lu. Sl HARUHESl jRÉ3EÍS ÁPVAN.CW<5 ON XHI HUAHUA .r"ThOTOÍT/g>.'l9&W Vmf.RlCAH PifH’.SS ~Á»SCC¡ÁTtÓr< Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 7 ŠTEVILKA 8. JOLIET, ILLINOIS, 20. BECEMBIlA 1013. LETS!K XXIII FINANČNO PREDLOGO- S štirimi zlatimi peresi podpisana važna- predloga o vrednotni preosnovi. PREDLOGA POSTALA ZAKON. Predsednikov nagovor o splošni koristi pravkar dovršenega dela. Washington, D. C., 23. dec. — Predsednik Wilson je danes, eno minuto po 6. uri zvečer, vpričo članov vlade, članov pristojnih kongresnih odsekov in voditeljev demokratične stranke opremil predlogo o vrednotni preosnovi (currency bill) s svojim podpisom in jo tako uzakonil. Popoludne je bilo že včeraj v poslanski zbornici sprejeto konferenčno poročilo tudi v senatu s 43 proti 25 glasom odobreno. Predloga je bila potem podpisana po podpredsedniku Marshallu kot predsedniku senata in po speakerju Clarku ter poslana v Belo hišo. Prizor v zasebnem uradu predsednika Wilsona je spominjal v nekaterih podrobnostih na podpisanje predloge o tarifni reviziji. Med navzočimi so bile videti gospa Wilsonova s svojima hčerama, gospa McAdoo in gospa Owen. Splošen vtis je bil, da ne gre za .slovesno dejanje, nego za vesel dogodek. Pri podpisovanju predloge je predsednik rabil štiri zlata peresa. Po eno teh peres so dobili v spomin senator Owen, poslanec Glass in zakladniški -tajnik McAdoo. Na vprašanje, kaj misli storiti s četrtim peresom, je odgovoril g. Wilson smehljaje: “To je 40odstotna zlata reserva.” Predsednik je imel pri podpisanju predloge kratek nagovor. “Ni mi treba še le kazati na to,” je rekel med drugim, “kako hvaležen sem za to, da mi je usojeno, podeliti tej predlogi z mojim podpisom moč zakona. Ali rad bi izrazil svoje občudovanje tistih mož, ki so mi pripomogli k temu. Posebno ponosen sem tudi na to, da je toliko republičanov glasovalo z demokrati. Po našem načinu vladanja morajo kajpada biti vse važne naredbe strankarske naredbe, ker je stranka, ki tvori večino, odgovorna za njihov postanek in njihovo sprejetje. O vrednotni predlogi se ne more trditi, da je strankarska naredba.. “Glede predloge same bi rad povedal, da, je prva izmed mnogih naredb, s katerimi misli demokratična stranka deželi dokazati, da jej lahko služi. "Iznenadila me je nepričakovana ra-dovoljnost, s katero je bila predloga sprejeta povsod v javnosti. Pravim ‘iznenadila’, ker se mi zdi, kakor bi se prvotni nasprotniki predloge nenadoma zavedli, da služijo določila osnutka v resnici njihovim lastnim koristim. Nasprotniki so odprli svoje oči in iz-prevideli, da je to, kar so smatrali za sovražno, v resnici prijateljsko in u-služno. Možje, ki so se bojevali za to naredba, niso nikogar pobijali. Borili so se enostavno za pogoje, pod katerimi nam imata ostati ohranjena blagostanje in mir. Delo, h katerega dovr-šitvi mi je bilo usojeno pripomoči, bode, kakor mislim, donašalo trgovini in obrti deželni trajno korist.” Senat se je odgodil malo pred 4. uro popoludne do dne 12. januarja. Skoraj ob istem času so se pričele počitnice za člane poslanske zbornice. SHEHMANOV ZAKON N TROSTI, “American Telephone & Telegraph Co.” se ima preosnovati z drugimi združbami vred. PROTITfiUSTOVSKI PROGRAM. Predsednik misli tozadevno poslanico predložiti kongresu. Znamenje “blagostanja”. Philadelphia, Pa., 22. dec. — Skoro tisoč zaposlencev v tovarni William H. Taubel Hosiery Mills v Kensing-tonu je danes zastavkalo. Večina zaposlencev so dekleta. Stavka je sledila naznanilu, da se plače po-prvem januarju vseskozi znižajo za dva odstotka. Radijska banka. Philadelphia, 16. dec. — Tu se je za-počelo gibanje za ustanovitev radijske banke. Duša istega sta prof. D. Har-vard Kelly z John Hopkinsovega vseučilišča in dr. Robert Abe, specialist za račjo bolezen v New Yorku. Oba sta izjavila, da so zdravilni povoljni učinki kovine (radija) sedaj brezdvo-mno dokazani. Dr. Kelly ve poročati o nekem slučaju ozdravljenja raka v 24 urah. Čokolada nezdrava. Washington, D. C., 16. dec. — Čokolada, ki je spadala že leta in leta k železnemu odmerku ameriških zavez-nih vojakov, se v prihodnje, ne bo več predajala. Dr. C. F. Lonworthy od poljedelskega departmenta je izrekel strokovnjaško mnenje, v katerem se pač priznava, da je redilnost čokolade velika, da pa uživanje čokolade škoduje prebavi. Vršijo se preiskave o nadomestilu čokolade za železni odmerek. Washington, D. C., 22. dec. — Predsednik Wilson je danes naznanil, da so poleg Telephone & Telegraph Co. še nekatere korporacije izrazile svojo radovoljnost, da se reorganizirajo ali preosnujejo, in sicer zato, da ne bodo izpostavljene nevarnosti, da pridejo v navskrižje s Shermanovim protitru-stovskim zakonom. Predsednik ni povedal ničesar o tem, katere korporacije so to. Izjavil je, da se pojavlja v deželnem kupčijskem svetu živahno zanimanje, spoznati “duha Shermanove postave”, in iz poizvedb pravosodnega departmenta da je razvidno, da je želja po reorganizaciji (preosnovi) splošna. Zavezni generalni pravdnik da bo z besedo in dejanjem pomagal pri tem delu. Predsednik je kazal dalje na to, da je vlada v slučaju “American Telephone and Telegraph Company” jasno in glasno pokazala, katero stališče da zavzema nasproti trustovstvu. G. Wilson je z voditelji kongresa očrtal podroben program za boj proti trustom in bode po božičnih praznikih naslovil na kongres tozadevno posla-: nico. Kaže se na to, da je nujno potrebno, odločno izvrševati Shermanov zakon. Za gotovo se zaznamuje, da bo predsednik vrednotni predlogi, ko se mu predloži v podpis, pristavil nekaj o-pomb k vprašanju o trustih. O tem ni dvoma, da se bode boj proti trustom vodil previdno, da se ne oškodujeta trgovina in obrt. Kitajske homatije. Peking, 19. dec. — Predsednik Juan-šiknj je objavil danes proglas, v katerem pritrjuje v predloge za razpust državnega zbora. Predlog v obliki prošnje izhaja od generala Li Yuen Hiuga, podpredsednika ljudovlade, in je podpisan od guvernerjev vseh pokrajin. Kitajski državni zbor je imel dne 8. aprila svojo prvo sejo, ali odtedaj se ni nikdar več posrečilo, da bi se zbral kvorum. Neki vpliven časopis navaja k predlogu za razpust državnega zbora več vzrokov, in sicer naslednje: ‘ Med sedmimi meseci svojega obstanka ni sprejel niti enega važnega zakona in ga ne bi niti v sto letih. "Podpredsednik Li Yuen Hing in drugi odlični državljani republike ne smejo križem držati rok in gledati, kako dežela razpada.” Grofovska krona in milijoni. Colorado Springs, 22. dec. — Gospa Spencer Penrose je danes naznanila zaroko svoje hčerke Gladys Villiers McMillen z grofom Pavlom Cornet. Grofa Corneta dom se nahaja v Bruslju. Spencer Penrose je eden najbogatejših posestnikov bakrenih rudnikov na zapadu Združenih Držav. Strašen “zločin”. Danville, 111., 22. dec. —- V Parisu, Edgar county, se je pričela danes pred sodnikom Maxwellom pravda proti zaveznemu maršalu E. P. Hitchu, ki je obtožen, da se je udeležil baje ne-postavne prodaje opojnih pijač v nekem zabavišču, ki leži blizu Parisa. Ko je bila pozno popoludne razprava preložena, še niso bili porotniki izbrani. Maršala Hitcha zagovarjajo sledeči odvetniki: George Gillespie iz Springfielda, George T. Buckingham iz Chi-cage,‘ Acton & Acton in S. M. Clark iz Danvilla in Willis Clinton iz Parisa. Obtožbo zastopajo državni pravdnik Wilber Hickman, pravdnik Steward Kincaid iz Parisa in Archie Gillette za “Illinois Anti-Saloon League”. Pri drsanju utonili. Milwaukee, Wis., 22. dec. — V raznih delih države se je danes udrlo pri drsanju petero mladeničev, ki so utonili. Žrtve so: George Krokowski, 21 let star. in Homer Hathaway, 14 let star, iz Oconomowoca; Ward Winters, 18 ( let star, iz Superiora; Frank Snyder, 20 let star, iz Birnamwooda, in Arnold Neros, 9 let .star, iz Lake Nebaga-mona. ZDRUŽENIH DRŽAV POMORSKE ČETE SE UTEGNEJO VSAK TRENOTEK IZKRCATI V MEHIKI. Podadmiral Fletcher in podadmiral Boush sta zdaj na prizorišču pri Tuxpanu in Tampicu, kjer je položaj tako kritičen, da se utegnejo pomorske čete izkrcati vsak trenotek v zaščito Američanov in drugih tujcev. Pamo-šnji Američani in njihova lastnina so baje v nevarnosti. Zgornja slika kaže Združenih držav mornarje, spodnja slika predstavlja vstaše na pohodu v Chihuahuo. Dogospodaril. New York, 18. dec.—Otto C. Heinze, bivši deležnik bančne tvrdke Otto Heinze & Co., se je danes prostovoljno proglasil za nezmožnega plačati. V prošnji za razglas bankrota niso na-, vedene obveznosti in gotovine. Prošnja pa vsebuje imenik upnikov, katerih terjatve utegnejo znašati do $2,500,-000. Tvrdka Heinze je prišla na kant leta 1907. Otto C. Heinze je brat F. Augustus Heinzeja, znanega milijonarja. Banka zaprta. Pittsburgh, Pa., 19. dec. — Bančni pregledovavec S. Smith iz Pittsburgha je prevzel oskrbo tvrdke “First National Bank of Elizabeth” v Elizabethu, Pa., davi vsled naročila iz Washing-tona, na prošnjo bančnih ravnateljev. Omenjena banka je bila ustanovljena leta 1898. z glavnico $50,000. Njena hranila so znašala $440,000, prebitek $30,000 in njene skupne zaloge $580,-000. . Ruski car pride v Bukareštin Belgrad? Belgrajskemu “Malemu Žurnalu” poročajo z Dunaja, da so v zunanjem ministrstvu zvedeli, da maja 1914 ruski car obišče Bukarešt in Belgrad. Na Dunaju baje mislijo, da se bo car tudi topot ognil Avstro-Ogrske in se bo po Donavi peljal v Belgrad v sprem stvu rumunskega in srbskega bro-dovja. Strog zakon. Vlada Združenih Držav je izdala strog zakon, ki izpopolnuje zakon z dne 19. junija 1913 in ki zapoveduje osemurni delavnik za vse delavce, ki delajo v državnih podjetjih, dalje v podjetjih, ki delajo za državo ali dobivajo surovine od države, in slednjič za podjetja, ki jih država na katerikoli način subvencijonira ali podpira. Ponovni in strožji zakon so izdale Zdr. Države sedaj zato, ker se nekateri podnajemniki in tudi uradniki in upravitelji državnih podjetij niso držali prvotnega zakona. Vlada je sedaj raztegnila zakon tudi na podjetja, ki so v zvezi z državo in bo glasom zakona za vsak prestopek naložila kazen 1000 dolarjev tistemu, ki je prestopek odredil ali ga ni preprečil. Strog je ta zakon, obenem pa tudi značilen, ker jasno kaže, koliko se nekateri brigajo v Ameriki za postave in to še celo upravitelji in visoki državni uradniki. Sploh je v Ameriki mnogo socialnih zakonov, ki bi bili delavstvu v korist, toda vsakdanja izkušnja nas uči, da se nikjer ne zgodi primeroma toliko nesreč, kakor ravno v Ameriki. Kapitalizem se ne meni za delavstvo, glavno mu je, da si iz delavskih sil nabira nov kapital in ako pogine pri tem še toliko delavskih moči. Denar je mrtva stvar, ki ima sicer neznansko privlačno silo, nima pa srca. HUERTA OBHAJAL SVOJ ROJSTNI DAN, Po starem običaju v narodni palači, kjer mu vladni uradniki čestitali. ŽALOSTEN BOŽIČ V MEHIKI. V Vera Cruzu ameriške bojne ladje v zaščito vseh tujcev. Mesto Mexico, 23. dec. — Predsednik Huerta je sledil danes v prvič