137. številka. Ljubljana, v ponedeljek 18. jnnija XVI. leto. 1883. E U Ishaja vsak dan «Tf*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r i j s k o-og e r s k e dežele m vac lelo 1« gld., ea pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa joden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja nadom za vse leto II gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za je.'cn mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četn leta. — Za tuje dežele toliko več,, kottkoi poštnina zuafta Za oznanila plačuje Be od četirisiopue petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. čc dvakrat, in 4 kr., čc se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se -zvole frankirati. Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravu ištvo je v Ljublja.'-i f Irana Kolmana hiSi „Olcdali&ka stidba". 0 pravni6ivu naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. y v k: ;ntia.uis*rativue stvari. Vabilo na naročbo. [ Sla\no p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta........6 „ 50 n „ četrt leta .......3 „ 30 „ „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta........8 „ — „ „ Četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Vpvavnlstvo ,,Slov. Naroda". V I<|ubljuiil IS. junija. Željno pričakovane deželnozborske volitve v Kranjske j so konča 06, ker je za novo razpisano volitev jednega poslanca iz trgovinske in obrtne zbornice resultjt brezdvojbeno gotov. Z volitvami v kmetskih občinah in v skupinah mest in trgov bavili smo se f.e obširno preo.staje nam tedaj sumo še uekoliko besed o volitvi v veleposostvn, katera za nas ni povoljno i/p'.ila, temveč raznetila veliko veselje v nemško-liberalnem Izraelu. Dasi volitev v veleposestvu ni izpala po naše j želji, vender ves krik in vriš naših nasprotnikov ni posebno v pravičen, še manj pa logično podprt. Velike, sijajne zmage ne mogo zapisati na svoj prapor, marveč priznati morajo, da je to bila bržkone 2adnja zmaga. Še pred šestimi leti bilo je razmerje glasov tako, da ni bilo nikak-gi Upanja, prodreti v tej skupini, kajti i/ 57 glasov obstoječi nemškutar-skej falangi stalo je nasproti samo pohlevn h drvet najst glasov, tedaj lavno tretjina; sedaj pa, po preteku kratkib let, bilo je pri o^mih kandidatih le par glasov razočka, pri dveh pa prav nič, oziroma, da ni v t) 1 i 1 n a komisija po s v o j e j volji delila in6] in sence, zmagala sta n ša narodno-konservativna kandidata. In pri vsem tem treba še pom sliti, da se vlada ni umešavala prav nič v volitve, da je vsem in OVBOd pustila prosto roko, rekli bi skoro, — in v tem smo v soglasji s Praško nPolitiko" — tla jo bila celo preveč objektivna. O terorizmu, o katerem blede ta uli oni nemško-židovski list, ni bilo ni sluba ni duha. Da se je uporabljal terorizem, da bi bih vlada sve>j upliv vrgla na volilni tehtnico, ne bilo bi treba p o n u j a ti k omp ro m i s a , ker bi zmagi tedaj bila gotova, že naprej po neovrgljivih številkah določe a. Tako pa smo znali ze naprej, da v najugodnejšem slučaji zmag.me le pur glns>, zaradi tega iicsmo gojili preiskiib nad, zaradi tega nas ta poraz ni užalil posebno globoko. V „z na me nji nesprav-ljivosti" pridobljena ntmškuturska /maga ni taka, da bi dajala uziok k bnzkrajnej \e>elosti, marveč, ako se v ozir jemlje nafi napredek mejj velenose-stvom v zadpjib m.-tih let h, sine se s precejšnjo gotovostjo sklepali, da bodemo v bodočih šestih letih zopet toliko napredovali, da pridobimo še jako p člo število potrebnih glasov. Če se gospodi iz nasprotuega tabora le malo ozre nazaj in piemotri vse postojanke, v katerih je neomejeno vladala in se šopiril« in katere so Beduj vse v usbbj oblasti, in preračuni, da se je to zvr- šilo vse v rairoerno kratkem času, mora jej gotovo tesno prihajati pri sici, ko vidi, kako je potisnena na z narodnim življem obdani otočič veleposestva in da jej je odmerjen samo še kratek odmor šestih let; kajti sedaj nema več na razpolaganje deželnega zbora in odbora in raznih druzih sredstev, s katerimi bi množila in usiljev.da svoj upliv, svojo silo, sedaj so njeno jedino orožje njena načela. Ta načela pa neso niti naravna niti nravna, ker jim je temelj nospravljivost in samovolja ; ta načela ne-majo Zii seboj jedro naroda, kakor ua^ia, ampak, kakor je dokazala volitev, .04 oziroma 50 zagrizenih, za duh časa gluhih in slepih pristašev. Ta petdesetorica rešila je po izreku nasprotnih lis tov nemštvo v Kranjskoj, ki še nikdar v nevarnosti ni bilo, ta petdesetorlen je vsa nada bodočnosti. Bode li svojej nalogi v istini kos, pokazala bode morebiti veritikacijska razprava v dežel-nem ;;boru. pri kate rej se bedo obravnavale nekatere nerodnosti, pomanjkljivosti in hibe, in pri katerej hi utegnilo