TO XXXVIII, TOMO KRIŽNAR Borec za človekove pravice Skušam povedati, zakaj je pomembno pomagati ljudem v Darfurju. Skušam predstaviti filozofijo, zakaj jim ne smemo pokazati hrbta. Hočem opozoriti na terorizem, ki se godi v tem delu sveta, ki je bil zanemarjen, dokler se ni pokazala naša ranljivost. V Sudanu je bila ustanovljena Al Kaida. Osama bin Laden je bil v Sudanu do leta 1996. Osebno sem srečal precej članov Al Kaide še pred 11. septembrom 2001. knji*«ca cfi tf nu^ejski trg i , LJt 3000 CELJE SN00032 13. OKTOBER 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 41 i-^ j KURILNO OLJE EL EURODIESEL OMOTNICA. Cž »450126 MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica Sto let od razvitja prvega gasilskega prapora v Mozirju Informacije in naročila pr (\Y/ I D ]{ S d ji k \| E2* . TV/ V- •*' tà \ r. \ 9 fr Afe v -jm . i M ' V >- m m P , 'A LW ì K 4 i i H Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 E-mail: habit.nepremicnine@siol.net V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: K sestavljanje pogodb in svetovanje; ü vpisi v zemljiško knjigo; IB cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; m oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; IB brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; e provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! Vraže in novice V petek, trinajstega, meseca vinotoka pošiljamo tednik Savinjske novice v vsa zgornjesavinjska gospodinjstva. Razloga za to sta dva: prvič - pred vrati so lokalne volitve, zato je prav, da ste čim bolje seznanjeni s kandidati za županske in svetniške funkcije, in drugič - vse, ki Savinjskih novic ne spremljate redno, želimo spomniti, da naš časopis vsak petek prinaša zanimive novice iz ožje in širše okolice, s katerimi je koristno biti seznanjen. Ne glede na to, ali ste vraževerni ali ne, boste v tokratni aktualni temi na strani 4 gotovo z zanimanjem prebrali prispevek Tatiane Golob. Novinar Edi Mavrič - Savinjčan je med drugim obiskal prizorišče uničujočega požara v Bočni, kjer bi kmalu na tragičen način ugasnilo človeško življenje. Tragičen je bil tudi dogodek, ki se je zgodil pred letom dni v gozdu blizu Gornjega Grada, kjer je pod lovsko kroglo omahnil Marko Podkrižnik. Savinjčan se je udeležil svečanosti na kraju dogodka, kjer so v spomin na priljubljenega gozdarja in lovca postavili križ. Seveda pa poročamo tudi o bolj vedrih dogodkih, kot je bil na primer izbor letošnjega fanta podeželja, na katerem smo imeli tudi Zgornjesavinjčani svojega aduta. Kot poroča Franjo Atelšek, mu je do absolutne zmage manjkalo le nekaj glasov, toda tudi naslov drugega spremljevalca je bil za mladega študenta prava iz Vologa izjemen uspeh, ki ga je radostno delil s svojimi navijači. In na takšen način se vrti življenje iz tedna v teden. Vrstijo se srečni in manj srečni, veseli in manj veseli dogodki. Vsaj tako jih imenujemo, sicer pa nas največji misleci sodobnega časa učijo, da je vse odvisno od tega, kako dogodke sprejemamo in jih pojmujemo v lastni glavi. Lahko že iz preveč zapečenega zrezka v restavraciji ali prepočasne postrežbe v trgovini naredimo sceno, ki nam bo pokvarila ves preostanek dneva, lahko pa vsak dogodek v življenju skušamo sprejeti na razumen način in se iz njega tudi kaj naučiti. Če torej želite biti v toku informacij, berite Savinjske novice! Za vse, ki še niste naročeni nanje, smo pripravili posebno predvolilno ponudbo. Poglejte na stran 42! IZ VSEBINE: Aktualno: Danes je petek trinajstega!.......4 Gornji Grad: Sosedje in mejaši proti avtokampu.5 Bočna: Dramatična bitka z rdečim petelinom Intervju: Pogovor s Tomom Križnarjem Lenartov sejem: "Vagovanje" in merjenje je bilo pošteno.... 12 Creta: Ohranjanje izročila partizanskega boja 12 Lokalne volitve 2006: Četrte demokratične lokalne volitve.20 Laze pri Kokarjah: Gasilci PGD Rečica najboljši v vseh vajah..............36 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 41,13. oktober 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. VRAŽEVERJE V ŠTEVILKAH Danes je petek trinajstega! Ste triskaidekafobik? Kot lahko preberemo v številnih knjigah, mi smo za vas pobrskali po knjigah avtorjev Rada Radeščeka in Damjana J. Ovsca, magija številk spremlja svet že skoraj od njegovega nastanka. Števila imajo že od najstare-jših časov simbolične pomene in slabe ali dobre lastnosti. In, kot po celem svetu, je tudi v vsej Sloveniji vraževerje močno povezano z določenimi števili ter nadgrajeno z urami, datumi in dnevi v tednu. Zanimivo je in tudi dobrodošlo, da v slovenskem izročilu določen dan ni nikoli povsem slab ali povsem dober. Tako ima tudi petek svoje dobre lastnosti, ki so večinoma povezane s striženjem nohtov. Pravzaprav je priporočljivo, če nohte na ta dan strižemo, saj bomo imeli posledično dobre in močne zobe. Kar je pri današnjih cenah zobozdravniških uslug še kako dobrodošlo. Povsem druga pesem pa je, kadar je petek trinajstega. Petek je v vraževerju najnes-rečnejši dan v tednu, trinajstica njegovo negativno moč le še okrepi. Kar se tiče našega preteklega in današnjega vraževerja v povezavi s petkom trinajstim, je veliko prispevalo tudi krščanstvo. Jezus je umrl na petek, umrije zaradi izdaje trinajstega apostola, Juda Iškarijota. Število trinajst v krščanstvu zato simbolizira izdajo. Po še starejših verovanjih naj bi število trinajst povezovalo naravni in nadnaravni svet. Trinajstica simbolizira strah, da bi človek ne zašel s svoje duhovne poti, pravtako simbolizira težavnost duhovnega razvoja. Okoli števila trinajst se torej spleta precej skrivnostna simbolika, povezava v svet, ki je zunaj našega otipljivega zaznavanja. Večina ljudi danes te simbolike ne pozna več, trinajstica je postala del tradicije, ki s prvinskim strahom nima več veliko skupnega. Postala je celo del marketinških potez. Tako poskušajo z njo zbujati zanimanje hoteli, ki »nimajo« trinajstega nadstropja, saj ga enostavno preskočijo in nadaljujejo s štirinajstim, da sob s številko trinajst sploh ne omenjamo. Trinajstica ni zaželena kot hišna številka, marsikdo seje brani tudi na avtomobilski tablici. Ste vedeli, da tudi pri formuli 1 ni avtomobila s to številko? Verjetno vam tudi ni znana beseda triskaidekafobik. Toje človek, ki ga je pretirano strah številke trinajst. Ste mogoče med njimi? Tatiana Golob Tokratna številka Savinjskih novic je izšla za marsikoga na precej neugoden datum, v petek trinajstega. Torej na datum, ki se ga marsikdo zaradi vraževerja še vedno izogiba, saj imata tako dan petek kot številka trinajst v slovenskem in tudi svetovnem izročilu precej nesrečen pomen. Gre le za vraževerje ali pa se v petku in trinajstici le skriva nekaj globljega, magičnega? No, kakorkoli že, petek trinajsti naj bi bil slab. Izbira pa je vaša. Danes lahko ostanete v postelji, seveda z našim tednikom v roki, in upate na najboljše ali pa... se prepustite usodi. Nesreča nikoli ne počiva, saj ni vraževerna Naša anketa Vraževerje naše vsakdanje Datum izida tokratne številke Savinjskih novic je za nekatere pomenljiv, med tem ko druge nič ne gane. Petek trinajsti nekomu nosi s sabo pomen nesreče, zle slutnje in opozorilo, da je potrebno biti na ta dan še posebej previden, drugemu pa je to dan kot vsak drugi. Zanimalo nas je, koliko ljudem pomeni ta simbolika, koliko so pozorni na znake, ki jo obeležujejo? Koliko smo pravzaprav vraževerni? Ali se zdrznemo ob črni mački? Ali se primemo za gumb, ko vidimo dimnikarja? Odgovore na ta vprašanja smo malo za res, malo za hec dobili v tokratni anketi. Dominik Rozenstein, Rečica ob Savinji Petektrinajsti se mi zdi kotvsak drugi petek. Nisem vraževeren, niti se ne spomnim datuma na takšen dan. Sem racionalen človek in ne verjamem v razne stvari, ki bi naj prinašale srečo ali nesrečo. Jože Brglez, Ljubno ob Savinji >-—*------8*—Nisem vraževeren človek in ne verjamem v to. Tudi ne poznam nobenega primera, da bi se kaj hudega zgodilo na ta dan. Tudi črna mačka mi je že večkrat prečkala pot, pa se mi zaradi nje še ni zgodilo kaj hudega. Tudi kakšne stvari, ki bi mi prinašala srečo, nimam. Stojim z nogami trdno na tleh. Margareta Atelšek, Ljubno ob Savinji Sama imam petek trinajstega v mislih zapisan kot srečen dan. Ko sem bila v službi, je bila plača, če je trinajsti bil ravno v petek, že takrat in ne šele petnajstega oziroma kasneje. Včasih je lahko tisto, za kar najprej pričakujemo, da bo slabo, dejansko zelo dobro in ni malo ljudi, ki verjamejo, daje to srečen dan. Vse je simbolično. Dokler sem študirala, sem na vsak izpit šla z novim kemičnim svinčnikom. Drugače pa vsak pomemben dogodek, dober ali slab, obeležim tako, da nesem svečo na grob mame. Morija Robnik, Luče Ko vidim črno mačko, pomislim na vraževernost, vendar ne verjamem v to, niti v petek trinajsti ne. Sicer sama nimam kakšne posebne stvari, za katero bi verjela, da mi prinaša srečo, imam pa to navado, da se, kadar gredo kam, vedno pokrižam. Toje zame neka pozitivna gesta, za katero verjamem, da je dobra. Tinka Savodnik, Mozirje Črnih mačk se ne bojim, ker sem jih tudi sama imela doma. Verjamem pa, da dimnikar prinese srečo in priznam, da se, ko ga vidim, primem za gumb. V petektrinajsti ne verjamem, dan kotvsak drugi. Cvetka Marjanovič, Mozirje S tem petkom trinajstim še nisem imela slabih izkušenj, enostavno gre mimo mene. Nisem vraževerna, niti nimam kakšnih posebnih stvari, ki bi mi prinašale srečo. Verjamem pa, da se včasih da kaj razbrati iz sanj. Pri meni motna voda vedno, napoveduje, da bo nekdo zbolel. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Cii Iz občin, Gospodarstvo GORNJI GRAD Sosedje in mejaši proti avtokampu Na javni predstavitvi turistično rekreacijskega območja Prekštan, ki jo je sklical župan Toni Rifelj, je postalo jasno, da je bil narejen račun brez krčmarja, saj so lastniki (z izjemo enega, ki ne živi na tem območju) in mejaši odločno zavrnili možnost izgradnje avtokampa na približno 2,5 hektarja veliki površini na območju Prekštana. Za odkup zemljišča so zainteresirani nizozemski investitorji, ki v Gornjem Gradu želijo zgraditi kamp, ki naj bi privabljal goste tako v poletni kot zimski sezoni. Po županovih zagotovilih naj bi bilo v avtokampu prostora za 190 stojišč, poleg tega naj bi Smreka postavila 24 hišic, občina pa naj bi zagotovila možnost priključitve na komunalno infrastrukturo. Ob tem župan računa na precejšen prihodek iz davka na premoženje in turistične takse, poleg tega naj bi v avtokampu dobilo zaposlitev nekaj ljudi. CITYCENTER CELJE Kot omenjeno, se lastniki zemljišč in mejaši s takšno razvojno naravnanostjo gornjegrajskega župana ne strinjajo. Pri tem je zanimivo, da jih podpira večina sokrajanov. Med glavnimi argumenti proti, ki so jih navedli razpravljavci,je na prvem mestu očitek, da se praktično najbolj plodna zemlja prodaja tujcem, kar naj bi zmanjšalo kvaliteto življen- ja ne samo neposredno prizadetim, ampak celotnemu kraju. Poleg tega naj bi se na občini začeli pogovarjati s tujci brez pred- hodnega razgovora z domačini, saj gre po mnenju prisotnih za tako velik projekt, da bi morali na strokovni podlagi krajinskih arhitektov o vplivih na okolje o njem odločati vsi Gornjegrajci. Po precej burni razpravi, v kateri ni manjkalo očitkov na račun občinske politike, je prevladalo stališče, da za Gornji Grad takšne razvojne perspektive niso dobrodošle. Ker je potrebno do sredine prihodnjega leta izdelati strategijo prostorskega reda, je župana Riflja zanimalo, v kakšno smer naj naravnajo razvoj, da ne bo prihajalo do nesoglasij in nasprotovanj. S tem je zopet sprožil plaz očitkov, da krajanov vsa leta nihče ni nič vprašal, sedaj pa se od ljudi pričakujejo rešitve. Kakorkoli že, očitno je, da bo potrebno v razvojne perspektive gornjegrajske občine bolj kot doslej vključevati najširši krog ljudi, čeprav smo slišali tudi očitek osamljenega razpravljavca, da ga skrbi miselnost ljudi, ki po njegovem ni razvojno naravnana. S tem, ko smo šli v Evropsko unijo, naj bi bilo samoumevno, da bodo tudi tujci prihajali k nam. Savinjčan Gornjegrajci odločno nasprotujejo načrtovani kupčiji z nizozemskimi investitorji (foto: EMS) 15 let Spora Slovenije Prejšnji četrtek so v Citycentru v Celju slavnostno obeležili 15. obletnico vstopa Spara na slovenski trg. Vrhunec prireditve, ki jo vodila Mojca Mavec, je predstavljala donac- ija Spara Slovenije Onkološkemu inštitutu Ljubljana v vrednosti 15 milijonov tolarjev. Ček je iz rok finančnega direktorja Spara Slovenije Jureta Petkovš- SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali se boste udeležili lokalnih volitev? 85 odstotkov anketirancev se bo udeležilo tokratnih lokalnih volitev, 15 odstotkov pa jih bo ostalo na volilno nedeljo doma. Ne 15% 85% Ljudje v neugodnih situacijah kaj hitro pomislimo, da zanje nismo odgovorni, ampak nam je v usodo posegla višja sila. Ali menite, da vas spoštovanje vraž obvaruje pred nesrečo? je vprašanje, ki vam ga zastavljamo v tokratni anketi. Vaš odgovor nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo do vključno torka, 17. oktobra 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. ka prevzel generalni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Zvonimir Rudolf, ki je ob tem dejal: Milijonski igri, kije doživela izjemen odziv, saj so do 24. septembra prodali vseh 200 tisoč srečk. Na pr- Direktor Spara Slovenija Jure Petkovšek je predal ček generalnemu direktorju Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Zvonimirju Rudolfu (foto: ProPiar) »Donacija je za onkološke bolnike izjemno pomembna, saj bo z zbranim denarjem mogoče kupiti od deset do dvajset infuzijskih črpalk. Te so sicer drage, ampak danes predstavljajo edino tehnološko možnost za uspešno zdravljenje bolnikov in natančno doziranje zdravil.« Donacijo so v Šparu Slovenija zbrali s pomočjo prodaje srečk v ireditvi v Celju so med vsemi kupci srečk izžrebali 91 dobitnikov nagrad, med njimi tudi srečneža, ki se je domov odpeljal z osebnim avtomobilom VW passat. V zabavnem programu so nastopile pevke Alenka Godec, Nuša Derenda in Anja Rupel ter mladinski pevski zbor I. Osnovne šole Žalec. Franci Kotnik IVAN PURNAT SE POTEGUJE ŠE ZA ČETRTI ŽUPANSKI MANDAT V ospredju nova delovna mesta in razvoj infrastrukture Dosedanji župan občine Nazarje Ivan Purnat se je po temeljitem razmisleku odločil, da bo še četrtič kandidiral za omenjeno funkcijo. Kot je povedal na novinarski konferenci v hotelu Natura, se je za kandidaturo odločil, ker želi v prihodnjem mandatu dokončati nekatere že zastavljene projekte, ki bodo ključno vplivali na nadaljnji razvoj občine Nazarje. V minulih treh mandatih je Pur-natu skupaj s sodelavci uspelo »postaviti občino na noge«, posodobiti cestno infrastrukturo, zgraditi popolno osnovno in glasbeno šolo ter športno dvorano, zagotoviti kakovostno oskrbo s pitno vodo, razširiti kanalizacijsko in toplovodno omrežje, poleg tega pa z načrtnim pristopom Nazarje spremeniti iz izrazito industrijskega v obiskovalcem in prebivalcem prijaznejši kraj. V ta namen so bili urejeni muzej gozdarstva in lesarstva, samostanska knjižnica, likovna galerija, center za samostojno učenje in športna centra na Lazah in v Račneku. Med glavnimi projekti za naslednje mandatno obdobje Purnat na prvem mestu omenja ureditev poslovne cone Prihova, za katero so zemljišča že odkupljena in ki naj bi prinesla nova delovna mesta. Možnost aktivnih zaposlitev Purnat vidi tudi na turističnih kmetijah in v Ivan Purnat želi dokončati nekatere že zastavljene razvojne projekte (foto: Ciril M. Sem) izdelovanju spominkov. Na področju infrastrukture napoveduje nadaljnjo posodobitev občinskih in državnih cest, izgradnjo prizidka zdravstvenega doma za potrebe reševalne postaje in lekarne, ureditev parkirnih prostorov pri zdravstvenem domu, gradnjo športnih igrišč pri nazorski osnovni šoli in dokončanje športnega centra Laze, poleg tega pa ima za cilj tudi zagotovitev pogojev za individualno gradnjo v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti, obnovo samostanskih stopnic, ustanovitev lesarskega razvojnega centra in začetek srednješolskega izobraževanja v Nazarjah. Franci Kotnik STANKO PRISLAN, KANDIDAT ZA ŽUPANA OBČINE LJUBNO »Čas je za spremembe in nove ideje« Kandidat Nove Slovenije (NSi) za župana občine Ljubno Stanko Prislan je Ljubencem svoj program zaradi močnega naliva predstavil kar s strankinega avtobusa, s katerim so po zgornjesavinjskih občinah agitirali za svoje kandidate. V kolikor mu bodo volivci zaupali mandat župana, se bo Prislan zavzemal za poštenost in enak odnos