije. V radikalnem klubu samtem se vztrajno nadaljuje kampanja proti šefu Nikoli Pa&iču. Vedno več je pristašev nazi-ranja, da bi se Pašič umaknil mlajši in prožnejši politični osebnosti.’ Imenujejo se tudi imena Pašičevih naslednikov. Vendar pa ostajajo vse kombinacije le pri praznih besedah, iker Pašiča ni tako lahko premakniti; — Glavni odbor radikalne stranke je izvolil poseben odbor, ..časa in ne cepimo dlake na takih sestankih, ko Krc- nekaj' velikega', temveč poglejmo stvaren položaj in se znajdimrt skupaj. Tndi vi.t.em primeru veljaj za vse delavce in' vse :|irganizačije' kltčr v^šldjji ie ntoč. Boduhrtf-iforef v%praša-nphyki Š-o-eminentne .važnosti za. vse paš,e delavce, za ves.delavski razred, složni in en-otni, pa bonit *1až]e odbijal: napade, ki se za nas pripravljajo. Ne čakajmo pa, da bomo napadeni, temveč se za., protinapad že v naprej pripravljajmo, ža NSSŽ iioi^rv naprej 'rečemo,- da je bila vedno pripravljeni ' sodelovati"pri Vsaki; Tar delavstvo' koristni akciji’, in ni nikoli vprašala, kdo sedi z nami skupaj, temveč je vedno- vprašala, ko,Uk'a-uusde Ju kak^ppm^a^^., ko delavcu-, 'nreti druge -ogatvizacitje naj ne delajo ovir sestavi takega i&ci^jBfra^jS, bora, temveč pojdimo- vsi složntf na -Žejo. za d-obfobi-t in boljše' živi jeti jfc nafcga%pI-‘ tanega delavca., E e, ykj.jp, ykup ubqga. gmajna! Prva seja delavske zbornice. V nedeljo', dne 7. mairca t. 1. sc1 vrši ob 9. mrl do-poldnc v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani prva seja novoizvoljene -delavske skupščine. Naša delegacija je v n-ovi zbornici zastopana po našem predsedniku b-r. Budolfu .Juvanu, podpred " sodniku' Albin 'Tomcu' in"" Krafcov Vinko Sedlarja iz*Zagorja ten Luk|. Bizjaka iz LI-tfje/Nifta delegacija je*v zvez? z-SSDU, ki. je na-stopilui z nami1 pri- volitvah na »Neodvisni delavski listi« in ima izvoljene zastopnike ravnatelja-OUZD gosp. dr. Jožo Bohinjca, Branca Duha in Marijo Kisovec. Ta skupna delegacija nam je potok, da hrt-do tudi paši delavci imeli- dobro- • zastopstvo v novi zbornici; Novo' zfibrrtico čakajo Og-rbfline- naloge in mi le želimo, da bi se ne zgubljalo- z malenkostmi dragoce- - nega časa, temveč bi se posvetil ves čas je. resni ni, in nujnim delavskim vprašanjem. Mi pozdravljamo naše in vse ostale nove'' dčlavskc ža-sto-pnikč'V Delavski zbornici in/ želimo, da iii njilrovo-delo obrodilo za. ves.; delavski1 razred rtbfto- sadii.- Pozdravljeni-’ vsi - -novoizvoljeni , delavski zastopniki,. -ki priliajate v- važni misiji v našo jjrestolico; Posvetite svoje sile delavskemu razredu, jJrj, ,v;ui.i. je rla-l, svoje zatipa nje in pričakuje |ojf vašfcsvrtfe rešitve. Želimo, da bf že.jprva _seja bila plod-on-osna in koristila vsem, trjlimb: ki Vsem podružnicam.-' Osrednje ‘Vodstvo je £ ozirom pa nastaji- položaj razposlalo vsem podružnicam nujne'ok’rož'f^; '0 ka-. turih .ie. -takoj ... razpravljati o. -doposJanj okrožnici-.. Naj nam bo napad TPD na delavske pravice -resen memento. Kaj nas čaka in kaj imamo storiti, -da enake napade praviflča-sito' odbijemo-. Razpravljajte torej rh ifenžulci in-; nam-, lia isto takoj-, odgn-Ivo-rifc. Vsem podružničnim Magajnikota. Ponovno -opozarjamo vse brate blagajnike na njihovo' dolžnost. Dogaja se, -da ne prejemam v redu obračunov. Bodite torej točni in pošljite -obračun in denar vsak mesec najpozneje do, 10. Tudi sam moram hiteti red, zato ga zahtevam tudi od drugih. — Centralni blagajnik«. Zlobnost ali nagajivost. Dobri ljudje so nam strgali že trikrat napisno- tablo- z napisom: »Narodno s-ocijalua strokovna zveza«, ki je izobešena na zidu pred tajništvom v Narodnem domu. Zlobnež naj se potrudi v tajništvo- po plačil-o ža zamujeni čas. Tudi druge napisne table niso varne v Narodnem domu, kar je vsekakor zelo značilno. Poskrbeti bo treba, da zlobnež prejme svoje plačilo. Mezde rudarjev. Sedaj veljavne dnevne mezde v Trboveljskih rudnikih so: kategorija I. II.' III. IV. samski 33.16 33.66 30.16 26.66 oženjen brez otrok 40.57 38.07 34.57 31,07 oženjen z 1 otrokom 44.32 41.12 37.62 34.12 „ „2 „ 48.07 44.87 41.37 37.87 „ „3 „ 51.83 47.92 44.42 40.92 „ „4 „ 55.57 51.67 48.17 44.67 „ „5 „ 59.32 54.72 51.92 48.42 Dve tretjini delavcev dela proti dnevni mezdi. Ena tretjina proti akordni mezdi, ki presega dnevne mezde v povprečju od 10 do 15 odstotkov. Trboveljska namerava znižati mezde za približno 20 odstotkov. Povprečno zaslužijo sedaj rudarji po približno 50 dinarjev dnevno. Po znižanju mezd bi zaslužili rudarji približno po 