spet stari običaj, obhajati rojstni dan poglavarja mehikanske ljudovlade v narodni palači. Huerta je bil rojen dne 23. decembra 1854. Rojstni dan predsednikov je bil izza dni generala Porfirio Diaza naroden dogodek. Pred svitom je svirala vojaška godba pod oknom predsednikovim in številno vojaštvo je korakalo mimo v paradi. Tekom dopoldneva so čestitali načelniki vladnih uradov. Popoldne so se zglasili tudi diplomatje. Španski poslanik, Jocinto de Cologna y Cologan, starosta diplomatičnega zbora, je imel slavnostni nagovor. Katoliški časopis “La Nación”, glasilo katoliške stranke, je danes po vladnem nasvetu prenehal izhajati. Vera Cruz, 23. dec. — Združenih Držav bojni ladji “Kansas” in “Connecticut” sta se danes tukaj pred luko zasidrali. Bojne ladje “Nebraska”, “Louisiana” in “New Hampshire” se mude tukaj že nekaj časa. Uradna poročila iz Tampica pravijo, da je tamkaj vse mirno. Mesto Mexico, 23. dec. — Vsakojake priprave se vrše za okrašenje mehi-kanskega glavnega mesta, vkljub vojnim zmešnjavam. O Božiču se glavno mesto običajno okrasi in sijajno razsvetli. Zlasti se divno olepotičijo razne trgovine. Danes pa tlači mesto nekaka mora, in prebivavstvo je v strahu pred novimi grozovitostmi, ki jih utegne prej ali slej donesti vojna. Pogubonosen požar. Georgetown, British-Guayana, 22. dec. — Velik del trgovinskega okraja georgetownskega, ki je znan tudi pod imenom Demerara, je bil davi upepeljen. Dvajset oseb je storilo smrt v plamenih in mnoge so bile hudo poškodovane. Georgetown je glavno mesto British Guayane in šteje približno 55,000 pre-bivavcev, od katerih je okoli 5000 belcev. Vdova po konzulu v stiski. London, 22. dec. — Gospa Hanna Gordon Watson, ki trdi, da je vdova po bivšem ameriškem konzulu v Tien-tsinu, je morala danes pred policijskega sodnika Bow street-postaje, da se zagovarja proti obtožbi, da si je v nekem hotelu potom krivih pretvez pridobila zaupanje. Ga. Watson je prišla s 4 otroci in ročnim kovčegom v hotel, in ko je bila po večdnevnem bivanju pozvana, da poravna svoj dolg, ise je oddaljila z izjavo, da hoče na banki zamenjati menico. Ni se več vrnila in je bila pozneje prijeta. Kdo je kriv? Bulgarski pisatelj V. Velčev je objavil brošuro, v kateri dokazuje, da so bulgarski generali vsled medsebojne nevoščljivosti najbolj krivi sedanje bulgarske nesreče. Vojska proti Turkom bi bila v nekoliko tednih lahko končana s popolnim uničenjem turške armade. Po bitki pri Luele-Burgasu bi bili Bulgari lahko popolnoma uničili turško vojsko ter jo odrezali od Carigrada, a glavni stan ni dovolil Ratku Dimitrijevu, da bi bežeče Turke zasledoval, in sicer zato ne, ker mu je bil glavni stan nevoščljiv vsled zmage pri Lozengradu. Mnogi dobri bulgarski častniki so že takrat trdili, da bi bili Bulgari lahko že po treh tednih pred Carigradom, kjer bi bili Turkom »diktirali mir, ako ne bi bilo glavnega stana. Prva vojska bi bila hitro končana in vsi poznejši zapletljaji bi bili nemogoči. Odkritje zarote v Sofiji. Iz Sofije je došlo v Belgrad nujno poročilo, da je razkrila policija veliko oficirsko zaroto proti kralju Ferdinandu. Zarota je bila sklenjena takoj po odhodu kralja Ferdinanda iz Bulgarske. Zarotniki so hoteli kralja Ferdinanda in njegovo rodbino prisiliti, da takoj zapuste za vedno Bulgarsko. Več oficirjev je bilo že aretiranih, a policija ni mogla izvedeti od njih ničesar natančnega. Vatikan in ples tango. Poročajo, da so se mnogi škofje v zadnjih dneh obrnili na Vatikan z vprašanjem, ali je spovednik opravičen dati odvezo katoliškim damam, ki plešejo tango. Odgovor Vatikana se je glasil, kot poroča “Corriere”, da je tango nenraven ples in se mora zaradi 2.^11 Drobtinice. špartanska mati. Ivo so nekemu Spartancu očitali bojazljivost, mu je mati rekla: “Slabo govorijo o tebi, popravi to in uniči ali govorice ali samega sebe.” * Špartanski odgovor. Poslanci 'otoka Melos so prišli v Šparto prosit pomoči, ker vsled slabe letine niso imeli dovolj živeža. Govorili pa so na dolgo in široko in dobili od špartanske vlade tale nauk: “Vašega govora nismo razumeli, ker smo pozabili na začetek.” Melijci’so to razumeli in jim pokazali prazno vrečo; nato so se Špartanci postili cel dan in jim prihranjeno dali s seboj. * Odgovor učenca. Ko je bil Napoleon v vojaški šoli v Brienne, ga je neki učitelj večkrat zbadal in mu dajal različne neprimerne priimke. Napoleon je bil razžaljen in je odgovarjal v zelo ostrem tonu, “Kdo pa ste, da si drznete tako odgovarjati?” ga vpraša učitelj. “Človek, gospod učitelj!” * Napoleonovo izpričevalo. Ko je odšel iz Brienne, so mu dali sledeče izpričevalo: Gospod Buonaparte (Napoleone), rojen dne 15. avgusta 1769. Velikost: 4 čevlje, 10 col in 2 črti. Narava: dobra (močna). Zdravje: izvrstno. Značaj: ubogljiv, čednosten, hvaležen. Življenje: jako redno. Se je vedno odlikoval po svoji veliki pridnosti v matematiki. Zna precej zgodovine in zemljepisja. Nepripravljen ne zna posebno dobro prestavljati in je precej slab v latinščini. Bo pa dober vojak; zasluži sprejem v vojaško šolo v Parizu. * Luč in olje. Perikles in modrijan Anaksagoras sta bila jako dobra prijatelja, slednji je bil tudi učitelj- prvega. Ker se pa veliki atenski državnik ni mogel vedno zanimati za modrijana, se je le-ta hotel usmrtiti. Kq je Perikles o tem zvedel, je hitel k svojemu učitelju in ga rotil, naj se ohrani Periklu in atenski državi; odgovor je bil: “Če hočeš luč, moraš prilivati olja.” * Vsak pol. Sultan Murad III. (1574- 1595) je imel dvornega norca, ki si je vsako jutro pri vstopu v sultanovo sobo izprosil kako uslugo, navadno denarno pomoč. Nekoč pa ne poprosi za sto cekinov kakor po navadi, ampak za sto udarcev. Sultan je bil takoj pripravljen ustreči mu in ob velikem vpitju in jadikovanju so jih našteli norcu petdeset na podplate; tu zakriči norec: “Dosti je, ne maram več!” — “Kako to?” pravi sultan. Šaljivec reče: “Ko je prišel danes zjutraj bostonadži (varuh vrtov ali sploh stražnik) k meni, me ie prosil, naj mu odstopim polovico današnje nagrade; obljubil sem mu in prosim, naštejte jih sedaj še njemu petdeset!” Bostonadži jih je dobil petdeset, norec pa ravno toliko cekinov za prestane bolečine. * Bog obvaruj kraljico. Ko so slavnega angleškega profesorja Clitona poklicali k bolni kraljici Viktoriji (1837—-1901), je oznanil na listku, ki ga je dal obesiti na vrata sobe, kjer je navadno predaval, da ga drugo jutro ne bo v šolo, poklican je h kraljici. Neki hu-domušnež je pod to naznanilo zapisal: God save the queen — Bog obvaruj kraljico. Ognjenik usmrtil 500 ljudi. London, 21. dec. —• Ognjeniški izbruh, ki se je pripetil na Ambryn Is-landu otočja Novih Hebridov, je bil? najsilnejši v onem delu sveta v zadnjih 100 letih, po brzojavki, katero je prejel “The Telegraph” nocoj od svojega poročevavca v Sidneyu, Avstralija. ■Brzojavka pravi, da je 500 domačinov storilo smrt in da so cele vasi in velike plantaže razdejane in da je površina otoka preobličena. Sedaj ise je bati, da se polovica otoka pogrezne v morje, ker je potres menda razdvojil otok. Plameni so švigali sto čevljev v zrak in morje je na videz vrelo, ko so padali ognjeni meteorji. Kakor strup. Ljudje, ki se včasih ne naužijejo svežega zraka in solnčnega sija, niso mnogo na boljšem od jetnikov. Ta lahko spoznate iz njih bledega, žolte-ga obličja in slabega teka. Njihova: preba.ya je navadno jako slaba. Če jim njihovo opravilo ne dopušča iz-prehodov, naj vsaj poizkušajo ohraniti svoje zdravje in svojo moč ter dobiti nekoliko življenja v svoja lica. U-živajo naj Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta lek prežene vso pusto tvarino, ki zagača drob, in iz-podbudi vse organe k delu, potem napravi zdrav tek in uredi prebavo. Prav dobro je to vince v boleznih želodca in drobja, pri malokrvnosti in oslabelosti živčevja. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Imejte vedno pri roki Trillerjev liniment za rabo v potrebi.—Adv. Joliet, 111., 24. dec. — Božič! Najlepši praznik v celem letu se je približal. Sredi sive, meglene zime, mrtve in neprijazne, nam sijejo nebeški žarki in ogrevajo srca okoli tajinstvene skrivnosti božjega učlovečenja. Največja in najganljivejša skrivnost! Nocoj, na Sveti večer, se zbirajo milijoni in milijoni ljudi okrog jaslic in s pobožnim pogledom strme v drobno Detece, ki se smehlja z nebeško milimi očmi, blagoslavljajoč vse, ki so blage volje in dobrega srca. In božični zvonovi nam v sveti noči pojo ono staro prelepo melodijo: Mir ljudem na zemlji! — Pogreb g. Josipa Kompare, bivšega odbornika K. S. K. Jednote in sedanjega gostilničarja v So. Chicagi, se je vršil Včeraj popoludne. Truplo so namreč pripeljali iz So. Chicage v Joliet, kjer je bilo pokopano v rodbinski raki na slovenskem pokopališču sv. Jožefa. Člani društva Vitezov sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., kateremu je pokojnik pripadal, so izkazali svojemu dragemu sobratu zadnjo čast s tem, da so ga premnogi spremili na dolgi poti do groba. Pogreba so se udeležili kajpada tudi užaloščena vdo- $25, šest mesecev $40, in za celo leto $60. Po novi odredbi je krošnjarjem prepovedano, kričati, zvoniti in trobiti ter tako' klicati svoje odjemavce, in sicer pod kaznijo od $10 do $100. — Radodarnost po zaslugi. V svoji predzadnji seji je jolietski mestni odbor enoglasno sklenil, da se g. Josipu Ivcu (Evitz), mnogoletnemu članu policijskega departmenta, ki je bil že večkrat za svoje junaštvo odlikovan, izplača njegov zaslužek tudi za ves čas izza dne 25. oktobra t. 1., ko si je zlomil nogo in je moral začasno izostati od svoje službe. To je plemenita radodarnost na pravem mestu. —- Salunarske licence. Čez teden dni poteko sedanje licence, ki jih imajo razni salunarji v mestu. Zato so naši gostilničarji žurijo, da jih obnove. Oseminšestdeset jih je že podalo tozadevne. prošnje in do novega leta bodo podane prejkone že vse. Letos smo imeli 142 salunov v Jolietu, ki menda vsi ostanejo tudi prihodnje leto v “businessu”. va po rajniku, njegovi številni otroci, med njimi g. R. F. Kompare, prvi slovenski odvetnik v Ameriki, ter drugi sorodniki in premnogi prijatelji in znanci. Pogrebni sprevod od tukajšnjega kolodvora, kamor je dospel vlak s truplom ob 1. uri popoldan, do pokopališča je vodila tvrdka Anton Ne-manich & Sin. Ganljivo nagrobnico blagemu rajniku v slovo so zapeli pod vodstvom g. prof. Rafko Zupanca gg. Josip Sitar, Frank Skole, Josip Zalar in Frank Završnik. Blagoslovil je grob Rev. A. Berk. Pokojni g. Jos. Kompare je bil rojen v Metliki na Belokranjskem pred 50 leti. V Ameriki je bival že 27 let. Prejšnja leta je živel v Jolietu, kjer je spadal k društvu Vit. sv. Jurija št. 3 K. S. K. J. Zadnja leta pa je imel svojo gostilno v So. Chicagi, kjer je neumorno delal za napredek tamošnje slovenske naselbine in bil zelo priljubljen tudi med brati Hrvati in drugimi Slovani. Sorodnikom izrekamo naše sožalje na bridki izgubi, a pokojniku