MAJSKA ANALIZA
Bolje kot trdi statistika
Ko so delegati občlnske skupščlne maja sprejemall poročilo o poslovanju občlnskega gospodaratva v letu 1986, so zraven doblll tudl oceno poslovanja prvlh treh mesecev. Majska anallza, kl vrednotl ures-nlčevanje resolucijsklh clljev na vseh področjlh druž-bene reprodukclje, je ugotovltvam o uresnlčevanju teh clljev v prvem tromesečju dodala /e še oceno aprlla, zaradl česar Je razumljlvo, da vseblna majske anallze kljub nekaterlm novostlm ne prlnaša blstve-nlh sprememb prl ocenl družbenogospodarsklh razmer
Kritični poudarek analize zade-va najprej industrijsko proizvod-njo, ki je za okoli 6 odstotkov pod lanskoletno revizijo. Zanimivo pri tem pa je, da v OZD bolje oceiyujejo svoje proizvodne do-sežke, kot jih ugotavlja uradna statistika. Tako naj bi proizvod-nja le malenkost zaostajala za lan-skimi dosežki, vsekakor pa seda-nji zaostanek ni tako dramatičen, da ga ne bi bilo mogoče nadokna-diti do konca leta. Razlog za takš-no razhajanje med statistiko in »interno« oceno proizvodnje kaže iskati v dejstvu, da statistika meri proizvodnjo v fizičnih enotah, v OZD pa proizvodiyo merijo z nor-ma urami. Problem je v tem, da se statistika vedno z zamudo prila-gaja novostim v proizvodnji.
Podobno razhajanje podatkov velja tudi za ugotavljarge izvoznih dosežkov. Izvoz, ki je v prvih treh
mesecih dosegel komaj 49 odstot-kov lanske »primeijave«, je v aprilu porasel in pristal na 62 od-stotkih. Vendar v gospodarstvu pravijo, da je podatku Narodne banke Jugoslavije treba dodati vsaj še nekaj procentov. Utemejji-tev za takšno bolj optimistično oceno naj bi bila v tem, da narod-na banka neposredno ne evidenti-ra vseh oblik zunaryetrgovinske menjave. Zanimivo je kljub dra-stičnemu zaostanku izvoza za re-solucijskimi opredelitvami slišati napovedi velikega dela izvozni-kov, da bodo do konca leta dose-gli zastavljeni eilj.
Kot poudaijajo v občinskem iz-vršnem svetu, so omeryene ocene gospodarjenja v zadnjem obdob-ju pravzaprav potrdile pravilnost njihove odlčitve, da odstoptfo od rebalansa resolucije. Vsekakor še obstajajo možnosti, da uresničijo
vsaj nekatere k^jučne resolucij-ske cilje (proizvodnja, izvoz, sto-rilnost).
Iz majske analize kaže opozoriti na najznačilnejše ugotovitve za nedoseganje resolucijskih cUjev. Čeprav se v njej skušajo kar naj-bolj izogibati navajanju pogojev poslovarya na makroekonomski ravni in se lotevati »interne« ana-lize, pa v izhodiščnem delu teh vplivov ni mogoče prezreti. Na ta-ko imenovani mikroekonomski ravni pa predvsem ugotavljajo za-starelost proizvodnih programov, nefunkcionalno uporabo in orga-nizacijo informatike in neustrez-no kadrovanje.
Med pedagogi za izboljšanje stanja je potrebno omeniti skupni predlog izvršnega sveta in gospo-darske zbornice za pogovore z OZD, kl so se zaradi neaktualnih proizvodnih programov znašle v težavah, z namenom, da poiščejo možne razvojne korekture. Prav tako značilen ukrep je poziv izgu-barjem, da že na podlagi trome-sečja napravijo sanacijski pro-gram, čeprav jih zakon k temu še ne zavezuje. Tovrsten poziv so na-slovili tudi OZD, ki ne uresničuje-jo resolucijskega plana na po-dročju investicijske politike, kar je edinole merilo gospodarskega prestrukturiranja.                    j.  k.