odleteti raz deželnozbot ske sedeže par novopečenih poslanu« vj ako pa ne veritikacijska ravprava, bodo pa to pokazale prihodojo volitve v deželni zbor. Volitve v Istri. Za deželni zbor v Poredi irfiu se še |>rvotue volitve, izit\v je obstal in zravnal se po konci, pogledal me je z ostrini pogledom in rekel s čisto spremenenim glasom: „ „Ali me zdaj poznate ?ua „„Pillone!"'' zaklieal sem osupnen in stupil par stopinj nazaj. „,.Iles sem,"" rekel je in z roko odtrgal si brado. rrVi bi bili prav dobri za neapolitanskega policaja, ker neste videli, da so ti lasje volna in da je moja brada narejena iz ovčje volne. Poglejte zdaj okrog, kje mislite, da svu zdaj v'" ,,0/rl sem se okiog. Kaj bolj romantičnega še nese m videl kedaj. Visoke razdrte pečine Štrlele bo na vseh straneh kvišku. Majhni studenci, ki po~ mladi pač naraste v velike potoke, so prijazno šum-Ijali; na vsem njih teku so jih obdajali doli viseči venerini lasci in praprot Neravnosti in razpoke jedne stene ujemale so se popolnem s kermoli diuge. Zdelo se mi je, da je v starih časih kuk zemeljni potres raztrgal tt skale in oblel me je čuden strah, da bi se ta brez dna najedenkrat ne zaprla iu naju pokopala. Zdaj sem še le razumel, zakaj ni moč v Italiji zboljšati javne varnosti in veljave pridol iti „Će vi.m morem storiti kako uslugo, storil jo bom prav rad," odgovoril Betn mu. „S svojim pri-povedovanjem ste mi več zaupali, kakor sem mogel pričakovat*.*1 „„Čujte,uu rek* 1 je, ko me je zavlekel k ne- postavam. Tu so bile nupoke, brezdna, izhodi na j nej s'ali in položil mi roko na ramo. „,-Jaz imam vse struni, nekateri tako ozki, da je komaj jeden j poseben dar, da Se ra prvi pogled spozmm svojo človek zlezel skozi; tu tudi uajpogumnejši vojak ni-j ljudi, in še ti.-t' večer na Posilippskem brega, ko česa ne opravi — par strelcev na višinah lahko za- j bi bil kom U drupemu zapodil krogljo v glavo, zabrani ubod v te Termopile." „I'illoDU videlo se- je na obrazu, da se mu pazil sem nekaj na vašem obrazu in v vašem obnašanji, kar se mi je takoj prikupilo. Ko sva se dobro zdi, da sem tako prestrašen.u I videla drugi pot, imel B6tn do vas popolno zaupanje, nAZdaj ste moj ujetnik,uu rekel je in položi in neseni ne varal; zdaj, ko se vidiva tretjikrat, mi roko na ramo. „„S čim bo hočete odkupiti ?uu storite mi lakko neko uslugo, katero \am bodem „ Odgovoril sem mu, da sem ubog umetnik, j dobro poplačal."" da nemam denarja.M »Jaa no zahtevam nikakega plačila," odgovoril „„Vi mislite, da jaz hočem denarja v"u rekel sem mu kratko. „6« vam morem ostreči s čim, je ponosno in povesil roko: nnkakor da bi jaz ne vedel, da ste umetnik! Ali me že neste jedenkrat seljem kar ne nasprotuje moj* j vesti, storil bodem z ve- svarili pred sovražnikom, drugikrat mi pa oteli življenje v Denarja v Kaj bi b hi 1'illonu ozka mošnja uborega umetnika? Ko bi bili odgovori', da mi ponudite svoje prijateljstvo, to bi bi bolj čislal Pillone, ki še ubozegs ni oropal niti za jeden gn.no.1"* „ „Stvar je jako pi ipiosta," *' odgovoril je. r„Kar jaz zahtevam, je Bamo odgovor na jmIim vprašanje, katerega mi morete samo \i dati, pa ta odgovor moram slišati, kajti dvom peče kakor ogenj. Samo za to, da dobim ta odgovor, prevaril sem vas in [sapiljal semkaj. Vi pač tega ne boste obžalovali, Kakor namreč poroča prav dobro uredovana „Naša Sloga", izpale so prvotne volitve tako: V Voloskem okraji izvolila je občina Kastav jednoglasno 28 slovanskih zaupnih mož, občina Podgrad 14, Jelsane 8, Materija 10, občina Lovran-Moščen ce 10. Tedaj so v tem okraji izvoljeni sami našnci. Za Koprski okraj izvolila je občina Pomjan 12, Dekani (Pasja vas) 11, Piran 4, Izola 1, Dolina 14, Moč 1 našega zaupnika. Tudi v tem okraji e tedaj večina naša. V Pa sin ske in okraji je jedina občina Bo-ljun volila v narodnem slovanskem smislu, vse druge občine volile so protivnike. Pritisk lahonov bil je v tem okraji silovit, uporabljali so vsa sredstva, napadali in grdili so naiodnjake na nečuveu način, kakor je že bilo čitati v jednem naših dopisov. Tudi v Poreškera okr»)i sta se hrabro držali samo občiui Poreč in Vršar. V vseh drugih so našinci ali podlegli, ali pa se zdržali glasovanja, ker so uvideli, da je proti tolikemu n iidlstvu vsa borba zaman. V Poljskem okraji zmagali so našinci v Pulj ske j občmi, ki \oli 13 volilnih mož, nasproti pa smo V Vodujanu in Kaufanaru podlegli. V tem okraji zavisi odločitev od izida volitve v Burbanu, ki pa še ni znan. V Krčkem okruji se, kakor trdi „Naša Sloga", za zmago ni bati, akoravno se t;-m gode stvari, ki so skoro neverjetne. V Vrbniku nadvladah so naši z veliko večino, v malem Lošinji pa je voljenih pet protivnikov, ki nemajo volilne pravice v kmetskih občinah. Po teh volilnih