svetila večna luč nad zvezdami! — Nikarte pozabiti na veselico, ki jo priredijo vrle članice vzornega društva sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J. v soboto zvečer v Sternovi dvorani. — G. Anton Sitar, bivši trgovec v Breckenridge ob meji N. Dakote in Minnesote, je prišel s svojo družino v ponedeljek zvečer v Joliet, kjer ostane par tednov pri svojem bratu, g. Josipu Sitar, 607 N. Hickory st. Potem odpotuje v Californijo, kjer se stalno naseli. — Iz Brownsa, Iowa, nam poroča g. Jos. Sterk, da je tamkaj v njegovi hiši pri svojem zetu in hčeri umrla gospa Marija Sterbenc, stara 86 let 8 mesecev in 15 dni, rojena v Daskovi vasi, fara Stari trg na Kranjskem. — Pomiloščen. Izza leta 1896. neprestano za zidovi državne kaznilnice jolietske, je bil Daniel Beckum 'v ponedeljek na priporočilo pomilostitvenega oblastva po guvernerju pomiloščen. Danes, dne 24. decembra, se ima osvoboditi. Beckum je bil v o-kraju Knox radi vloma in tatvine obsojen v kaznilnico za nedoločen čas. — Hleb kruha 16 unc. V ponedeljkovi seji mestnega odbora jolietskega je bila sprejeta odredba, ki je važna za naše gospodinje. Nova odredba se tiče teže hleba. Po tej odredbi je vsakdo, ki kupuje kruh v Jolietu, upravičen do hlebov, ki tehtajo 16 unc na funt, in v prihodnje bodo na prodaj hlebi po 1 funt, 2, 2j4i, 3 funte in dodatne velikosti pol funta. Hlebi, ki bi tehtali poldrugi (V/2) funt in stali 10c, sc ne smejo več prodajati. Razun tega morajo nositi vsi hlebi svojo znamko ali "label'’ z označeno težo in z imenom pekovim. Nova krušna odredba je bila sprejeta enoglasno. — Odredba o krošnjarstvu. Z novim letom zadobi veljavo nova mestna odredba o krošnjarstvu, ki se tiče ta-kozvanih “peddlerjev”, ki hodijo ali vozijo od hiše do hiše in prodajajo svoje blago. Krošnjarji bodo v prihodnje lahko dobili licenco ali dovolilo za nedoločen čas in ne samo za eno leto, kakor dosedaj. Licenca bo stala za en dan $3, za dva dni $5, tri dni $7, en teden $10, en mesec $15, tri mesece Crested Butte, Colo., 16. dec.—Dragi mi urednik Amer. Slovenca, prosim malo prostora v našem cenjenem listu, da priobčite moj dopis. Ker je le red-kokedaj citati o naših gorovskih okrajih, tako moram nekoliko poročati o naših razmerah. Zimo imamo prav lepo in toplo, in snega nimamo več od šest palcev, ka-| kor tukaj ni navada. Da omenim nekoliko o stavki v Crested Butte, Colo. Pričeli smo s stavko dne 20. oktobra. Dasiravno nas ni tukaj veliko število Slovencev, smo pa složno zastavkali in dne 20. oktobra vsi složno pustili krampe in lopate, izvzemši enega naših rojakov, kateri ■se je od nas ločil in opravlja grda in umazana skebska dela; da ga s polnim imenom naznanim rojakom širom A-merike, to je Marko Težak, po domače Gergec, doma iz Bereče vasi, fara Suhor, Dolenjsko. Pa ta črna noga (black leg) še druge vabi na ta umazani skebski stan in si ne premisli, kako bo zanaprej, da on sam svojim o-trokom kruh iz ust odvzemlje in sam sebi in nam vsem, torej sramota tega nesramneža, ker se sam loči od svoje narodnosti; in zraven njega je še par “dobrih" skebov rodom Hrvatov. Torej rojaki Slovenci in Hrvatje v Colo-radi in okolici, le dobro pomnite take umazance in nesiteže. Torej ne svetujem rojakom v Colorado skebat. Ko I se časi zboljšajo, vam bomo že poro-! čali. Torej složno Slovenci, ker le v I slogi je moč. Tukaj složno stojimo 1 Slovenci in Hrvatje, katerih število nas je okoli 400 stavkarjev, kateri vsi dobro obstojimo, v pomoč nam stoji unija U. M. W. of A. za katero se tudi mi najbolj borimo in upam, da pridemo do zmage. Torej še enkrat opomnim rojake Slovence in Hrvate, da ne hodijo v Colorado, dokler se razmere ne zboljšajo. Dragi mi urednik, še veliko vam imam poročati, a ker mi čas ne dopušča, torej ni drugo kakor da sklenem ta moj skromni dopis. Pri sklepu pozdravljam vse rojake širom Amerike in čitatelje tega lista. Vam pa, dragi mi urednik A. S., želim veliko uspeha, veliko novih naročnikov in predplačnikov A. M. Milwaukee, Wis., 17. dec. — Spoštovani A. Slovenec! Zopet ti želim sporočiti par vrstic iz naše slov. naselbine. Z delom gre jako slabo sedaj tukaj, tako da kateri nima dela, sedaj ga skoro nobeden ne more dobiti. Skoraj je tako sedaj tukaj za delo dobiti, kakor je bilo pred 6 leti, ko je bila kriza. Pa se tudi ne ve, ali bode kaj bolje po novem letu, ali ne. Sedaj pa še voščim vesele božične praznike in srečno novo leto vsem Slovencem in Slovenkam po širni Ameriki in tudi v starem kraju, da bi še tudi s takim veseljem hiteli k polnočnicam, kakor smo nekdaj v starem kraju od domačih hišic in od ljubih starišev hiteli k polnočnici. Kaka radost je nas obhajala, ko so pričeli na sv. noč zvonovi tako milo prepevati in nas vabiti k polnočnici, da smo hiteli počestit novorojenega Zveličarja. J. Vodovnik. Waukegan, 111., 21. dec. — Prosim, g. urednik, odstopite mi nekoliko prostora v vašem cenjenem listu. Dne 31. decembra zvečer priredi tukajšnje Slov. sam. podporno društvo Vitezi sv. Jurija gledališko predstavo v prid društveni blagajni. Igrala se bode znana šaljiva igra “Trije tički” v. dveh dejanjih. Ker je to prva igra o-menjenega društva, je pričakovati velike udeležbe. Kakor se nam poroča izza kulis, bode se igralo dobro, ker so se igralci potrudili, da bodo kos svoji ulogi. Potrudil se bode posebno “gostilničar”, da bodo gostje v njegovi krčmi zadovoljni, za gledalce bo imel pa še posebej pripravljene takozvane “bartenderje”, da bodo tudi gledalci dobro postreženi. Od Špele, gostilničarjeve žene, pa naj se pridejo naše žene in dekleta učit kuhati dober gu-laš in klobase. Vsi možje in fantje naj pa prinesejo našemu ‘krojaču” hlače in podobno ropotijo, da jim gumbe prišije. Kar se pa tiče ur in uric, je pa naš “urar” na mestu. Vsaka skrbna gospodinja pa naj poveže skupaj svoje piskre, lonce, sklede, ponve ter jih prinese našemu “piskrovezu”, da jih poveže, ker on je mojster v tej stroki, v eni uri poveže kar cel “regiment” loncev. Za tiste, kateri se radi pravdajo, sta pa na razpolago naš “sodnik” in sodni sluga. Upati je, da se rojaki tudi iz drugih bližnjih mest udeležijo te veselice, kakor iz Kenoshe, Milwaukee, Wis. ter Chicago, So. Chicago, Joliet, Rockdale in drugih bližnjih mest. Drugi dan, dne 1. jan. 1914., ima plesno veselico društvo sv. Jurija št. 103 W. C. U., torej za rojake iz zunanjih mest je dvojna priložnost muditi se, skoro bi rekel, en dan na dveh veselicah pri prijaznih Waukeganca-njih. Gledališka predstava se prične v sredo večer (Silvestrov večer 31. dec. 1913) točno ob pol osmih v Matt. Sla-novi dvorani na 10. cesti, kamor se rojaki kar najuljudneje vabijo. Po pristavi bode ples in prosta zabava. Točno opolnoči bode prestava starega in novega leta v živih slikah, kar ne sme nihče zamuditi. Z delom gre precej slabo tukaj, in sedaj poročajo tukajšijji listi, da začne zopet tukajšnja A. S. & W. Co. s 1. jan. s polno paro obratovati, kar je povzročilo veliko veselje, posebno med Slovenci, ker so večihoma ijjovenci u-posleni v žičarni. Nekateri pravijo, da je to samo časnikarska raca, kar pa upamo, da ni res. Zimo imamo lepo, toplo in brez snega, tako nam narava prihrani par tolarjev na premogu, kakor da narava sočustvuje z nami v teh slabih časih. Koncem tega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike ter jim voščim veselo srečno novo leto. Tebi, list, pa tisoč novih naročnikov. Društvu Vitezov sv. Jurija pa obilo uspeha na prvi igri. Naročnik. S H !li jyEj lani Ulj DVE BOŽIČNI DREVESCI. ^ m S ¡g Poljski spisal L. Stasiak. Liji m $ Postaja Rozdzial je majhna in ne-važna. Pa kljub temu stoji tukaj popoldanski osobni vlak skoro celih dvajset minut. To pa zato, ker mora o-sobni vlak št. 14 počakati, da pride brzovlak in da more potem naprej peljati. Kurjač osebnega vlaka je imel v tem kraju znanca. In k njemu je pristopil čez nekaj časa mož v službeni čepici, ki je imel v roki lepo smrečico. Vrh drevesca je bil lepo in gladko odrezan, na deblo pa je bil pritrjen lesen križ, ki je bil lepo izdelan in obrezan. "Tako, dragi striček, tukaj je (ngjiaj za vaše male.” Kurjač si je ogledal drevesce, nato je je prijel in postavil na tla. “Lepo drevo, to bo zopet veselja doma.” “Izbral sem najlepše.” “V Krakovu bi stalo najmanj eno krono.” "Veljalo bi, kar bi veljalo. Če bi jaz mogel, bi vam dal zlato drevesce.” "Bog vam plačaj! Vaše srce mi je ljubše kot zlato.” “Otročički se bodo veselili.” “Seveda. Pa povejte mi, kam naj to spravim?” "Posadite drevo na premog.” “Saj res. Les in premog bom nekoliko odmaknil in skril drevesce, tako da se ne bode opazilo.” Kurjač je vzel smrečico in jo nesel k stroju. “Kaj pa nesete tukaj k stroju?” "Božično drevesce, gospod strojevodja. Za otroke.” Strojevodja je pogledal kurjača resno in ga posvaril: t “To pa raje pustite, ne delajte nedovoljenega.” “Vem, da ni dovoljeno, naložiti ni tender ali na stroj blaga. No — pa to je božično drevo.” “V predpisih za uslužbence ste se učili, da ne smete popolnoma ničesar s seboj imeti. Vas bodo še iz službe zapodili.” “Toda, gospod strojevodja, saj nesem to vendar otrokom.” “Ne branim vam nič in ne prepovedujem ničesar, jaz nočem o vsem tem nič vedeti. Storite po vaši volji. Če ima danes gospod inšpektor službo in vidi drevesce... potem...” “To se pač ne bode zgodilo. Njega danes ne bo. Službo ima Sobolewski, Vem za gotovo.” “Odkod veste to?” “Kot sem dejal, jaz vem to za gotovo.” i “Brzovlak že prihaja.” Kot velikanski orkan je prihrumel brzovlak, švignil mimo kolodvora in izginil, grmeč in budeč tisočeri odmev gozdov. “Na stroj!” se je začulo povelje, “Odpeljemo!” Jlezek žvižg, stroj se je jel pomikati, ravno v onem trenotku, ko je bil shranil kurjač drevesce na tenderju. Zelene vejice so se popolnoma poskrile med premogom, le beli križ drevesca se je videl. Prišel je precej nevaren ovinek. Vlak je imel deset minut zamude. Strojevodja je prijel za vzvod stroja in izpustil v cilindre polni par. Z novimi močmi je tekel stroj in vlak je peljal s precejšno hitrostjo. “Tri minute zamude smo že popravili,” opomnil je kurjač. Večer je prihajal. V sivo meglo zavite vasi so švigale mimo vlaka kot sence. “Naš strojček misli, da vozi kak ekspresni vlak,” šalil se je strojevodja. “Zavirati moramo, bližamo se že postaji.” Strojevodja je pogledal na progo; vlak je v resnici že prihajal na postajo. “Ali vam nisem dejal, da bode slaba za vas,” zaklical je nemiren kurjaču. "Kaj se pa je zgodilo?” “Tole božično drevesce si bodete pač morali zapomniti. Poglejte, inšpektor stoji na progi.” Kurjač je prebledel. “On je,” je rekel in skušal skriti beli križ. Inšpektor je stal tesno ob progi in opazoval z ostrimi pogledi bližajoči se vlak. Njegove lisičje oči so švigale od vlakovodje do zavirača in od tega do sprevodnikov in kurjačev. In ni prezrl zelene vejice, ki je gledala iz premoga in ni prezrl belega križa. Hitel je k sopečemu stroju. "Kaj pa je skritega tam pod