do vseh ljudi, za kandidaturo pa se je odločil, ker je prepričan, da je tudi v občini Ljubno napočil čas za spremembe, nove ideje in cilje. Po njegovem je potrebno več narediti za oživljanje delovnih mest ter razvoj kmetijstva in turizma. »Kmetijstvo je zelo kompleksna in problematična panoga, zato se bom zavzemal, da bo občina nudila kmetom večjo pomoč pri nakupu kmetijske mehanizacije, tako rabljene kot nove. Odpraviti bo potrebno probleme pri plačilu prevoza mleka in še bi lahko našteval. Občina mora postati servis gospodarstva, omogočiti je treba razvoj malih podjetij in biti inkubator za novo nastala podjetja. Zaživeti morajo nove inovacijske ideje,« meni Prislan, ki se bo zavzemal za evropsko naravnanost in enakomerno razdelitev denarja v občini Ljubno. Med bistvene postavke Pris-lanovega videnja prihodnjega razvoja občine Ljubno sodi tudi asfaltiranje občinskih cest, vknjižba v kataster in ureditev lastniških razmerij. Kot izziv vidi ustvarjanje pogo- Stanko Prislan zagovarja pošteno in pregledno delo (foto: EMS) jev za gradnjo malih hidroelektrarn. Preko najboljših agencij namerava poskrbeti za boljšo promocijo občine v svetu in z novimi idejami privabiti čim večje število ljudi. Stanko Prislan verjame, da mu bo uspelo, tudi zato, ker je potrebno javnost dela občinskega sveta in preprečiti prekomerno zadol- celotne občinske uprave, ževanje občine in poskrbeti za Savinjčan NSI, ODBOR MOZIRJE Z avtobusom tudi v Mozirju V Mozirje je 4, oktobra pripeljal se jih drži njihova stranka, avtobus, ki ga stranka Nova Slov- Stranka bo v Mozirju zastopana enija uporablja v reklamne na- s svetniško listo, katere člani si mene. Okoli njega so se zbrali člani bodo prizadevali za vstop v občin-in simpatizerji stranke, ki so želeli s ski svet občine Mozirje. Na listi so to gesto opozoriti na bližajoče se gospodarstveniki, predstavniki lokalne volitve. družbenega življenja in študentje, Med mimoidoče so delili reklam- zato stavijo na pestrost, ki bo lahko ni material, spregovorili par stavk- pritegnila širok krog volivcev. o v o poti avtobusa in smernicah, ki Benjamin Kanjir Okoli avtobusa Nove Slovenije so se zbrali člani in simpatizerji stranke (foto: Benjamin Kanjir) V NOČNEM POŽARU SO NERODNOVI IZ BOČNE SKORAJ PO ČUDEŽU PREŽIVELI Dramatična bitka z rdečim petelinom V soboto neka] po enajsti uri zvečer je v kuhinji pri Nerodnovih v Bočni izbruhnil požar, ki se je tako hitro razširil po hiši, da so domači samo po zaslugi srečnega naključja in izredno hitri pomoči gasilcev ter sosedov ušli uničujočim plamenom. V tišini nočnega miru so mimo spali zakonca Ana in Franc Krznar, v sobi na drugi strani hiše je počivala njuna vnukinja Valentina. Valentinina starša Majda in Jože Cigale sta spala na mansardi in nihče ni slutil, da bodo ognjeni zublji v nekaj minutah krepko posegli v njihovo življenje. Majda Cigale in njen oče Franc Krznar se v imenu družine zahvaljujeta vsem, ki so jim priskočili na pomoč (foto: EMS) Mama Ana je prva zavohala dim. Zbudila je moža Franca, kije odhitel vkuhinjo, kjer seje neuspešno trudil pogasiti ognjene zublje. Medtem ko se je boril z ognjem in gostim dimom, je v spalnici žena obležala nezavestna. V nevarnosti je bila tudi Val- Gregor Marovt sta jo zaradi gostega dima komaj našla za posteljo, preden sta jo skozi okno predala reševalcem, ki so prišli izredno hitro. Pri tem sta tudi sama dobila lažje telesne poškodbe. V torek popoldne je bila Majda najbolj zaskrbljena zaradi mame, ki seje tako hudo zastrupila, da sojo morali zdravniki umetno uspavati. Hišo bodo že obnovili, samo da bi bilo z mamo vse v redu, je zaskrbljena Majda in hkrati pozitivno presenečena: »Neverjetno, v nedeljo, ko so kriminalisti opravili svoje delo, so se organizirali gasilci in vaščani ter začeli pospravljati. Vsi so izredno požrtvovalni!« Z možem Jožetom ne moreta dovolj prehvaliti gasilcev in vseh krajanov Bočne, ki so kot eden priskočili na pomoč. Ustanovili so tudi odbor, strošek gradbenega materiala bo pokrila Občina Gornji Grad. Vaščani se zavedajo, dazimatrkana vrata, zato hitijo, kolikorjim dopuščajo moči. CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE učenja Bočani napenjajo vse sile, da bodo posledice požara odpravljene pred zimo (foto: EMS) se Kaj je povzročilo požar, je bila v začetku tedna še neznanka, ki je za Nerodnove drugotnega pomena. Prvo jezdravje mame Ane, kije pravi čas zaznala ubijajočo nevarnost. Menda naj bi se vnela oblačila, ki so se sušila na vrvi nad štedilnikom na trda goriva. Kot rečeno, gre za ugibanja. Stvarne so zdravstvene posledice in razdejano stanovanje. Stvarno je tudi izjemno delo, ki so ga opravili in ga še opravljajo gasilci in Bočani. V nesreči spoznaš prijatelja, pravi pregovor, ki se je v tem primeru kljub vsemu hudemu izkazal v vsej žlahtnosti. Savinjčan Od 16. do 22. oktobra bodo v Sloveniji potekale posebne aktivnosti na področju izobraževanja odraslih. Ljudska univerza Velenje bo v Centru za samostojno učenje v Nazarjah pripravila kar nekaj srečanj z občani občin Zgornje Savinjske doline. V ponedeljek med 11. in 19. uro vabijo na predstavitev brezplačne učne pomoči brezposelnim, vpisanim v programe Ljudske univerze Velenje, od 17. do 19. ure pa bo potekala brezplačna delavnica Se res znam učiti? V ponedeljek, torek in četrtek med 11. in 19. uro ter v sredo in petek med 8. in 16. uro bodo organizirane predstavitve Centra za samostojno učenje Nazarje. Zanimiva delavnica na temo mobilnosti delavcev z možnostmi zaposlovanja Slovenija v Evropi bo v torek od 8. do 11. ure, Moja priložnost v Evropi - kateri poklic izbrati? po istega dne od 16. do 17. ure. V četrtek od 16. do 17. ure pa bo potekala delavnica Motivacija brezposelnih oseb za poklic voznik, prometni tehnik ter NPK voznik/ voznica. Torej kar nekaj priložnosti za ljudi, ki si želijozaključiti osnovno šolo, pridobiti nov poklic, nova znanja ter dobiti informacije o možnostih šolanja in usposabljanja ob delu ali kot nezaposlena oseba. In vse to brezplačno. Jože Miklavc entina, ki bi vskrajni sili skočila skozi okno, vendar na srečo tega ni bilo potrebno storiti, saj je reševalcem uspelo odpreti od vročine deformirana vhodna vrata. Prav vsi Nerodnovi so se zastrupili z ogljikovim monoksidom, Jože ima tudi opečen obraz, njegovo ženo Majdo je huda vročina ožgala po rokah. Do prihoda gasilcev je bilo potrebno varovati tudi dvoriščno stran hiše, saj bi se lahko ogenj razširil na gospodarsko poslopje in na sosednje hiše. Po prihodu gasilcev se je drama nadaljevala v spalnici, ko so reševali nezavestno Ano. Peter Štiglic in Tomo Križnar (foto: EMS) Tomo Križnar se še vedno odkriva, še vedno so v njem neznanke in pred vsakim potovanjem se potiho priplazi v Srnjak, osamelo kmetijo nad Gornjim Gradom, kjer je njegov stari ata po materini strani prijateljeval s pravljičnim povodnim možem in uganjal norčije, podobno kotto počnejo različni bogovi tega sveta. Najina srečevanja so obredna in vsaka beseda skoraj nepotrebna. Tudi po Tomovi skoraj spektakularni vrnitvi iz darfurskega zapora ni bilo drugače. Svetovni popotnik iz Naklega je med neznanimi ljudstvi zaslutil svoj lastni izvor. Žive duše iz gornjegrajskega Lenarta ga varujejo, zato je bil prepričan, da se bo vrnil iz trohnobne ječe. Čeprav bi se lahko obrnilo tudi drugače. V Darfurju se borita za nafto dve veliki sili. Ena je naša zahodna druga je vzhodna, azijska. Sudan je ena najbogatejših afriških držav in največja po površini. V njem je ujetih ogromno plemen in ljudstev, od arabskih do povsem afriških in ta ljudstva so bila v času britanskega imperija zvezana v kolonijo. Ko so Britanci odšli, so vse vzeli v roke Arabci in po stari kolonialni tehniki »deli in vladaj« znali spretno pokoriti Sudan. Vendar ne povsem in do kon- SVETOVNI POPOTNIK IN BOREC ZA ČLOVEKOVE PRAVICE TOMO KRIŽNAR JE PO KRVI GORNJEGRAJSKI NUBA »Bogatim je človek ovira na poti do še večjega bogastva« ca. Uprli so se na jugu, uprli so se v nubskih gorah pa tudi v Darfurju. Gre za nekakšno naravno reakcijo, ki jo izkoriščajo velike sile, ki se prerivajo za nadzor nad naravnimi surovinami. Žrtve tega so predvsem civilni ljudje in tega bi ne smeli dopustiti. S tem se uzakonja takšen svet, da tudi nas ne bo škoda, če si bo nekdo zaželel naše vode, naših gora, naših gozdov, naše varnosti. - Želja po naši zemlji je z našim vstopom v EU postala za tujce dosegljiva stvarnost, kar seveda še zdaleč ni isto kot žrtve v tej afriški državi. Od vseh največje žrtve so v centralnem delu Darfurja in njegovem severu, se pravi tam, kjer niso podpisali premirja oziroma miru. Tam sem bil edini od tujih novinarjev oziroma opazovalcev in imam jasno sporočilo, daje potrebno tem ljudem pomagati, ker ne morejo nikamor pobegniti. Obkroženi so z obroči vladne vojske, džandžavidov (provladnih milic) in tudi upornikov, ki so podpisali mir. Zahodna pomoč ne more doseči 350 tisoč ljudi, zato je potrebno na vsak način angažirati Organizacijo združenih narodov. Vendar ne tako, da bodo kar prišli, ker se lahko zgodi, da bo vlada domačine nahujskala do te mere, da bodo pobijali pripadnike Združenih narodov. - Zanimivo, da ima sudanska vlada kljub terorju, ki ga zganja v državi, na ljudi precejšen vpliv? V sudanskem mestu El Fašer sem bil skupaj z okoli šestdesetimi zaporniki in sem videl, kako je vlada uspela v enem tednu vse obrniti proti Združenim narodom. Pred vstopom je potrebno ljudi ob meji pravilno informirati, da ne bodo mogli vladni govoriti, da hoče OZN Sudan spremeniti vkolonijo. Tako kot za Izraelom stoji Amerika, tudi za OZN stoji Amerika. - Ideje je ob trdni odločenosti vedno mogoče realizirati, vendar se postavlja vprašanje, kdo ima možnost te ljudi osvestiti? Sam si se po hitrem postopku znašel v zaporu. Mislim, da Evropa ali Amerika prej kot Azija oziroma Arabija ali Afrika. Zato, ker se v Evropi vendarle toliko zavedamo svojih človekovih pravic, ker smo kot nekdanji kolonizatorji soodgovorni za te razmere in se danes vse te dežele obrača- jo proti nam, ker globalizacijo razumejo kot direktno ponovno kolonizacijo. Tudi sudanska reakcija je normalna in razumljiva. Mene so obsodili na dve leti zapora zaradi vohunjenja in maloje manjkalo, da nisem tam pustil svojih kosti. Pri meni so našli dokumente o množičnih grobiščih in tisti tam imajo ukaz, da ubijejo vsakogar, ki bi brskal po teh stvareh. Vključno z OZN. Vse tiste, ki vodijo to vojno, v kateri je umrlo že več kot dva milijona ljudi, je preprosto strah, da bi jih postavili pred sodišče. Za njih je vojno stanje že skoraj nekaj normalnega, zato lahko zadeve spremenijo Evropa, Amerika, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija... Govorim o bogatih deželah in po nas se bodo ravnali tudi drugi. V konfliktih, kjer umirajo ženske in otroci, je treba posredovati. Mirovna pogajanja glede Darfurja je potrebno organizirati v Evropi, izven regionalnih strani. Sedaj se dokazuje, da je imel naš predsednik ves čas prav. Mogoče je bil pred časom. - Sta s predsednikom države Janezom Drnovškom, čigar odposlanec si bil, sploh koga prepričala? Je tvoja žrtev padla na rodovitno zemljo ali gre za to, da so tudi ljudje, ki odločajo, videli v tvojem prizadevanju nekakšno osebno avanturo? Navsezadnje, Darfur je daleč, Evropejci pa se zavemo človekovih pravic, kadar smo sami ogroženi. Vprašati je treba družine na uporni strani, tiste, ki so žrtve spodletelega mirovnega sporazuma v Abudži, kakšen je učinek na njih. Povsod, kjer sem hodil, so se ljudje množično zbirali in se zahvaljevali Evropi, ker jih nismo pozabili. Najhujše, kar lahko kolektiv doživi, je, da so izobčeni, da niso ljudje, da ostalemu človeštvu ni marzanje. Takrat se vse podre. Tako kot bi izgubil vero v Boga. Mislim, da v Abudži ni mogel biti podpisan dober mir, ker je bilo mesto pod nadzorom Afriške unije, ta pa pod nadzorom Arabske lige oziroma sudanske vlade v Kartumu. Zaradi velikih sil, vključno z Evropsko unijo, ki ni podprla slovenske pobude, se je ta ustavila. Mirovna pogajanja glede Dar- furja je potrebno organizirati v Evropi, izven regionalnih strani. Sedaj se dokazuje, daje imel naš predsednik ves čas prav. Mogoče je bil pred časom. Ko vidiš žrtve, se ti prične muditi. Ko bežiš pred bombami in ko si na begu pred džandžavidi, se ti v resnici hudičevo mudi. - V zadnjih mesecih je bilo tvoje ime povezano z Darfurjem, vendar je tvoja »domovina« v nub-skih gorah. Ne sprašujem, če, ampak kdaj te bo spet odgnalo med te svojstvene ljudi? To je tako kot v Srnjak. Če in kadar Bog hoče. Nubske gore in Darfur so si zelo različni, ne samo zaradi geografije, ampak predvsem kulture. Iz nubskih gora smo vsi poročali o nenavadnem laboratoriju, praktično antiseptični čistoči morale in etike. Za Darfur, kjer vse pobijajo, je kaj takega nemogoče trditi. Tam ni nihče nedolžen... -... tudi zato, ker je v interesu Evrope in ostalih »civiliziranih« sil, da se v Sudanu dogaja prav to, kar se v vsej krutosti dogaja? Ko sta bila razgrabljena ameriška kontinentale imela od tega koristi Evropa, koje bila kolonizirana Avstralija, so delnice dobile na vrednosti. Enako velja za Novo Zelandijo. Kamor koli smo Evropejci prišli, smo imeli v eni roki Sveto pismo, v drugi pa meč. Enako se je dogajalo pri Arabcih, tudi oni so osvajali na enak način. Tudi Kitajska je nastala na enak način, čeprav je ostala znotraj meja lastnega zidu. Danes je Afrika kontinent, ki se ga splača ropati. In to tudi počnejo. ■ Slovenija je tvojo odisejado spremljala na različnih bregovih. Za nekatere si junak in borec za človekove pravice, na drugi strani so ljudje, ki te postavljajo med nerazsodne ekstremiste. Sebe razumem kot nekoga, ki je kot študent veliko potoval, prihajal v stik z ljudmi vsepovsod po planetu. Sedem let sem kolesaril, delal z begunci, živel pod vsako ponujeno streho in jedel vsako ponujeno hrano. Z ljudmi sem delil srečo in njihovo trpljenje in ko sem videi, kakšne stvari se jim dogajajo, nisem mogel ostati neprizadet. Zato pač pišem knjige, ki se dotikajo ljudi, ki so ostali blizu narave, vendar so danes življenjsko ogroženi, dejansko izginjajo, Nekako lobiram zanje, naj si boza avstralske aboridžine, novozelandske Maore, Polinezijce s Tahitija in Havajev, Indijance v obeh Amerikah, tako tudi za tiste Afričane, ki so žrtve »globalizacijske mašinerije«. Vidim, da nastaja zahodnemu svetu nasproten proti pol bivših koloniziranih dežel, kijih druži isti strah pred novo kolonizacijo, pred novo globalizacijo z naše strani. Zaradi tega se organizirajo proti nam. Ne gre toliko za vojno civilizacij kot za vojno mitov. Mi verjamemo v poslanslvo, oni vidijo v nas največjega hudiča na planetu. Povezujejo se v nam nepoznane alianse, ni poročil o navezah, ki jih povezujejo isti miti in sovraštvo proti nam. To sem spoznal v sudanskem zaporu, kjer o OZN govorijo kot o desni roki ZDA. Verjamem v univerzalno odgovornost, kar pomeni, daje vsak človek odgovoren za dogajanje na planetu. Hkrati verjamem v odgovornost po zaščiti. V eni od resolucij združenih narodov piše, da je dolžnost OZN posredovati v primerih masovne kršitve človekovih pravic. Tudi če vlada ne da privolitve. - Kakšna bo vsebina tvoje knjige, ki je v nastajanju? Skušam povedati, zakaj je pomembno pomagati ljudem v Darfurju. Skušam predstaviti filozofijo, zakaj jim ne smemo pokazati hrbta. Hočem opozoriti na terorizem, ki se godi v tem delu sveta, ki je bil zanemarjen, dokler se ni pokazala naša ranljivost. V Sudanu je bila ustanovljena Al Kaida. Osama bin Laden je bil v Sudanu do leta 1996. Osebno sem srečal precej članov Al Kaide še pred 11. septembrom 2001. - Kar nekaj tvojih knjig je nastajalo v gornjegrajskem okolju, na katerega si gensko in tudi sicer precej navezan. Kot da hriboviti in opusteli Srnjak na nek način enačiš z nubskimi gorami, kot da se v tem okolju počutiš črnec. Ta del sveta me spominja na korenine, na plemenitost, na tiste, ki vse preživijo. Na naravno obnašanje. Tu ni neke mestne »presranosti«, vtem hribovju je povsem druga kvaliteta. To je kvaliteta, recimo, mojega starega ata, kije vedno bil in do smrti ostal samosvoj. Na Srnjak sem izredno navezan, zato grem pred vsakim odhodom vprašat, če lahko grem. Ko se vrnem, se pridem zahvalit. - Si to storil tudi pred potovanjem v Darfur? Sem. - Ti je Srnjak dal znamenje? Srnjak je povedal: odprto je! In sem šel. Pogovarjal se je Edi Mavrič - Savinjčan SADJARSKA RAZSTAVA Sadjarsko društvo Franca Praprotnika Mozirje organizira v času od petka, 13. do vključno torka 17. oktobra SADJARSKO RAZSTAVO v galerijskih prostorih Osrednje knjižnice Mozirje. Na ogled bo veliko starih in novejših odpornejših sort domačega sadja, pa tudi vse vrste sadnih izdelkov, kijih pripravlja društvo kmetic Zgornje Savinjske doline. Za popestritev razstave so poskrbeli savinjsko-šaleški čebelarji, Društvo za varsh/o in vzgojo ptic in marljive članice Krožka za ročna dela pri Društvu invalidov in upokojencev Mozirje. K ogledu te koristne in poučne razstave vljudno vabimo ljubitelje narave in naravi prijaznega sadjarstva, še posebej pa šolsko mladino v organiziranih skupinah. Razstava bo odprta od petka, 13. do vključno torka - 17. oktobra, od 9. do 18. ure! VABLJENI! Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk! Matična kronika za mesec september 2006 ROJSTVA: Rodilo seje 8 dečkov in 7 deklic. POROKE: Bernard Leskošek iz Gorenja in Vida Jenko iz Spodnjih Izlak, Matjaž Zemljič in Darja Petkovič iz Maribora, Gregor Železnik iz Radegunde in Apolonija Pižorn iz Dobriča, Gregor Mikek in Lidija Plohl iz Lepe Njive, Dalibor Petrinjak iz Zgornjih Grušovelj in Lucija Stropnik iz Velenja, Domen Zupan iz Zaboršta pri Dolu in Jožica Vučina iz Sv. Eme, Boštjan Bradeško iz Ljubljane in Tina Randl iz Petrovč, Franci Peterka iz Češnjic pri Moravčah in Lidija Štiftar iz Podolševe, Gregor Majdič in Ljubljane in Nada Mihelec iz Velenja, Andrej Turinek iz Skorna pri Šoštanju in Lidija Štajner iz Zavodenj, Tilen Jereb in Klavdija Špur iz Žalca, Tadej Britovšek iz Nazarij in Helena Lesjak iz Šmihela nad Mozirjem. SMRTI: Jožefa Poznič iz Gornjega Grada, Alojzij Ermenc z Ljubnega ob Savinji, Marjeta Slapnik iz Solčave, Tomaž Supin z Ljubnega ob Savinji, Frančiška Potočnik iz Florjana pri Gornjem Gradu, Marija Pistotnik iz Ljubije, Albin Nadlučnik iz Krnice, Franc Rop iz Varpolj. LETO DNI PO LOVSKI TRAGEDIJI, V KATERI JE UMRL 40-LETNI MARKO PODKRIŽNIK Razpelo v trajen spomin Križ ob samotni stezi je blagoslovil gornjegrajski župnik Jože Belak (foto: EMS) Na samotni gozdni poti v Lenartu nad Gornjim Gradom je bila v nedeljo spominska maša za tragično preminulega lovca Marka Podkrižnika, katero je ob somaševanju župnika iz Solčave Silvestra Molana daroval gornjegrajski župnik Jože Belak. Pokojnikovi najbližji, številni Janez Štiglic iz Radmirja, blagoslovil pa ga je župnik Belak. V ponedeljek seje dopolnilo leto, kar seje pokojni Marko skupaj s tovariši iz gornjegrajske lovske bratovščine odpravil na skupinski lov na divje prašiče, ki so povzročali obilno škodo na kmetijskih Markovem spominu so se spoštljivo poklonili tudi številni lovski tovariši (foto: EMS) tovariši iz lovskih vrst in prijatelji ter znanci so se v spoštljivi tišini gozdnega miru poklonili Markovemu spominu, na katerega bo odslej spominjalo leseno razpelo na kraju tragičnega dogodka. Razpelo je na željo Markovih sorodnikov izdelal nah. Prav to nedeljo je bil prvi izmed načrtovanih desetih skupinskih lovov na območju med Juškim in Preseko. Vse je bilo kot vsakokrat poprej, nihče ni pričakoval, nihče ni mogel slutiti... In vendar seje zgodilo. Nekaj minut pred poldrugo uro popoldne se je zgodila tragedija. Eden od lovcev je sprožil, krogla pa je pomotoma zadela njegovega lovskega kolega Marka. Kljub hitremu posredovanju reševalcev je 40-letni oče dveh mladoletnih deklet umrl. Nihče si ni mogel razložiti, kako se je lahko zgodila nesreča. Podkrižnik je bil že vrsto let član gornjegrajske lovske družine. Prizadetost vseh je bila velika, največji davek žalosti brez moža in očeta so plačale in ga še vedno plačujejo Markovi hčerki Tamara in Sabina ter žena Stanka. Na gozdni stezi, kjer je pred letom dni pokojni Marko v družbi lovskih tovarišev čakal na reševalce, so v nedeljo v družbi jesenskega cvetja gorele sveče. Spomin je še preveč živ, zato je razumljivo, da so solze prizadetih nemo polzele na zemljo, kjer je ugasnilo življenje njihovega Marka. Leto po tragediji je Markova duhovna prisotnost še vedno živa med lovci in gozdarji. Čeprav gre za slabo tolažbo, pa vendar razbremenjuje dejstvo, da na rečiškem pokopališču ne počiva pozabljen. Savinjčan ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE, OBMOČNA ENOTA NAZARJE Gozdarstvo na prelomnici Zgornjesavinjsko gozdarstvo se je po zaključeni tranziciji znašlo na precej nezavidljivi prelomni točki in samo od tistih, ki usmerjajo razvoj in usodo naših gozdov in gozdarstva, je odvisno, ali bomo še naprej vozili iz doline edino energijo, ki »raste« na tem območju. V ta namen bi kazalo izkoristiti potenciale neizkoriščenega domačega vira energije, recimo lesne biomase, velik problem pa predstavlja predvsem ekonomski vidik, saj se območje, ki ga pokriva nazorska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije, nahaja na precej hribovitem in raznolikem terenu. Po zaprtju nazorske tovarne ivernih plošč in tovarne celuloze in papirja v Krškem je stanje pri prodaji drobnega lesa dobesedno katastrofalno. »Kmet izredno težko proda les, ki se ne vrednoti. Zavedati seje potrebno, da morajo ostati v gozdu samo iglice, listje in manjše veje, vse ostalo bi lahko izkoristili za energetske namene. Problem je seveda, kako takšen les dobiti iz gozda na stroškovno sprejemljiv način. Na srečo ljudje spoznavajo, da je bodočnost v majhnih kuriščih in ogrevanju na lesno biomaso,« ugotavlja vodja nazorske območne enote Toni Breznik. Lesne biomase je v tukajšnjih gozdovih torej dovolj, problem je, ker so gozdarji zaostali v razvoju tudi pri spravilu. Od nekdanjega Toni Breznik: »Na srečo ljudje spoznavajo, da je bodočnost v majhnih kuriščih in ogrevanju na lesno biomaso.« (foto: EMS) večinoma ročnega spravila po lesenih in zemeljskih drčah se je prešlo na traktorsko spravilo, iz najbolj neugodnih terenov pa se les spravlja z žičnicami. Breznik ob tem opozarja, da je zaradi terenskih pogojev težko uveljaviti sodobnejšo tehnologijo. Pomembno je, da se z načrtno izgradnjo vlak in cest gozd »odpre.« »Novih cest in vlak zaenkrat ne načrtujemo, saj za kaj takega preprosto ni potrebe. Žal prihaja do anomalij, ker se lesna biomasa vozi v dolino, namesto da bi jo izkoristili čim bližje izvoru. Cena sekancev je nizka in ne prenese nobenih dodatnih stroškov,« je prepričan Toni Breznik. Savinjčan REČICA OB SAVINJI DAN GASILCA V MOZIRJU Razdelitev zaščitne opreme Ob dnevu gasilca, ki so ga v občini Mozirje preteklo soboto praznovali tretje leto zapored, so pred rečiškim gasilskim domom predstavniki gasilskih društev prejeli več kosov zaščitne opreme. Župan Ivan Suhoveršnik, ki skrbi za dosego najnujnejših standardov opremljenosti gasilskih društev, vsako leto to opremo razdeli med gasilce. Člani štirih gasilskih društev občine Mozirje so ob prazniku prejeli novo opremo (foto: Benjamin Kanjir) Zakon narekuje minimalne standarde opremljanja, kijih morajo društva doseči do leta 2009. Pri doseganju teh predpisanih vrednosti društva v mozirski občini ne bodo imela težav, saj spričo podpore njihovi dejavnosti opremljanje poteka sprotno. Pri večjih nabavah stopijo skupaj tudi društva in določijo prioritetni red. Na Rečici so se zbrali predstavniki vseh štirih gasilskih društev, iz Grušovelj, Pobrežij, Mozirja in domačini. Prejeli so več zaščitnih čelad, pod- $ kape, zaščitne in ognjevarne obleke, civilna za- j ščita pa je dodala še gumijaste škornje in vrvi. f Po uradnem delu so se pod streho doma j srečali še gasilski veterani. Tako predsednik PGD Rečica ob Savinji Vinko Jeraj kakor tudi župan Ivan Suhoveršnik sta se udeležencem srečanja zahvalila za minulo delo pri razvoju gasilstva. Prav je, da se kljub temu, da v delu društev ne morejo več aktivno sodelovati, srečujejo, se pogovorijo in spomnijo časov, ko so se še sami »borili« z različnimi nesrečami. Benjamin Kanjir Kdor hoče mu ne manjka načinov! Sto let od razvitja prvega prapora Gasilci občine Mozirje so preteklo soboto praznovali svoj praznik. Najprej je bilo slovesno v Mozirju, kjer je bil pri svečani maši ponovno blagoslovljen sto let star društveni prapor, nato pa so predali namenu sodobno opremljeno intervencijsko sobo. Ko so davnega leta 1906 mozirski gasilci razvili svoj prvi društveni prapor, so v počastitev tega dogodka na okoliških vrhovih goreli kresovi, budnico je igrala šoštanjska godba, slovesnosti pa so se udeležili gasilci iz vseh okoliških gasilskih društev. Praporje znamenje, pod katerim so se zbirali mnogi rodovi gasilcev, vedno pripravljenih sočloveku prihiteti na pomoč. Pri slovesni maši, kijoje daroval domači župnik Sandi Korenje sodelovalo preko petdeset gasilcev, ki so pred oltarjem slovesno razgrnili dobro ohranjen prapor. Med daritvijo gaje Koren ponovno blagoslovil, ob tem pa se gasilcem zahvalil za vso pomoč, ki jo nudijo ljudem v stiski. Poudaril je, da so gasilci tisti, ki v največji meri izpolnjujejo eno izmed osnovnih načel krščanstva, torej služenje. Nesebično so vedno pripravljeni, da ob vsaki nesreči stopijo skupaj, strnejo vrste in so na voljo ljudem, ki potrebujejo njihovo pomoč ob različnih nesrečah. Drugi del slovesnosti je potekal pred mozirskim gasilskim domom. Tam sta župan Ivan Suhoveršnik in predsednik PGD Mozirje Jože Zlatinšek prerezala trak in s tem dejanjem uradno predala svojemu namenu dežurno sobo. V njej je nameščena vsa potrebna elektronska oprema. Gasilci so še posebno ponosni na računalniško napravo, pozivnik gsm, ki obvestila iz regijskega centra za obveščanje in alarmiranje v obliki sms sporočil avtomatsko preusmeri na mobilne telefonske aparate gasilcev. Da ima sodobna oprema dežurne sobe širši pomen, je ob pozdravnih besedah opozoril poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze Boštjan Cigale, kije ob tako veliki in pomembni pridobitvi čestital domačim gasilcem. Pomemben dogodek za vse krajane, posebno pa gasilce, so z ubrano pesmijo pospremili tudi Koledniki Kulturnega društva Jurij. Benjamin Kanjir Župan Ivan Suhoveršnik in predsednik PGD Mozirje Jože Zlatinšek sta z rezom traku uradno predala svojemu namenu dežurno sobo (foto: Benjamin Kanjir) www.volkswagen.si Opremljen posebej za Slovenijo. Predstavljamo vam Volkswagnov model Golf Si, ki smo ga opremili posebej za vas. Z avtomatsko klimatsko napravo, kovinsko barvo, štirimi vrati, radiem s CD predvajalnikom, stikalom za dnevne luči, sredinskim naslonom za roke spredaj, usnjenim volanom in ostalim bogatim naborom opreme ter prihrankom do 500.000 SIT. To je zagotovo odlična izbira vašega vozila. Za več informacij se oglasite v najbližjem Volkswagnovem salonu. Golf Si Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85^19 V Porsche Slovenija, d.o.o., BravniČarjeva 5.1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Skupna poraba: 5,0 - 7,51/100 km. Emisije CO2:135 -180 g/km. Število vozil in modelov je omejeno. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI »Vagovanje« in merjenje je bilo pošteno Člani Turističnega društva Rečica Savinji Peter Kolenc in predstavil zgo-ob Savinji so v nedeljo, 8. vinotoka, dovinsko ozadje sejma. Obenem je pripravili tradicionalno narodopis- trški župan sejmarjem zaželel rado- Sejemski red je bil napisan na zvitku dolgem kar nekaj metrov (foto: Marija Šukalo) no prireditev Lenartov sejem, kjer so izdelke domače in umetne obrti v »kupčijo« ponudili številni rokodelci od blizu in daleč. S prireditvijo so organizatorji obudili spomin na se-jmarjenje na Rečici med obema vojnama. Kot trški župan je zbrano množico nagovoril predsednik KS Rečica ob darnih kupcev, da ne bi šel dan v izgubo. Trška policaja, strah in trepet sejemskih nepridipravov ter desna roka župana in trškega županstva, sta poleg predstavitve sejemskega reda pozdravila še goste iz Kolna ter jim pozdravne besede in predstavitev sejma namenila tudi v nemščini. Pečat in pomen sejmu so dali nar- odopisni liki. Kmečka družina je barantala med štanti, Cukrova Liza je ponujala svoje sladkarije, mešetar Pičkurin je pritegnil obiskovalce z igro par-nepar, slepec pa se je v spremstvu majhne deklice sprehajal med stojnicami. Tudi brusač nožev je imel polne roke dela. Nedeljsko sončno vreme je bilo kot naročeno za »glihanje« in »kupčevanje« med štanti, ki so se šibili od raznovrstnih izdelkov. Sladokusci so prišli na svoj račun tudi pri stojnicah z dobrotami, ki so jih pripravile članice okoninskega društva podeželskih žena Toplica in članice ljubenskega društva za pospeševanje predelave in promocije izdelkov iz ljubenskih kmetij Komen, ter si privoščili ovseni kruh iz Brinečevega kmečkega mlina, gospodinje pa so lahko kupile ovčjo volno za pletenje ali že pletene nogavice, kvačkane prtičke in številne izdelke za gospodinjstvo... Marija Sukalo Nedeljsko sončno vreme je bilo kot naročeno za »glihanje« In »kupčevanje« med štanti, ki so se šibili od raznovrstnih izdelkov (foto: Marija Šukalo) CRETA Ohranjanje izročila partizanskega boja Slavnostni govornik na prireditvi je bil regijski koordinator zveze borcev in udeležencev NOB Stane Mele (foto: Marija Šukalo) Sončno vreme je v soboto na Čreto privabilo veliko število obiskovalcev, ki so prišli na proslavo v počastitev prve frontalne bitke pred 65 leti. Tu je bilo namreč v prvih dneh li. svetovne vojne prizorišče bojev med okupatorjevo vojsko in 1. Štajerskim bataljonom. V spomin na te boje so organizatorji, območna združenja borcev in udeležencev NOV Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Društvo izgnancev Občinski odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline in Veteransko društvo Spodnje Savinjske doline - Sever - Odbor Žalec pripravili bogat kulturni program. Udeležence sta nagovorila župana občin Nazarje in Vransko, Ivan Pumat in Franc Sušnik. Slavnostni govornik na prireditvije bil regijski koordinatorzveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilne borbe Stane Mele. »Zveza borcev je pred leti pristopila k pomlajevanju članstva, ampak ne z namenom, da bi delali nove partizane, kot so nam to že očitali, temveč da bi ohranili izročilo partizanskega boja. To so vrednote, tovarištvo, svoboda, pravičnost, solidarnost in mir. To so človeške vrednote, na katerih je zgrajena tudi sodobna Evropa. Na njih moramo graditi tudi svojo narodno prihodnost,« je med drugim dejal Mele. Spominska proslava je bila tudi priložnostza podelitev priznanj. Letos sta si srebrni plaketi slovenskega združenja zveze borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja prejeli Ana Čeplak Anka iz Bočne in Ivana Lamut iz Mozirja. Čeplakova je priznanje prejela za 35-letno uspešno delo sekretarke krajevne organizacije Bočna in ohranjanje spoštljivega spomina na NOB, Lamutova pa za dolgoletno in nesebično ter požrtvovalno delo v krajevni organizaciji Mozirje in zasluge pri izdaji publikacije Samo en cvet. Kulturni program so sooblikovali moderatorka in recitatorka Jožica Ocvirk, pevec Dušan Banko, harmonikar Alojz Lesjak, moški pevski zbor KD Ponikva z zborovodjem Janezom Koleričem in Pihalni orkester Prebold pod umetniškim vodstvom Milana Posavca. Marija Šukalo Erik le korak od zmagoslavja V Cerkljah na Gorenjskem je v soboto potekala zanimiva prireditev z zgovornim naslovom Praznik slovenskega podeželja. Na njej so letos tretjič izbirali lepotico slovenskega podeželja in, kar je bilo še posebej zanimivo, drugič tudi fanta slovenskega podeželja. Erik Remic Na finalno prireditev seje uvrstil tudi Erik Remic iz Šmartnega ob Dreti. Postaven kmečki fant izpod obronkov Menine pianine je s Iskrivost in naravnost sta 24-letnemu Eriku pomagali do laskavega naslova drugega spremljevalca fanta slovenskega podeželja (fotografije: Franjo Atelšek) sproščenim in simpatičnim nastopom tudi na finalni prireditvi dokazal, da ni bii naključno med finalisti. Iskrivost in naravnost 24-lefnega študenta prava sta bili očitno dovolj, da mu je na končni razglasitvi pripadel laskavi naslov drugega spremljevalca letošnjega fanta slovenskega podeželja. Fantastično vzdušje v cerkljanski športni dvorani ob razglasitvi so v veliki meri popestrili Erikovi navijači - kar za cel avtobus se jih je zbralo -ki so z rumenimi majicami in njegovim imenom na prsih navdušeno pozdravili uspeh svojega prijatelja. Spontano veselje in prisrčnost Erikovih privržencev tudi ostalim v dvorani ni ostalo skrito, saj so sfrajtonar-co in pesmijo kar na odru začeli proslavljati Erikov uspešni nastop. Ob izrečenih pozitivnih mislih nastopajočih fantov in deklet morda prihodnost mladih na podeželju le ni tako črna, kot se včasih zdi, saj kot pravi Erik ob svojem uspehu, živeti na podeželju pomeni živeti v privilegiranem svetu, saj smoter življenja ni kapitalizem in gmotno stanje, ampak notranji mir ter