uspehih bodo istrski Slovani v Koprskem in Voloskem okraji spravili štiri poslance v zbor, v Puljskem okraji je upanje za dva, v Krku tudi za dva, za jednega pa v mestuej skupini Volusko-Kastav-Lovrann-MoSčenica, vkupe tedaj za litos v najsrei nojem slučaji 9 poslancev, torej skoro tretjino. To bi bil prav lep začetek, in ker BO kandi-datje za te okraje dobri govorniki in energični možaki, bil bi ubogi Istran, akoravno Še vedno ne v veČini, vender jako dobro zastopan. Ta tretjina bda bi sicer s svojimi predlogi neprestano v manjini, a debate, pri katerih bi se izrekla marsikatera resnica in osvetlili uzroki bednega stanja, uplivali bi, kakor nekdaj pri nas v Ljubljani, mogočuo na maso naroda in pomnoževali narodno zavest. Vsaka rodoljubna beseda, govorjena v zbornici, našla bi pot skozi okno in ucepiia se v srce naroda, ki bi se potem tudi na tužne Istre zapudnej obali tako samosvestno probudil, kakor je, sedaj večinoma že probujen na vzhodnjej, ker Hrvatskej bližjej obali. In tako probujenje Istre moramo živo pozdravljati in želeti ne le s svojega slovanskega, temveč z eminentno avstrijskega stališča. Politični razgled. \otraiiJe dežele. V Ljublja ni 18 junija. Mestni zastop v Lvovu sklenil je postaviti spomenik Sobieskemu ter v ta namen volil 10.000 gld. Dvestoletnice Dunajskega mesta se Poljaki baje ne bodo udeležili, ker so preveč prezirani; zato napravijo svojo obletnico na dan, ko so bili Turki pri Lvovu premagani. „Reforma" pravi, da se bode Lvovski slavnostni odbor obrnil do naučnegav ministra s prošnjo, da naj bi na spomeniku v Štefanskej cerkvi Dunajski v skupini vojskovodjev ne bil upodobljen kralj Sobieski, ker bi to Poljaki raji videli, kakor podredjeno ulogo, katero so nemški umetniki namenili kralju Sobieskemu. Taisti list poroča tudi, da je predsednik poljskega slavnostnega odbora v seji dejal, kako da je bil nejevoljen, ko je pri ogledu nagrađenoga načrta spomeniškega videl, da je nemški kamnosek v svojem načrtu poljskemu kralju odmeril prostor v kotu za vsemi nemškimi knezi. Slavni poljski pesnik in zgodovinar K.r»*-ze\vakl je bil v sredo v BirolinU v hotelu „Kai-serhofJ prijet ter odveden v Draždane, kjer je njega navadno bivališče. Zaseženje Kraszevvskega pa se ni zgodilo vsled migljaja kakega inostranega poslaništva, nego brezdvojbeno vsled denuncijacije človečetft, ki je zadnje čase zaman poskušal s pretilnimi pismi izvabiti denarja od starega pesnika. Po dolgej bolezni šel je bil starček aprda meseca v Pau zdravit se, odkoder se je bil pretečeni teden skozi Pariz vrnil. Zadnje pismo iz Pariza izraža poželenje po miru in Bamoti svoje sobo v Dražanab. Tja so bili prišli na jedenkrat v ponedeljek policijski komisar, Berolinski državni pravdnik in več žandarjev, ki so vso hišo od vrba do tal preiskali in skoro vsa pisma odnesli. V torek prišel je tuli nad pravd ni k Ross-tiiuscher v Kraszevvskijevo vilo, katero so več dnij poprej policijsko strašili. Krasaevnkega pripeljali so v Draždane. Od treh ž njim vred prijetih Poljakov so jednega že ispustili.; uaiti je, da s kina'u reši zmota in Kraszevvski zopet da svobodi. 11 ii«*iii*li<>K,'fc taborja, ki bode te dni v Lvovu, udeležilo se bode tudi mnogo kmetov. Rusinski poslanci Bremtcki, Siec/y»ski in Ochrymovicz, izjavili so vodiem naroda, da se v vsakem slučaji podvržejo sklejiom taborskim. Rizen poslanca Kiczale so se že vsi drugi rusinski členi gališkegu deželnega zbora izrekli o svojem stališči v zbornici. VeČina je tega mnenja, da bi bilo neshodno odložiti takoj mandate ter tirati pasivno politik*). Večina rusinskih vodij dalo je poslancem samim na voljo in preudarek, kdaj da treba, storiti tako velevažen korak, kakor bi bil ostavek deželnega zbora; zato tudi na shodu ne bode na dnevnem redu vprašanje o pasivni politiki. Vitanje «lr*ave, Kneg crnogorski poslovil se je v četrtek v Peteihofu od carja in carevne ter se s hčerami podal skozi Varšavo domov. — Mej Albanci in turškimi vojaki se še vedno bijejo ljuti boji, kakor se poroča iz Skadra v dan 12. t. m. Trije turški bataljoni so popolnem uničeni. Albanci bili so se z golim mečem ter uplenili tri tope. Mozlim- ski in grški Albanci se hočejo združiti s katoliškimi. Črnogorci postavili so mej Kuči in reko Cjevno tri bataljone za mejno stražo. Opoz'cijonalni listi srbski poročajo o mini-sterskej krizi. Tri dni zapored vršile so se minister-ske konference; nastali so resni spori s podjetniki srbskih želemic, ki so počeli z nesporazumljenjem ulede srbske, nacijonalne banke. Finančni minister odšel je včeraj v Karlove vari, mej potom pa se bode mudil na Dunaji. — Zaradi Gamzigraške afere bilo je doslej 56 oseb dejanih v preiskovalni zapor. Kakor „Vidč!oa poroča, bil je glava in početnik