premogom?” Božično drevesce, gospod nadzornik!” Nadzornik je stopil na tender, odmaknil les in premog in izvlekel drevesce. “Čegavo je to?” “Moje, gospod nadzornik; namenjeno je mojim otrokom.” “Vašim otrokom?! Ah, tako, vašim otrokom,” zaklical je nadzornik in se sladko smehljal. “Hm,” pripomnil je, “tenderja se.ne sme nihče dotakniti, dokler se ni vršila preiskava.” Hitel je na peron, da poišče nadin-ženirja. Po dolgem iskanju ga je vendarle našel. Ta je imel obe roki polni zavojčkov sladkorja in drugih takih lepih stvari, na gumbih uniforme pa so visele igrače za otroke. Preklinjal je po svoji navadi, krepko in brez o-zira. “Prokleto! Tisoč črnih vragov!” “Gospod inženir, gospod inženir!” “Kaj pa je, tristo vragov!?” “Službena zadeva!” “Kaj? Že zopet kak nered? Da bi vas vse skupaj vrag pobral!” “Našel sem na tenderju kos blaga!” “Kakšno blago?” “Božično smrečico.” “Božično smrečico? Božično drevo? Kako to?” “Spisati se mora protokol.” “Hm, ža vraga, gotovo se mora to.” Nadzornik je odhitel in inženir je besno za njijn gledal. Celo baterijo kletvic je posvetil nadzorniku. Ravnokar je hotel oditi domov, da bi okinčal božično drevesce in sedaj je moral zopet nazaj, da sestavi protokol. Na tihem je preklinjal nadzornikovo marljivost v službi in preklinjal vse protokole na svetu: Tisoč krvavih vragov!... Pasje duše!... Drevesce?... Gotovo za otročičke... Saj to je malenkost... Zakaj ne?... Ah...” Pa sledil je nadzorniku in stopil h kurjaču, ki je stal ob stroju prepaden in bled. Kurjač je gledal s spoštovanjem in “Kaj imaš tukaj na tenderju?” nahrulil je inženir ubogega kurjača. “Oprostite, gospod inženir, božično drevesce za moje male otročiče.” "Božično drevesce?... Ali ne veš, da ne smeš ničesar imeti na tenderju? .. .Za otroke, praviš? Ali imaš še kaj druzega pri ^ebi?” “Ne, gospod inženir!” “Pa saj vendar veš, za vse vrage, da je to prepovedano!” "Ah ja, to vem.” “Zapodimo te lahko iz službe!” Inženir je bil besen kot tiger. “Butec!... S čim pa hočeš okrasiti svoje drevesce za otroke?” "Imamo štiri jabolka in osem orehov. . "Štiri jabolka?” kričal je inženir v besni jezi, “gotovo gnila... Osem o-rehov!...” “Za otroke, praviš?” nadaljeval ie čez nekaj časa... "Tu imaš, okinčaj s tem svoje drevo!” je zaklical, še vedno peneč se jeze in vrgel kurjaču v roke vse zavoje sladkorja in igrač, ki jih je imel pri sebi. "Tu, vzemi, norec!” vpil je, ko je stal začudeni mož kot okamenel pred njim. Veselje je zažarelo v očeh kurjačevih. “Bog vam povrni, gospod inženir! Ali preiskava, protokol...” “Ah, saj res, preklicana stvar... strašen prestopek v službi.. . Bes vas vzemi vse skupaj... Izrekam ti torej tem potom najstrožji ukor... in če bi kdo kaj vprašal po meni, sem šel dokler so še trgovine odprte, da nakupim še za svoje paglavce...” In tresoč se jeze je odhitel inženir. Uro pozneje so skakali otroci dveh družin okoli dveh enako okinčanih drevesc, radostno vriskaje. Mali Je-zušček je napolnil njih srca z ljubeznijo in srečo in neskaljeno radostjo... Kaj vse napravi slaba vest. Te dni je iz Časlave v Prago prišel z vlakom mesarski pomočnik Karl Dvorak. Na kolodvoru stopi k njemu nek moški in ga ostro nagovori: “Vi ste krojaški pomočnik?” “Ne,” odgovori Dvorak, "a jaz sem mesarski pomočnik.” “Aha, že vem, vi ste imeli neko reč s svojim gospodarjem, kaj ne?” “Hm, da, neka majhna diferenca je bila, a tega je že dolgo.” “Nič ‘dolgo’ in nič preveč ne govorite, marveč pojdite z mano; jaz sem detektiv. Takoj mi dajte svoj denar, da ga shranim.” Dvorak je ubogal, dal neznancu svojih 16 K in šel ž njim do policijskega ravnateljstva. “Semkaj pridite jutri zjutraj ob 9. uri; ako se izkaže, da ste nedolžni, dobite svoj denir takoj nazaj.” Nato je neznanec izginil. Naivni Dvorak se je drugo jutro res podal na policijo po svoj denar in ondi povedal, kako in kaj mu je prejšnji dan velel “detektiv”. Na policiji pa o “detektivu” seveda niso nič vedeli, pač pa so se začeli zanimati za Dvoraka in res so našli zabeleženega radi neke male tatvine. Moža so seveda takoj pridržali. Organistovski rekord. Slavni angleški organist Gatty Sellars se je ravnokar vrnil iz Amerike v domovino. Na svojem gostovanju v Združenih Državah je prepotoval 75,000 angl. milj in igral. 500krat na 465 orglah. V Winnipegu je igral pri 40 stop. pod ničlo, v Texasu pa pri vročini 110 stop. v senci. Dolg in širok jezik. Samostanski strežnik in neka nata-rica prideta k mesarju. Natakarica strežniku: “Kako lepe čevlje imaš! Jaz bi tudi rada take nosila. Ali imate čevljarja v samostanu?” Strežnik: “Dobro. Jutri prinesem seboj meter, da bomo vzeli mero po tvojem jeziku.” Lojalen profesor. “Gospodje, ‘burja’, to je silno huda sapa, ki razsaja zlasti po Krasu in v Dalmaciji. Preobrača hiše, koče, da, celo cesarsko kraljevo pošto.” Zapeka pri otrocih je zelo navadna neprilika. Otročja čreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim moralo dati kako odvajalo. Nekateri o-troci nimajo radi tekočo odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Severove Tab-Lax so sladko odvajalo, katere imajo prijeten okus. Učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešno za odrasle kakor za otroke. Priporočajo se zoper zapeko, zoprn dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnico, želodčne neprilike pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprilike. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagotovite se, da dobite Severovih Tab-Lax. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. ufn Dobite zvezek Severovega almanaha in zdravoslovja za 1914 od vašega lekarnarja ali pa od ,nas, zastonj. Prehladi in kašlji. Prehlad je začetek kašlja ali vnetja sapnika, zato je zelo važno, da se hitro odpravi. V ta namen je rabiti Severov Balzam za Pljuča. (Severa’s Balsam for Lungs) kateri se priporoča zoper kašelj, prehlad, vnetje sapnika, bolno grlo, hripavost in druge neprilike dihalnega ustroja. Je popolnoma neškodljiv a zelo uspešen.—Cena 25 in 50 centov. Zapeka. žolčnica, jetrne neprilike, slaba prebava in druge prebavne neprilike kmalu izginejo, ako rabite Severov Življenskž Balzam. (Severa’s Balsam of Life) kot navedeno v navodilu na steklenici. Okrepi celi ustroj in kmalu ozdravi bolnika. — Cena 75 centov. Zdravila so naprodaj v lekarnah ali jih pa lahko naročite od nas. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS, IOWA Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije vedno največ zabave in najboljše pijače. “Tonček Is 0. K.” N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. JOLIET Cable Address: “Zarohc” Telephones: 7006 & 7007 Orchard Metropolitan Savings Bank Bldg. Nr. 3-a Third Avenue Corner 7th Street, NEW YORK CITY Pooblaščeno zastopništvo vseh parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste. Pošilja denar v staro domovino: NAJSIGURNEJSE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE. Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika. Denar pošiljam z ekspresnim parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. v Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje sveta po najnižjih cenah. Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno. Pozor! Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah: 5 kron $ 1.09 55 kron.... $11.30 1Ó5 kron.... .. ..$21.50 200 kron... ....$ 40.65 10 “ 2 14 60 « 12.30 110 it .... 22.45 300 tt .... 61.05 15 “ 3 14 65 tt 13.35 115 tt .... 23.55 400 ti .... 81.40 20 “ 4 18 70 It 14.35 120 ff .... 24.50 500 it .... 101.75 25 “ 5 18 75 tt 15.40 125 tt .... 25.60 600 tl .... 122.10 30 “ 6 20 80 ti 16.40 130 tt .... 26.55 700 ti .... 142.45 35 “ 7 20 85 It 17.40 135 tt .... 27.65 800 II .... 162.80 40 “ 8.25 90 tl 18.40 140 tt .... 28.60 900 II ... 183.15 45 “ 9.25 95 «< 19.50 145 tt .... 29.70 .1,000 tl ... 203.50 50 “ 10.25 100 it 20.40 150 It .... 30.65 2,000 II ... 406.75 PRI VEČJIH DENAR NIH VSOTAH SO CENE ZA MNO GO CENEJŠE. — Spet sijajna zmaga S. L. S. Dne 9. decembra t. 1. so se vršile volitve v kmečki skupini za kranjski deželni zbor. Zmagali so vsi kandidati Slovenske Ljudske Stranke z ogromnimi večinami. Natančne številke nam še niso znane. -Izvoljeni so bili sledeči kandidati S. L. S.: 1. V volilnem okraju Ljubljana— Vrhnika, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Povše, državni poslanec v Ljubljani in Dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar v Ljubljani. 2. V volilnem okraju Kamnik-—Brdo, ki voli enega poslanca: Dr. Janez Krek, državni poslanec v Ljubljani. 3. V volilnem okraju Kranj—Tržič —Škofja Loka, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Demšar, državni poslanec na Češnjici in Ivan Zabret, posestnik in cestni načelnik v Bobovku. 4. V volilnem okraju Postojna— Logatec—-Senožeče—Lož—II. Bistrica —Cirknica, ki voli skupaj dva poslanca: Franc Drobnič, župan občine Bloke in posestnik v Novivasi in Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 5. V volilnem okraju Radovljica — Kranjskagora, ki voli enega poslanca: Josip vitez Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. 6. V volilnem okraju Vipava—Idrija, ki voli enega poslancac: Bogomir Perhavc, župan v Vipavi. 7. V volilnem okraju Novo mesto— Kostanjevica—Krško, ki voli ¿enega poslanca: Josip Zurc, župan v Kandiji. 8. V volilnem okraju Trebnje —-Višnja gora—Žužemberk—Mokronog-Litija—Radeče, ki voli skupaj tri poslance: Franc Košak, župan na Grosupljem, Dr. Evgen Lampe, deželni ■ odbornik v Ljubljani in Ivan Verho-vec, župan v Žužemberku.' 9. V volilnem okrajuKočevje—Ribnica—Velike Lašče, ki voli skupaj dva poslanca: Anton Lovšin, posestnik v Jurjeviči št. 34 in Karol Škulj, kaplan v Ribnici. 10. V volilnem okraju Črnomelj — Metlika: Karol Dermastia, učitelj slov. trgovske šole v Ljubljani. — Pri ožji volitvi iz splošne skupine v kranjski deželni zbor dne 6. dec. v Ljubljani je bil izvoljen liberalni kandidat Josip Turk, lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda, ki je dobil 3079 glasov, a kandidat S. L. S. Ivan Kregar je dobil 1680 glasov. — Vinska letina po Trški gori pri Novem mestu je kvalitativno izvrstna. Tudi po množini je letos tega pridelka mnogo več, nego je bilo pričakovati. — 401etnica. Dne 8. decembra t. 1. bode' 40 let, kar je odprl gospod Gabrijel Piccoli svojo lekarno na Dunajski cesti v Ljubljani. Med temi 40 leti je skrbel imenovani lekarnar z bistvenim prizadevanjem vsestransko zaupanje si ohraniti. V priznanje tega so mu bili podeljeni naslovi: c. in kr. in sv. Očeta dvorni založnik. Tudi je bil med tem dolgim časom g. Piccoli med prvimi podporniki ob patrio-tičnih in dobrodelnih prilikah. Dajal je tudi brezplačno zdravila bolnim revežem Vincencijeve družbe. Zatorej sme zreti gospod jubilar z zadoščenjem na 401etno preteklost svojega delovanja. — 5S0 kron zgorelo. Dne 4. dec. je neka v Kolodvorski ulici v Ljubljani stanujoča dekla pustila svojo obleko, v kateri se je nahajalo SSO K bankovcev in 13 K drobiža, blizu peči. Obleka se je pa užgala in je ves papirnat denar zgorel, niklasti pa se je poškodoval. — Smrtna kosa. Na Rupi pri Kranju je umrla dne 4. dec. ženahišnega posestnika in čevljarskega mojstra Valentina Perčiča, Angela Perčič, roj. Remec, stara 23 let. — V Tržiču je u-mrl g. Jakob Šolar, gostilničar in posestnik vulgo Gašperin, v 74. letu. — V Ljubljani je umrl v 74. letu starosti g. Jožef Manfredo, soprog pokojne dolgoletne prednice ženskega oddelka S. K. S. Z. gospe M. Manfredo, ki je bil tdui sam vnet član slovenske krščanskosocialne zveze in križevniške Marijine družbe. — V Gradcu je umrl bivši profesor na ljubljanski realki g. Franc Keller. : — Župnik umrl. Dne 9. decembra zjutraj je umrl od srčne kapi zadet g. Anton Tabor, župnik na Slapu pri Vipavi. -—• Umrli so v Ljubljani: Marjeta Uren, mestna uboga, 74 let. — Ivan Melik, delavec, 57 let.