41 dinarjev dnevno. Poleg znižanja mezd zahteva Trboveljska, da se prične z računanjem šilita šele na kraju dela in ne kot sedaj pri vhodu na delo. S tem bi bil podaljšan delovni čas za pol do ene ure, kar bi šlo zopet v dobro družbi in v škodo rudarjem. Rudarji so na konferencah vse te zahteve Trboveljske odbili. J Z stran Letni delegatski strankin zbor NSS. Vsem krajevnim organizacijam in zaupnikom sporočamo, da se bo vršil letošnji delegatski zbor v nedeljo, dne 18. aprila 1926 v Narodnem: domu v Ljubljani. Opozarjamo že sedaj vse krajevne organizacije in strankine funkcijonarje z željo, da pravočasno- določijo delegate v smislu strankinega, organizacijskega- reda. Duev-ni red delegatskega zbora bo razviden iz pravočasno razposlanih vabil. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS se bo vršila v nedeljo, dne 21. marca ob 10. urii dopoldne v strankinih prostorih Narodnega do-ina v Ljubljani. Vse člane in namestnike o. i. o. poživljamo, da se seje zanesljivo udeleže, ker so na dnevnem redu važne točke, predvsem pa razprava o letošnjem delegatskem zboru. Vabila bodo pravočasno dostavljena vsem članom. V Ljubljani in v Trbovljah. V centrali Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani plešejo in rajajo. V ve-stibuilu palače se vrše razkošne zabave. Visoki funkcij-onarji TPD s sv-ojimi nič manj visokimi damami' slede veselimi točkam izbranega programa. Vse naokrog sam smeh, brezskrbje in razigranost... V mračnih trboveljskih domovih pa 'objokujejo uboge družine reducirancev izgubo vsakdanjega kruha. Na stotine rudarjev preklinja brezsrčnega gospodarja, ki jih je nagradil za' pošteno in težko službo s tem, da jih je vrgel na cesto. V Trbovljah je žalost, skrb in obup ... Visoki gospodje pri centrali TPD nimajo srca za težko prizadetega rudarja. Niti z zabavami ne prenehajo, četudi udarja ob vrata in okna njihove palače j-ok in kletev nesrečnih rudarskih družin... Kdo bo uspel. V pondeljek 1. marca popoldne so se z glavnega kolodvora v Ljubljani odpeljali z beo-grad-skim vlakom klerikalni poslanci dr. Korošec, dr. Gosar in Kremžar. Nekoliko pred odhodom vlaka je prišel na kolodvor v nujni misiji znani veljak SLS dr. Benkovič. Dolgo časa se je -razgovarjal z dr. Korošcem in nato še z dr. Gosarjem in Kremžarjem. Po živahnosti razgovorov, sodeč so si gospodje IntelI povedati važne stvari. Ni Izključeno, da srt govorili o Trboveljski, kajti dr. Benkovič je upravni1 svetnik Trboveljske premogokopne družbe. , Pjiipomniti; je, da so samo ob sebi umevno rudarji pristaši SLS proti redukciji pri TPD, dočim dr. Benkovič kot upravni svetnik TPD zagovarja redukcijo. Katero stališče bo zmagalo pri voditeljih SLS? Tedensko vesti. Conte de S6ze. Ogorčenje,: ki je nastalo v jugoslovanski javnosti radi redukcije rudarjev, je napotilo dunajsko centralo Trboveljske pre-mogokopiie -družbe, da odpošlje v Ljubljano in Trbovlje svojega zaupnika, da se na licu mesta pouči o položaju in o tem poroča. Dunajska centrala je za to opravilo določila člana upravnega sveta Co-ntc de Sčzeja. Imenovani gospod se je te dni res pripeljal v Ljubljano. Delavstvo je hotelo priti v stik z ^odločilnim funkcijonarjem TPD, da mu pojasni svoj bedni položaj in objasni, da so redukcije, kakor tudi znižanje mezd krivične. Vendar delavski zastopniki niso mogli najti gospoda upravnega svetnika. Conte de Sčze ni izvršil naročila dunajske centrale, da prouči situacijo, ki je nastala z odpusti rudarjev. Conte de Sčze se je namreč iz Ljubljane takoj odpeljal v Trst in sicer v družbi dražestne Zagrebčanke gospodične Milene Sax, da se ob Adriji ‘nekoliko pozabava. Zakaj tudi ne. Conte de Sčze ima kot upravni svetnik TPD milijonske dohodke in mu je malenkost v lepi družbi potrošiti par tisočakov. V Trbovljah na stotine družin trepeta za svoje eksistence. Vsak dan je negotov, samo misel, kaj bo jutri, pomeni za te reveže že celo večnost skrbi. Gospodu upravnemu svetniku pa oči vidno ni do tega, da bi rudarje -rešil težkih skrbi. Po njegovem naj hlai>ci le čakajo, dokler sc gospod zabava To je skrb brezsrčnih kapitalistov za delavstvo, ki jim kopiči bogastva... To je mentalitet gospodov pri Trboveljski! — Nov občinski zakon. Izvršen je načrt novega občinskega- zakona-, ki bo enoten za celo državo. Najbrž mi prečani z novim zakonom ne bomo zadovoljni, vsaj Po dosedanjih poročilih ne. Mnogo manjših občin bo zginila in vse uradništvo bo nastavila država. Občina ne bo imela nikake besede, pač pa bo morala 'odštevati