tega ustanka pop Ivković. S carskim ukazom z dne 15 junija izraža se HIoskovMJtcmu mestnemu glavarju prof. Či čeri nu kot člrfnu komisijona za zgr.idbo I'.veliĆerjeve cerkve carsko priznanje. — „Novosti", kojih urednik je govoril s kitajskim poslanikom markizom Tseng, zanikujejo odločno, da bi bil k'tajski poslanik pri ruskem vnanjem uradu prosil posredovanja vTonkingškej zadevi. Takisto tudi Rusija ni ponujala se posredovati. Neresnična da so tudi poročila o kitajskem ultimatu, ker da to sploh ni diplomatičen običaj v Kini; po protestu se ondu takoj napove vojna. Poročilo francoskega podadmirala Pier-re-ja o bo mba rd o v a n j i Majunge na Madaga-skarji konstatuje, da je bilo mesto utrjeno s tremi forti po deset topov in z posadko 2000 mož. Ko se je vladi velelo, da naj mesto preda, odgovorila je zaničljivo; na to pa se je pričelo streljanje v dan IG. maja doiioludne. Forti so odgovarjali s streli, pa so kmalu umolknili. Trgovske naselbine 86 s streli neso oškodile. II »vasi umaknili so se v notranje kraje dežele. Majungo so Fraucozi posedli in močno utrdili, ter pobirajo zdaj oni carino. Zdravje vojske je zelo povoljno; tudi ni bil baje nobeden ranjen. — Minister vnanjih stvarij Challemel-Lacour je zbolel ter se bode podal v Vichy zdra-vt se. Nekateri domnevajo, da se ne bode več vrnil na ministerski fotelj. Domače stvari. — (Nova deželnozborska volitev.) Ker je go s p. Josip K u š a r, predsednik trgovinske in obrtne zbornice, odložil svoj maudat kot deželni poslanec, bode Jutri v trgovinskej in obrtnej zbornici nova volitev, za katero se kandiduje grof T h u r n. — (Gospod vitez Scbneid) biva do otvoritve deželnega zbora kraujskega pri svojej obitelji v Gorici. — („Naše Sloge") zadnja številka bila je zaplenjeni zarad: odprtega pisma na c. kr. namestniki Pretisa de Cagnodo. — (Toča.) V petek 15. t. m. proti 7 uri zvečer pobila je toča poljske pridelke Novomeškega okraja in sicer nekatere kraje katastralne občine: Čermošnjice pri Stopičah, ČeŠnjice, Gotnavas, Sv. Peter, Smolena vas, Težka voda, Vina vas in Ždinja vas. V vinogradih na Trški gori (občina Ždlnjdvas) je toča sem pa tje, naj bolj pa blizo cerkve pobila omenil zakrite ženske in njenega skrivnega ponočnega šetauja, bil je osupnen in postal je nemiren." „ „Ali ste gotovi, da ste prav videli ?"" vprašal me je s tihim glasom: „„Ali veste dobro, da ta ženska res zahaja v vilo V"" „nVidel sem jo prevečkrat, da bi se mogel motiti,"" odgovoril sem mu. „„Luč je vselej zginila na stezi, ki pelje v vilo; ali je šla prav notri, ne morem zatrditi, kajti tako daleč jo nesem zasledoval.*" „Pillone je ustal. Njegov obraz bil je bled kakor smrt, prsi so se mu krčevito vzdigovale in njegove oči so se strašno bliskale." „„Ona mora biti!"" šepetal je, škripal z zobmi in stiskal pesti. „„Kaj pač hoče od mene? Ali me že ni jedenkrat izdala? O moj Đ »g, ali jej smem zaupati 1UB „Nič več se ni zmenil zame, hodil je nemiren gori in doli po ozkem kamnitem brezdnu, kakor tiger v gajbi. Nazadnje ustavil se je pred menoj in rekel je skoraj proseč:" nnVi mi morate storiti jedao uslugo, potem vas pa ne bom ničesar več prosil. Vi ne veste, zakaj da se gre in morda ne boste nikoli izvedeli; a zame je več vredno, kakor moje življenje. Vi morate biti moj ogledub, jaz nemam nikogar druzega, kakor kobi vas ne b'l dobil danes, dobil bi vas jutri ali po-jutršnjem. Mojim ljudem je ukazano, prijeti vas, kjer vas dole, in tacega povelja jaz nikdar ne dam zaman.BU „Gleda! sem ga osupnen; ta čudni uvod meje vsega zmešal. A on je uprl svoje bistre oči v mene in rekel s počasnim glasom: „„Povejte mi samo, kaj ste stikali v mrtvej vili?"" „„Vi tedaj to veste!"" zaklical sem in skočil po konci." „„Le počakajte!"" rekel je zopet, in potegnil me k sebi. „„Vaš odgovor odvzel mi je teško breme 8 prsij. Vi ste tedaj tisti, ki ste našli skrivni uhod v galeriji v" " „„Da,B" odgovoril sem mu odkritosrčno, „„jaz sem.uu „„Per Bacco!"" rekel je, pazljivo me opazujoč. „„Vi ste zviti in srčni, tacega prijatelja si želi Pillone. A bila je sreča, da me neste našli doma. Ko bi jaz bil opazil v temi prihajati kakega tujca, ustrelil bi gu bil s samokresom."" „„Pa kako Bte vi prišli na to, da sem ravno jaz obiskal vilo?"" vprašal sem ga radoveden." „„Po različnih znamenjih,"" odgovoril je smeje se. Prvič vrata neso bila tako zaprta, kakor jih zapiram jaz, in to je v meni vzbudilo sumnjo. Pogledal sem okrog, in zagledal ne prav dvajset korakov od svete podobe sledi vašega stola, prav pri njej pa sledi vaših nog v vlažnej zemlji in nazadnje,"" pristavil jo Pillone in izvlekej nekaj v papir zavitega, rtnnazadnje našel sem to le ležati na pragu."" „Ilazvil je papir in pokazala se je okrogla stvar, katero