—Karolina Pau-schin, vdova trgovca, 69 let. — Terezija Marolt, mestna uboga, 68 let. — Ivan Klešnik, prosjak, 60 let. — Julija Kmet, posestnica, 54 let. — Tomaž Rozman, posestnik, 71 let. — Helena Rosulenik, gostija, 63 let. — Samoumor. Blizu Kamnika se je obesil 601ettii posestnik Tomaž Hribar, ki se je nahajal v slabih premoženjskih razmerah. Bil je velik žga-njepivec. — Nezgode. Sprevodnik Franc Po- | točnik se je na postaji Radek pri premikanju čez tir »podtaknil in si hudo ranil levo nogo. — 171etni Franc Gradišnik v Kregarjevem pri Kamniku je padel z voza in si obe nogi zlomil. — 201etnega Lojzeta Bregarja v Privi-njah je podrl na tla bik tako, da si je fant zlomil desno roko. — Velika nesreča v premogovniku. V "Adrijin” premogovnik v Britofu-Vremah je dne 8. dec. udrla voda. Kakih 5 delavcev je delalo na višjem mestu in so se rešili, ostalih 10 ali 12 delavcev je pa delalo globje, nego je mesto, kjer je udrla voda. Le-ti so prejkone utonili (kakor poroča ‘'Slovenec" z dne 9. dec.). — Tatvine. Pred kratkim med 6. in 7. uro zjutraj, ko se je mudila branjevka Marija Oblak v Javorju v cerkvi, se je izvršil vlom v njeno prodajalno. Ukradenega ji je bilo nekaj mesa in klobas, hlebec kruha in iz nezaprte izbe iz miznice nekaj drobiža in v ruto zavita listnica z vsebino 40 K. Storilci so prišli na ta način v hišo, da so zvrtali pri vratih luknjo, skozi katero so potem zapah nazaj potisnili. Na sumu sta dva mlada domača fanta, ki pa tatvino odločno tajita. — V gozdu Mlaka, občina Zrninec, stanujejo delavci lesnega trgovca Kunstelja z Vrhnike v lesenih odprtih kolibah. Med 7. in 12. uro, ko so delavci delali v gozdu, je posetil tat kolibe in iz njih pobral štirim delavcem obleko, srebrno uro in gotovino v denarju. Na sumu imajo nekega znanega postopača z Vrhnike, ki ga orožniki pridno iščejo. — V Zgor. Tuhinju je bila izpred “Klicabirtove" gostilne Janezu Žau-biju vzeta vreča posušenih gob v vrednosti 60 K. Na sumu je neki že večkrat kaznovani posestnik. — Posestniku Jožefu Šušteršiču v Iški je bila u-kradena iz podstrešja obleka, vredna 100 K. Na sumu je neki delavec, ki je nekaj časa pri Šušteršiču delal, po storjeni tatvini pa neznanokam izginil. — 500 kron zgubila. Posestnica Helena Perne iz Podbrezja je nedavno v neki trgovini v Kranju nekaj kupovala. Pri tem ji je ponevedoma padel iz košare na tla zavitek, v katerem je imela spravljenih 5 bankovcev po 100 K. Zavitek je pobral neki majhen starejši mož, ki se je istočasno nahajal v trgovini in nato takoj odšel. To je videl mož Pernetove, a ker je mislil, da je zavitek prazen in da ga je žena sama proč vrgla, se ni dalje brigal za to. Do-tični človek je majhne postave, kakih 50 let star, ostrega pogleda, že precej osivelih las, prirezanih brk in slabih zob. Z njim je bila vitka ženska, ki je tedaj kupila vrečo otrobov in jih velela nesti v neko krčmo, kjer sta imela konja in voz. — Elegantni prodajalec srebra — prijet. Dne 20. nov. popoldne je policija aretovala sina ljubljan. vinskega trgovca Gregoriča, ki je bil do zadnjega časa zaposlen v tovarni v Litiji, kjer je ukradel 2 kg neobdelanega srebra. Gregorič je srebro ponujal na prodaj raznim ljubljanskim urarjem. Policija je Gregoriča aretirala in izročila roki pravice. čen materijal, kot prodec in gramoz, ob levem dravskem obrežju tik državne ceste. Da gre delo hitreje izpod j rok, so zgradili tamkaj ogrodje in po-! ložili na .isto železniški tir. Ker je pa ' bilo ogrodje že preperelo in trhlo, se je zgrudilo in podrlo pod težo vozov v hipu, ko je vozil vlak čez. Trije z i zemljo obloženi železniški vozovi so j se prevrnili in pokopali štiri delavce j pod seboj. Delavca Janeza Severja, doma iz Vučjevasi na Murskem polju, je usmrtilo pri priči. Delavca Antona Geratiča iz Negove in Franca Do-manjko iz Murskih Zas. so pa spravili na prvi vlak ter odpeljali v mariborsko bolnišnico. Franc Domanjkp je j umrl že na kolodvoru v Mariboru, Anton Geratič pa eno uro pozneje v mariborski bolnišnici. Delavcu Alojziju j Geriču je pa zdrobilo obe nogi in se | bori s smrtjo. — Smrtna kosa. V Selnici ob Muri je umrl veleposestnik Jožef Miki, po ! domače Kovaček, star 80 let, vrl obmejni Slovenec; vzredil je deset otrok. —Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je umrla 79 let stara Lucija Tlešič, mati prof. dr. Fr. Ilešiča, kateri ji je ob odprtem grobu govoril v slovo, da so lepe besede orosile sleherno oko. — V Pilštanju je umrla 74 let stara gospodinja Apolonija Kožuh, ki je s svojim blagim možem vse otroke darovala Bogu, kajti vsi štirje sinovi so častiti bratje lazaristi, hčerka je pa usmiljenka. — Nadalje je umrl v Pilštanju 80 let stari tržan Martin Potočnik. — Visoka starost. Iz Straškega vrha nad Zidanim mostefm poročajo: Iz- ! redno'visoko starost je dosegla na s’ko ' raj najvišji točki tega hriba živeča, ! dne 4. t. m. umrla prevžitkarica Helena Jeran. Rojena je bila dne 28. aprila leta 1812 in je bila torej stara že nad sto let. Pokopana je bila doli v j Širje. Napravili so ji lep pogreb. — V tujini umrl. Pilštanj: Iz Nemškega je prišlo poročilo, da se je dne 22. novembra tam ponesrečil J. Gorjup iz Klak. Mladenič je bil priden in pohleven. Le škoda, da si je šel na Prusko po zgodnjo smrt. V kratkem času je rajni že četrti mladenič iz naše okolice, ki je pri nevarnem delu v podzemskih jamah umrl. Pred njim so šli v zgodnji grob Vincenc Preši-ček iz Dobležič, Jožef Žuraj iz Belega in Jak. Resnik iz Pilštanja. L ŠTAJARSKO 1 — Košnja v decembru. Dne 4. decembra so v mariborskem mestnem parku kosili travo. Košnja v decembru na Štajerskem — pač izredna prikazen. — Slovenska zmaga. Sv. Križ nad Mariborom. 10. dec.: Pri občinskih volitvah, ki so se vršile zadnji teden, so zmagali zavedni Slovenci na celi črti. Divji poskusi štajerčijancev, spraviti našo lepo občino v svoje roke, so se— klaverno izjalovili. Za župana je bil zopet izvoljen naš vrli pristaš gospod Galunder. Svetovalci so gospodje A. Waldhuber, J. Gartner in Al. Hauptman, sami našinci. — Elektrarna za Gradec — Maribor. Po sklepu obeh občinskih odborov se zgradi pri Felberjevem otoku velika elektrarna, ki bo dajala električno moč Gradcu in Mariboru. Stroški so pro-računjeni na 14 milijonov kron. Maribor se je zavezal prevzeti 2000, Gradec 6000 konjskih sil. Vsega vkup se bo dobilo, kakor se računa, 20,000 konj» škili sil. — Petindvajsetletnica. Dne 27. oktobra t. 1. je obhajal knezoškof dr. Mi-j hael Napotnik 25. obletnico škofovske-1 ga posvečenja. Ta dan je občina Št. j Peter v Savinjski dolini imenovala j ekscelenco za častnega občana in dne 27. novembra je prinesla deputacija j šentpeterskih občanov, obstoječa iz župana gospoda poslanca Terglava, dveh gospodov svetovalcev ter župnika čast. g. dr. Jančiča, knezoškofu lepo častno diplomo. — Čudni glasovi o Wastianu. Iz Gradca z dne 6. dec. poročajo: O poslancu Wastianu se širijo glasovi, da je poneveril denar iz knjige “Suedmar-ke” ter izVršil nenravne čine na otrocih. Wastian izjavlja, da bo vsakega, ki bo te vesti razširjal, pred sodišče poklical. — Grozna nesreča na Fali. Dne 3. decembra okoli 4. ure pop. je vozil vlak obstoječ iz lokomotive in šestih vozov, na katerih je bil naložen razli- — Sadovi svobodomiselstva. Iz Celovca, 6. decembra: V kako tesni zvezi je svobodomiselstvo, nemško, nacionalni šovinizem in dcmoralizacija. kaže dejstvo, da se sme svobodomiselna Koroška — odštevši krščanski slovenski element — ponašati z rekordom v številu nezakonskih otrok (od 40—70 odstotkov); -— pretekli teden pa je menda dosegla tudi rekord v številu samoumorov, kajti glasom ‘Tagspošte' je videl Celovec in celovška okolica v enem tednu nič več in nič manj kot enajst samomorilcev in tri kandidate, kojim pa je namen izpodletel. — Žalostna statistika. Od 1. januarja do 29. novembra t. 1. se je izvršilo v Celovcu, v celovški okolici z Borovljami in Trgom vred 45 samoumorov. To se je godilo v kraju, kjer vlada nemški “freisinn” in kjer ljudstvo hira na rakrani -— na alkoholizmu. To se je godilo v kraju, kjer hočejo z vso silo nemščino proglasiti za edini občevalni jezik, to se je godilo v kraju, kjer je največ razširjenih divjih zakonov. Žalostna je statistika "napredne” celovške okolice! —- Mrtvega so našli na Magdaleti-ski gori Ivana Bratina, ki je pristojen v Otlico v goriškem okraju. — Izpred porotnega sodišča. Dne 1. decembra je bil obsojen hlapec Ofner, ki je služil pri Ojču v Spodnjem Dravogradu in poškodoval oko 701etnega hlapca Mongusa, na eno leto težke ječe. Mongus na poškodovanem očesu ne vidi več. — V škripcih! Celovec. V veliki financielni zadregi je mesto Celovec. Govori se, da mesto k 1. januarju ne bo moglo plačati svojih kuponov za milijone dolga, ki se ga je v zadnjih letih nakopičilo. Zato so prinesli zad-pje dni nemškonarodni listi poročilo, da so Metnic, Steinivender, Dobrnik in deželni predsednik hodili okrog finančnega ministra. Ni čuda! Ako se s polnimi rokami meče denar za luksus, zraven pa korumpira ljudstvo, da pojema blagostanje, odkod.naj se potem plača po nepotrebnem napravljene dolgove? PRIMORSKO. i — Električna železnica od Učke gore do Lupoglave. Železniški minister je podelil občini Volosko-Opatiji skupno z občino Veprinac in zdraviliško komisijo v Opatiji dovoljenje za tehnična preddela za električno lokalno železnico, ki naj bi šla od Štefanijske-ga zavetišča na Učki gori do državne železnice pri postaji Lupoglava. .