denar. — Volilni red bo približno tak, -kot je sedaj v veljavi za naša- avtonomna mesta. — Novi bankovci po 1000 Din so naročeni v Ameriki. — Reorganizacija v železniški službi. V Beogradu se dela na reorganizaciji železniške službe, ki je z ozirom na dosedanje izkušnje zares nujno potrebna. Dokaz temu številne nesreče. Menda sodelujejo pri stvari tudi železničarske strokovne organizacije. — Prav tako -bi bila potrebna reorganizacija pošte. • — Letošnji rekruti gredo k vojakom pred veliko nočjo, in sicer: pehota 28. marca/mornarica deloma 25. marca, avtomobilisti (po veliki noči) 29. aprila, artiljerija- in vsi drugi pa 15. marca. — Pa bi ne mogli fantje ostati vsaj še za praznike doma? — Državni uradniki dobe razliko!? V radikalnem klubu so razmotrivali tudi vprašanje o kategoričnih zahtevah državnih uradnikov, ki so jih stavili v posebni sjjomenici, sprejeti pred kratkim1 na izrednem kongresu »Saveza drž. uradnikov« v Beogradu. Predvsem je šlo za izplačilo razlike. Radikalni klub se je postavil na stališče, da je treba postaviti že v sedanji novi proračun v to sveho znesek 70,000.000 Din, ker je zahteva upravičena. Od tega bi dobili izplačano razliko najsiromašnejši uslužbenci (ali niso vsi?). Vsem drugim bi se ta razlika izplačala z državnimi- boni. lo -so namreč taki boni, za katere se nikjer nič ne dobi. —■ Radovedni smo, kaj bodo k temu porekli ubogi državni uslužbenci, oni ki- se mučijo noč in dan z delom v uradih in pa potem še privatno, da prislužijo bori kruhek za družino, oni kr ne spe niti na posteljah, ampak na- tleh, da si z oddajo postelj pridobe kake dinarje za kritje primanjkljaja pri državni plači? Kaj bodo ti ukrenili in kaj bo rekla naša -javnost, ki plačuje dovolj davkov, da bi bili javni nameščenci lahko bolje plačani in dobili vsaj to, kar jim1 gre po zakonu. —- Pevec. Izšla je 1.12. številka za januar—februar 1926. Obsega A. Dolinarjev članek o »Dr. Fr. Kimovcu« in Bajukov o »Pevskem imenstvu«. Nato slede oddelki: Vestnik P. Z., Naši zbori, Nove skladbe, Iz glasbenih listov Im Razne vesti. Glasbena priloga prinaša tri skladbe: Fr. Ferjančič, Vzdihljaji slepega, za mešani zbor In bas-solo; Karlo Adamič,, Kadar pridem v tiho vas, za mešani zbor. »Pevec« izhaja že šesto leto in vrši ves čas svojega obstanka vestno im vztrajno svojo nalogo: širiti- smisel za lepo petje med Slovenci. Topilo ga priporočamo. Stane Dim 30 letno, za Italijo 18 lir, za Avstrijo 10 šilingov, za, Ameriko 1- dolar. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Prihodnja številka Izide še pred Vel. nočjo. • Čuden red se je pričel uvajati pri nas, kakor včasih v Turčiji, kjer so ostajali' dotfn-i plače državnim uradnikom. V Zagrebu učiteljstvo in profesorji na dan 1. marca -niso prejeli svojih plač. Zakaj se je to zavleklo, časopisje ne pove. Vse-kako kaj takega ne sme biti. Mogoče mislijo gospodje naše uradništvo navaditi tudi na čakanje plač, -kakor na razliko! — Zopet aretacije v Zagrebu. V Zagrebu so pred dnevi aretirali zopet dva bančna ravnatelja »Prometne banke«, ki sta s svojimi manipulacijami spravila zavod na kant. — Zopet rudniška nesreča v Ameriki. V rudniku »Christobol Colon« v San-t ago de Chile se je pred par dnevi pripetila velika rudniška nesreča. Število mrtvih časopisna poročila še ne povedo točno, sodijo pa, da je žrtev mnogo. — Tajna zabavallšča je ljubljanska policija izsledila' v šiški, kjer je nudila zabavo moškim gostom milada vdova, pri kateri so se shajale še druge ženske. Policija je napravila teinu konec. Nekaj deklet z vdovo zaprla, nekaj pa poslala v bolnico. — Pa še en drug podoben slučaj je prišel na dan v šišenskih barakah. — Komunistična demokracija. V petek je v Beogradu predaval neki ruski novinar o razmerah v Rusiji. To je naše boljše vik e in komuniste-študente zelo razburilo. Zasedli so galerijo predavalne dvorane in tam pričeli razgrajati in izzivati. Povzročili so pretep, ki je pa končal s tem, da so komunisti odnesli batine. Komunisti se očitn-o boje resnice! — Vlomi in tatvine so na dnevnem 'redu. V Mitroviči so lopovi Izpraznili občinsko blagajno in odnesli 95.000 Din, kljub temu, da je v hiši orožniška1 postaja. V Osjeku so lopovi vdrli v občinsko pisarno in odnesli okrog 80.000 Dim. V Marenbergu pa so vlomili v železniško skladišče ter odnesli zaboj tobaka v vrednosti okrog 140.000 Din. Lopovov pa ni dobiti. Kaj ie temu vzrok? — Sinu odsekal glavo. Blizu Krapine je prošli teden odsekal kmet Sinkovič svojemu sinu glavo. Sin se je