sem precej spoznal; bila je glavica moje slikarske palice, ki sem jo bil odbil, ko sem mahal po krastačah okrog." „„Zdaj vidite,"" rekel je Pillone, „„da to ni bilo tako težko uganiti, kakor se je vam dozdevalo. Pa mi tudi ni bilo za vaše priznanje — kar me je mučilo, je vse kaj druzega in upam, da mi boste na to ravno tako pošteno odgovorili, kakor ste prvo. Povejte mi, kaj ste prav za prav iskali v zapuščene) vili, in kaj je napeljalo vas, siliti v kraj, ki se ga vsi bojo?"" „Povedal sem mu pošteno in natančno uzrok svojega ponočnega obiska. Izjavil Bem, da je vzbudilo v meni radovednost to, da je on tako skrivnostno brez sledu izginil, dopovedal sem mu odkritosrčno, kako sem našel skriven uhod, in kak utis napravila je name stara razpadla vila." „Poslušal me je mirno in pazljivo. A ko sem Močno se je usipala toča pri Podgradu (obč. Vina-vas) in v Smo'eni vasi. — (Vabilo.) V nedeljo 24 junija bode blagoslovljeni e zastave ..bralnega društvau v Gorjah. Vspored: 1. Ob poludesetih dopoludne slovesno blagoslovljene na trgu pred cerkvijo. Potem navežejo dekleta svoj trak na zastavo in fantje svojega. 2. Ob 10. uri slovesna sv. maša, pri katerej pojo društveni pevci. 3. Popoludne ob 3. uri bode pri Kocmu na Dolgem brdu tombola, petje in prosta zabava. K tej slovesnosti vabi ude in neude Odbor „ bral n* ga društva". — (Karntner Volksstimme) v svojej 23. štev. z dne 9. t. m. zelo hvali nove orgije (Kegel-ladeu-Sistem), katere je g. Ignacij Zupan iz Krope naredil za farno cerkev v GrabStajnu na Koroškem. Orgije imijo 9 registrov, stanejo 1000 gld. in so pri kolavd »ciji glede dela in glasu izredno dopale. — (Razpisana je Blužba) glavnega učitelja na c. kr. izobraževališči za učiteljice v Gorici za zemljepis, zgodovino, pedagogiko s nemškim, italijanskim in slovenskim učnim jezikom. Plača po zakonu z dne 19. marca 1872 št. 29. določena. Prošnje do 20 julija t. 1. na c kr. deželni šolski svet. — (V okraji Ptujskem) razpisane so učiteljske službe na Ptujski Gori, pri sv. Andraži, v Stoprcah, pri sv. Barbari v Halozah, pri sv. Janži na Dravskem polji, pri sv. Marku, v Cirkovcah in za okolico Ptuj. Vse III. ali IV. plačilnega razreda. Prošnje do 15 julija. oddati svoja prosta stanovanja in tudi ptujci. ki žele stanovanje dobiti, se oglase naj dalje do 3. julija t. 1., ker pozneje se ne bode oziralo na nobena oglašenja več. Tri dni pred pribodom Njih Veličanstva, to je 8. istega meseca se bodo stanovanja, katera se neso oddala, na razpolaganje vrnila. Cena tem stanovanjem je od 3 do 12 gld. za sobo in zi vsaki dan, ter se ima po naročilu v pisarnici mestnega magistrata naprej plačati. Po poštnih listnicah se bo p nem prejem prejetega zneska potrdil ter ob jednem stanovanje odkazalo. V Ljubljani, dne 17. junija 1883. Mestni odbor za stanovanje. Opomba: Prosimo vsa častita uredništva slovenskih časopisov, da blago vole* to izjavo v svojem cenjenem listu pouat sniti. Najnovejše vesti. Sunderland (pristanišče v angleškej grofiji Burkam) 16. junija. Po končanoj predstavi za otroke v Victoriahall nastala je pri izhodu strašna gnječa. Več otrok popadalo je na tla in množica sla je čez nje. Okolu 50 do 70 otrok je udušenili in zmeČkanih, 300 ranjenih Po novejših poročilih poginilo je IGO otrok. Iz Madrida se poroča, da je v okolici Xeres-a „crna roka" napravila po vinogradih velikov škode, poruvavši veliko vinskih trt. Škofom v Budjejcvicah imenovan je dr Karol Prucha. V Temešvaru bila je preteklo soboto po poludne močna toča. Deželni zbor hrvatski skliče se v drugej polovici meseca julija. Sklicevaje se na zadnjič objavljeni oklic za radi stanovanj ob GOOletnici naznanjamo slavnemu p. t. občinstvu, da naj stranke, ki hočejo takrat Narodno-gospodarske stvari. tako je uničevati jelčnega zavijača. kateri se je spet letos prikazal po Notranjskem. Spisal C■ kr. deželni gozdni nadzornik V. Goli. Jeleni savijač, k »tori je zadnji dve leti pustošil jelove gozde po Notranjskem, prikazal se je žal! mdukaj tudi letos in videti ga je v očitno veliki množini po gozdih graščine Haasbcrške in po gozdih občine Planinske, Cerkniške, Gorenji logaške, Dole-njelogaške in Postojinske. Po razglasdu c. kr. de žolne vlade s 17 aprila t. I. št (5034 uničuje se zadnjih 14 dnij — t. j. od zadetka objedne dobe — s prekajanjem tistih gozdnib delov, katerih se je lotil. Prekajanje se godi tako. da se na različnih, kolikor je moči jednakomerno razdeljenih mestih ob deževnih dnevih za>^6 zloženi kupi zelene boste in preperde štorovine i. dr. Vsled tega narejeni dim se po gozdu razširi in poleže ter duh po smodu pri studi gosenčicam živež. Posebno veliko delavnost v tem oziru kaže mzdarsko osobje kneza Hugona Windischgriitza pod vodstvom graščinskega