— Ženi odsekal glavo in sebe usmrtil. V Smičeviču pri Reki je ondan delavec Ivan Flah odsekal s sekiro glavo svoji ženi Barbari, ker se je sprl ž njo. Morilec je pobegnil. Pozneje pa so našli njegovo truplo blizu Cir-kvenice. — Polom v Pulju. Proti občinskim uradnikom v Pulju Tomažu Galante, hr. Bigatto, Linu Quarantoto, Avgustu Horaku, Kamilu Dercovichu, Gui-du Negri, Viktorju in Jakobu Fillini-chu se je začela dne 9. t. m., pred celovško poroto porotna obravnava in bo trajala cel teden. Predseduje de-želnosodni nadsvetnik J. Falke pl. Lilienstein, toži pa državni pravdnik dr. Fr. Thuile. Obravnava bo še enkrat razkrila vso gnilobo italijanskega komunalnega gospodarstva. — Odkritje spomenika. Dne 3. t. m. so odkrili slovesno na vojaškem letalnem polju pri Gorici spomenik ponesrečenega vojaškega avijatika nadporočnika pl. Petroviča. Odkritja so se udeležili sorodniki ponesrečenca in zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti v Gorici. Spomenik je napravil na stroške vojnega miništrstva in častnikov goriške garnizije goriški kipar Bitežnik. Spomenik je jako ličen. Na neoklesanem podstavku, ki ima pri meren napis, stoji velik bronasti orel z razpetimi peruti. —Za delavske hiše najame posojilo občinski svet v Miljak, in sicer 300,-(XX) kron. — Imeniten gospod. Pred tržaškim sodniki je stal ta dan Emil Tomsig, Tržačan, ki je pod imenom “Dr. Wiliams grof Barbo Thomsing” goljufal lahkoverne ljudi, katere je očaral s svojo eleganco in znanjem jezikov. Izdajal se je za angleškega inženirja in izvabil iz bratov Rene in Jerome Fontaine v Trstu več denarja za neko “iznajdbo”; nadalje je lagal, da je v Bistrici .odkril rudnik in v Opatiji napravil veliko dolgov po hotelih in pri krojačih. Obsodili so ga na 2/, leta ječe. Telefon Canal 3207. Slovenkam in Hrvaticam se priporoča Slomške Babica iariia Si® 1610 LOOMIS ST. CHICAGO, ILL. JOHN PRUS STAVBENIK IN KONTRAKTOS1 Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road. Joliet, IK HRVATSKO, — Čuvaj oplenil bansko palačo? Novi baron Skerlecz je zasledil, da je iz banske palače izginilo veliko starih u-metnin, ki so bile nad 10,000 K vredne. Po Zagrebu se govori, da je to delo Čuvaja. — Čuvaj nor. “Slovenec” z dne 9. dec poroča: Kljub dementijem uradnih listov se potrjuje, da je Čuvaj na umu zbolel in se nahaja v nekem dunajskem sanatoriju. — Rauch gre v Afriko. Zagreb, 4. decembra: Baron Rauch, ki je hudo užaljen, ker madjarska vlada ni sprejela njegovih predlogov glede razpleta hrvatske krize, je sklenil podati se za 6 mesecev v Ugando v jugozapadni Afriki. — Ženski licej v Zagrebu je vlada spremenila v kraljevo žensko realno gimnazijo z 8 razredi. *—- Hrvaška imena. Zagreb, 3. decembra: izšla je vladna naredba, da se imajo imena mest in trgov na Hrvaškem glasiti odslej izključno hrvaško. BOŽIČNA DARILA. Pišite danes po naš ilustrovan cenik Božičnih Daril za katoliško ljudstvo. POŠLJEMO GA ZASTONJ. Predno kupite darila za svojce v tej in stari domovini POGLEJTE NAŠ CENIK. Tu najdete kaj rabite po POSEBNI NIZKI CENI. Za lOc vam pošljemo zavoj svetih podobic. Pišite danes na katoliško firmo: W. DVORAK & CO. Majestic Bldg., La Crosse, Wis. StUTH CHICAGO SLOVENSKI LIQUOR HODSE John F ugina, lastnik 9510 Ewing Ave. So. Chicago. 111. Prodajem najboljše d mače in Imporiira-no viuo in žganje na debelo i drobno. STENSKI PAP1F Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. A lexander naras^ Ža^Chi. Phone 376. i/ N. W. 92? 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Anion Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo Slovanska Gostilna 1 Vabim vse rojake, da me v obilne* številu posetite ko se mudite v mo okolici VJVažno uprašanje! IHI f) mi opravi JMr w najbolje in najceneje | Konzularne sodnijske VxWJMw vojaške zadeve ’ Hanover St. OlîTwaukée'Wis. « Bray-eva Lekarna Se priporoča slovenskemu občinstvi) v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko. Nizke cene Dobra postrežba, električna svitljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabin« 3. razreda na parobrodih Kaiser Frans Josef I. in Martha Washington. Na ladijah se govore vsi avstrijski j eziki. Družbni parobrodi na dva vijaka: Laura — December 31 st. Belvidere — January 17th. Za vsa nadaljna pojasnila se obrni na glavne zastopnike: PHELPS BROS. & CO. 2 Wasnington St., New York, N. Y. ali na njih pooblaščene zastopnike * Zjed. državah in Kanadi. £»♦04 »C+0«0+C*0+0«0+OvO>C*0+C| Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. ) Fiite “Ells. Brand" Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. John Vidmar 1112 North Broadway JOLIET, ILL. Kupujem in prodajani zemljišča, hiše in lote; zavarujem poslopja in pohištva proti ognju. UGODNA PRILIKA Za vse, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Price je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakor v stari domovini. Cene nizke (od *$15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na; LOUIS BEWITZ 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WISCONSIN. ... . ;r. - AMFRlKANSKX SLOVENEC, 25. DECEMBRA 1913. \merikanski Ustanovljen 1. Slovenec 1891. Prvi naj večji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM. TISK0VN4 DRUziBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združ. države na leto.....$2.00 Za Združ. države za pol leta-$1.00 Za Evropo na leto............$3.00 Za Evropo za pol leta........$1.50 Za Evropo za četrt leta......$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays, and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Zveličarja in v vaš dušni blagor, va cerkvica, ampak je tudi prva kr- Zato pa Je božič najlepsi družinski CERKVENI KOLEDAR. I. Betlehemski hlev, v katerem je bil Kristus rojen, je prva krščanska cerkev na zemlji. Morebiti se čudite, predragi, nad to besedo? Vi si predstavljate krasne cerkve z visokimi zvoniki, umetnimi oboki in vitkimi, sip.po-vi; vi vprašate, kako se more od ubogih pa.-rirjev postavljeni hlev, čegar stene so neotesane in tesne, čegar tlak je s slamo in senom pokrit, cerkev imenovati? In vendar je tako; le poslušajte! Kaj pa stori vsako katoliško cerkev v pravo hišo božjo? a) To je pričujočnost Jezusa v sv. altarnem zakramentu, tista skrivnostna in vendar resnična pričujočnost, ko se Gospod pod podobami kruha skrije, da bi v naši sredi prebival. Zdaj pa' povejte, ali ni bil ravno tisti Gospod in Zveličar v betlehemskem hlevu, ali ni bil tam viden, kakor je tukaj nevid- 1 j iv ? Ali ni bil tam moljen in češčen, kakor ga mi tu molimo? Da, Beseda, katera je bila pri Bogu, in Bog je bila Beseda, kakor piše sv. Janez (1, 1—-15.), ta Beseda je meso postala in se je na zemlji prikazala. Njegovo božanstvo je sicer skrito po ubožnosti in ponižnosti hlapčeve podobe, katero si je izvolil, ali tisti hlev je večnoslavljen kraj, kjer Gospod svoje milostipolno prebivališče med ljudmi začne, da bi ga v presv. zakramentu nadaljeval Ce se je Mojzesu (2. Moz. 3, 5.), ko je pred gorečim grmom stal ic je Gospod ž njim govoril, reklo: Sezuj svoje čevlje, kajti kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja; s kakšno spoštljivostjo bi bili mi takrat stopili v tisti tesni prostor, kjer je Dete božje ležalo? b) V cerkvi se najde altar, kjer se daritev daruje. Ali vam naj, predragi moji, pokažem altar, ki se nahaja v betlehemskem hlevu? Res, da ni u-metno narejen in z zlatom in marmorjem obdan; a vendar se najde. Altar v prvi krščanski cerkvici so^ tiste jasli, v katere je bil Jezušček položen. Ali niso v resnici te jasli postale spravni altar, na katerem je Kristus začel daritev v odrešenje človeštva? Kajti zmir moramo imeti v spominu, da je bilo vse življenje Jezusovo od jasli do j križa nepretrgana daritev. V jaslih se je začela, da bi se na križu končala; v jaslih prosijo za odpuščanje in spravo solze nedolžnega otroka, na križu krvne kaplje nedolžnega trpina in ista pokorščina, ista ljubezen sklepa oboje v soglasno celoto. c) Kje pa je prižnica? To so jasli, v katere je bil Jezušček položen. Lju-beznjiv je Jezus, ko pozneje z vzvišenega kraja poslušajočim ljudem govo j IT. Betlehemski hle v pa ni samo pr- praznik. Tu se ščanska šola. Preišij ime, če je to rc ! paj, ozališa se bo a) Šola mora ime ni učenika. Kdo le se darovi, j H pa je učenik v tej šc )li? Ali je mož v ne rtiänjka j ed ra zrelih letih? Je-li p osveten učenjak. stusa in hvaležne s. Iri :dno to, modrijan s slavnim imenom? O ne, učitelj v tej šoli je ubogi, Ijubeznjlvi Jezušček. Zares čudovit učenik, ka-koršen se šc ni bil najemlji prikazal! V tem otroku prebiva polnost bože-stva telesno (Kološ. 2, 9.), v njem je vsa modrost in resnica, saj je on večna in zdaj včlovečena Beseda. Se ne govori njegov jezik in vendar že kot dete razodeva skrivnosti božje; še nč da človeške besede in že oznanjuje tisto modrost, ki pelje k miru. In kaj uči Dete božje iz jaslic koj pri svojem prihodu na svet? Če ob kratkem posnamemo, lahko rečemo z apostoljnom v današnjem listu (Tit. 2, 11.): Prikazala se je milost Boga Ozirajte se torej, krščanske družine, na hišo betlehemsko, na sv. družino.. . Očetje, učite se od Jožefa, kako vam je treba za družino skrbeti.. . Matere, učite še od ‘Marije, kako vam je v kvot kosti in potrpežljivosti prenašati težave vašega stanu... Otroci, učite se od Jezusa, kako vam je pokorščino skazo-v.ati starišem ter rasti na modrosti in milosti. Naj potem obišče vašo hišo kdor-; koli hoče, se bo zadovoljnega čutil, kakor pastirji, ki so obiskali po ange-ljevem navodu prvo hišo krščansko v Betlehemu in se čudili vsemu, kar so | tu videli in slišali. Kdor bo zapazil tak red v vaših hišah, bo spoznal: Za- 28. dec. Nedelja Nedolžni otročiči. ri; ljubeznjiv, ko na gori osem zveli- 29. “ Pondeljek Tomaž, škof. čanskih blagrov oznanuje; ljubeznjiv, 30. “ Torek David, kralj. ko jz Petrovega čolna na bregu zbrano 31. “ Sreda Silvester, p. množico uči; a nič manj ljubeznjiv je 1. jan. Četrtek Novo leto. tu, kjer kot Dete v jaslih svetu skrito 2. Petek Makarij, opat. resnico razodeva. O kakšna prižnica 3. “ Sobota Genovefa, dev. so te jasli — vsklikne nek svetnik —■ CERKVENI GOVOR ZA BOŽIČNI PRAZNIK. Betlehemski hlev. Danes vam je rojen Zveličar, kateri je Kristus Gospod v mestu Davidovem. Luk. 2, 11. Imeniten in vesel je praznik, katerega sv. cerkev danes obhaja. Angelji! ne bo. ga oznanujejo pastircem in vsemu člo- j Mati, in zraven nje v tihi zamaknje-veštvu z besedami: Danes vam je ro- nosti oskrbnik Jožef — kot prva zmed jen... Kakor gotovo je Kristus sredi-j šče vse zgodovine, ker vse, kar se je ; pred njegovim rojstvom godilo, kaže; nanj, kot na Odrešenika sveta, in vse, v katerih je ležala božja modrost, učenik vsega sveta! d) V cerkvi iščemo tistih, ki časte Gospoda z molitvijo in petjem. Kje pa so ti molivci v betlehemski cerkvici? Pač ne morem kazati na velike trume, ki bi bile prihitele k prvemu božičnemu opravilu. Od prebivalcev Jeruzalemskih ne pride nobeden ne zdaj, ne pozneje, ko so bili poklicani; tudi v Betlehemu se nihče ne gane, da bi šel Zveličarja iskat. Toda Bog bo že preskrbel, da molivcev manjkalo Glej, tu kleči Marija, deviška človeštva, ki se novorojencu poklanjata. Na angeljev opomin ¡so rekli pastirji: Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katera se je zgodila! kar se po njegovem rojstvu godi, od j (Luk. 2, 15.) In prihitevši padejo na njega zajema svoj vir: tako gotovo kolena, molijo ter obdarujejo božje imamo tudi mi vzrok, dan, ob katerem j Dete. In po zraku krog hleva plavajo se je zaželeni na zemlji prikazal, z