čistost srca, pa čeprav namesto parfuma diši gnojevka na travniku. Zanimivo življenjsko vodilo, kije tudi eden od vzrokov Erikove priljubljenosti med vrstniki. Franjo Atelšek Vinogradništvo ga sprošča, vino mu daje zadovoljstvo Mag. Albin Repše iz Mozirja se poslovno že 32 jst let vodil področje kakovosti v poslovnem sis-let ukvarja s kakovostjo. Od leta 1993 je zasebni temu Gorenje, njegov hobi pa je vinogradništvo, raziskovalec, v tem času pa je izvedel že več kot V Podvrhu v Mozirju ima poleg stanovanjske sedemsto seminarjev za več kot deset tisoč slu- hiše lep vinograd, v katerem raste okrog 250 šateljevin uspešno sodeloval pri uvajanju sistema trsov. To samo po sebi ne bi bilo nič tako poseb-kakovostivvečkotsto podjetjih. Predtem je petna- nega, če ne bi šlo za plemenite sorte grozdja, kot so zeleni silvanec, sivi pinot in chardonnay, za katere sicer velja, da v ostrejši predalpski klimi, kakršna prevladuje v Zgornji Savinjski dolini, nimajo prav dobrih možnosti za rast in zorenje. Albin Repše se je z vinogradništvom začel ukvarjati pred dobrimi petnajstimi leti, ko seje iz Velenja preselil v Mozirje. Njegova parcela v Podvrhu ima ugodno sončno lego, poleg tega pa leži v zavetrju, ki ga nudi precej strmo pobočje. Pogoji za rast vinske trte so tako zelo ugodni. Fizično delo med trsi in kletarjenje Repšeta sproščata, dobro vino pa mu na koncu nudi tudi obilo osebnega zadovoljstva. Letošnja bera grozdja je bila obilna, saj so pri Repšetih »naprešali« kar 330 litrov mošta. Ker je bilo vreme vinogradnikom letos naklonjeno, je pričakovati tudi nadpovprečno kvaliteto vina. Albin Repše ga prideluje zgolj za lastne potrebe, tu in tam pa kakšno steklenico podari sorodnikom in prijateljem. Trgatev pri Repše- Albin Repše v praksi dokazuje, da je tudi v Zgornji Savinjski dolini mogoče pridelati kakovostno vino (foto: Franci Kotnik) tovih je vsako leto znova prijeten družinski dogodek in tako je bilo tudi prejšnji teden, koje trganje in stiskanje grozdja spremljal tudi objektiv našega fotoaparata. Franci Kotnik Obvešćamojvas. da je ObčinaTG'ornjT Grad odprla spletno www.gornji-grad.si. Zéiimpivam predstavili, zgodovinW krajantumuro''dogodke in zanimivosti M v občini. J Attemsov trg 3 gornji; Ljubija 5,3330 MOZIRJE Tel./fax: 03 583 11 22, 03 839 01 23 031/619-634 e-mail: korosec.rebercnik@siol.net www.turizemkorosec.com P.E. Gornji Grad 041 519 538 APARTMAJI IN WELLNESS KOROŠEC NOVO V GORNJEM GRADU SAVNE IN SOLARIJI Pie čakajte na zimo . Privoščite si razvajanje v ____________ novih savnah Attemsov trs 22, GSM: 041 519 538 Delovni čas: vsak dan od 15. - 22. ure m feülte ©0 S3Ö0QSC] Q5HKS33 ©fe [3r®^$lsdš& 0Ö Göääßsü) pa peeCiiEOte GCEHD9 pCMCffiDS feefflEb V nekdanji papirnici v Mozirju Delovni čas: vsak dan od 8. -19., sobota od 8. -12. QZAL maom/t s wmoH DALEČ NAJUGODNJEŠE CENE ZA VAS - TRENERKE - HLAČE (odrasle in otroške) samo 1.500,00 sit (6,25 evra) - ŽENSKI BREZROKAVNIKI samo 1.700,00 sit (7,09 evra) - TERMOFLIS SRAJCE NA ZADRGO samo 1.500,00 sit (6,25 evra) - MOŠKE PODLOŽENE JAKNE samo 3.500,00 sit (14,60 evra) - MIKICE DOLG ROKAV (otroške, odrasle) od 1.400,00 sit (5,84 evra) - ŽENSKE PLETENINE (puloverji, polpuliji) od 1.700,00 sit (7,09 evra) - ŽENSKE JEANS HLAČE od 1.000,00 sit (4,17evra) - ŽENSKE FINE HLAČE od 2.000,00 sit (8,34 evra) - OTROŠKE TRENERKE od 2.600,00 sit (10,84 evra) aàlieni NOGAVICE, SPODNJE PERILO, RUTICE, COPATI, DEŽNIKI ... 03/ 8370-890 ~/AVlO SPICI" FTTSRF. ÀY* TEČAJ CPP Ponedeljek 16.oktober ob 17.00 Nudimo Vam: 100% najugodnejše plačilne pogoje ter Relaxovo posojilo do 24 obrokov Na avtošoli Relax usposabljamo mladostnike starosti 16,5 let za nadaljno vožnjo s spremljevalcem Vpisi vsak dan na tel: 03/ 8370-890 ali na dan tečaja ! POSLUŠAJTA MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ gflgio (^OLDri 106,2 IMu m a mm%A ■ ptoteji V habettfi Menti po doM no 90.3 MHz J**-""* ; '1 IZPOSOJA i| Tel.:03/586-25-77 GSM:041/738-125 MARKO KORELC s.p., Podkraj pri Velenju 10r IZPOSOJA ŠTIRIKOLESNIKOV BOMBARDIER 4x4 GSM: 041/738-125 SiPlEr PVC, ALU-PVC in ALU okna, vhodna, notranja in protivlomna vrata, zimski vrtovi, senčila, fasade CFMFNTNINARSTVO TRADICIJA. KVALITETA. TRAJNOST. POLAK ŠTEFKA s.p. Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki Tel: 03 588 50 65 Mob: 051 607 337 Faks: 03 891 51 90 E-mail: betonski.izdelki.polak@siol.net http: www.stresniki-polak.si Cementninarstvo POLAK je družinsko podjetje na stičišču Šaleške in Savinjske doline, ki že 55 let izdeluje kakovostne betonske izdelke. GARANCIJA ZA KVALITETO JE TUDI 55 LETNA TRADICIJA. » Betonska strešna kritina POLAK je izdelana po najsodobnejši švedski tehnologiji. > Preizkušena je v ekstremnih skandinavskih razmerah. > Strešnik je barvan v masi in dvakrat površinsko barvan.. • Strešniki so preizkušeni na Inštitutu za gradbene materiale. | ■ Možnost izbire 7 barv. > Izdelujemo vse dodatne elemente za streho POLAK. > Lasten prevoz z razkladanjem Strphfl pOI Alf ja etrph«) lei traici trai«) trai Do 31.10.2006 nudimo gotovinski popust na strešnike POLAK, ter zelo ugodne cene betonskih in opažnih zidakov. VELIKA JESENSKA AKCIJA od 2.10 do 30.11.2006 POPUSTI, HITRI KREDIT, NAGRADNO ŽREBANJE KUPCEV IGflRdNr Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31, info@garant.si, www.garant.si in bar "ANITA" Decica SIMPLY CLEVER NOVI SKODA ROOMSTER g klimatska naprava g električni pomik stekel [j/ daljinsko centralno zaklepanje g 4 zračne blazine PSC Praprotnik. Šaleška 15, Velenje, tel.: 03 898 32 20 MOŠKI IN ZENSKI SPALNI PROGRAM - ZA SPANJE in ZAPELJEVANJE! Butik spodnjega perila Nakupovalni center Velenje Moške bombažne pižame SCHIESSER PIŽAMA PO VAŠI MERI: možnost kombinacije zgornjega in spodnjega dela (dolg ali kratek rokov, dolge ali kratke hlače) atraktivne barvne kombinacije (oranžno-modra, zeleno-črna, klasična modra) Zenske bombažne pižame TRIUMPH in SCHIESSER - NAREDI SI PIŽAMO SAM: možnost kombinacije zgornjega in spodnjega dela (dolg ali kratek rokav, dolge, kratke ali capri hlače atraktivne barvne kombinacije (rdeča, roza, svetlo modra, bordo rdeča, rumena) Ženske spalne srajce, tudi liste prosojne, čipkaste, sexy ... ZA HLADNEJŠE JESENSKE NOČI BUTIK GRAZIA POSKRBI! I banka celje www.banka-celje.si Triumph ČEBELARSKO DRUŽINA MOZIRJE »Nudimo med in medene izdelke zn vaše dobro zdravje in boljše počutje« Evropska unija je največja uvoznica medu na svetu. To pomeni, da dobiva med iz vseh koncev sveta, katerega poreklo ni vedno znano. Tako je tudi z nekaterimi uvoženimi, zlasti cenejšimi medovi v naših trgovinah. Poleg tega, da ni točno znan izvor medu, tudi njegove organoleptične lastnosti komaj še zadoščajo našim predpisom. Tako vsebujejo cenejše sorte uvoženega medu kar 18 odstotkov vlage ali več, medtem ko vsebuje slovenski med le okoli 14 odstotkov. Slovenci smo po potrošnji medu v evropskem vrhu in smo edina evropska država ki ga sama pridela dovolj, da ga ne bi bilo potrebno uvažati. Razen tega je naš med po svoji kakovosti že od nekdaj slovel v Evropi. Da bi naš potrošnik užival res kakovosten med, ki mu je žaga tovljena sledljivost, so slovenski čebelarji že pred leti pričeli s kolektivno blagovno znamko SLOVENSKI MED kontrolirane kakovosti. Na kozarcih so prelepke, kijih čebelar dobi šele potem, ko njegov čebelnjak, skladišče medu in lastnosti medu pregleda zato usposobljen strokovnjak - preglednik. Na nalepki so označeni podatki o kakovosti, izvoru medu (kdo in kje ga je točil), o vrsti medu, o teži in podobno. V prehrani Slovencev je bil med že od nekdaj cenjen, veljal pa je tudi kot domače zdravilo za marsikatero lažje prehladno obolenje. Med poleg nekaterih vitaminov vsebuje rudninske snovi in encime, s katerimi je slovenski med še posebej bogat, kar pomaga krepiti imunski sistem zlasti v jesensko zimskem času. Seveda pa so v te namene uporabni še drugi čebelji izdelki, kot sta matični mleček in cvetni prah. Mozirski čebelarji imajo kakovosten med različnih vrst, kot je cvetlični, mešan, gozdni med, za katerega na raznih ocenjevanjih prejemajo najvišja priznanja. Na- ZNAČILNOSTI SLOVENSKEGA MEDU KONTROLIRANE KAKOVOSTI - Čebelarji točijo vedno le zrel med. Zaradi tega ima tak med majhno vsebnost vode in zaradi tega dalj časa ohrani vse svoje prvobitne lastnosti. - Med ni pregret, glede na to pa so vse dragocene snovi medu nedotaknjene. Zlasti pomembni so encimi. Slovenski med nadzorovane pridelave je še posebej bogat z encimi. Ti (tj. fermenti ali bioakalizatorji) omogočajo pospeševanje in usmerjanje vseh življenjsko pomembnih procesov. - Med vsebuje tudi cvetni prah domačih, torej slovenskih rastlin. Samo med, opremljen s prelepko "slovenski med kontrolirane kakovosti", kije registrirana pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino, je med nadzorovane pridelave in kot tak vreden vašega zaupanja. jbolje je, da se odločite za »osebnega čebelarja«, kar pomeni, da med jemljete vedno pri enem čebelarju, ki mu zaupate in vam bo znal tudi svetovati glede uporabe in vrste medu. Ob različnih priložnostih svojim znancem, prijateljem in sorodnikom želimo zdravja. Počasi prihajajo prazniki ob koncu leta, ko drug drugemu še posebej želimo vsega dobrega, predvsem pa zdravja. Ali ne bi bilo lepo, da svojim dragim podarimo res nekaj za zdravje, podarimo jim med in čebelje izdelke, ki so jih nabrale pridne zgornjesavinjske, domače čebele, naši čebelarji pa so jih skrbno shranili v priročno in tudi za oko všečno embalažo! Marija Lebar Seznam rejcev čebel in njihova ponudba priimek in ime naslov pošta telefon Acman Anton Šmihel 30 3330 Mozirje Atelšek Ivan Šmihel 3 3330 Mozirje 58 31 510 Brezovnik Franc Nove Trate 30 3330 Mozirje 58 32 324 Brezo vnik Jože Radegunda 29 3330 Mozirje 58 32 460 Brinjovc Ferdinand Cesta na vrhe 9 3330 Mozirje 58 32 143 Čopar Ivan Loke 44a 3330 Mozirje 041 665 178 Dimeč Janez Lepa Njiva 81 3330 Mozirje 58 33 584 Finkšt Mirko Ob Trnavi 9 3330 Mozirje 58 31 653 Finkšt Tomaž Aškerčeva 38 3330 Mozirje 58 31 608 Goličnik Franc Šmihel 14 3330 Mozirje 58 31 507 Goličnik Marijan Šmihel 26 3330 Mozirje 041 299 916 Goličnik Marko Radegunda 44 3330 Mozirje 041 793 679 Goltnik Jože Nove Trate 1 3330 Mozirje 58 32 479 Goltnik Vinko Šmihel 13 3330 Mozirje 58 31 148 Gregorc Janez Ljubija 2 3330 Mozirje 58 31 123 Hrastnik Ivan Lepa Njiva 81 3330 Mozirje 041 951 702 Urbanc Anton Florjan 170 3325 Šoštanj 89 11 231 Hudej Franc Lepa Njiva 18 3330 Mozirje 58 32 151 Ivanuša Jože Nove Trate 35 3330 Mozirje 041 823 122 Kokalj Janko Tovamiša 29 1235 Radomlje 01 72 28 162 Kokalj Štefan Goličnikova 5 3330 Mozirje 83 94 540 Koprivc Marjan Loke 52 3330 Mozirje 031 599 009 Kos Franc Cesta na Rožnik 50 3330 Mozirje 58 32 737 Kramer Franc Šmihel 19 3330 Mozirje 58 32 396 Küster Vlado Hofbauctjeva 8 3330 Mozirje 58 31 655 Lamut Srečko Nove Trate 4 3330 Mozirje 58 33 448 Lamut Vlado Savinjska cesta 9 3330 Mozirje 58 33 554 Laznik Bojan Lepa Njiva 97 3330 Mozirje 58 31 166 Napotnik Cveto Aškerčeva 58 3330 Mozirje 58 32 663 Novak Izidor Šerceijeva 5 3325 Šoštanj 58 82 296 Obran Anton Praprotnikova 14 3330 Mozirje 040 796 313 Pačnik Marjan Šmihel 6 3330 Mozirje 58 31 149 Pečnik Ivan Praprotnikova 2 3330 Mozirje 58 31 105 Presečnik Danijel Brezje 24 3330 Mozirje 041 825 896 Reberšak Anton Ljubija 57 3330 Mozirje 58 33 677 Skomšek Florjan Brege 23 3330 Mozirje 58 31 130 Skomšck Jurij Nove Loke 33 3330 Mozirje 839 46 03 Slapnik Simon Aškerčeva 56 3330 Mozirje 051 376 206 Steblovnik Anton Nove Loke 64 3330 Mozirje 58 31 210 Visočnik Martin Lepa Njiva 19 3330 Mozirje 58 32485 d a I d d propolis liker možen ogled pogostitev žganje jabolčnik f 1 1 i 3 X 8 X X X X X X X 50 X X X X 22 X X X X 24 X X 20 X X X X X X 5 X X 8 X 8 X X 3 X X X X X X 8 X X X X X X X 24 X X X Ogk K»1 d «rt imih u in 50 X X X X 8 X X 29 X X X X 9 X X X 40 X X X 6 X X X X X X X 25 X X X X X X X X 40 X X 30 X X 23 X X 2 X X 8 X 77 X X X X X X 10 X X 22 X X 28 X X X 6 X X 6 X X 4 X X 20 X X 36 X X 12 X X X 36 X X 18 X X Otkdpcml ■tih ri n» 8 X X 10 X X «vcic 1/ V.1 tka 26 X X 50 X X Piše: Aleksander Videčnik Kar težko si je danes predstavljati med našimi gozdovi, travniki in njivami obsežne vinograde. Pa jih je nekoč bilo kar dosti, žal ne vemo, koliko v hektarjih! Neka listina navaja, da so v Bočni segali celo vse do ceste, verjetno je tudi tedaj potekala cesta približno tam, kjer je sedaj. Gornjegrajska gospoščina je leta 1542 beležila kot svoje: Dva trga - Rore in Ljubno, imela je 343 hub (gospodarska enota, op. A.V.), štiri polhube, 14 pridvornih gospodarstev, tri kočarje in 313 vinogradov. Vinogradi so posebej omenjeni, ker je tedaj veljala "gorska pravica", kije zagotavljala vinogradom poseben status kot fevdalna lastnina. Kako so bili ti vinogradi razvrščeni, gre za navedbe po tedanjih ministerialih (uradih) gornjegrajske fevdalne gospoščine: Tirosek devet vinogradov, Šmartno ob Dreti (Zadretje) 71, Savina 114, Rečica 19, Ljubno 19, Luče tri in Solčava sedem vinogradov. Seveda so bili ti vinogradi posajeni z avtohtonimi sortami (necepljena trta), zato so sredi 19. stoletja postali predmet uničenja po trtni uši (filoksera). Šele ko so pričeli saditi cepljene trte (na ameriški podlagi), so spet nastajali vinogradi. Država je financirala poskusne vinograde, ki naj bi pokazali primernost cepljenih trt v določenih talnih in klimatskih pogojih. Verjetno seje pokazalo, da naši ekološki pogoji niso primerni in vinogradov ni bilo večvželen-em obsegu. Seveda bi bilo zanimivo poznati površine vinogradov, ki so nekoč krasili naše kraje. Kot samo že omenili, teh podatkov žal ni. Pa še to, če upoštevamo zapise o desetini pri gornjegrajski gospoščini, ugotovimo, daje največ nanesla prav desetina v vinu. K vsem navedenemu dodajmo še zapis mozirskega kronista in zgodovinarja Franca Hribernika, kije omenjal nekatera pobočja v okolici Mozirja, na Dobrovljah in v Vimpaslah in Okonini, kjer so očitni znaki nekdanjih vinogradov. K temu je dodal še zelo zanimivo zgodovinsko dejstvo, da seje Okonini nekoč reklo Vinograd. Tudi nemško so pisali Weingarten. Hribernik tudi navaja, da so bile gorice še v okolici Radmirja in drugje. V Kolovratu (Mozirje) so po trtni uši posadili poskusen vinograd. Stroške zanj je krila Gornjesav-injska posojilnica v Mozirju. Kotvse kaže, trta ni dajala dobrega pridelka, zato so s sajenjem novih trt prenehali. Hribernik omenja neko listino iz leta 1420, v kateri piše, da so podložni kmetje "ljubenske in rečiške kotline in Zadrečke doline dolžni dajati gornjegrajski gospoščini "gorščico" (vinsko desetino, op. A. V.) in jo zvoziti v Gornji Grad." Da so bili vinogradi gom- Vinogradi n naši dolini jegrajskim gospodom še zlasti pri srcu, dokazuje tudi listina iz leta 1459, s katero prosi gornjegrajski opat samostanskega zavetnika, Celjskega grofa Friderika, naj ukrene vse potrebno, da se vknjiži gorščica na vinograde, ki se nahajajo na samostanskem ozemlju, kerse kmetje branijo, da bi samostanu dajali postavno gorščico. Grofje imel mnogo truda, preden je dosegel, da so gornjesavinjski kmetje (podložniki) dali zapisati gorščico na svoje vinograde. V zahvalo za pomoč se je samostan zavezal, da bo vsako leto oddal 200 veder dese-tinskega vina celjskemu grofovskemu uradu v Mozirju. Iz drugih virovje razbrati, da so pozneje, koje prišlo do preračunavanja desetine v denarne dajatve (abolicija, op. A.V.), gornjegrajski gospodje edino pri vinu vztrajali, da se to odda v naravi. Gospodje so pač znali ceniti dobro vino, iz tega pa lahko sklepamo, da so naši predniki vteh krajih, pridelovali dobro vino...: Ohranimo siara hišna imena V stari Avstriji so vsi uradi v aktih, poleg imena in priimka, navedli še domače ime (vulgo). Še v novejšem času so ponekod upoštevali tudi hišna imena, kot vse kaže, pa sedaj nekako odmirajo. V pogovornem jeziku še sicer obstajajo, toda to je premalo! V neki stari listini za predel Gornjega Grada iz leta 1875 sem lahko razbral tele podatke o pisanju imen: Mermal - Zagradišnik, Flere - Leksander, Kollenc - Kolenc, Glojek - Dobržaj, Krajnc - Smole, Pečnik - Slatinšek, Krajnc - Hudel, Ogradi - Kovač, Milavc - Berglez, Krajnc - Garvason, Rajter -Mušič, Bevc - Kozlaker, Hribernik - Bezovnik, Mikuš - Jelenc, Kolenc - Soldat, Pesičnik - Črepič, Drobež - Drobež, Zagradišnik - Adamk, Flis - Flis, Tominšek - Port, Glojek - Dobez. V okolici Florjana je bilo najti med drugimi tudi tale imena: Mermal - Matevc, Jošt-Jošt, Miklavc - Miklavc, Bertol - Štiglic, Krajnc - Smole, Štifter -Mušič. Seveda je navedenih imen malo, saj gre za eno samo listino, ki navaja tiste ljudi, ki so bili v uradnem postopku. Tedaj je bilo veliko nemško govorečih uradnikov in je kaj lahko, da so razna imena napisana nepravilno aii površno. Že v gornjegrajskem urbarju iz leta 1426 je najti nekatera ledinska imena, ki so služila za točne podatke o nekem podložniku, denimo Johann na Robu. Tedaj še priimkov ni bilo in so si pisarji pomagali tako, da so zraven imen navedli še ledinsko ime, kjer je omenjeni bival. Prav iz tega so pozneje nastali priimki, kot Robnik in podobno. Ali, če je nekdo bil vpisan kot mlinarje kaj lahko pozneje pridobil priimek Mlinar. Seveda bi se s to tematiko moral ukvarjati strokovnjak, kot so naredili na Koroškem (Ravne), kjer so izdali knjigo o hišnih imenih. Omeniti še velja, da so avstrijski uradniki dosledno pisali priimke nemško, denimo Drobesch, vulgo imena pa slovensko, denimo Drobež. Starejši zapisi, kot na primer gornjegrajski urbar, pa vsebujejo zelo popačena slovenska imena in tako tudi ledinska imena. Lahko trdimo, da je stara listina pomanjkljiva, novejše, se pravi tiste iz avstrijskih časov (19. stoletje), pa ne bi smele imeti teh napak. Že davno so se pojavljale težnje, izražene v raznih narodnih programih, po pravilnem pisanju slovenskih imen, nikakor pa ne ponemčenih. V času li. svetovne vojne so Nemci ostro nasprotovali pisanju slovenskih krajevni imen, pa tudi osebna imena so bila dosledno nemško popačena. 