direktorja gospoda Franca IteissinuUerja in nadlogarjo gospoda Antona Ilanuša, kateri politična oblastva in državne gozdne organe podpirajo v tem, da koristno poučujejo gozdne po 8estnike, kje se dobiva ta kvat Ijivec; da jih dalje poučujejo, kako škoduje gozdom, kako ga je primerno i uničevati, in kako je tedaj, kadar se gozd prekaja, • previdno paziti na požarno nevarnost. Gotovo je do zdaj, da se je jeleni zavijač pri- igle izgube svojo svežo rumeno-zeleno bar o in 'i postanejo v začetku blede, potem rudeče in naposled rujave, in da škoda, ki nastane iz tega, obstoji v tem, da se zmanjšuje rast jelovih dreves v obsegu in na vHino, in vsled tega tudi vrednost jelovih debel kot porabnega lesa. Nujna dolžnost j' i—i 1». zvečer 782*05mm. -f 16*0*0 hI. Is. jllH. K_ 17. junija 7. z j u t rii j 2. pop. 9. sveder 73.TO-1 mm. -f 10 !">"'! brozv. t.'i'j-.'IOmm. -f22 2'(,' hI. zah. 73252 mm. + 17-0° C 1 brez v. B. V AvMtriJi »ploh : obl. obl. obl. Mu krina v m m. •, i Srebrna renta .... ..... 7H kazal na 28770 hektarih (50000 oralih), m da se | jjUto renta......... 99 f)"/,, marčna renta......... 98 A krije narodne banka....... 887 je lotil vseh jelk brez razločka starosti, bodi si, da rasto same, ali pomešane z drugim lesom in po vseh stajaiiških razmerah. Ker je pred nekaterimi dnevi nastopilo suho in vetrovno vreme, neso se mogli vsi tisti gozdni deli, katerih se je lotil jelčni zavijač in tudi ne tako razsežno kakor v začetku presajati. A to prekajanje se bode spet pričelo takoj, kadar se vreme tako premeni, da se ne bode bati nobene polarno nevarnosti. V gozdarstvu nezvedenim ljudem se še posebej omenja, da je objedanje jelčnega zavijača lahko Bpoznatl po tem, da vršično popje in objede ne 8;50 mm. dežja. 0 40 ram. dežja. ' 16*00«* dež i a Zračni pritisk se je skoro povsod zdatno, toda ven-der tolikanj jednakomerno znižal, da je bil mali razloček mej maksimom In mlnimom nespremenjen. Temperatura jo za spoznanje pala, vender jo bila flo večinoma normalna; sicer jo bila pa z oziroui na razloček mej jutrom in polu-dnem precej ekstremna. Vetrovi sicer precej spremenljivi, so postali nekoliko močnejši; glede meri je prevladovat vzhod. Nebo je bilo zelo spiomenljivo, največkrat deloma jasno; vreme, zelo nezanesljivo, se jo po vet kiajih nagibalo k nevihtam. lD*u.aa.*aJ(Bilcei "borza. dne 18. junija. (Izvirno telogrnfično poročilo.) 'apirna renta..........7H gld. 5o 95 10 50 kr. 804 120 Kreditne akcije London . ..... .Srebro . . ....... Napol. . ......... 0, kr. cekini. ...... Nemške marke .... 4°/0 državno srečko iz 1. 1H54 250 gld Državne srečke iz 1. 18»>4. 100 „ 4ft/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......120 h **"/.......89 „ papirna renta 5*7,......8< 5°/, štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dunava reg. »ročko ft*/0 . . 100 gld. lit 9 5 58 120 107 99 75 05 51»/, »iS 50 <>5 45 55 30 50 vas, komur bi mogel to zaupati. Vi ste modri, zviti j pa naj bo kakor hoče, jaz se za to nič ne zmenim. in pogumni; vi ste pošteni in zanimate se zame, ne zapustite me v zadregi, a storite mi, kar vas prosim! Pojdite za to žensko, ko gre prvikrat v vinograd, in ne pustite je iz oči! Če pojde v vilo, pojdite za njo, pa previdno, da vas ne zapazi. Skusite izvedeti, kaj dela ona tam ponoči, in sporočite mi potem v pismu, katero oddajte možu na trgu, ki bo imel zakrivljeno pavovo pero za klobukom. Povejte mi, ali imate pogum in voljo izvršiti moj nalog „Premišljeval sem nekaj časa; a bil je videti tako nemiren in otožen, da Bem mu moral obljubiti, da poskusim. Objel me je in mi rekel: „„Mrači se že, hitite nazaj! Pojdite po tej le skvažni in pridete naravnost v Sorrent. V treh dneh upam kaj zvedeti od vas; če ne, boste pa vi slišali o Pillonu pred nego si mislite.uu nStisnil mi je roko, in jaz sem šel dalje po kamnitej stezi, ves čas premišljujoč, kaj da je hote reči s poslednjimi grozečimi besedami. Kar se je začelo valiti kamenje za menoj, zaslišal sem korake, in kmalu stal je Pillone zraven mene." nnŠe jedno besedo, predno se ločiva!"" rekel je z glasom, ki je kazal silno razburjenje. „„Vam se bo morda zdelo, da sem otročji in babjeveren; Vzemite to,"" nadaljeval je, in snel z vratu srebrno verižico, na katerej je visel srebrn medaljon.0 „ „To je spomin na mojo mater, jedino, kar še imam od nje. Nosite ga zini raj na vaših prsih, in vaiujte ga dobro; kajti ta svetinja je meni vedno prinašala srečo, in me mnogokrat otela v nevarnosti. Zdaj jo pa vi potrebujete.uu „Hotel mi jo je obesiti okrog vratu. Jaz sem mu pa zadržal roko in mu rekel: „„Ali mislite, da bi vas jaz zamogel oropati poslednjega spomina na vašo mater, katero ste tako ljubili;v In če vas varuje nesreč in vain prinaša blagoslov, obdržite