ve- ! angeljske trume, da bi pozdravljale v seljem in hvaležnostjo pozdraviti. Za- j ubožnem Detetu nebeškega kralja. Ali to so sc radovali nad njegovim roj- I ne slišimo v duhu, kako ta svitli zbor •stvom očaki in preroki stare zaveze, ko prepeva v čudovito noč, rekoč: Čast se jim je spolnjenje njih pričakovanja ; Bogu na višavi, mir ljudem na zemlji! naznanilo; zato so priplavali v nebeški' To je toraj prva “glorija”, ki se v tej blišču bi angelji doii k oblagodarjeni i cerkvici betlehemski glasi, katera se zemlji: Čast Bogu na višavah in mir danes v tisočernih cerkvah prepeva, ljudem na zemlji; zato veselo koprni katera bo odmevala do konca dni. verno krščanstvo proti tistemu, ki mu ' V resnici prvo krščansko cerkvico je prinesel resnico in milost in večno ; najdemo v tem ubožnem hlevu. Res je življenje. i ta cerkvica tako borna, tako tesna, Toda kje in kako najdemo Zveličar- j tako priprosta! Kako zginja v pritne-ja pri njegovem pjihodu na svet? An- ¡'i z marmornatim tempeljnom Jeruza-gelji nam povedo, rekoč: "Tp vam bo- ' 'črnskim! Tam je veličastna stavba, di znamenje: Našli bote Dete, v pleni ce povilo in v jasli položeno. (Luk. 2, 12.) Veča ubožnost in nizkost se komaj da misliti. Mi vidimo hlev, ki služi živinici v zavetje; vidimo ubožno enako ubožnega ki ga je materna >yila ter v jasli, is t nam tu sto-tri pa vendar beremo Oče ubogih se sam ubog postal; v naj se spet po-tolikim poniža-njivo k sebi privabiti, zato pride kot nedolžno dete ter si izvoli borni hlev za svoje prvo stanovanje.» tu 111 ate r tn [JO 1 eg nje 111 ožn ; vi di: :no delicc, i*c: >ka v h or ne plenice pl i * ;ilcp V eli' ka skriv pi n ;vl o , v kateri Čl id e 3 ni e s k lep >e božje ■Jc pr ikaz «j Lto je sa ‘gl •e hi ‘ pa dl o c To ve š tv. < V/ :dig ;ne. Z£ ito začne /ltj trn ; v s tl Gl :a ljube: ie hlev; tam zlato in cedrovina, tu velika ubožnost. Kako majhna jc ta Kristusova cerkvica v primeri z velikanskimi tempeljni malikovalskimi v iimv, v katere zahaja takratni vladajoči cdScr Avgust in njegovo ljudstvo, da bi krivim bogom, malikom žrtvovali. In vendar nam bodi tisočkrat pozdravljen neznatni kraj, kjer se je Gospod prikazal med ljudmi, kjer je pri-ijala milost in blagoslov! Zakaj luč, ki je v Betlehemu izšla, je razsvetlila ves svet in je zatemnila bliščobo Jeruzalemskega tempe.ljna in v^eh malikovalskih tempeljnov. In Jeruzalemski tempelj in vsi malikovalski so se (v teku časa) razrušili v razvaline — in ne ti, nego betlehemski hlev je postal rk- V ta hlev pri Betlehemu stopimo v I predpodoba za vse cerkve, s katerimi duhu. Nebeški žar, ki ga razsvetljuje, j se je zemlja od izhoda do zahoda o-uam pravi, da so se tu izvršile velike kra-ila, v katerih Kristus prebiva, kureči, sveti nauki globoke skrivnosti, j kor nekdaj v betlehemskem hlevu; v Takrat je postal betlehemski hlev a) j katerih se Kristus na altarji daruje, prva krščanska cerkev, b.) prva krščanska šola, c) prva krščanska hiša. Kateri kristijan o božičnem času z veseljem ne opazuje po krščanskih hišah jaslice, ki nas spominjajo čudovite dogodbe današnjega praznika? Kadar bote gledali jaslice, se bote toliko lož-je spominjali resnic, katere vam bom zdaj razlagal v počeščenje novoroje- kakor se je nekdaj v jaslih daroval; v katerih milijoni pred Kristusom ponavljajo tisti slavospev, kateri se je sveto noč krog betlehemskega hleva razlegal. Karkoli torej naše srce ljubezni, molitve in hvaležnosti pozna, to naj prinese danes v dar Jezuščeku, ki v tem Betlehemu med nami prebiva. Zveličarja našega-vsem ljudem, katera | res tu prebivajo dobri otroci Očeta nas uči, da se odpovejmo hudobiji in ! nebeškega. A tudi zvesti angelji varuhi, ki so obdajali betlehemski hlev j in culi nad božjo družino, ne bodo za-j pustili vaših hiš, temuč jih varovali vseh nezgod. * Tako velik je torej pomen bornega ; hleva betlehemskega, v katerega nas je pripeljal današnji praznik. Ta hlev je prva krščanska cerkvica, v kateri se je začela naša služba božja; je prva krščanska šola, kjer nas Gospod že kot^otrok poučuje; je prva krščanska hiša, kjer najde družinsko življenje svojo pravo predpodobo. Bodi nam torej pozdravljen, ti hlev, ti kraj milosti, ti bivališče Zveličarjevo, ti hiša kruha in miru, kakor si sam na sebi neznaten, vendar si velik postal vsled sklepov božjih. Naš duh je danes ves utopljen v občudovanji tvojega veličastva. Zato pa slava Bogu na višavi, ker smo iz tebe po Zveličarju prejeli tisti mir, katerega so nocojšnjo noč angelji napovedali vsem ljudem, ki so dobre volje. Amen. — Ant. Žlogar. ČITAJTE, ČITAJTE, SOCIJALISTI! Protestantski, katoliški cerkvi naklonjeni zgodovinarji priznavajo radi ali neradi, da se je katoliška cerkev brez prenehljaja borila za pravice in svobodo ljudstva. Kar je ljudstvo v srednjem veku imelo pravic in svobode, priborila mu je cerkev. Kdo pa je pozneje ljudstvu zatrl pravice, svobodo in blagostanje? Protestantski zgodovinarji trdijo, da je to učinil protestantizem, ne pa katoliška cerkev, kakor lažejo slovenski odpadniki. Socijalisti, citajte pazno, da se lože otresete predsodkov. Protestant Samuel Laing piše: “Ri-mokatoliška vera se protivi absolutni (neomejeni) civilni oblasti; na severu pa je luteranska cerkev popolnoma podložna civilni oblasti, in vsa severna ljudstva protestantskih dežel (Anglija, Dansko, Švedija, Norveško, Nemčija) -o izgubila svojo svobodo, odkar so zanemarjala svojo vero. Slepa pokorščina, ki zatira narodno svobodo, je .¡olj utrjena v severnih kraljestvih, v caterih je duhovščina (protestantska) popolnoma odvisna od vladarja, kakor pa v deželah, ki so ostale katoliške in majo papeža za duhovnega poglavarja.” (A Tour in Sweden.) Tako piše prbtestant; lažnjiva Svoboda in prefrigani Proletarec pa ravno narobe. Ravno ta protestant hvali 1. 1846 rimsko duhovščino, ker se v protestantski Prusiji neupogljivo poteguje za pravice ljudstva, potem pa zaključuje tako le: “Katolicizem je sedaj v Prusiji edini branik proti splošnemu in poniževalnemu samosilju, s katerim država gospoduje nad voljo in dejanjem.” (Notes of a Traveller.) Kakor Laing pisal je 1. 1692 tudi protestant Malesworth, trdeč, da so vsi severni narodi protestantskih dežel izgubili svojo svobodo, odkar so odpadli od katoliške vere; kajti morali so se podložiti svojim svetnim vladarjem, katerim jih je Luter prodal. Ti vladarji pa so se držali pravila: Oni, ki vlada deželo, predpisuje vero. Protestant Brenner piše 1. 1840. kako zelo je bilo. tlačeno prebivalstvo v danski, švedski in norveški deželi, torej v protestantskih deželah. (Excursions in Denmark, Norway and Sweden.) Protestant Diezel obžaluje zgodovino nemškega protestantizma, - ki je bila sramotna\(schmachvoll) že od začetka; potem pa nadaljuje: “Dandanes ni treba nobenega dokaza več, da nemški protestantizem, ki se ima zahvaliti .:a svoj nastanek uporu proti obstoječi cerkveni oblasti, v resnici nikakor ni i '. peljal in tudi ni hotel vpeljati svobode vesti, ampak je samo vladarje osvo-: bo-.lil narodne in cerkvene oblasti. Vla-Idarji so s protestantizmom prejeli po-|-nično in versko svobodo, podložniki . pa nobene. Lutra... ne moremo zvali i začetnika verske in vestne svobode. ! Kdor se mu ni ukloni!, razglasil ga | je za krivoverca in prognal. Po nje-1 govi smrti so pa (luteranci) veselo obglavljali (katoličane) v večo čast lute-I ranstvn.” (Die katholiselie Kirche als 1 gescliichtiiehe Macht, p. 31—101.) Na ■drugem mestu piše taisti Diezel: “Sa-i movoljnost in razuzdanost — kdo more tajiti! — se širi v protestantizmu; , ljudska pravica gineva in druga, ki ni I nobena pravica, se poraja; čut za narodnost umira, državna oblast pa zatira politično svobodo in nacijona-lno živenje.” Čuješ li Konda? Zakaj la-žeš, da je katoliška cerkev zatirala svobodo? Protestantje pravijo, da je tako delala luteranska cerkev. | Celo Froude piše: “Reformacija je univerzam donesla pustošenje, ljudstvu v Angliji pa bedo in pomanjkanje, (Nadaljevanje na 8. strani.) posvetnim željam ter trezno, pravično in bogaboječe živimo na tem svetu. , b) Poiščimo še učence, ki naj zahajajo v to šolo krščanskega življenja! To pa morajo biti vsi brez razločka stanu in starosti. Nobeden ni tako učen, da bi se od ubozega Jezuščeka v dušnih zadevah ne mogel podučiti; nobeden tako priprost, da bi njegovega nauka ne mogel razumeti; upbeden tako ubog, da bi ga on ne sprejel. Tako kliče ubogo Dete božje bogatim: Ali yidite revščino Sinu božjega? Prostovoljno je vaš Odrešenik reven postal ter se vsemu odpovedal. Zato tudi vi svojega srca ne navezujte tako na pozemeljsko blago, da bi pri tem Boga in svojo dušo pozabili. Kar je vam previdnost božja izročila, imejte le kakor v oskrbovanju, o čemur bote račun dajali. Ne zbirajte si zakladov za ta svet, ampak zaklade v nebesih, katerih rija in moli ne snedo. Skazuj-te usmiljenje potrebnim sobratom, da bote usmiljenje dosegli. Zatirajte sebičnost v sebi, da vas prešine krščanska ljubezen in se.vpodobite moji ljubezni, katera bo oblagodarila vse človeštvo. Jezušček kliče ubožce k sebi ter jim reče: Kolikrat ste skušeni, da bi godrnjali zoper božjo previdnost, ki vas je postavila v ubožen stan, potem pomislite, da si je vaš Odrešenik najve-čo revščino izbral, saj vidite, da Sin človekov nima svojega, kamor bi glavo položil. Če se vam misel vzdiguje, kakor bi bili zapuščeni na svetu, pomislite, da je vaš Zveličar prostovoljno postal vaš brat v siromaštvu. Pravo bogastvo je le čednost, prava sreča je dobra vest in kdor Boga ne zapusti, ta tudi od njega ne bo zapuščen. Jezušček kliče k sebi uboge grešnike, kar smo vsi. In kaj nam pravir Pridite, ki ste obloženi in obteženi; jaz vam- podelim mir, kakoršnega svetane more dati. Glejte, kako stezam proti vam svoje ročice, ker vse vas želim objeti, vse spraviti s svojim Očetom; ne bojte se, saj zato sem prišel, da najdem, kar je zgubljenega. Dragi kristijani, ali niso to blažilne, tolažilne resnice, ki jih slišimo v šol: božjega Deteta? O če smo dobre volje, da jih sprejmemo, potem bo na: delež tisti mir, ki so ga angelji naznanili nocojšno noč. III. Betlehemski hlev je bil tud: prva krščanska hiša na zemlji. Kinč in živelj vsake hiše je rodbina. V njej se človek rodi, v njej se odgoji, prejme prve utise, dobre ali slabe, ki ga spremljajo skozi celo življenje. Ali kako zelo je bilo pred Kristusom družinsko življenje padlo! Greh je ostru-pil razmero med možem in žepo> in otroci. Tu se prikaže v Detetu betlehemskem Zveličar, ki hoče človeštvo k prvotni časti povzdigniti. In kako začne svoje delo? Kar je korenina za drevo, izrvirek za reko, to je družina za človeštvo: zato Zveličar povzdigne družino k prvotni časti in svetosti. Na čelo krščanstva postavi Bog sv. družino, ker jo hoče postaviti za zgled vsem prihodnjim časom. Družina pa obstoji iz očeta, matere, otrok. Iz katerih udov pa obstoji sv. družina? a) Tu zapazimo sv. Jožefa. Njemu je oče nebeški izročil gospodarstvo