zameril očetu vsled tega, ker mu je predbacival žensko, s katero je živel v divjem zakonu po smrti svoje žene. — Zopet roparski napad aa železniško pošto, vendar ne pri nas, ampak na progi Pariz—Belfort, kjer so roparji z železniškimi signali' ustavili1 brzovlak, oropali poštni voz za pol milijona frankov In ‘zginili. — Na smrt obsojen je bil 3. marca'pred poroto v Celju neki Jože Gmajner, posestnik v Leskovcu, kamor se je priženil. Obdolžen je bil umora svoje tašče, s katero se ni razumel. Kljub temu, da Gmajnerju naravnost tega dejanja niso mogli dokazati, je bil na podlagi izpovedi zdravniških izvedencev, ki so pokojno taščo obduefrali, obsojen oa smrt. — Žalostna smrt prostitutke v Sarajevu. V Sarajevu je skočila v neki prepad lepa 17 let stara devojka, ki je po mateTinl smrti — pred par meseci — postala žrtev prostitucije. Reva se je okužila In polloija jo je pozvala, da se zglasi v svrho preiskave. To je revo tako potrlo, da Je šla v smrt. — Kako ljudje umirajo. Pred kratkim je neki železničar umrl v ljubljanskem gledališču med predstavo. Dne 19. februarja pa je umrl neki možakar iz Dobovca prt Ponikvi' med pogrebom. Nosil je pri pogrebu krsto. Med potjo je padel bi Izdihnil. Zadela ga je kap. Ljubljana. — Mleko la tržne cene. Zastopniki mlekarskih producentov so svoj čas podražili mleko od 12 na 14 kron. Mestni magistrat je na to objavil, da naj konzu-menti do nadaljnega ne priznajo povfška. Nekatere stranke so to uvaževale, druge pa so plačale za mleko novo ceno. Nastala je anarhija in človek po dolgih tednih še danes ne ve, kaj bi storil. Nekateri imajo vedno sitnosti, ker zahtevajo mlekarice vedno z nova višje cene. Druge stranke so zopet izgubile mleko, ker ga jim mlekarice po stari ceni nisrt hotele več donašafi; zopet druge pa plačujejo brez vsakih sitnosti staro ceno. In teh je veliko, kar dokazuje, da producenti sami priznavajo neupravičenost podražitve In pa da so MU k podražitvi nahujskani. — Tako pa ne sme dalje. To stanje naj se takoj preneha z uradno objavo, da se potrdi za enkrat stara cena, to je 3 Din za 1 liter dobrega mleka. ARGUS je naš najboljši domači infbrmaotjiki I ARGUS “VOd' ARGUS zavod. ima v vaeh krajih aanealjiv« aaatop- nike. obvešča o vsem, zlasti o imovlnskem stanju denarnih zaVodor, trgovako-Industrijakih podjetij In privat oseb. ARGUS- *° V#dn0 t04n,> U‘ ARGUS v v#k‘ K*r*(Utt* ^lcl M ARGUS- r^AriS.^28’njegov br“j,vni Najpopolnejši šivalni stroji za šivilje, krojače In čevljarje | I 0% A A a ■ |||0| laua ter za vsak dom. Preden sl nabavite I I KftDflf^ A LJUBLJANA stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki m »eleilblirgOVa lil.64. Brezplačen pouk. 15 letna garandla. Telefon — Mesne cene. Prav tako je nujno potrebno, da se revidirajo takoj tržne cene za raznovrstno meso, slanino in mast. Umestno bi bMo, dat bi se nove cene ugotovile vsakih 14 dni, na podlagi nakupne cene za živino. Vsekako motajo biti mesne cene nižje kot doslej! — Ob pravem času naj pazi mestni magistrat tudi na nastavljanje cen pri zgodnjem, zlasti inozemskem sadju, katerega cena je potem nekako neupravičeno merilo tudi za naše domače sadje. — Pivo se tu(fi podraži! Vsled zvišanja užitninske doklade se je podražilo pivo v Ljubljani za 50 par pri litru. — Draginja pada!? — Nov voz za smeti. Iz ljubljanskega magistrata čujemo, da stopi kmalu v akcijo nov voz za pobiranje- smeti izpred hišnih vež. Menda je to poseben ljubljanski izum. Radovedni smo, kako se bo sedaj prašilo! — Upokojenci! Predsedniki in tajniki vseh organizacij upokojencev imajo v nedeljo 7. t. m. ob 10. url dopoldne važen sestanek v Ljubljani pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti. — Drago Beseljak, bivši lastnik informacijskega im reklamnega zavoda v Ljubljani, je 3. t. m. umrl v ljubljanski bolnici. Pokoj njegovi duši! — Pazite na 100 dinarske bankovce! V Sloveniji so se pojavili goljufi, ki namesto 100dinarskih bankovcev razpečavajo stare srbske 20 dinarske bankovce, ki so sedanjim 100 dinarskim zelo podobni. Ko je neki goljuf hotel poskusiti svojo srečo v neki trafiki na Karlovški cesti v Ljubljani, in je prodajalka opazila, da bankovec ni pravi, ji je goljuf dejal, da so to stari srbski bankovci, ki imajo zlato vrednost. Ker pa trafikatinja ni hotela sesti na lim, jo je goljuf hitro pobrisal. — Nova Španska v Ljubljani V Ljubljani je bolnih mnogo ljudi, po nekod leži kar cela obitelj. Po mnenju zdravnikov je to posebne vrste španska, ki utegne biti tudi nevarna. — Škrlatlnka