3ščemo sfare fotografije Ramšakovi otroci iz Mačkinega kota. Slika je iz leta 1924. Z leve - Jože, Franc, Štefanija in Francka. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Četrte demokratične lokalne volitve Lokalne volitve v nedeljo, 22. oktobra 2006, bodo četrte po vrsti v samostojni Sloveniji. V210 občinah kandidira okrog 1.500 županskih kandidatov, za približno 3.400 sedežev v občinskih in mestnih svetih pa se poteguje okrog 25 tisoč kandidatov. Kot smo poročali že v prejšnji številki Savinjskih novic, je v vseh zgornjesavinjskih občinah (tudi v novi občini Rečica ob Savinji) za volitve župana prijavljenih več kandidatov, izjema je le največja občina Mozirje, kjer bo zagotovo še naprej županoval ivan Suhoveršnik, saj nima protikandidata. Največ kandidatov za župana, in sicer štirje, je v občini Nazarje: Martin Dušič (AS), Milan Peternelj (neodvisni), Ivan Purnat (neodvisni) in Irena Praznik (SDS). V Gornjem Gradu ima sedanji župan Toni Rifelj, kije kandidat SDS, nasprotnika v Stanku Ogradiju, kandidatu SLS, na Ljubnem ob Savinji pa bo sedanjo županjo Anko Rakun (neodvisno kandidatko) skušal premagati kandidat NSi Stanko Prislan. V Lučah poleg sedanjega župana Cirila Rosea, neodvisnega kandidata s podporo SDS, kandidira še neodvisni kandidat Klavdij Strmčnik, v Solčavi pa se želi namesto Vojteha Klemenška, sedanjega župana, ki kandidira kot neodvisni kandidat, na županski stolček zavi- hteti Alojz Lipnik, prav tako neodvisni kandidat. V novi občini Rečica ob Savinji, ki bo začela poslovati prvega januarja 2007, se za župansko funkcijo potegujeta kandidat SDS Jože Kramer in neodvisni kandidat s podporo SLS Vinko Jeraj. Na letošnjih volitvah je prvič obvezna 20-odstotna zastopanost obeh spolov na kandidatnih listah, kar pomeni, da morajo biti kandidati na listah za občinske svete razporejeni tako, da je v zgornji polovici liste izmenično najmanj vsak tretji kandidat drugega spola. Gre zgolj za prehodno rešitev, saj se bodo tako imenovane ženske kvote do lokalnih volitev leta 2014 postopoma zviševale do 40 odstotkov. Franci Kotnik Na lokalnih volitvah v Sloveniji se uporabljata večinski in proporcionalni volilni sistem, prvi v manjših, drugi v večjih občinah, upošteva pa se tudi prednostni glas, ki ga prejme posameznik na določeni kandidatni listi. Volilno pravico imajo polnoletni prebivalci lokalne skupnosti, ki lahko glasujejo izključno za organe v občini svojega stalnega bivališča. Na lokalnih volitvah lahko volijo tudi tujci, ki imajo vobčini stalno bivališče, ne morejo pa kandidirati, na primer, za župana, torej imajo le pasivno volilno pravico in ne aktivne. VOLITVE ŽUPANA Volilni sistem za volitve župana je zelo podoben kot na predsedniških volitvah. V prvem krogu se za funkcijo župana pomerijo vsi kandidati in če eden izmed njih že v prvem krogu dobi več kot 50 odstotkov glasov, je takojšnji zmagovalec. V nasprotnem primeru se v drugi krog volitev uvrstita kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V drugem krogu zmaga tisti, ki dobi več podpore volivk in volivcev. Glede na število kandidatov na letošnjih županskih volitvah po posameznih zgornjesavinjskih občinah je drugi krog mogoč le v občini Nazarje, kjer so kandidati štirje, povsod drugod pa bo novi župan znan že po prvem krogu. Seveda to velja tudi za občino Mozirje, kjer Ivanu Suhoveršniku za ponovno izvolitev teoretično zadošča že en sam glas. VOLITVE OBČINSKIH SVETNIKOV Volitve občinskih svetnikov so malce bolj zapletene kot volitve županov, saj zakon predvideva dva volilna sistema, in sicer za občine z manjšim številom svetnikov od 12 večinski volilni sistem, za občine z več kot dvanajstimi svetniki pa proporcionalni volilni sistem. Kako bomo volili Občina lahko ima najmanj sedem in največ 45 članov občinskega sveta. Zmanjšan občinski svet v Mozirju bo štel 13 članov, v novem občinskem svetu na Rečici ob Savinji bo sedelo 9 članov, v Nazarjah občinski svet šteje 11 članov, v Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in v Lučah imajo prav tako po enajst svetnikov, solčavski občinski svet pa šteje sedem članov. Pri večinskem sistemu, ki se uporablja v vseh zgornjesavinjskih občinah, razen v Mozirju, se glasuje o posameznih kandidatih. Volivec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli v posamezni volilni enoti. Izvoljen je kandidat, ki prejme največ glasov, oziroma kandidati z največjim številom prejetih glasov. Če se v volilni enoti voli en član občinskega sveta in sta dva kandidata prejela enako število glas- ov, o izvolitvi odloča žreb. Enako pravilo velja tudi v primeru, če se v volilni enoti voli več članov občinskega sveta, pa sta dva ali več kandidatov prejela enako število glasov. Pri proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga imajo v občini Mozirje, velja pravilo glasovanja o seznamih kandidatov. Kandidate in sezname lahko določijo politične stranke v občini in volivci v volilni enoti. Volivci lahko določajo kandidate in sezname kandidatov s podpisovanjem ali na zborih volivcev. Volivke in volivci v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom glasujejo za posamezne liste, pri njih pa šteje zaporedni vrstni red kandidatov. Ne glede na navedeno pravilo pa obstaja tudi preferenčni oziroma prednostni glas. Volivec lahko na glasovnici obkroži kandidata, kateremu namenja prednostni glas. Kandidati so izvoljeni po vrstnem redu na seznamu, razen če je najmanj četrtina volivcev, ki so glasovali za posamezno listo, oddala prednostne glasove za posamezne kandidate na listi. V tem primeru so z liste izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število prednostnih glasov po zaporedju največjega števila teh glasov, če število prednostnih glasov posameznega kandidata presega deset odstotkov vseh glasov, ki so bili oddani za listo. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov pripada posamezni listi, se preostali mandati dodelijo kandidatom po vrstnem redu kandidatov na listi. Dovoljeno je obkrožiti le enega kandidata. Mandati se dodelijo listam po zaporedju najvišjih količnikov, ki se izračunajo tako, da se število glasov za vsako listo deli z vsemi števili od ena do števila članov občinskega sveta (D'Hondtov sistem). S posamezne liste je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Franci Kotnik ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL 7.10.2006 Javna objava seznamov potrjenih kandidatur. 11.10.2006 Oddaja vmesnega finančnega poročila Državnemu zboru. 13.10.2006 Do tega dne morajo pristojni organi potrditi volilne imenike ter jih predati občinskim volilnim komisijam. 15.10.2006 Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Od tega datuma je prepovedana objava raziskav javnega mnenja. 17.10.2006 Rok za določitev zaupnikov na voliščih. 17,- 19.10. 2006 Možnost predčasnega glasovanja. 19.10.2006 Rok za oddajo zahteve občinskim volilnim komisijam za glasovanje na domu. Volivci, ki želijo glasovati na posebnih voliščih, dostopnim invalidom, morajo to sporočiti občinski volilni komisiji. 20.10.2006 Ob 24.00 Zaključek javne volilne kampanje in začetek volilnega molka. 22.10.2006 Dan volitev. 28.10.2006 Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu, državni volilni komisiji ter predstavnikom kandidatur oz. list kandidatov. 12.11.2006 Druai krog županskih volitev. 21.12.2006 Oddaja poročila o zbranih in porabljenih sredstvih Računskemu sodišču in občinskim svetom. a Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Komenskega 11, Ljubljana Danes, za jutri. Za Slovenijo WWW. SDS Anton Rifelj - Toni za žup|| piP*" ' "" ' .. Danes, za jutri. Za občino Gornji Grad. In kaj si želimo naredti v prihodnjem mandatu: • sodelovanje pri izgradnji projekta "Repenti"; • z znanimi invesiitorji želimo sodelovati pri izgradnji turističnega centra ''Grajske toplice"; investicijo pomeni nov razvojni zagon, nova delovna mesta in ohranjanje podeželja (dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu, nove storitvene dejavnosti); • izgradnjo trgovskega centra s pošto in lokali; • obnova matjčne šole Gornji Grad; - • izgradnja novega vrtca; • izgradnja dveh blokov z neprofitnimi stanovanji; • obnova hiše Žebelj za neprofitna stanovanja; • ureditev parkirnih prostorov pri Zadružnem in kulturnem domu; • izgradnjo Tičjeka 2; • obnova kulturnega doma Gornji Grad; • pripraviti pogoje za izgradnjo turistične infrastrukture v Gornjem Gradu; • sodelovati pri pripravi in izvedbi obvoznice Gornji Grad; • izvedba javne razsvetljave Gornji Grad. Bočna in ostali zaselki; • poiskati investitorja za izgradnjo rastlinjakov; • izgradnja kanalizacije v Bočni s povezovalnim vodom; • obnova ceste Kropo, skozi Bočno, pločnikov, javne razsvetljave, avtobusne postaje; • obnova znamenja v centru Bočne; • obnova ceste Kropa-Otok; • obnova ceste v Novi Štifti (senčna stran); • pripraviti prostorsko strategijo razvoja za prihodnje obdobje; • vzdrževanje ter obnova cestne in komunalne infrastrukture. Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za sofinanciranje društev, kmetijske dejavnosti, poskrbeli za urejeno okolico, da bodo noši občani zadovoljni. Po svojih najboljših močeh se bom tudi v prihodnje trudil, da bomo razvoj občine peljali tako, da bo v ponos nam in našim prihodnjim rodovom. Upam, do se boste odločili in mi zoupoli vodenje občine še naslednji mandat. To bo potrdilo, da cenite moje dosedanje delo, hkrati pa je to spodbuda za prihodnje delo. Skupoj bomo dosegli željene cilje in si izboljšali kvaliteto življenja. Anton Rifelj -Toni kandidat za župana Občine Gornji Grad Kandidati za Občinski svet občine Gornji Grad Volilna enota 1 Janez Štiglic Franc Rup Volilna enota 2 Forti Erritene Attemsov trg 18 Volilna enota 3 Gornji Grad Ivan Pustosiemšek Doi 5 Gornji Grad Attemsov trg 11 Gornji Grad Volilno enota 4 Ludvik Miklavc Bočna 59 Bočna Florjan 2 Gornji Grad Jože Jerše Bočna 32 Bočno Volilna enota 5 Branko Slenšak Smjklavž 5J-» „ Nova . Stilla . Darinka Pojškruh : Prosek 52 A Novu .Šjifta 111 Martina Tratnik Zg.Doi 38 Nova : Štifta Slovenska demokratska stranka Slovenska demokratska stranka 1 '!? s SDS Najboljša ekipa za občino Mozirje. Spoštovane občanke in občani občine Mozirje! SDS Tudi na letošnjih lokalnih volitvah kandidiramo za občinski svet naše občine. Prepričani smo, da se da z dobrim in konstruktivnim delom v občinskem svetu veliko doseči za razvoj krajev in zaselkov v naši občini. Vemo, da so pred nami pomembne odločitve, za katere bo potrebno veliko truda in sodelovanja. Prepričani smo, da občani poznale prispevek svetnikov Slovenske demokratske stranke v dosedanjem razvoju naše občine. Zato smo tudi v novem mandatu pripravljeni vložiti svoj trud, znanje in izkušnje za napredek naše občine. Zato Vas za skupni jutri vabimo, da se udeležite lokalnih volitev v nedeljo, 22. oktobra, in glasujete za listo kandidatov Slovenske demokratska stranke, SDS. Jože Jelen, predsednik OO SDS Mozirje Kandidati za Občinski svet občine Mozirje : Za enakomeren razvoj vseh naselij v občini: Brezje, Dobrovlje pri Mozirju, lepa Njiva, Ljubija, loke pri Mozirju, Mozirje, Radegunda in Šmihel nad Mozirjem. Jože JELEN, Robi STROPNIK, Marja JEŽOVNIK, Damjan KOCJANC, Darinko MAROLT, Bojan NAPOTNIK, Aleš GOSTEČNIK, Robi NAPOTNIK, Janez MAROLT, Zorka PEČOVNIK, Ivan BEVC, Alojz ZAVOLOVŠEK, Mozirje Lepa Njiva Mozirje Ljubija Mozirje Radegunda Šmihel Mozirje Loke Mozirje Loke Mozirje Danes, za jutri. Danes, za jutri. Za občino Mozirje. Za Slovenijo. www.sds.si Slovenska demokratska stranka /.sds.si Slovenska demokratska stranka WWW, Irena Praznik Danes, za jutri. Za občino Nazarje. Slovenska demokratska stranka Danes, za jutri. Za Slovenijo. Volilna enota 4 - Šmartno ob Dreti Mojca Marolt Basti ( št. 4) Kot županja bom največ pozornosti posvetila: - dvigu zaposlenosti; - spodbujanju razvoja gospodarstva; - sodelovanju pri nudenju pomoči kmetom v okviru kmetijske zadruge; - pridobivanju denarja za sofinanciranje stroškov avtobusnih prevozov dijakov in študentov naše občine; - izgradnji stanovanj za mlade družine; - ureditvi infrastrukture; - dokončanju obrtne cone; - omogočanju ugodnejšega dostopa do telefonskih, internetnih in televizijskih storitev; - dvigu turizma; - podpirala vsa aktivna društva v občini; - izgradnji zunanjih igrišč in zimsko-letnega bazena; - posodobitvi Doma kulture v Nazarjah; - pridobitvi finančnih sredstev tako slovenskih ministrstev kot evropskih skladov - se trudila za dobro sodelovanje z ostalimi občinami v dolini in regiji. Vse to lahko uresničimo skupaj - z vašo podpora KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE: Volilna enota I - Dom kulture Nazarje Stanislav Filipič ( št. 2) Volilna enota 2 - Gasilni dom Nazarje Suzana Časi ( št. 13) Spoštovane volivke, spoštovani volivci! Bliža se 22. oktober, ko se boste ponovno odločali, komu zaupati reševanje pomembnih vprašanj, ki zadevajo našo občino in s tem vsakogar med nami.V predvolilnem času, kot ponavadi, obljube in obeti dežujejo z vseh strani, predstavljajo se programi in kandidati in kar težko se je znajti ter še t2eže odločiti. Kandidati za župana in svetnike iz vrst SDS smo si izbrali slogan "Danes.za jutri". Sem Irena Praznik, rojena leta 1962 v Lenartu pri Gornjem Gradu, v Nazarjah živim od leta 1987 dalje. Odraščala sem v številni kmečki družini, kjer sem se morala že mlada prilagajati in odrekati ter se postaviti na lastne noge. Sem poročena in mati dveh odraščajočih otrok. Po poklicu sem komercialistka, zaposlena v podjetju GLIN IPP Nazarje, na delovnem mestu samostojni komercialist. Za sabo imam 29 let delovnih izkušenj. Zakaj kandidiram za županjo občine Nazarje? Ker me v življenju vodijo pogum, volja in vseživljenjsko učenje in rada delam z ljudmi in za ljudi, znam prisluhniti ljudem in sem pripravljena delati za dobro občanov. Vzpodbudilo me je tudi dejstva da je še vedno premalo žensk v politiki, saj politika potrebuje tudi ženski način razmišljanja Sveže ideje, nov zagon, nov veter in nove energije pa lahko prinese le nov človek. Prosim Vas, da v nedeljo, 22. oktobra, glasujete zame.Vaš glas zame bo občini Nazarje prinesel nov zagon. WWW. WWW. Jože Kramer za župana Danes, za jutri. Za občino Rečica ob Savinji. Slovenska demokratska stranka Danes, za jutri. Za Slovenijo. Slovenska demokratska stranka Dokažimo, da zaupamo ljudem, ki imajo izkušnje in trdno voljet da bo nova občina resnično zaživela v dobro vseh prebivalcev. Anton Strnišnik, Dol-Suha Peter Kolenc, Rečica ob Savinji Marko Rakun, Šentjanž Jože Lenko, Nizka Boštjan Kolenc, Spodnja Rečica Samostojni kandidati, ki jih podpiramo Aleš Krančič,Trnovec Janez Potočnik, Rečica ob Savinji Spoštovane občanke in občani Občine Rečica ob Savinji! Po 50 letih imamo na Rečici spet svojo občina Dokazali srna da lahko združimo večino naših prebivalcev ob pomembnih dogodkih. Kandidati SDS za člane občinskega sveta Zato vas za skupni jutri vabimo da se udeležite letošnjih občinskih volitev in glasujete za kandidate, ki jim zaupate. Jože Kramer Naročnik; Slovenska demokratska stranka, l > SDS Za napredek in enakomeren razvoj vseh krajev v