jo za se; vam utegne še prav priti.uo „„Je že vse zgovorjeno,"" rekel je in čudno me pogledal. „„Vi še ne veste, kaj vas čaka, in v kakšne nevarnosti lahko zabredete. Sicer se pa ne vidiva poslednji pot; ko se drugikrat vidiva, morete mi jo dati nazaj. Varovala vas bo hudega; ko bi se kdo mojih ljudij vas dotaknil, treba jo je vam le pokazati, pa bo vam storil, kar mu boste veleli. Se jedno beaedo: Jaz želim pred vsem, da zveste, kdo je ta ženska in kaj da dela; vedel bi pa tudi rad, kam sicer zahaja in s kom občuje; opazujte jo, pa ne da bi ona kaj slutila. Morda je moja sovražnica, morda pa prijateljico — jaz še sam ne vem kaj. Ko bi vas slučajno opaziln, pokažite jej to svetinjo in recite jej, da Pillone zna ljubiti, pa tudi maščevati se. Z Bogom! /daj je moja osoda v vaših rokah!"" „Hitro se je obrnil in zginil po bližnjej skal-natej stezi. Jaz sem šel dal|e po kamnitej skvažni in kmalu sem zagledal luči v Sorrentu." „ Kmalu potem bil sem doma pri svojem vrlem Nikolu, ki me je že težko pričakoval. Zaupljivo mi je povedal, da Pillone gotovo namerava kako hudobijo, kajti čital je po časopisih, da je razpisanih deset cekinov na njegovo glavo. Potem mi jo pa svetil v mojo prijazno sobo, in ko je nataknil tri-ročnati svečnik in ob jednem potožil čez slabe čase in brezverstvo, je pa odšel." „Ko sem ostal sam, izvlekel sem Pillonovo darilo in ga natačno ogledal. Bila je stara frankov-ska, polzbrušena svetinja s srebrno verižico. Na jednej strani bil je Kristus na križi mej dvema razbojnikoma in spodaj stale so besede: BSe danes boš z menoj v raji." Na drugej strani bil jo polobdrgnen venec in na sredi z nožem urezani besedi: „Pillone rexu — obdani s tremi križi — ni bilo lahko uganiti, kaj je miBlil s tem.M (Daljo pri h.) Zemlj. obe. avstr. V/%°/0 zlati zast. listi . 118 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 102 Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 Kreditne srečke......100 gld. 170 Rudolfove srečke.....10 „ 19 Akcije anglo avstr. banke . . 120 „ 110 Trammway-društ. vel j. 170 gld. a. v. . 218 20 90 50 30 Poslano. Opozarja se na denaioji inserat gospoda Filipi« Froiiini-u. Zahvala. Podpisana rodbina izreka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srčno zalivalo za blago sočutje in obilno udeležbo sprevoda nepoz ihljivo nam drage posebno pa si. Sisenakej Čitalnici in njenemu pevskemu zboru za premili in ginljivi nagrobniei, vsem dariteljem krasnih vencev ter nam bosta v tolažbo in zadostilo občna ljubav in spoštovanje, katero je ranjea uživala v polnej meri. (409) Rodbina Košenina. Glasovir, 5 oktav, se takoj produ za 20 Kiti. pri 9,zlalej zu- poni" (Schnalle) v II. nadstropji V Ljubljani. (413) Št. 777 1 P ta« gla (399 - 3) V smislu §. 6G proV. občinskega reda ?a Ljub-liano se naznanja, da so računski zaključki mestne blagajnice in oni vseh zakladov, h kat-rimi upravlja mesto, za 1882. leto Od 1». do »O. Junija 1*83 v magistratnem ek« ped i tu razpoloženi za jasno pre gledovanje in da hihko vsak svoje dotične opazke v zapisnik sprejtti da. Mestni magistrat v Ljiljani, dne 7. junija 1883 Župan: (Irasselli. Vila v najem. Popolnem prenovljena in okusno ozaljšana, nekdaj Pauer jeva vila v Podutika nad Zgornjo Mmko, s 7 sobami, lepim vrtom in parkom odda se v najem za poletje pod ugodnimi pogoji. Natančneje las e ae pri lastniku L»ri>iicu Vodnik-u, kamnoseku v Ljubljani, Kolod\orsko ulice. (410—1) Učenec ali praktikant z dobrimi spričevali, ki jo 14. loto že dovršil, vzprejme se takoj v prodajslnlćo .loaipa Errath-a v ItlokronogD na Dolenjskem. (412—1) Marijinceljske kapijice za želodec, nejuese/no izvrstno zdravilo lezni v želodci zopei yso bo- Bt 8470. Razglas. (400—8) Od mestnega zbora Ljubljanski gn ustanovljeni štipendij letnih 250 gld. za obiskovanje obrtne šole v Gradti se v podeljenje vnovič razpisuje. Pravico do trga Stipendija imiijo učenci, ki so tukajšnjo obrtno pripravnico z dobrim uspehom dovršili tudi če so samo slovenskega jezika rmožni, in morejo 2l/a leta uživati Štipendij. ProAnje, katerim je priložiti kritni list, domovnico in šolska spričevala, uložč naj se ali pri vod stvu tukajšnje obitne pripravnice ali pa pri mestnem magistratu do julija I. I. Mestni magistrat v LjiiMjani, dne 0. junija 1883. Župan : G r n sse 11 i. in nepresežno Koper ncslast do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-njo. kislo podiranje, Ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja £ pesek in pšeno in slez, KOper zlatenioo, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz Kelndca), zoper krč v že-lodol, preobloženje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo. (i lo vna Zlilogti: Lekar C. IIrudy, Kremsior, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane zt&~ as ttwm 2P:ra,-ve inia s cx:m o: V L j ubijan i: lekarna Gabriel 1'iccoli, na dunajske j cesti; lokama Josip S v r> bo da. na Prelil ■novem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. liizzoli; lekarna Josip Đergmann. V Postojni: Anton Le ban. V O o-rici: lekarna A. de (»ironcoli V Ajdovščini: lekarna M i e. b a e 1 (J II gl i e I ni o. V Celji: lekar J. K 11 pfora 0 b m i e d. V K r H n j: U'kiir D r a g. Na v n i k. V K a ni n i k u : lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A,, Roblek. V Sežani: lekar Ph. KI ti eh el. V Orno m I j i : b kar I v s n R laže k. V škofje j Loki: lekar Karol Fabiani. arflT Svarite v f Ker se v ziiduicm času miA Izdelek po.sneudje in ponareja, zato prosimo, nuj se kupuje samo v sgtirhj navedenih zalogah ln pavi naj BO osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kaplji« e /,a želodec morajo Imeti v sklcnico vtisnene besede: Echte Muria/.eller Magcntropfen — 15rady & 1 »ostal — Apotbeker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske, matere božje, mora biti poleg ta podobo utisueno sod-nijsko spravljeno viuratveno aimmenj« (n zavoj mora biti zapečaten z našim vnrNtveutui znamenjem. Izdelki podobnega ali Istega imena, ki nč-iiijijo teh znakio- istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni ln prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodu jski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—98 1 ♦♦^♦♦JVlo ♦ mS * < E .:<■♦ !5E -J3SR ♦ o *33«*» ♦ E s senzačnimi uspelii! NTepresežno sredstvo proti slabemu teku, navalu krvi, napenjanj u, n. a, d. *a. io. I, protinu, hvpokondriji, kataru,' koliki, ffluvobolju, želodčnemu krču, neivoziteli. Sauveur fle lam «%\5jytRit? Em. grofa Lichtenberga ^ tovarna likerjev v Nmariji ma Kranjskem). 1 steklenica koncentrirano 1 gld. 'Jil kr. za tiia/.o; 1 ^teklcii'ca likerja 65 kr. /a p'ji'čo. Vsakej ste kleinci je prih ženo vodilo za rib'. NTepresežno sredstvo proti koleri, rheumatizmu, omotici, b o d 1 j a j u , in i dvitdii, vodenici, zobobolju, migreni, prsnemu krču, bolemim na jelrah. (859 t 1 ♦ I Le jedenkrat podaje se tako ugodna prilika, da si za polovico prave cene omisli vsakdo izvrstno uro. DUNAJ. jI Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadele so tudi Švico; vsled teb razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo svojih tir, Te tako /.vane Uualiing-tonske >.e|»n«> ure so najboljše ure vsega sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljoširane ter so amerikanskoga sist ma. Vse ure so natanko renasirane ter garantu jemo sit vsako uro pel let. V dokns gotovega Jamstva in »troge ho-lUluoNii. prevzemamo tt tem dolinosjl Javno« da vhkUo nepris)!oječo uro nazaj vzamemo in it drugo zamenjamo. 1000 komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kristalnim okro-vom, izredno natančno regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj le gl. 1O.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočib na 15 rubiuib, z eniaili-rauimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploščnatim steklom, natančno na aekuude repatrirano; preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1.000 komadov ur na valje (cylindor-u.hr) v tfiljo-širanih okrovih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočib na 8 rubinih, lino re-pusiranc, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, preje g). 15, zdaj le gl. 5.60. 1O0O komadov ur na sidro (anker-ubr) od pravega laiotnega »rebra, o1. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1C00 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem emall ok\ Iru in z lulom, repasirane*, pr je komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75. 6oO komadov ur z ropotcem, lino regulovane, dajo so rabiti tudi na pisalnej mizi, preie gl. 12, zdaj le gl. 4.60. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (352—2) Uhren-Ausverkauf der Ulirenfabrik Fromm, Wieu, Obore Donaiislnisse 107. SjBJKgHB2BMBB3S8BBl T Po reoeptU francoskega zlravnUa. »isto nulkođQivo, Vusiije Upi rabljeno uteši ■i takoj vsako bolečino. Za nenadne napole bolesni) bi imelo biti pri:okali vsakej I družini, posebno ker se vzdrži leta in leti. Mnogo Spričeval na puspolaganje. X /al«::a pri Viljemu .llajr-u, lekarnarju v Ljubljani; llauiubaeli-u, lekar- narji \ Celil. x Rastline in cvetice vsake vrste, kakor coni f ere, cedre. erji. ineri|e. tliuja. tliu iopMiH, nijrle, »K«ve, begonlje, liorleii/ife. oleander, |ielaKoui|e, InliHije itd. itd , povodom prodstojefiih slavnosUJ posebno prikladne ia l/datelj in odgovorni urednik Makao Armič. oracije prodajajo se nenavadno ceno v vrtnariji C. Schmidt-a, hh HurloiNkriu predineMt|l. (4H—1) i^XXXXXXXXXXXXX>X^XXX>