Stran 104_________ANGELČEK__________Leto 26
J.E. Bogomil:
Na domačem dvorišču.
K|^|i||u|utke, putke, putke! Na, na, na, putkc, na!«
|3}igyl          Vsako jutro se je tako oglasila Drob-
flssaHl ničeva Marijanica s peharjem ali vedrcem
v roki. In iz vseh kotov in kotičkov je prihitela raz-
novrstna pcrjad prcd Marijanico. Milo se jc ozirala
proti tisti posodi, ki jo je imela Marijanica v rokah.
Saj je hranila tista posoda polno bogastva za žc-
lodčke vseh lačnih, ki so se zbirali okrog Marija-
nice in nad Marijanico.
Marijanica ima namreč za vsako živalco pri-jazno bešedico. Tako modro se pogovarja z njimi, kakor bi imela pred sabo kdove kako razumna bitja.
»Čopka, kaj me pa danes tako gledaš? Ali &i žc vsc pojedla? Na, šc malo, da boš bolj pridno nesla.«
»Ti pa, goska dolgonoska, tistole pojej,- vidiš? Vse je zate.«
»Grahica, ti si pa sitna! Drugim kradeš. Na, tolc je tvojc«
»Oh, rjavček, ti moj golobček, ti si pa tudi žc vstal? Na, da ne boš lačen.«
Ko tako dobi vsak Marijaničen hranjenček svoj delež, se kmalu razide vsa družinica. Golobje za-grulijo pred golobnjakom svoj jutranji pozdrav, gosi in race zabrozgajo pa vodi in iščejo črvov, petelin in kure se pa spravijo na pašo po travi, doklcr se ne poizgube po gnezdih. Petelin gre pa ondaj po-čivat v hladno senco.
Tako mine dopoldne. Opoldne pa zopet stoji ves zbor polnoštevilno pred Marijanico. In proti ve-čeru zopet. Kako krotke so te živalce! Kar iz roke jedo Marijanici in nič se ne boje svoje gospodlaricc. . Sevč, Marijanica je pa tudi krotka z njimi. Saj je dobro, usmiljeno dcklc, ki vc, kaj pravi Duh božji; »Pravičnemu se tudi žival smili.«
^S^^Sfil      Nfl domačem dvorišču.      |F|^&2j^