občini! Kandidati za občinski svet občine Ljubno ob Savinji: - Iztok Podkrižnik, Ljubno ob Savinji -Tomaž - Drago Čopar, Melise - Bernarda Ročnik,Juvanje -Anton Pevc, Radmirje - Janez Kramer, Planina Danes, za jutri. Za občino Ljubno. SDS Za napredek in enakomeren razvoj vseh krajev v občini! Kandidati za občinski svet občine Luče: - Štefanija Polanšek, Konjski vrh - Janko Kramer, Krnica - Matjaž Funtek, Podvolovljek - Marija Breznik, Luče - Karel Ajnik, Luče -Anton Dešman, Raduha Danes, za jutri Za občino Luče. Slovenska demokratska stranka Slovenska demokratska stranka Spoštovane volilke in volilci! Z Vašimi glasovi imamo dva člana v evropskem parlamentu, štiri ministre v vladi in poslance v državnem zboru. V Mozirju smo pod zaporedno številko SLOVENIJA - KER SMO TU DOMA M Si Nova Slovenija v m KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA ObCÌFlSl<Ì OC/ÖOf MOZÌrjQ 0 Naročnik: NSi - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka, Cankarjeva 11, Ljubjana Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Komenskega 11, Ljubljana Martin Dušic, 41 let, po izobrazbi elektrotehnik, direktor lastnega podjetja dejavnosti telekomunikacije, elektronika. Absolvent inženir elektronike. Nisem član nobene stranke, predlagatelj je stranka Aktivna Slovenija. K kandidaturi so me vzpodbudili krajani naše občine. V občini imam kar nekaj sledi svojega dela. Kot zaposlen na podjetju Glin Nazarje sem z delovnega mesta tehnologa pridobil delo izvedbe mrliške vežice in javno razsvetljavo. V pripravah na širitev telefonskih priključkov sem koordiniral razgovore za kabelski razvod in skupni projekt izkopa za telef. in kab. TV. Občina me je predlagala za poslanca OOZ Mozirje, kjer sem v nadaljevanju sodeloval v UO zbornice. Izbran sem za poslanca sekcije elektronikov Slovenije in danes sem član UO sekcije elektronikov pri obrtni zbornici Slovenije. Kot strokovnjak z področja telekomunikacij aktivno sodelujem na republiškem centru za poklicno izobraževanje, kjer sooblikujem poklicne standarde bodočih študijskih programov. Kot član se udeležujem, povabil uspešnih Slovenskih podjetij in sodelujem z visokim šolstvom obema fakultetama in inštitutom Jožef Štefan. V letu 1999 sem ustanovil planinsko društvo, kjer sem kot prvi predsednik, vodnik in markacist v 5-tih letih poskrbel, da ima danes društvo vse potrebno za delovanje in deluje v sklopu PZS. V prostem času se ukvarjam z elektroniko, kolesarjenjem in planinarjenjem. V naši občini je eden glavnih problemov zaposlovanje oz. nova delovna mesta. V preteklosti smo nemo opazovali propade naših podjetij kakor tudi selitev malega gospodarstva iz doline. Občina ni izpolnila obljube priprave lastne industrijske cone. Varnost si bomo zagotovili tako, da naši diplomanti ne odhajajo drugam. Zagotoviti moramo pogoje za prihod novega kapitala v občino, investicije v gospodarstvo in nove bivalne površine za mlade družine. Infra struktura občine se ni gradila v načrtovanem obsegu, kar je potrebno popraviti in ljudem vrniti zaupanje. Negotova je prihodnost daljinskega ogrevanja, veliko je konfliktnih situacij med gospodarstvom in lokalno upravo. Uporabniki ne morajo mirno čakati na negotovost ogrevanja. Potrebno je zagotoviti stabilno klimo in kontinuirano dobavo energije. Na področju turizma naših okoliških kmetij menim, da nismo naredili dovolj in je zadnji čas, narediti projekt izvedbe okoliškega turizma vključno z ustrezno infrastrukturo. Širokopasovni priključek ADSL na vsako kmetijo. Center Nazarij ima še vedno enako podobo, kar pomeni, da še vedno niso rešeni problemi avtobusne postaje in prepotrebnih parkirišč, posebno pri zdravstvenem domu. Vključevanje krajanov in povezovanje krajevnih skupnosti je potrebno okrepiti in delujočim društvom, ki uspešno delujejo pomagati do njihovih ciljev. Občinska športna zveza je le na papirju, društva potrebuje več sredstev za kvalitetno delovanje. Pomemben segment je varovanje in pomoč krajanom v primeru elementarnih nesreč. Gasilska društva morajo slediti razvoju tehnike in izobraževanja prostovoljcev, ki so pripravljeni humanitarno delovati. Vsak občan je član občine, nič več obljub, čas je za napredek in boljšo kakovost bivanja. Martin Dušic pod zaporedno S številko 1 Premišljene odločitve in odioini koreki za bolßo prihodnost! V prlmtru, da bom iavotyait za iupana obilna Luča, bo moja dalo tamaljilo na naaladnjam: 1. Celoviti ureditvi Luč vključno z manjšimi zaselki. 2. Operativnim delovanjem občinske uprave, s poudarkom na servisu za občane. 3. Povečanjem deleža proračuna, namenjenega investicijam ter večji učinkovitosti porabe občinskega proračuna. 4. Maksimalnem angažiranju pri pridobivanju finančnih sredstev iz razpisov. 5. Usmerjanju in spodbujanju mladih k ustvarjalnosti in doprinosu celotne občine. 6. Sprejetjem prostorskih aktov za zagotovitev gradbenih parcel ter ureditev prometa in parkiranja v Lučah. 7. Pospeševanju dopolnilnih dejavnosti, podjetništva in turizma, skupaj s sodelovanjem s sosednjimi občinami in državo. Starost: 32 let V Lučah priložnosti so, potrebno jih je izkoristiti. Vsega ne bo mogoče storiti Rojstni kraj: Celje čez noč, zato je potrebno postaviti prioritete. Stvari so med seboj odvisne in Bivališče: Luče prepletene zato je potrebno kolesje pognati v tek terga nato usmerjati in Izobrazba: univ. dipl. ekon. skrbeti, da se ne ustavi. Ponujam vam roko in če se s tem strinjate potem 22. Stan: poročen oktobra na volilnem listu za župana občine Luče obkrožite št. 2. Hobi: šport Otroci: sin in hči Klavdij Strmčnik Sedanje delo: svetovalec na UE neodvisni kandidat za župana Politična opredelitev: nestrankarski občine Luče Naročnik: Klavdij Strmčnik, Luče 104, Luče -nik LDS Liberalna demokracija Slovenije ■ji Drage volivke in volivci, v preteklem obdobju smo z vašim sodelovanjem zgradili osnovno šolo in športno dvorano, posodobili cestno infrastrukturo, zagotovili kakovostno oskrbo s pitno vodo, zgradili kanalizacijsko bi toplovodno omrežje, odkupili zemljišča za ureditev poslovne cone na Prihovi, uredili muzej gozdarstva in lesarstva, samostansko knjižnica, center za samostojno učenje in likovno galerija zgradili športna centra na Lazah in v Račneku ter postorili še veliko drugih stvari, zaradi katerih je danes občina Nazarje prijaznejša za obiskovalce in njene prebivalce. Glas zame na volitvah 22. oktobra 2006 bo pomenil glas za: - nadaljnje posodobitve občinskih cest in državne »zadrečke« ceste, - gospodarski razvoj občine in ustvarjanje novih delovnih mest, - gradnjo individualnih hiš, stanovanj za mlade družine in varovanih stanovanj, - nadaljnji razvoj turizma in ureditev krajev, - razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, - ohranitev kulturne in naravne dediščine ter sodelovanje pri vzdrževanju sakralnih objektov, • mn «a , ■ ZA ŽUPANA OBČINE NAZARJE Štejejo dejanja - ne besede ..'.v1'vV;, • I hEšf'đn&scfenff rrspslrf so on\rF.z; oro fo % \a \r sforrf rnogoöo rfoTorf-r FrjtfiforrrTr offfri rr rtžprnčtftrktf. 7- vrsörrr J GRADIIVIO NAPREJ, ZGODBO ZNANJA IN ZMOŽNOSTI. Podpiramo sposobne. *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ZA OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE: Darja Planinšek Ivana Žvipelj Jože Pečnik Andrej Ermenc Marija Janžovnik Ferdinand Brinjovc Dejvid Pinculič ZATO OBKROŽITE ŠTEVILKO OBČINSKI SVET LUČE VOL. EN. 5-ŠTEVILKA RESNIK PETER, upokojenec OBČINSKI SVET GORNJI GRAD VOL. EN. 1 - ŠTEVILKA MERMAL Karlina, pravnica VOL. EN. 5-ŠTEVILKA FIRŠTAmalija, trg. poslovodkinja 0 C2> Izberite premišljeno. Vaš glas velja za vse nas. HVALA ZA ZAUPANJE! S Zmaga je šele začetek. ES* PROGRAM PREDNOSTNE NALOGE in PRIZADEVANJA Razvoj in napredek občine Mozirje v spremenjenih pogojih delovanja in gospodarjenja bo odvisen od aktivnosti in prizadevanj vseh občank in občanov. V prvi vrsti pa bo odvisen od učinkovitosti nove oblasti - občinskega sveta, župana in tudi občinske uprave. Zato ni vseeno, kdo bo zastopal občanke in občane v organih občine in njenih institucijah. Socialni demokrati želimo pri tem sodelovati in zastopati taka izhodišča, ki bodo dala možnost uresničitvi zastavljenih ciljev, ki bodo realna ter bodo dosegljiva in bodo dala našim zanamcem praktične in primerne možnosti za njihovo nadaljnje delo. Prizadevali si bomo za enakomeren razvoj vseh naselij v občini in s tem zagotovili enake pogoje za življenje vseh njenih prebivalcev. Pri tem bomo upoštevali želje in potrebe krajanov. Naš skupni cilj je, da skupaj z vsemi, ki ste pripravljeni sodelovati pri uresničevanju programa, ki smo si ga zastavili, dosežemo: dvig kakovosti življenja v občini, socialno varnost, pravičnost in solidarnost za vse občane. SKUPAJ BOMO TO ZMOGLI, ZATO pojdite na volitve 22. oktobra in NAM ZAUPAJTE SVOJ GLAS. NAŠI KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE MOZIRJE: 1. MARKO PURNAT 2. MARIJANA ŠKOFLEK 3. PRIMOŽ BEZOVNIK ww>w.socialnidemokrati.si 4. BERNARDKA PODRIŽNIK 5. MITJA TURK p.a/ 6" Odločitev je v vaših rokah. Prave odločitve prinašajo kc spremembe za izboljšanje bivalnih razmer v Vašem kra Bodite tudi vi soudeleženi pri teh sprembah in izberite Socialne demokrate. Naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana Skupnega dela z vami! O® NAŠI KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE: ALEKSANDER TANJŠEK : /p| SLAVICA KOMAR IVAN TURK MATJAŽ UGOVŠEK AKAJ KANDIDIRAMO? adi imamo svoj kraj, svojo občino, zato; želimo, da bi tu živeli še bolje; hočemo hitrejši razvoj občine; želimo večjo socialno varnost občanov; hočemo večjo pravičnost in solidarnost za vse občane. !i na kratko: KER HOČEMO DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA V OBČINI NAŠI KANDIDATI ZA OBČINSKI SVET OBČINE REČICA OB SAVINJI: BOŠTJAN RAKUN BERNARDA ZEMLJAK ZMAGA JE ŠELE ZAČETEK SKUPNEGA DELA Z VAMI! Naročnik: Socialni demokrati, Levstikova 15, Ljubljana Neodvisni kandidat za ŽUPANA OBČINE LUČE Kandidat pod številko: Ključna želja in cilj mi je, da bi se tisti, ki v Lučah živimo in tisti, ki prihajajo k nam, pri nas dobro počutili Do tega cilja pa vodi pot tudi preko naslednjih aktivnosti - Ureditev parkiranja in prometne varnosti z gradnjo parkirišč in pločnikov v Lučah. S tem povezana je tudi podpora gradnji obvoznice mimo Luč - Brezplačni internet v vsa naselja v občini - Z novimi prostorskimi akti bomo določili območje možnih novogradenj - Pomoč razvoju turizma (promocija in trženje), ki je dolgoročno edina perspektivna gospodarska panoga - Pomoč kmetom s pospeševanjem dopolnilnih dejavnosti in vzpodbujanjem ekološkega kmetovanja - Komunalna ureditev Obrtne cone Prod s prestavitvijo trgovine z gradbenih materialom - Gradnja bencinske črpalke - Podpora delovanju aktivnih društev - Učinkovito črpanje sredstev na domačih in EU razpisih - Nadaljnje asfaltiranje občinskih cest v zaselke in zaključitev obnove komunalne infrastrukture v Lučah Sicer sem pa odprt za vse dobre nove ideje in predloge, ki bodo koristni za občino in jih bomo skupaj tudi sposobni realizirati V nedeljo 22. oktobra le pojdite na lokalne volitve in soodločajte o naši prihodnosti ter v kolikor mi želite zaupati še naprej, obkrožite številko 1 pred mojim imenom. PE Celja PE Šempeter v Savinjski dolini Tehnični pregledi V sprejemni pisarni vam nudimo: obvezna avtomobilska zavarovanja [Adriatic, Triglav, Zavarovalnica Maribor, Slovenica, Tilia in SKB Generali) * kasko zavarovanja (Triglav, Zavarovalnica Maribor, Adriatic v ' * vse ostale storrtv ............... Prodajni biro Šempetru) itve vezane na registracijo in podaljšanje registracije vašega vozila * tehnični pregledi: osebnih vozil, motornih koles in koles z motorjem, kombiniranih vozil, osebnih specialnih vozil, lahkih priklopnikov, tovornih vozil do skupne mase 3500 kr Specializirana mehanična delavnica (v Celju) Testiranja In nastavitve, test In nastavitev podvozja, servisne storitve, vulkanizerske storitve, popravila zavor in podvozja, NOVO ocenitev tehničnega stanja vozila pred nakupom ali prodajo z Izpisanim certifikatom o stanju vozila. Pomoč na cesti - non stop 24 ur £11987 Pomoč na cesti vam omogoča: Prevoz poškodovanih vozil * prevoz pokvarjenih vozil * pomoč mobilne garancije in asistenc * manjša popravila pokvarjenih vozil * izposoja nadomestnega vozila Prodaja blaga: akumulatorjev, žarnic brisalcev, pnevmatik itd. po zelo ugodnih cenah * več vrst motornih olj * obvezne avtomobilske opreme, nekaterih avtomobilskih delov * lahkih priklopnikov * izposoja otroških varnostnih sedežev * prodaja vinjet * prodaja avtokart * prodaja DARS TRANSPORTER kartic * prodaja ABC Kartic • včlanjevanje v AMZS in podaljševanje članstva • Izdaja mednarodnih vozniških dovoljenj • izdaja dovoljenja za vožnjo tujega motornega vozila Izven RS itd. AMZS d.d. - Poslovalnica Celje. Ljubljanska 35, Celje, tel.: 03/ 425 65 60, fax: 03/ 425 65 82, delovni čas: pon. - pet. od 7. do 20. ure, sobota od 7. do 12. uro. AMZS d.d. - Poslovalnica Šempeter v Savinjski dolini. Rimska cesta 98/b, Šempeter v Savinjski dolini, tel.: 03/ 703 25 00, 03/ 703 25 02, tax: 03/ 703 25 15, del. čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ura u:/.urdmi pf]winiMr%3 Zivljenjs ji v indeks mmmi 7 \ delniški Jamstvo glavnice - Deutsche Bank. DONOSNA NALOŽBA • ZAGOTOVLJENA VARNOST* PRVOVRSTNA NALOŽBENA PRILOŽNOST Možnost vplačila do 20.11.2006. PE Celje Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03 42-535-37 www.adriatic-slovenica.si AdriaticSIovenica SS Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group MAZDA EUROPI SERVICE AVTO ( Celje (03) - Ipavčeva Ob nakupu Toyota Corolle vam podarimo eno leto kasko zavarovanja in ugodno financiranje: pol plačate zdaj, pol po enem letu! Vabljeni v salone Toyota. IMIITÄTS REPORT 2006 Mazdaó v akciji! Plačate bencinarja, odpeljete dizla. 400.000,00 SIT J« to ««trio n lolof«. Pri vj«h AS Avtomobili Skornsek d.o.o. Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77, www.as-velenje.com www.toyota.si KAKO VARNO POSKRBIMO ZA SVOJO PRIHODNOST Fondpolùa Azija Garant - novo življenjsko zavarovanje z jamstvom glavnice ob doživetju Glede na dejstvo, da sedanja davčna zakonodaja obravnava dolgoročna življenjska zavarovanja na izrazito ugoden način, se temu primerno razvija zavarovalniški trg oziroma zavarovalniški produkti. Življenjska zavarovalnica Slovenica Življenje je 1. septembra začela zbirati vplačila v Fondpolico Azija Garant, življenjsko zavarovanje z vlaganji v indeks delniških hedge skladov in jamstvom glavnice ob doživetju. Slovenica Življenje je omenjeni produkt razvila v sodelovanju z eno največjih evropskih bank Deutsche Bank AG. Naložbe se mesečno prerazporejajo v odvisnosti od gibanja vrednosti indeksa, v obdobjih padanja vrednosti indeksa pa se sredstva delno preusmerjajo v manj tvegane vrednostne papirje (obveznice). Privlačnost dobrih delniških hedge skladov je ustvarjanje donosa tako v času rastočih kot tudi v času padajočih delniških trgov. Sredstva bodo razpršena globalno z močnim poudarkom na azijskih trgih, predvsem Japonski. Azijski trgi predstavljajo dobro in- vesticijsko priložnost predvsem zaradi obetavnih napovedi in dolgoročnega potenciala rasti celotne regije. S sklenitvijo zavarovanja zavarovanec hkrati doseže tri cilje: zavarovalno zaščito (110% vplačane premije), možnost donosnega nalaganja sredstev in 100-odstot- no jamstvo glavnice. Zajamčena vrednost premoženja ob doživetju, za katero jamči Deutsche Bank AG, se izplača v primeru, če je vrednost premoženja ob izteku zavarovanja nižja od čiste premije (čista premija je vplačana premija, zmanjšana za vstopne stroške). Garancija čiste premije je zagotovljena ob doživetju, v vmesnem obdobju pa je vrednost premoženja enaka trenutni vrednosti enote premoženja. V primeru smrti zavarovanca v času trajanja zavarovanja Slovenica Življenje upravičencu izplača dogovorjeno zavarovalno vsoto za primer smrti (110% vplačane premije) oziroma vrednost premoženja po polici, če je ta višja od zavarovalne vsote. Od 1. septembra dalje Slovenica Življenje pri življenjskem zavarovanju nudi tudi dodatno zavarovanje kritičnih bolezni. Zavarovanje se sklene kot dodatno zavarovanje in krije izplačilo dodatne zavarovalne vsote v primeru prve pojavitve ene od enajstih kritičnih bolezni (srčni infarkt, rakasta obolenja, možganska kap, trajna odpoved ledvic, presaditev glavnih organov, paraliza, multipla skleroza, slepota, operacija koronarne arterije, zamenjava srčnih zaklopk, operacija zaradi bolezni aorte). Zavarovalna vsota za primer kritične bolezni znaša