v Mostah. V Mostah pri Ljubljani razsaja škrlatinka. Zaprli so šolo. — Mumps je nastopil v Ljubljani tudi v obliki epidemije. V Šiški je mnogo otrok obolelo nai te} bolezni, ki sicer ni nevarna, če se ne prehladi, povzroča pa hude bolečine ter je nalezljiva. Otekline na glavi! in obraizu zginejo v tednu dni, če so otroci na gorkem. — Sejem za kožuhovino v Ljubljani se vrfl dne 19. marca t. I. II. letošnji sejem za kožuhovino se vrši dne 19. marca na ljubljanskem velesejmu. Vrši se po istem sistemu kot zadnjič, namreč, kožuhovina se bo prodaijala v večjih partijah dražbcnim potoni in jo dobi najvišji ponudnik. Kože sprejema sejmskl urad do 16. marca. Po tem terminu se ne sprejema nič več, tudi če se pošlje po pošti ali železnici. Opozarja se vse prodajalce, da je detajlna kupčija na velcsejmsJcem prostoru strogo prepovedana, ter sprejema kože v prodajo samo sejntski urad. Vsaka koža, ozir. partija, naj se opremi s kartonsko tablico, na kateri naj bo naveden naslov pošiljatelja. Vse posestnike kož divjih živali vsake vrste pozivamo, da taikoj odpošljejo svoje blago, da se ga za-more pravočasno in točno sortirati. Vse informacije daje Ljubljanski velesejem, oddelek »Divja koža«. Maribor. — Avtonomija mesta Maribor v nevarnosti. Kakor znano je po vojni mariborska mestna občina izgubila precej na svoji aiv-tonomiji s tem, da ji je bila odvzeta policija, obrtni referat itd Zlasti je poslednji zelo važen in ga je mestni občinski svet mariborske že večkrat, toda vedno brezuspešno, nazaj zahteval. Kakor čujemo preti avtonomiji Maribora vse večja nevarnost: načrt novega občinskega zakona predvideva odpravo obč. avtonomij vseh slovenskih avtonomnih mest, razen Ljubljane. Ako se ta namera uresniči, potem bo postavljen Maribor na isto stopnjo kakor podeželske občine. In bi bilo potrebno, da se najener-gičneje nastopi proti temu, ker nikakor ne gre, da bi se jemale meščanstvu stare, od pamtiveka zajamčene pravice. V pogledu samouprave se ne sme iti nazaj, marveč ttaprej, kajti široka samouprava najnižjih upravnih edlnic, kakor tudi najvišjih, pomeni demokracijo. Odprava avtonomij je pač v interesu absolutizma, kakršen obstoji n. pr. v Italiji, ni pa v interesu demokratičnega ustrojstva države. Zlasti velja to za; obmejni Maribor. Preblizu smo demokratični Avstriji, da bi lahko Tisk ir ali kaj takega, ne da pridemo s tem v nevarnost, da se bo to itudil nacijonalno izrabljalo, češ prej je imel Maribor svojo avtonomijo, imajo jo todit sedaj še avstrijska mesta, a jugoslo- vanski Maribor je nima več, odkar je prišel pod Jugoslavijo. Taika in podobna agitacija se more preprečiti samo s tem, da se pusti Mariboru avtonoirijo. — Vabimo na sestanek krajevne organizacije NSS v Mariboru, ki se vrši v soboto 6. marca ob pol 8. tiri v strankinih prostorih Grajski trg l/l. Dnevni red: 1. Poročilo novega odbora. 2. Poročilo kluba občinskih svetnikov. 3. Politična šola. 4. Slučajnosti. Vabimo tovariše, da se udeleže sestanka v čim večjem številu. — Odbor. — Reklama za gledališče. Dosedaj so listi s svojo gostobesedno 'kritiko interesom Narodnega gledališča več škodovali, kakor če bi bili sploh ostali tiho. To niso bile kritike, temveč iznašanja čisto osebnih utisov in antipatij do posameznih igralcev. Mi s-mb že enkrat pribili javno, da je vse to udrihanje vsaj izgledalo tako, kakor da so do-tični lilsti od Beograda posebej najeti za to, da z zlohotno kritiko Slovenci sami pokažemo, da ne bi bili vTedmi niti dosedanje beraške podpore od države za Narodno gledališče v Mariboru. — Od tedaj, ko smo opozorili na te vrste samomora na škodo gledališča, se je glede kritike nekoliko izboljšalo. Le pri preiniljeri Kaltitanove operete »Grofica Marica« se je eden katoliških kritikov zopet povrnil na staro in ne le celo predstavo, ampak razmesaril je tudi svetovno znanega skladatelja samega. To smešno napihovanje^ ki zlorablja potrpežljivi prostor v listu, je to pot rodilo ravno nasprotno, čeprav se »Grofica Marica« prepogosto zaporedoma ponavlja, je vedno bolje obiskana. Občinstvo — tudi tisto, ki čita katoliške liste, je postalo ravno vsled take slovensko umetnost preveč ponižujoče kritike radovedno, kaj je prav za prav na celem udrihanju resnice. A to še ni vse. Ponajveč ravno občinstvo, ki sicer slepo veruje dotičnemiu katoliškemu listu, najbolj odobrava nastop v kritiki prizadetih igralcev ter jih ponovno kliče k ponovitvi gotovih prizorov »privlačnega značaja«, katerih resni gledalci v ponovitvah, ki zavlačujejo predstavo v pozno noč, ne odobravajo. Res je, gdč. Lubejeva ni rojena za madžarsko »grofico Marico« in če bi v umetnosti še tako napredovala^ za take vloge že po svoji naravi ne more nikdar imeti primerne sposobnosti. Tudi za g. Bratuža bi bil kdo drugi morda bolje na svojem mestu. Ampak mi moramo biti zadovoljni s tem, kar imamo. Kdor bi pogledal za kulise mariborskega gledališča in se seznanil z notranjim* tudi osebnimi težkočami, mora ■biti naravnost vesel in ponosen, da je na odru vse tako, kakor je in da ni talko, kakor bi lahko bilo. Gdč. Lubejeva je sedaj pokazala, da je sposobna tudi za večje vodilne uloge, začasno pa da ima vsa) dobro voljo za to. G. Bratuž se je s svojim šegavim nastopom in simpatičnim glasom že ob svojem prvem nastopu tako priljubil na splošno, da mu taka zlobna udrihanja le koristijo. Isto velja tudi glede gg. Harastoviča in Ur-valeka kot naša najboljša komika. Ga. Kovačičeva res nima posebnega glasu, zato pa poseben talent za izredne temperamentne uloge. Bodimo veseli In ponosni, da je taiko, kakor je! —rc. — Novo imenovani agrarni Inšpektor gosp. Gustav Golja, bivši poverjenik pri pok rajih skr upravi v Ljubljani, je imenovan za agrarnega inšpektorja v činu 1/5 v Mariboru. — Izredno vreme. To pot je vreme potegnilo ne le tudi priznane meteorologe, na pr. meteorologični postaji na Dunaju, marveč tudi Sv. Matijo samegai. Sv. Matija je bil dosedaj vendar znan, da led razbija, a če ga ne dobi, ga pa naredi. Letošnji Sv. Matija (dne 24. februarja) niti ni dobil snega, kaj šele ledu in vendar nam je pustil najlepše vreme do danes 3. marca. Kaj takega še ni bilo. Toda tudi letos ni bilo povsod talko kot je pri nas. V naših vzhodnih pokrajinah so te dni, ko smo imeli pri nas najkrasneje vreme, divjali strašni snežni viharji, na Dunaju je kot v posmeh meteo-Tologični centrali, ki je napovedala lepo vreme, lilo, miedtem ko so imele druge pokrajine bližje naše meje isto krasno vreme, kakor mi. Svet stoji torej narobe. Naravni zakoni sestojajo Je še v izjemah. Morajo biti tedaj vsesvetske In podzemeljske sile, ki so prevrgle vso dosedanjo Izhejeno pot naravnih zakonov. Magnetnica kaže že od nedelje na katastrofalne potrese na daljnem severovzhodu in od torka tudi na jugu. Prišli smo v tako izredne meteorologične razmere, da je postala vsaka prognoza verjetna samo za nekaj ur naprej. — Smrt nesrečneža. V Mariboru je zadela kap ključavničarja Nebleisa in je revež takoj izdihnil. Svojčas je bil ugleden in premožen mož. Potem pa se je vdal pijači to zapravil vse — tudi svoje zdravje. Tajinstveni morilec deklet. (Nadaljevanje.) »Bodi brez skrbi! Cim si je Jak svest moje ljubezni, potem me nikdar več ne bo zapustil. S strastjo, ki ne pozna meje, ga ločeni ljubiti, višek sreče naj uživa ob moji strani. In še eno; Jak je kljub svojim dejanjem n;ož plemenitega srca, ki se nikdar ne bi mogel tako hliniti kot meniš tL Ne, Ma-nuela, on me bo ljubil ali pa zaničeval, prvo pomeni zanj življenje, srečo, — drugo pa je zanj smrt, njegov pogin.« »Ce ga ljubiš, ga pač ne boš izročila oblasti.« »In vendarle. Raje ga vidim mrtvega kot v objemu druge ženske. Moj mora biti, sicer se tudi jaz usmrtim. Ampak da bi ga imela druga, ne, tega ne prenesem, — nikdar — nikoli!« Oči se ji bliskajo, roki stiska V pest kot da hoče z njima uničiti žrtev, ono lepo deklico, katero je videl PMt v zagonetni hiši. Kdo je prav za prav ta deklica? Kljub tako natančnim poizvedovanjem ni bilo mogoče glede te zagonetne lepotice nič natančnejšega dognati. Manuela še vedno ni pomirjena. »Povej mi samo, Tereza, če bi se uresničilo, da te grozni mož vzljubi, potem bi se morali ločiti.« »Morda, pa tudi nasprotno se more zgoditi. Jak me ne bo povedel v svojo hišo, temveč mi bo kje drugje preodkazal bivališče. Ce pristane na moje ponudbe, potem se uklonim vsem njegovim željam.