največ 50 odstotkov osnovne zavarovalne premije za primer smrti, vendar ne več kot 25.000 evrov in ne manj kot 1.250 evrov. Franci Kotnik Naložbe se mesečno prerazporejajo v odvisnosti od gibanja vrednosti indeksa, v obdobjih padanja vrednosti indeksa pa se sredstva delno preusmerjajo v manj tvegane vrednostne papirje (obveznice). Privlačnost dobrih delniških hedge skladov je ustvarjanje donosa tako v času rastočih kot tudi v času padajočih delniških trgov. DIVJAD NA CESTI Jesenska večerna vožnja je lahko nevarna V zadnjih tednih se dolžina dnevne svetlobe vztrajno krči, večerni mrak pa je vse zgodnejši. Temne večerne ure so tako vse bolj prometno aktivne, kar pa ne moti divjadi, ki začne v prvem mraku aktivno iskati hrano. Ustaljene živalske poti v mnogih primerih prečkajo ceste, ki so ravno v tem času polne prometa, zato-vozniki pozor in oči na »peclje«! Ceste, kjer divjad pogosto prečka vozišče, so večinoma označene s prometnimi znaki, ki opozarjajo na nevarnost, in tako lahko vozniki pravočasno prilagodimo hitrost vožnje ter se pripravimo na morebitno hitro zaviranje. V Nemčiji imajo letno več kot 200 tisoč nesreč z udeležbo divjadi, v katerih je 3.000 udeležencev poškodovanih, beležijo pa tudi 50 smrtnih žrtev. Zakaj? Enostavno zato, ker je trčenje z divjadjo zelo močno, pri hitrosti 50 km/h se namreč teža živali poveča s faktorjem 25. To pomeni, da 20-kilogramski srnin mladiček povzroči kar 500-kilogramski udarec, divji prašič s težo 120 kg pa udari v avto kar s tremi tonami. Kaj narediti, če divja žival prečka cesto? Vsekakor moramo biti pozorni na število živali, saj se divjad, zlasti srnjad, pogosto giblje v skupinah. Ko prva steče pred avto, ji sledijo še ostale. V tem primeru močno zaviramo in hupamo. Mežikanje z lučmi ni priporočljivo, saj lahko žival oslepimo in obstane kot vkopana sredi ceste. Pri zaviranju in morebitnem izogibanju trčenju moramo paziti na ostale udeležence v prometu. Če ni nobene možnosti, da se izognemo živali, je še vedno bolje treščiti vanjo kot zgrmeti s ceste. Trk z drevesom ali nasproti vozečim vozilom je veliko nevarnejši. Če se zgodi, da zbijemo žival, us- tavimo in takoj zavarujemo vozišče z varnostnim trikotnikom. Žival umaknemo s ceste, vozilo pa parkiramo ob strani, da ne oviramo ostalih udeležencev in ne povzročimo dodatne nesreče. Pokličemo policijo oziroma javimo, kaj in kje se je zgodilo. Načeloma policija takoj obvesti lovsko družino, ki poskrbi za povoženo žival. Policiji zaradi zavarovanja ni potrebno priti na mesto nesreče, če pa so poškodovani ljudje, je zgodba seveda drugačna. Govorice, da zavarovalnica ne plača škode, če je ob cesti prometni znak, ki opozarja na divjad, so iz trte zvite. Plača, vendarje vse odvisno od zavarovanja vozila (kasko, delni kasko, kombinacije, zavarovanje proti divjadi...), zato je na polici koristno prebrati tudi drobni tisk). In kako lahko preprečimo trčenje z divjadjo? Če nam žival skoči neposredno pred avtomobil, zelo težko, vendar pa lahko pri vožnji upoštevamo, da so divje živali nočno aktivne, zato v bližini označb za divjad in ob robu gozdov vozimo previdneje in počasneje v pripravljenosti na zavi-ranje. Če je cesta pregledna, se držimo bolj sredine ceste, saj se živali rade zadržujejo ob bankinah. Če se ob robu vozišča kaj posveti, odločno zaviramo, pri tem pa pazimo na ostale udeležence v prometu. Želim vam srečno vožnjo v jesenskih dneh! Igor Pečnik V SPOMIN Franci ROP V naročje matere Zemlje je omahnil član kulturnega društva Slap Franci Rop iz Var-polj. Živel je sam, a ni bil osamljen. Imel je mnogo prijateljev, bilje član planinskega, gasilskega in čebelarskega društva, Rdečega križa in morda še kje. Pri društvu Slap je bil od vsega začetka. Njegove pesmi so polnile stolpce v vseh sedmih Slapovih knjigah. Najraje je pisal o ljubezni do gora, gorskega cvetja in bil zvest prijatelj harmonike, ki se je je učil dve leti. Pri društvu Slap bomo pogrešali njegove pesmi, dobroto, tovarištvo in dobro voljo. Ohranili ga bomo v lepem hvaležnem spominu. Dragi Franc, mirno počivaj ob vznožju tebi tako ljubljenih planin in sanjaj o gorski roži. Marija Ročnik GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Na dnevu godbeništva v Radljah ob Dravi V organizaciji Mestnega pihalnega orkestra Radlje ob Dravi in JSKD Območna izpostava Radlje ob Dravi je 23. septembra potekal dan godbeništva. Srečanje pihalnih orkestrov in godb od Celja do Koroškega ter parada ob praznovanju 80. obletnice MPO Radlje. Med trinajstimi orkestri, ki so sodelovali na prireditvi, je bila tudi Godba Zgornje Savinjske doline. Godba Zgornje Savinjske doline je izvedla koračnico Parada mažoretk Emila Glavnika Godbe so se predstavile na različnih lokacijah v Radljah in okolici. Orkester iz naše doline seje s programom koračnic predstavil v središču mesta, nato pa je pred prireditvenim prostorom sledila povorka v počastitev praznika domače godbe. Vsak orkester je v paradi izvedel koračnico,jubilanti pa sojo sprejeli s slavnostnimi fanfarami. Po povorki je sledilo skupno izvajanje treh skladb vseh prisotnih godb. Okoli 400 godbenikov seje združilo v velik orkester, ki je s svojim izvajanjem navdušil številno poslušalstvo srečanja. Srečanje seje nadaljevalo v prireditvenem šotoru, kjer seje vsaka godba predstavila zosemminutnim programom. Ker je bilo srečanje namenjeno tudi spominu obletnic slovenskih skladateljev glasbe za godbe in pihalne orkestre (Filip Bernard, Danilo Bučar, Emil Glavnik, Karol Pahor), je bilo s strani organizatorja zaželeno, da godbe izvedejo vsaj eno skladbo skladatelja, ki v tem letu praznuje svoj jubilej. Godba Zgornje Savinjske doline je izvedla koračnico Parada mažoretk Emila Glavnika. »Delovni« izletna Koroško je bil za zgornjesavinjsko godbo začetek nove sezone, predvsem pa vaj in priprav na letni koncert v mesecu januarju, godba se namerava udeležiti tudi tekmovanja slovenskih godb v prvi težavnostni stopnji. Po nastopih so na družabnem srečanju za atrakcijo poskrbeli trubači iz Srbije, ki so dodobra ogreli dlani in grla vseh godbenikov. Matej Kranjc STALNA KIPARSKA ZBIRKA CIRILA CESARJA V VELENJU Pika na i celotnemu ustvarjalnemu delu umetnika Na Velenjskem gradu so v okviru praznika Mestne občine Velenje odprli stalno razstavo kiparskih del akademskega kiparja prof. Cirila Cesarja. Obsežna zbirka kipov, reliefov in slik je pregledno delo Cesarjeve ustvarjalnosti skozi njegovo celotno življenjsko obdobje. Akademski kipar prof. Ciril Cesarje avtor tudi nekaterih znanih spomenikov v Zgornji Savinjski dolini (foto: Jože Miklavc) Po osnovni šoli v Mozirju je nadaljeval meščansko šolo v Šoštanju, obiskoval je obrtno šolo v Mozirju, kjer je delal v kiparski delavnici, šolal pa seje tudi na srednji umetnoobrtni šoli v Ljubljani ter na mojstrski obrtni šoli v Gradcu. Po II. svetovni vojni je končal Akademijo upodabljajočih umetnosti v Ljubljani, da bi leta 1950 diplomiral kot eden najbolj nadarjenih absolventov ter nadaljeval specialni študij na isti ustanovi. Že leta 1948 je izdelal portret Franca Hribernika, katerega originala stojita pred Osnovno šolo Mozirje in Osnovno šolo Šoštanj. Leta 1953 je akademski kipar Ciril Cesar izdelal kip Talec za žrtve vojne v Mozirju. Leto kasneje je izdelal še en spomenik z enakim imenom, kije našel svoje mesto pred sedanjim Domom kulture v Nazarjah, Prav tako je Ciril Cesar avtor kipa Žrtev pred katedralo v Gornjem Gradu. Galerija Ars Cesarje v sodelovanju z Muzejem Velenje ter mladim arhitektom Rokom Polesom postavila piko na i celotnemu ustvarjalnemu delu umetnika in velikega specialista industrijskega oblikovanja, Cirila Cesarja, ob letošnjem občinskem prazniku Mestne občine Velenje. Ob tej priliki se je za sodelovanje z očetom in velenjsko občino in muzejem zahvalila tudi Cesarjeva hči dr. Nives Popovič Cesar, ki sije želela dostojno urediti očetova dela v okviru aktivnosti kulturnega zavoda Ars Cesar. Jože Miklavc Pri Sumečnikovih v I Lepi Njivi se lahko S letos kljub muha- p stemu vremenu po- g stavijo z izjemnimi 1 pridelki. »Kraljica« vse-. 1 ga tega bogastva pa I je gotovo cvetača, 1 kakršno vidimo le I malokdaj. Ko soji »sle- I kli« zeleno obleko inje 1 ostala samo zdrava p bela glava, je ta skoraj I tri kilograme težka do- | brota v premeru poka- | zala 38 centimetrov, I obseg pa je bil kar 90 9 centimetrov. Pepca Šumečnik % pravi, da je to le na- . jvečja od številne družine letos res velikih »karfijol«. Kakšne prav posebne pozorno! menjala. Vrt gnojijo s preperelim hlevskim gnojem in predvsem kompostom. Gospodinja cvetačo Člani gornjegrajske lovske družine so v soboto pripravili pri lovskem domu pod Gradiščem prvo družabno srečanje za kmete in lastnike zemljišč, na katerih loviščih gospodarijo. Po besedah starešine Andreja Valteja so lahko lovci uspešni v svojih naravovarstvenih prizadevanjih samo ob podpori in sodelovanju kmetov. Zato se trudijo škodo, ki zaradi divjadi nastane na kmetijskih površinah, dosledno sanirati oziroma kmetom izplačati odškodnino. Sodeč po odzivu so s politiko gornjegrajskih lovcev zadovoljni tudi lastniki kmetijskih zemljišč. Savinjčan Pepca Šumečnik ob rekordni cvetači (foto: Marija Lebar) ii na- občasno potrosi z lesnim pepelom proti škodljivcem, ob suši pa je pridelek tudi zalivala. Marija Lebar Lovci in kmetje se strinjajo, da so lahko samo s skupnimi močmi dovolj uspešni pri odpravi škode po divjadi (foto: EMS) GOZDARSKO-KMETIJSKA OPREMA MELAVC Melavc Anton s.p Celje, Mariborska 200 TEHNOJM - Proizvodnja, veleprodaja Ljubija 33, 3330 Mozirje Prodajalna in servis v Mozirju Tel. 839-48-08,041/643-441 in Celju, Mariborska 200 (na izvozu z avtoceste) Tel. 491-16-02 Na zalogi najmanj 50 vrst motornih žag in ostalih strojev Ob 80-letnici podjetja STIHL za vas pripravljamo presenečenje: IZJEMNO NIZKA g CENA MOTORNE ŽAGE STIHL MS170 Pri plačilu z gotovino še dodatni popusti + darilo za vse motorne žage! Gozdarske »1 hlače z M' Tl mrežico STIHL HT75 Višinski obrezovalec 175.000 SIT! (730 EUR) ! Mozirje, Ljubija 33 STIHL MS250 Gozdarski 1 meter 8.990 Sili (38 EUR)' ikultivator BCS 730 eren za več,priključkov. (58 EUR) idtor HONDA IZJEMNO DOBER stroj za brušenje verig „ J ti gorivo 51 I P I 990 Mazalica (4 EUR) ? Pri nakupu ? ena brusna plošča gratis! 11.990 SIT (50 EUR) Olje za verigo 41 1.990SIT (8.3 EUR) Gozdarska čelada 8.990 SIT (37.5 EUR) (1.748 EUR) LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD LEPA NJIVA Kmetje in lovci z Cvetača velikanka © GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Gasilci PGD Rečica najboljši v vseh vajah V športnem centru Laze v Kokarjah so se v nedeljo, 1. oktobra, v gasilskem znanju in spretnostih pomerili člani in članice prostovoljnih gasilskih društev naše doline. Organizatorji tekmovanja, Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline v sodelovanju z Občino Nazarje in Prostovoljnim gasilskim društvom Gorica ob Dreti, so poskrbeli za vse organizacijske aktivnosti in pripravili poli- gon, kjer seje pomerilo kar 39 ekip. Člani in članice so opravili vajo z motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami, starejši člani in članice pa vajo raznoterosti in vajo s hidrantom. Najboljši v vseh vajah so bili gasilci PGD Rečica, saj so osvojili kar pet pokalov. Pokal za drugo mesto je pripadel ekipam v kategorijah članice B, starejši gasilci in člani A (Reči- ca 1). Za prvo mesto so Rečičani prejeli pokal v dveh kategorijah, in sicer med člani A (Rečica 2) in člani Člani B PGD Rečica ob Savinji so povsem zasluženo prejeli pokal za prvo mesto v svoji kategoriji (foto: Marija Šukaio) R.L.S. Levec, d.o.o., Levec 56/c, Petrovče Tel. 03/425-45-00 www.rsl.si • Prihranek do 1.300.000 SIT • Brezplačna 4 letna garancija • Brezplačno obvezno in osnovno kasko zavarovanje za obdobje enega leta O natančnih pogojih akcije se poianimajte pri pooblaščenih prodajalcih Renault. /..J22SS.f.”'££1... Poraba gorva pnsdstadjenih nvxJelo\c kombinrana vožnja od 45 Ido 10.3 l/lOOkm. Emisija CC>2 predstavljenih modelov: od 119 do 243 glkm 111*060 1081 J WWW.renault.SI IZKORISTITE VARNOSTNI BONUS ZA VSA OSEBNA VOZILA OD 12. DO 23. OKTOBRA! m REIMAULT “DANES BO PRIJETEN DAN TESTIRAMO RENAULTE.” Renault - edini, ki ponuja 8 modelov z najvišjo oceno 5 zvezdic na testih Euro NCAP ☆ ☆☆☆☆ B. Slednja je bila tudi najboljša ekipa tekmovanja in je drugouvrščeno Novo Štifto prehitela za več kot trideset sekund. Tretje v tej kategoriji je bilo PGD Gornji Grad. V kategoriji starejše gasilke je nastopila le ena ekipa, in sicer iz PGD Bočna, v kategoriji starejši gasilci pa štiri, med katerimi so bili najboljši Pobrežani pred že omenjenimi Rečičani in Mozirjani. V kategoriji članice B je tekmovalo pet ekip. Najbolje so se odrezale Bočanke pred Rečičankami in Radmirkami. Pri članicah A so svoje znanje in spretnost pokazale le tri ekipe. Najboljša je bila iz Mozirja, za njo sta se uvrstili ekipi Radmirja in Gornjega Grada. V kategoriji člani A so se v konkurenci 17 ekip iz prostovoljnih gasilskih društev naše doline najbolje odrezali člani PGD Rečica in zasedli prvo in drugo mesto, na tretjem pa pustili PGD Grušovlje. Po besedah vodje tekmovalnega odbora Boštjana Cigaleta, poveljnika GZ Zgornje Savinjske doline, se udeležba na tekmovanjih iz leta v leto izboljšuje, nekatere ekipe se zelo dobro pripravijo. Vendar rezultati tekmovanja pogosto niso merilo za pripravljenost ekip na intervencije. Marija Šukaio STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško Številni strelci, ki so prišli na sobotni trening strelske tekme z malokalibrsko puško v trojnem položaju (leže, kleče, stoje) v Za-gradišu, se same tekme dan kasneje zaradi njene težavnosti niso udeležili polno številčno. Na tekmi, ki sojo organizirali člani gornjegrajskega strelskega društva, so se najbolj izkazali Borut Fužir, Jože Gomboc in Franc Žerovnik. Prvi omenjeni je nastreljal 189 krogov, drugi 164 in tretji 158. Jože Gomboc ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Ljubeiui na strokovnem izletu na Bizeljskem Pomembna dejavnost Zavoda za gozdove Slovenije je tudi izobraževane lastnikov gozdov. Zavod pripravlja različne tečaje za uspešno in varno delo v gozdu, nekaj se jih bo zvrstilo v naslednjih tednih. Poleg teh pa tudi strokovne izlete, kjer si lastniki gozdov ogledajo primere dobre prakse na drugih območjih. Na enega takih izletov so ljubenski gozdarji popeljali lastnike gozdov z območja krajevne enote Ljubno. Pot jih je vodila na Bizeljsko, kjer so si ogledali redčenja v drogovnjakih listavcev. V teh krajih prevladujejo gozdovi listavcev, "glavna" je bukev. Bukvi so posamezno ali v skupinah primešane številne vrste listavcev, kar daje gozdarjem pri redčenju možnost izbire najboljših dreves. Predstavitevje bila zelo zanimiva, tudi zato, ker so pri zgornjesavinjskih lastnikih gozdov listavci še vedno manj cenjeni, kar vsekakor ni dobro. Les iz redčenj seveda ni debel, a je kljub temu tržno zanimiv, saj ga celo izvažajo. Domači gozdarji so jim predstavili tudi druge naravne in kulturne znamenitosti svojega kraja. Ogledali so si park pri gradu Pišece, v katerem raste 35 različnih vrst dreves, veliko sojih prinesli od drugod. Posebej izstopajo mamutovci, najvišji meri kar 54,5 metrov. Iz Pišec, rojstnega kraja znanega jezikoslovca Maksa Pleteršnika in vodje krajevne enote Ljubno Ivana Filipčiča, vodi do gradu gozdna učna pot, ena najstarejših pri nas. Pred leti so osnovali tudi vodno učno pot, prvo v Sloveniji. Še bolj kot obe poti pa je navdušila repnica, v kremenov peščenjak vklesana klet za shranjevanje poljskih pridelkov; repe, zelja ... V tej repnici so hranili izključno pridelek vinske trte. Na koncu so izletniki obiskali še domačijo lokalnega gozdarja kjer so se prepričali, da znajo gozdarji skrbeti tudi za vinograd, ne samo za gozd. Marijan Denša 11. oktobra je praznoval 50. rojstni dan dragi sin, brat in stric Dane Veršnik iz Bočne Zdramiti moraš čarobnost, ki počiva v tebi Zaklad je torej pot, po kateri hodiš in ne kraj, kamor si namenjen. Edini učitelji so ti ljudje, ki jih na svoji poti srečuješ! Vse najboljše hi še na mnoga leta. Vsi njegovi Kar štirje Zgornjesavinjčani so morali objeti sekvojo, da so lahko zapeli: »Bod’ moja, bod’ moja!« AVTO IGOR d.o.o. - Črnova 33/a, 3320 Velenje - tel.: 03 898 69 31 Ne zamudite izredno ugodne Peugeotove ponudbe za vsa vozila. CREATONE? NARAVNO "VODILNO" Uvoznik za Slovenijo: CREAtim d.o.o., Šlandrov trg 20a, 3310 ŽALEC Tel.: 03 710 35 90, 03 710 09 50, 031 625 427 Vrhunska opečna kritina s 50-letno garancijo sigma barve odlikujejo vrhunska kvaliteta, konkurenčne cene, čisti barvni odtenki, majhna poraba, izredna prekrivnost, dolga obstojnost in enostavna uporaba. TRGOVINA Jir)|V BARVE LAKI #HK<ÌA d.o.o. | I Levec 56, Petrovče. 