« Manuela nič več ne ugovarja. Vendar pa upa, da se strašni mož nič več ne pojavi, slutnja, katero je tolikrat napram njej izrekla Tereza s skrbipolno bojaznijo. Sedaj ima Manuela v mislih le svojo lastno bodočnost. Njen ponos ji ne dopušča, da bi živela na stroške svoje premožne prijateljice. Vsekakor pa ne zametuje misli, da si na nepošten način pridobi premoženje. Obe Špamjdki sta pustolovki v pravem pomenu besede, pristni lalikoživki, ki sta si, zlasti' pa Tereza, prislužili na lahek način velikanske vsote. Manuela je pač imela smolo, ker je bila nekoč v Španiji pri eni sličnih pustolovščin zasačena ter je morala pobegniti v inozemstvo, ne da je mogla odnesti s sabo svoj plen. Tedaj se je napotila k svoji prijateljici v Anglijo, nadejajoč se, da se ji tu kot še nepoznani osebi s svojo ■ pretkanostjo ter računajoč na svojo res izredno lepoto kaj kmalu posreči, da nadomesti izgubljeno. Lorda VVestona si je izbrala za svojo žrtev, odločila se je, da ga ogoljufa za lepe novce. Kako nai to Izvedi«, s tem sl lahkomiselna pustolovka niti tnollo ni belila glave. Cim postane lordova nevesta, — tako si misli lahkoživka — se ji bo kaj kmalu nudila prilika, da izvede svojo zločinsko namero. Obe prijateljici' sta se precej časa uda-jali svojim mislim. Končno pa le prekine Manuela mučno tišino, rekoč: »Kajne, Tereza, tvoje misli se sedaj bavijo z obljubo?« »Seveda. Le hip še potrpj, takoj tj hočem dokazati.« Lepa ženska pritisne na električni zvonec. Hišna se takoj prikaže med vrati. »Prikliči Pitta, takoj naj pride k meni!« Hišna takoj odide, in nekaj minut kasneje stopi v sobo rdečelasi in pretkani dečko. »Pitt,« ga nagovori Tereza, »tebi so vsekakor dobro znane razmere na posestvu lorda Hudsona?« Dečko se zareži, rekoč: »Kako neki bi mi ne bile znane?« »Poslušaj torej! Se preje, predno sc podaš v grad gospodične Morris, odidi na lordovo posestvo!« »Kot ukažete, mUostiva gospodična.« Tereze počasi nadaljuje: »Kolikor se morem spominjati — tilu sem samo enkrat tamkaj na obisku — ima na! levi strani glavnega vhoda, in sicer v pritličju proti parku plemenltaševa hčerka svoje sobe. Bila sem tedaj v njenih sobah ter se še spominjam, da so bila na oknih zagrinjala iz modre svile.« »To ml zadošča,« odvrne dečko zvito. »Potem glej, kako se splaziš v te sobe: vem, da ne poznaš ovir.« Pitt se priliznjeno zareži. »Tvoja naloga ie, da odneseš zlato pšico z briljanti, katero nosi gospodična Hudson kot nakit na glavi Kaj ne, Manuela, pšica je precej velika, konica Ima obliko srca?« »Da, taka je!« »Torej, Pitt, to pšico moram imeti. Sicer pa misllim, da ni ravno potrebno, da udereš noter, saj jo moraš tudi na drug način dobiti. Beatrica Hudson, lordova hčerka, ima menda ta nakit prav pogosto na sebi.« Pitt pomenljivo pritrdi, rekoč: »Uspelo mi bo, milostiva gospodična. Za meuc ni noben zvonik previsok, nobeno zidovje preširoko.« »Vem, vem, Pitt. Toda sedaj pazno poslušaj, kajti to, kar ti sedaj povem, je največje važnosti. l-*šico smeš šele tedaj vzeti, če se je gospodična ravnokar vrnila iz Dundeeja. Vsak. teden se odpelje enkrat tja, če se prav spominjam, vedno ob četrtkih. No, pa to moreš sam ugotoviti.« Irec odgovori s pomenljivo kretnjo. »Cim dobiš pšico,« nadaljuje Tereza, »jo taikoj prineseš semkaj. In če bi imel nekaj dni čakati, da se Beatrica Hudson zopet odpelje v Dundee, uporabi ta čas, da izvršiš nalog, ki-sem ti ga dala glede Ellene Morris. Ravnaj previdno in spretno, predvsem sc nikjer ne pokaži ljudem, potem te seveda tudi čaka bogata nagrada.«----------------- Obe prijateljici sta sedaj zopet sami. »Kaj neki le hočeš pričeti s pšico?« vpraša Manuela radovedno. »Boš že še zvedela,« se smehlja Tereza, »presenetiti te hočem. Vsekakor pa postaneš v kratkem nevesta lorda Westona!« Manuela štrli v tla. »Še en pomislek imam« »In to je?« »Ce uspe moj načrt glede denarja, potem ntorava vendar takoj zginiti iz ' tega kraja. In ti bi vendar rada, ostala tukaj, ker morda le pride semkaj strašni Jak.« »Kdo pa ti vendar pravi, da morava takoj oditi, Manuela? Saj vendar ni treba, da ti sama vzameš svojemu zaročencu večjo vsoto denarja. Le poizvedeti moraš, kje ima shranjeno svoje premoženje, in — haha-lia — napram svoji nevesti lord vendar ne bo imel nobenih skrivnosti. In ostalo bo že Pitt preskrbel.« »Toda sumnja mora vendar takoj leteti name!« »Ce si dovolj previdna, ne, Manuela. Preje se le o vsetnl razgovori , z menoj, v takih stvareh imam vendar več izkušnje kot ti. Mene še ni nikdo zasačil, vedno sem se izmuznila svojim zasledovalcem.« »Sl pač imela srečo,« »Seveda, Mamuefla, sreča je za nas lepe pustolovke glavna stvar. Le pomisli, brez sreče smo me žoga v rokah nasilnih zapeljivcev, toda s svojo pretkanostjo jih uže-nemo v kozji rog. Veruj mi, Manuela, lepota je še vedno vladar sveta, le oglej si moški spol, celo najbolj ošabni1, najbolj resni možje se nam vendarle proseče, na kolenih približajo, kadlair napoči njihova ura- Vse, vse na svetu se pač laska lepi ženski!« Zagonetna tatvina. Po razgovoru obeh Spanjolk je poteklo že več dni,Tereza je pravo pogodila, ko je označila četrtek kot tisti dan, katerega sc je Beatrica Hudson, hčerka bogatega lorda, običajno peljala na obisk k svoji prijateljici v Dundee. Kot navadno se je tudi topot kmalu po kosilu odpeljala v Dundee. Po parumi vož-njj je t)ila že pri svoji prijateljici, ki jo je kar le mogoče ljubeznivo sprejela. Deklici se že dalj časa nista Videji, temMi, ker ic bila prijateljica zadržana, da bi prisostvo- miNsvuu« vs\ed 3vo jiV> dob n n Mr. Ph. Rudolf Ramor lekarnar v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 36 naznanla p. n. občinstvu da le svoio lekarno preselil v palačo okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Isti cesti nasproti sodne palete ter }o popolnoma na novo in mo? derno uredil. — Najbllžja lekarna za one, ki prlhajajb n« slavni kolodvor. : Priporočamo tvrdko Ljubljana, blizu PreSamovega spomenika za vodo. nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje in krojače, Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. Najboljša kolesa In šivalni stroji so edino PETELINČEVI znamke QRITZNER, ADLER, PHONIX za dom, obrt in indnstrljo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji, večletna garancija. JOSIP PETELINC. Ljubljana blizu Prešernovega »pomemka za vodo. Od dobrega najboljše )e švicaraki pletilni stroj ,,Dubled“ INSERIRAJTE V NOVI PRAVDI 1 ZVEZNA TISKARNA • LJUBLJANA U/OLFOVA ULICA ŠT. 1. Izdeluje vsa tiskarska dela: knjige, brošure, časopise, tabele, plakate, pisma, razglednice, umetniške slike, note. trgovske In uradne kuverte, pisma, vizitke, koledarje, strojno numeriranje Itd. po zmernih cenah M. FELDIN MARIBOR VETRINJSKA ULICA TVRDKA ORA3SKITRO ŠT.1 priporoča veliko zalogo vseh vrst manufaktumega blaga za ienske In moike obleke, posteljno In drugo perilo, kakor tudi Izgotovljeno perilo za ženske, moike In deco — od najcenejie do najfinejše vrste. Vse vrste nogavic, šerp,- robcev, brisalk, pregrinjal, ode) Itd. Državni in iavnl nameščenci dobe poseben popust In usodnost vala zaročni slavnosti gospodične Beatrke. Zato je bilo sedaj veselje, ko sta se končno zopet snidli, tem večje. Cas jima je hitro potekal, Beatrica je svoji prijateljici predvsem pripovedovala o svojem zaročencu, lordu Westonu. Prijateljica Beatrice Hudson je bila zelo premožna deklica, ki je že izgubila starše. Stanovala je v zelo starinski hiši, katera je bila že več pokoljenj last njene rodbine. Razen maloštevilne služinčadi ni bilo v prostorni stavbi nobene tuje osebe. Beatrica se v starem poslopju nikdar ni počutila domačo. Bila je nekoliko bojazljiva, in čeprav je bila njena spalnica tik one n jene prijateljice, ter je vrhutega še v predsobi spala hišna, je mlada dama šele po večkratnih obiskih mogla kolikor toliko mirno zatisniti oči v starinskem poslopju. Po prvih obiskih je večkrat zelo dolgo čula v postelji ter pri sviitu nočne lučke motrila čudovite, starinske okraske stenskih obojev. Pri plapolajoči razsvetljavi se ji je zdelo kot da so okraski oživeli. Sedaj pa se je že več ali manj privadila čudoviti okolici. Ker se tudi nikoli ni nič posebnega pripetilo, jo je kmlalu objel trden mladostni .spanec. Beatrica je v hiši svoje prijateljice ravno tako dobro spala kot v krasni palači svojega očeta. Danes sta deklici precej časa čuli, saj je imela Beatrica mnogo, mnogo povedati. Bila je že pozna ura, ko sta sl končno ljubeznivo voščili lahko noč ter odšli v svoji spalnici, kjer sta Jima hišni pomagali pri slačenju. Kmalu nato se vleže Beatrica v krasno posteljo s pozlačenimi okraski, znak, da so v tej tujski sobi dostikrat colo prenočevale osebe iz odličnih plemenitaških škotskih krogov. Beatrica ni mogla takoj zaspati, vsakovrstni utisi tega večera so ji preživo bdeli pred očmi. Sanjavo se ozira mlada dama proti levi, v kateri je bil videti še slaboten odsev pojemajoče žerjavice. Ogenj v levi je že storil svojo dolžnost ter spalnico prijetno ogrel. Končno zatisne Beatrica oči in iz globokega dihanja je kaj kmalu povzeti, da se nahaja deklica v srečni deželi sanj. — — Zunaj tuli zimski vihar. Pod njegovo silo se tresejo oknice, škripljejo in ropočejo, da, se zdi, da se mbrajo na tisoč koscev razleteti. Kljub temni in viharni noči' je zunaj kolikor toliko svetlo radi snežene odeje, v katero je zavita vsa pokrajina. Črna senca se počasi ziblje po snegu, venomer se sukajoč okrog samotnega vrta ter starinskega poslopja. (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Rudoll Juvan, Ljubljana. Urednik: Franio Rupnik, Ljubljana. Za »Zvezno tiskarno in knjigarno« Alojzij Holler v Ljubljani.