03/ 547 17 18 SIGMA COATINGS :------------- MIK, d.o.o. Gaji 42b, 3000 CELJE CELJE RAZPISUJE PET PROSTIH DELOVNIH MEST ZA DELO V PROIZVODNJI Podjetje Mik Celje se počasi širi od Prekmurja pa vse do Primorske. V zadnjem tednu so tako, poleg salonov v Celju, Ljubljani, Mariboru, Izoli in Murski Soboti, odprli še salona v Kranju in Novi Gorici. Do konca leta bo njihovo PVC stavbno pohištvo možno dobiti še v šestih franšiznih prodajalnah, kar je zagotovo rezultat kvalitetnega in ažurnega dela. Da bo podjetje še naprej raslo in se razvijalo, potrebujejo seveda dobre kadre. Del mlade in ustvarjalne ekipe lahko postanete tudi vi saj, zaradi povečanja proizvodnjih kapacitet, zaposlijo nove sodelavce s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Zaželjeno je, da imajo kandidati izkušnje z delom v proizvodnji in končano vsaj osnovno šolo. Uspeh lahko s podjetjem Mik Celje delite tudi vi. Pisne prijave pošljite z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 25.10.2006 na naslov: MIK, d.o.o.,Gaji 42b, 3000 Celje Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOLES Nazarje, tel. št. 839 02 50 in prodajalna JURČEK*'; v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi zimski modeli že v naših prodajalnah! I VABLJENI V PICERIJO IZOLES o d pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje 031 892 685 Epbinu) vas,’da na^dt)iWete gna novo od^itij^^tMar'ni, Cvetličarne smó odpšn^^wLi^gra&fai Občine it^l»ipraviie,^pS^MW^it|i^!i|| Ridite in se mfigtfMijlc o kakovo^*!« ^ pestì|SÌ*p>nudbe ter ® ftfoenwoWiSKi h izdelkih naših ■HHHHPHf gr-- - BEÈfihttinskih floristoiy ) f'7T7TW'I SOIKL' Kormoran VULKANIZERSTVO IN AVTOOPTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonlna 9,3333 Ljubno ob Savinji Tel., Fax.: 03/5841-169, 03/838-10-70, GSM: 041/783-661 Uredimo vam tudi Bankredit! Od 40.000 SIT do 300.000 SIT do 24 obrokov. Pokažite zimi zobe preden jih ona pokaže vam. WfJFU LDA GOOD ? YEAR <> wjvj.ap i>/ me a i OBNOVLJENE GUME ROTAL in BANDAG Na zalogi tudi jeklena in alu platišča. Nudimo tudi hitri servis. Podjetje izvaja dimnikarske storitve na celotnem področju vseh zgornjesavinjskih občin. strokovno do čistega OKOLJA Prosimo Vas, da za naročila pokličete na telefonsko številko: 02/82-21-339 ali 041/939-904 Se priporočamo! Kolektiv podjetja EKO DIM d.o.o. GSM: 041/631-174 Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10,031/302-121 ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo kot bi se morala! Ostala ponudba: 11 '-■**< s* i n ii r -j - izdelava termopan stekla I J Sm 19 IH H -vrtanje - brušenje - fazatiranje IZDELAVA IN MONTAŽA - “delava namiznih plošč PVC OKEN 'uokvirianje slik KVU UREN. . montaža na domu UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! - itd. Debitelov sistem Debitel d.d., Železna cesta 18, Ljubljana Infiniti MRM C >o 0 P -Ž5 g c- _ > 2 5 <» OT O £ E TJ _Q (D (0 *° « E co 0 'c co £ 0 '0 L_ O. 0 ■D 0 0 ~ CL 0 C O CL C O E ■* r.ooo/rEAH TM*.mn K&FULPA Na zalogi tudi terenski h dostavni program. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! Novosti AVTOOPTIKA IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN PLETENINE INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60 Trgovina in papirnica Bohag Iztok Vrtačič s. p.. Zadkečka (». Nazarje Tel. št. 583 28 06 Tudi letos smo pripravili izbor potrebščin po zelo ugodnih cenah. Hkrati vas obveščamo, da smo odprli vrata nove papirnice v Mozirju v novi občinski stavbi. V avgustu nas lahko obiščite v Mozirju od pon. do pet. od 8.00 do 19.00 ure ter v soboto od 8.00 do 12.00 in v Nazarjah od pon. do pet. od 8.00 do 12.00 ure in od 13.00 do 19.00 ter v soboto od 8.00 do 12.00. Tkavc Sabina s p. KAVČ Pneumatic center Razmišljate o nakupu novih zimskih pnevmatik? SEDAJ JE PRAVI ČAS! Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Cooper, Yokohama, Goodyear,... or; 839.16.4o; ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure ^ sobota od 8.00 do 12.00 ure 2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 1. KROG Vzpodbuden začetek »graščakov« Po slabi lanski sezoni in nazadovanju nazorske ekipe v drugi kakovostni rang slovenskega malega nogometa ter po vseh težavah, ki so nastale ob odhodu nekaterih ključnih igralcev iz kluba, se sivari v taboru »graščakov« vendarle stabilizirajo. Prihod nekaterih mlajših igralcev, odgovoren pristop z visoko motivacijo že uveljavljenih igralcev in dobro delo novega trenerja Vikija Uršnika že kažejo rezultate, kijih marsikdo po vseh teh spremembah ni pričakoval. Čeprav je ekipa šele na začetku prvenstvene poti, je že prva tekma z Ljutomerčani dala vedeti, daje ekipa na pravi poti in da bo njihova kvaliteta in borbenost nasprotnikom zelo trd oreh v novi konkurenci vzhodnega dela druge slovenske lige malega nogometa. Visoka domača zmaga nad lani tretjeuvrščeno Ekipa KMN Nazarje Glin v spremenjeni sestavi si je že priigrala prvo zmago (foto: Franjo Pukart) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Uspešni v Preboldu Nazorski košarkarji že vse od ustanovitve kluba intenzivno sodelujejo s KK Prebold. Ta klub je bil tudi vzorčni primer, s kakšno organiziranostjo lahko Nazarčani dosežejo takšen nivo uspehov, da postanejo primerljivi s Preboldčani, ki gojijo košarko že desetletja. To se je v petih letih obstoja nazorskega košarkarskega kluba že uresničilo. Nastalo je lokalno rivalstvo in veseli dejstvo, da je to le še spodbuda, da se dobri odnosi med kluboma samo še izboljšujejo, čeprav se vsako sezono v državnih prvenstvih ekipe od pionirjev navzgor zagrizeno borijo za zmage v medsebojnih srečanjih. Minuli mesec so se ekipe teh dveh klubov spopadle kar trikrat. O članskem turnirju za Pokal občine Nazarje smo že poročali, nato pa sta bila na sporedu še dva v Preboldu. Najprej so pionirji KK Nazarje na Turnirju KK Prebold 2006 premagali Šentjur z 81:68 in nato v finalu še domačine s 87:64 ter osvojili prvo mesto pred ekipami Prebold, Keleja Celje in Šentjur. Žiga Plesnikje bil najboljši strelec turnirja s 40 točkami, v finalu pa je odločilno vlogo odigral Miha Ugovšek s 24 točkami. Konec meseca so imeli člani Mednarodni košarkarski turnir Prebold '06, ki je obenem štel tudi za vsakoletni Seržov memorial. Prvega dne so bili doseženi naslednji izidi: Celjski KK : Nazarje 77:55 in SK Žabovresky (Brno) : Preb- old 100:73. Zmagovalci so naslednji dan postali Čehi, ki so v finalu premagali Celjane z 78:66, v borbi zo tretje mesto pa je Nazarje premagalo Prebold z 68:60. Sedem pripravljalnih tekem članov (štiri zmage in trije porazi) je pokazalo, kdo bi lahko bili nosilci igre v tekmah z letos zelo težkimi nasprotniki v 2. SKL - vzhod. Kot kaže se med branilci kapetan Iztok Zakrajšek po hudi poškodbi vrača na stare tire odličnega strelca, velik potencial in napredek je pokazal Jaka Plesnik, pa tudi novi organizator igre, mladinec Elektre Meriš Skočič, se je dobro vklopil v moštvo. Ne kaže pozabiti na krilo Matijo Zakrajška, standardno borbenega in zdaj še izkušenega igralca, na talentiranega strelca Blaža Vodončnika ter oba centra Dejana Valenčaka in Dada Grebenška, ki sta v minulih sezonah z igro pod koši že znala odločati tekme. Poleg omenjenih pa je na razpolago še kar nekaj košarkarjev, ki ne zaostajajo kaj dosti po sposobnostih in so v stanju odločilno vplivati na potek tekme. Pokala iz Prebolda, ki krasita klubske prostore v Jakijevi hiši, bi lahko bila kažipot k uspehom v sezoni 2006/07. Ta vikend bo na sporedu tudi že 1. krog članskega državnega prvenstva, tako da so v polnem zamahu prav vse ekipe Košarkarskega kluba Nazarje. Tomaž Križnik KMN Nazorje Glin : KMN Marinci Vescica 7 : 3 (2:2) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev 150. Sodnika: Bojan Lumpert in Igor Bubulj. Delegat: Samo Lah. Strelci: 1:0 Metulj, 1:1 Horvat, 1:2 Plohl, 2:2 K. Šemenc, 3:2 Metulj, 4:2 Metulj, 5:2 Metulj, 5:3 Metulj (a.g.), 6:3 Metulj, 7:3 J. Šemenc. KMN Nazarje Glin: Tratnik, Vreš, Potočnik, Urtelj, Uršnik, K. Šemenc, Ipavec, Metulj, Brinjovc, J. Šemenc, Dešman, trener: Viki Uršnik. KMN Marinci Veščica: Pučko, Kristl, D. Rob, Mihalič, Plohl, Golob, Škafar, Horvat, A. Rob, Baumgartner, Škrinjar, Fajfar, trener: Kristjan Rob. Rumeni karton: Šemenc (Nazarje Glin), Škafar, Rob (Marinci Veščica). Igralec tekme: Blaž Metulj (Nazarje Glin). ekipo Marinci Veščica je povsem zaslužena. Vsi fantje, ki so stopili na igrišče, so dali vse od sebe, še posebej pa je potrebno izpostaviti Blaža Metulja, ki je bil s petimi zadetki nedvomno igralec tekme in »črna mora« za gostujočega vratarja. Kot pravi kapetan je vseskozi bodril mlajše, ne toliko izkušene soigralce, in jim tako dvigoval prepotrebno motivacijo. Seveda seje v igri domačih pokazalo tudi nekaj neuigranosti, toda prvenslvo seje šele začelo in tudi za to bo še dovolj časa, s čimer se strinja tudi trener Viki, ki pravi: »Vsako prvenstvo je nekaj novega. Ne veš, kje si, kje je tvoja vrednost, čeprav imaš v ekipi kar nekaj izkušenih igralcev. Za nasprotnike iz Ljutomera smo vedeli, da nimajo kaj izgubiti in so prišli v Nazarje neobremenjeni, prav vloga favoritov pa je med našimi fanti povzročila kar precej začetne nervoze. Te so se otresli šele v drugem polčasu, kjer je poleg solidne obrambe stekel še napad in tehtnica se je prevesila v našo korist. Po dokaj visoki zmagi, sem zadovoljen predvsem z rezultatom, v igri pa moramo še marsikaj popraviti. Naša igra preveč obremenjuje le peščico igralcev, kar se lahko ob njihovi odsotnosti zaradi poškodb ali kartonov slabo konča, zato moramo v tej smeri narediti še veliko in predvsem to minutažo porazdeliti na ekipo kot celoto. Franjo Pukart OBVESTILO Društvo bolnikov z osteoporozo Celje prosi vse zainteresirane za pregled kostne gostote, da se formalno prijavijo v ambulanti osebnega zdravnika. Če bo prijavljenih zadovoljivo število ljudi (moški in ženske), bo merjenje zgradbe kosti na petnici organizirano v Nazarjah. »Če se ne bi nihče zanimal za našo banko, bi bil žalosten« - komentar V 40. številki Savinjskih novic je bil objavljen intervju s predsednikom uprave Deželne banke Slovenije dr. Draškom Veselinovičem. S tem zapisom ne želim komentirati nekaterih njegovih stališč v zvezi z vlogo in številom kmetijskih zadrug v slovenskem prostoru, saj je že njegova izjava, »da bi jih lahko uspešno koordinirali (verjetno kapitalisti in bankirji njegovega kova), če bi jih imeli največ dvajset«, dovolj zgovorna. S tem zapisom se želim odzvati na njegov odgovor na vprašanje o prostorski rešitvi za poslovalnico v Mozirju. Iz njegovega odgovora ni razvidno, ali popolnoma nič ne pozna razvoja dogovarjanj za poslovalnico DBS v Mozirju, ali zavestno omalovažuje sodelujoče tako na strani DBS kot Zadruge Mozirje, ali ima s to poslovalnico drugačne načrte, za katere mi, na zadrugi, ne vemo. Dejslvo je, dasmoževlanskemletu banki odpovedali najemno razmerje za prostore v stari zadružni stavbi v Ljubiji in jim predlagali tudi nekaj možnih lokacij za preselitev poslovalnice, kjer bi lahko banka zagotovila ustrezne prostore za stranke in zaposlene. Po večmesečnem iskanju in dogovarjanju se predstavniki banke niso uspeli dogovoriti in odločiti ( menda, ker je bilo povsod predrago! ) ter so se ponovno obrnili na nas, da bi jim zagotovili prostor v novem prodajnem centru. To smo tudi storili. Zaradi zapletov pri iskanju ustrezne rešitve prometne ureditve na območju novih prodajnih centrov in pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj in soglasij za naš prodajni center, seje, na žalost, gradnja našega prodajnega centra pomaknila v jesen letošnjega leta. Po prodajni pogodbi smo morali izprazniti upravni stavbi do oktobra. Zato smo s predstavniki banke našli začasno rešitev za bančno poslovalnico v objektu mozirskega športnega društva. Po izgradnji našega prodajnega centra se bo mozirska poslovalnica DBS preselila tja. To so torej dejstva, ki jih dr. Veselinovič očitno ne pozna. Odprtih ni več možnih variant; nobenih določenih lokalnih interesov ni bilo in tudi noben »kakšen kmetijski funkcionar« se ni vmešal, da bi zadevo še bolj zapletel. »Kakšen kmetijski strokovnjak« je kvečjemu pomagal reševati interese banke, da bi prišla do ustreznih prostorov, ker so predstavniki banke bili očitno premalo iznajdljivi. Verjamem pa, da »kakšni bančni ali ekonomski funkcionarji iz ljubljanskih foteljev« mnogokrat nimajo jasne slike, kaj se na slovenskem podeželju dogaja in kaj so problemi tega podeželja. Pa čeprav gre za problematiko znotraj ustanove, ki jo vodijo inje, vendarle, še zmeraj pomembna ravno za to podeželje. Ne gre za to, da bi se komu zamerili, gre za to, da bi koga (ali kaj) razumeli! Andrej Presečnik, univ.dipl.inž.kmet. direktor Zadruge Mozirje Politika in volitve Kot ozaveščenim občanom, mora biti znano, da imajo volitve -tudi lokalna, s politiko neposredno zvezo, če vemo, da »politika« pomeni: delo in trud za skupni blagor, za skupno dobro. V demokratični družbeni ureditvi, poverimo volivci izvoljenemu županu in občinskim svetnikom pravico, da nas ves mandatzastopa-jo - in to v vseh sferah in oblikah: gospodarskega, kulturnega, prosvetnega udejstvovanja, ter družbenega in javnega življenja. Zato bi bilo logično, da bi imel vsak občan - volivec toliko družbene zavesti, da bi se udeležil volitev; in da bi glasoval za tistega županskega kandidata in za tisto listo občinskih svetnikov, za katere ve, da bodo gospodarno, razumno in odgovorno upravljali in razpolagali z občinskimi finančnimi sredstvi in ki dejansko razumejo svojo službo - kot delo in trud za skupno dobro, za skupno blaginjo. Dajmo toraj na volitvah svoj glas tistim, katere poznamo, da so zaupanja vredni! Svobodne volitve so znamenje in jamstvo demokracije. Demokracija pa pomeni oblast ljudstva! Zato spada volilna pravica, ki sojo izborili naši predniki, med temeljne pravice v vsaki demokratični družbeni ureditvi. Iz tega sledi, daje skrajno neodgovorno, se ne udeležiti volitev, ne izkoristiti volilne pravice in ne prispevati svoj del, (svoj glas) za pravično urejanje skupnih družbenih zadev. (Za verujoče, ki po zadnjem popisu preb-ivalslva, predstavljamo večino, še to posebno velja.) Zanemarjanje državljanske pravice in dolžnosti, gre na škodo družbene, - posledično Vodstvu GG Nazarje se ni uspelo dogovoriti z ljubljansko škofijo za koncesijo o izvajanju del v njenih gozdovih. Tudi na Bledu je prvotnemu pomanjkanju sposobnosti za zdravorazumske odločitve za zadeve, ki so žal vnaprej izgubljene, grozila izguba delovnih mest. Še pravočasno so prenehali s prepiri in zdraharskim toža-rjenjem do britkega konca. Ugotovili so, da bi bila cena in posledice pa tudi osebne blaginje. Ugledni državnik Franklin Roosevelt je dejal: »Dežela v kateri pošteni ljudje niso toliko dejavni kot prevaranti, je izgubljena«. Velja razmisliti! Ivan Glušič Loke 6, Mozirje previsoka. V Nazarjah je izguba delovnih mest v gozdarstvu žalosten pojav. Tega si zaposleni niso zaslužili po desetletjih odrekanja in vlaganja v gozdove. Samo nase mislečemu posamezniku je v kolektivnih zadevah nevarno zaupati, kajti redko se mu primeri, da izjemoma posluša tudi koga drugega. Karol Kopušar, Aškerčeva ul. 26, Mozirje ČRNA KRONIKA • ZAGORELO V ELEKTRARNI Ljubno ob Savinji: 5. oktobra je zagorelo v prostorih MHE na Planini pri Ljubnem. Požar so pogasili domačini sami, nastala pa je manjša materialna škoda. • V POŽARU POŠKODOVANA LASTNIKA Bočna: 7. oktobra je prišlo do požara v stanovanjski hiši v Bočni. Ugotovljeno je bilo, daje ogenj v kuhinji povzročila napaka na štedilniku na trda goriva. Nad njim so se sušila oblačila, ki so se nato vnela. V požaru sta se lastnika hiše telesno poškodovala, lastnica je še vedno v življenjski nevarnosti. • PREVRNJENO TOVORNO VOZILO Mozirje-Letuš: 6. oktobra popoldne se na cesti Mozirje-Letuš prevrnilo tovorno vozilo. Pri tem seje po cestišču razsul tovor, zato je bil promet na tej relaciji začasno oviran. K sreči se pri nesreči ni poškodoval nihče. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Zahvale, Oglasi v------------------------------------------------------------------------------------------:______/ cYUAoqai/ se/ na upoaša/, kdaj/ mu/ j& pocav, da/ se/ poslovi/ ad tj^udò Uv od/ seAe/ sumeča/. cYlenadxwiw fa tieAa/ spoojeti/ slovo/ Uv iieileeino smoti/. hoteni/ poide/dan/, hi/ ne/ pozna/ več/noči/. So