čez sv. rodovino. Skrben krušni oče, zvest oskrbnik, pokoren služabnik božji je Jožef ves čas svojega poklica. Molitev in delo je njegovo opravilo, čistost in zvestoba njegovo bogastvo, krotkošt in miroljubnost njegova čast. Naj si je Jožef v betlehemskem hlevu aii na begu gipt ali v tevrtpeljiiu ali delavnici Nazareški, m pn njem b) poti žira I'u X L, h k ščaus ; jene eri Mt njenega spola, oz vendar po Kot skrbna ? vse, s čemur njegovega iciej je zgle A 1 i. - ♦C«vi+QO«040«0-KXK ' | Društvene vesti. j Joliet, 111., 19. dec. — Iz .urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. se naznanja vsem članom(icam), da je drli-1 štvo na letni seji dne 7. t. m. izvolilo , sledeče uradnike zadeto 1914: John Filak, predsednik; Anton Korevec, podpredsednik; Mihael Urshich, I. tajnik; Anton Lilek, II. tajnik; Anton Glaian, blagajnik; George Stonich, zastopnik; John Živec, Gregor Cerar in John Vidmar, nadzorniki; Jos Bučar st. in John Kramarič, maršala; Jos Videtich, II. ravnatelj; Jos. Ancel; Frank Cesar, Anton Novak, Martin Kramarič in John Košir, zastavonosilci. • Nadalje se naznanja vsem istim članom (icam), kateri imajo potne liste, da malo potrpe, dokler se zagotovo ne ¡ ve, kako izpade Jednotino delovanje, j da 11 bode nova lestvica glede ases- j menta sprejeta ali ne. Kakor hitro za gotovo vem, bodem takoj na vsacega ¡ račun poslal, da bode vsaki vedel, ko- j liko ima za poslati za potni list. Tudi opozarjam vse tiste člane(ice), kateri so kaj zaostali v izplačevanju | prispevkov, da isto vse poravnajo do dne 28. t. meseca, kajti po tem času se bode delal celoletni račun, in ker morebiti pride po novem letu v veljavo nova lestvica, tedaj se vsi vljudno prosijo, da poravnajo vse zaostale a-sesmenté do 28. decembra 1914. Tudi se naznanja vsem izven Jolieta ; živečim članom in članicam, da dru- j štvo sv. Jožefa iako Jepo napreduje Itako s člani, kakor v finančnem oziru; ! novih članov dobimo vedno 'in tudi ■ j suspendirati jih ni potreba, ker vsaki ¡ i dobro ve, koliko lahko njemu koristi j društvo ozir. jednota v slučaju nesreče. Zato dragi rojak, kateri še nisi pri : društvu, ne odlašaj: dokler si zdrav, I pristopi k društvu sv. Jožefa, katero je največje v jolietski okolici in na najboljši podlagi, da ti v slučaju bolezni stoji na strani s podporo. Gotovo je še marsikateri rojak v Jo-lietu, da ni še pri nobenem društvu. Ne odlašajte, ker ne veste, kedaj se vam Nesreča pripeti: in ako niste pri nobenem društvu, kaj bodejo ljudje govorili? Druzega nič, kakor ‘'jako malo je vreden, ker se toliko ne pobriga, da bi pristopil h kakemu podpornemu društvu”. Zdaj proti sklepu tega dopisa pa vsem članom in članicam K. S. K. J. j posebno pa društva sv. Jožefa št. 2. sobratski pozdrav! Mich. E. Ursich, tajnik. t -Í4-5P - ■ _____ ¡ Joliet, III., 20. dec. — Iz urada dru štva sv. Martina št. 80 W. C. T. U. se naznanja, da bo -to društvo imelo prihodnjo nedeljo, to bo 28. decembra svoje glavnn zborovanje in tudi obenem volitev odbora za prihodnje leto 1914. In so vsi brati omenjenega društva naprošeni, da se snidejo vsi skupaj točno ob eni uri v svoji navadni dvorani stare cerkve. In tudi obenem opozarjam vsacega člana, da se udeleži te seje zato, ker imamo več točk na dnevnem redu. In vsem članom voščim svete božične praznike in srečno novo leto vam vdani Josip Klemenčič, predsednik. Rockdale, 111., 21. dec. — Društvo Marije Pomagaj št. 119 K. S. K. J. je imelo v nedeljo 14. decembra letno zborovanje in volitev uradnic za prihodnje leto 1914. V odbor so izvoljene sledeče: Predsednica Ana Marentič; podpredsednica Frančiška Lozar; tajnica Frances Lozar; zapisnikarica Antonija Paskvan; blagajničarka Kristina Kržič; zastopnica Josipina Majnarič; nadzornice Ivana Boštjančič, Katarina Colarič in Marija Bakšič. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in voščim jim vesele božične praznike in srečno novo leto. Frances Lozar, tajnica. — Cleveland, Ohio, 20. dec. — Društvo Vitezov sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. je imelo v nedeljo 14. dec. glavno letno zborovanje ter je bila tudi volitev novih uradnikov za leto 1914. V odbor so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Anton Globokar; podpredsednik Anton Zabukovecc; I. tajnik John Šušteršič; II. tajnik Frank Gliha; \ pomožni tajnik Josip Terček;' blagajnik Jakob Resnik; zastopnik Frank Jernejčič; nadzorniki, T. Domen Globokar, II. ; John Perko, III. Frank Maver; viteški častniki Anton Zabukovec, Jakob Kostehic, Domen Globokar; zastavonoša Martin Sirk; načelnika nevitezov, I. Anton Gliha. II. Ignac Zaletu; banderonoša Ignac Godec: spremljevalca Tom Mervar, Frank 1 Sray; redar Mihael Žnidaršič. Po društvenih pravilih se ymajo prihodnje seje udeležiti vsi stari in novi uradniki, to je 11. januarja, ker se ta dan vrši umeščenje novih uradnikov. Nadalje so prošeni vsi člani, kateri še niso poravnali svojih društvenih prispevkov, da to prihodnjo sejo store; tako prihranijo uradnikom sitnosti, sebe pa oproste nadlegovanja. In naj bi se vsak član držal društvenih pravil stran 8, člen XVII, ki govori, da je vsakega člana dolžnost, plačati vsak mesec ali pa vsaj drugi mesec (ne pa tri ali štiri) ter zapomnite si člani, da ako ste suspendovani, nimate pravic ne do društva ne do Jednote; in ako zboliš v takem položaju, ne dobiš podpore. II koncu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. širom Amerike in želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 1914. John Šušteršič, tajnik, 7713 Issler St. S. E. Forest City, Pa., 17. dec. —- Dr. sv. Jožefa št. 12 K. S. K. Jednote je imelo svojo redno mesečno sejo dne 14. dec. 1913. Na tej seji so bili izvoljeni novi dr. uradniki za leto 1914. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Andrej Orosim; podpredsednik John Suhodolnik; I. tajnik Karol Zalar; II. tajnik Frank Telban; blagajnik Josip Ponikvar; pom; blag. Ignac Spec; zastopnik John Tebah; nadzorniki Martin Muhič, Anton Podboj, John Dečman, Jos. Buceneli; prizivni odbor Anton Zalar in Frank Vavtar; zastavonoša Anton Puntar; banderonoša Ignac Groznik; poslanci Jernej Intihar, Anton Potočnik, Jos.' Korošec in Frank Omahen; maršala Louis Omahen in Igniac Panca; vratar Gaspex Kovačič. Redne društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. Vsem cenjenim bratom in sestram društva sv, Jožefa št. 12 in cele K. S. K. J. pa voščim vesele božične praznike in srečno in zdravo novo leto 1914, in cenjenemu listu Am. Slov. pa obilo novih naročnikov v novem letu. Karol Zalar, tajnik, Box 547. Indianapolis, Ind., 15. dec. — Društvo sv. Družine št. 151 K. S. K. J. je imelo svojo redno mesečno sejo dne 7. decembra, pri kateri se je vršila volitev novih odbornikov za leto 1914. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik Jernej Štanfel; podpredsednik Frank Luzar; I. tajnik Alojz Rudman; II. tajnik Frank Rajer; zastopnik John Perline; blagajnik Anton Hribar; nadzorniki Ivan Tiar, Ivan Žnidaršič in Ivan Gostičnik; bolniški odbornik Jožef Rolih; poslanec John Praprotnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Antona Hribar, 772 Cochen St. Društvo je bilo ustanovljeno pred desetimi meseci in prav dobro napreduje, danes šteie skupno število 34 udov. Torej rojaki, ki niste še pri nobenem društvu, pristopite k društvu sedaj, ko je še majhna vstopnina in pridete lahko k dobremu društvu za majhen denar. Kličemo: Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. J. Tebi, vrli list A. S., pa želimo obilo naročnikov. Odbor dr. sv. Družine št. 151. Rock Springs, Wyo., 16. dec. — Cenjeni urednik: — Že dolgo časa se pripravljam, da bi poslala dopis v nam priljubljeni dvotednik “Ara. Slovenec pa sem zmerom odlašala. Danes sem se pa odločila in upam, da moj dopis ugleda beli dan in se ogne tistega globokega žrela oziroma uredniškega koša. Že precej dolgo časa je preteklo od časa, ko sem Vam zadnjič pisala. Namenila sem se opisati stanje tukajšnjega ženskega društva sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. Jednote in ga obenem tudi priporočati vsem tu bivajočim rojakinjam oziroma onim, ki niso še pri nobenem podpornem društvu oziroma Jednoti. Tukajšnje žensko društvo je bilo u-stanovljeno leta 1905. in v osem in pol leta društvenega obstanka nas še ni nikdar obiskala bela žena smrt. Bolniške podpore je pa naše društvo plačalo že prav lepo svoto. Obenem pa (Nadaljevanje na 8. strani.) KOLEDAR “«¿AS NAHODA” za 1. 10U je izšel; oskrbljen je z lepimi slikami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano ■polo obširnejši. Velja s pošto vred 30c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. 32 Cortlandt Street, New York City, ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave. Cleveland, O. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson St» Slovanska lekarna *1» JOHNSONOVI + “BELLADONNfl” OBLIŽI AU OBL* IZ VOLČJIH &jSeNJ SO KORISTNI PRI, REVMATIZMU SLABOSTIH v ČLENKIH HROMOSTTI PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH BOLESTI ▼ KOLKU MRAZENJU v ŽIVOTU BOLESTIH v ČLENKIH VNETJU OPRSNE MRENE NEVRALGIJL PROTINU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC BOLESTIH v LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH v KRIŽU HUDEM KAŠLJU POZOR, ROJAKINJE ! Ali veste kje ie dobiti najboljše m*-=o po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici J. & LPasdertz se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej ',c poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street#. CK'c. Phone 2768. N W. Phone 1113 Fred Sehritig Brewing Co. PIVO V STEKLENICA Cor. Scott and Clav Sts. Both Tel ephones 26 JOLIET. ILLINOT* $ DOMAČA NARAVN A OHiSKA VINA kakor Delaware, Catawaba, Iwes, i Co ukoril prodaja ilosip Svete 1780-82 E. 28tli St., LORAIN, OHIO. Conkord, rudeče vino, fj f\ , galona............. OUC Deleware belo vino, galona............ $i .00 Catawba rumeno vino, galona............OUv Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. # 430 STRANI OBSEGA Veli1 i Slovensko-Aigleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl, Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to 'edina knjiga brez katere nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 533 W. 145 St., New York, N. Y. Naročite zaboj steklenic novega piva* k! se imenuje najboljša pijača 0b2 telefona 405 ■-v -t,. ;; ■ h : : Krmar Milanovič. POVEST. Pro3to po Russellovem romanu “Krmar Holdsworth.” (Dalje.) “Rad bi vas pripravil do tega, da bi nekoliko zaspali, gospa Završnikova,” je rekel Milanovič. "Za vzglavje si vzemite mojo suknjo. Lahko jo pogrešam, zakaj že velikokrat sem spal v hladnejših nočeh, kot je nocoj, na krovu v sami srajci. Če veter ostane tak, kot je zdaj, ne bom spremenil čolnu smeri, in vi in deček bosta lahko spala nemoteno, kakor pač dopuščajo žalostne razmere.” Prijazno se mu je zahvalila, a rekla, da ji pač ni vredno leči, ker bi itak ne zatisnila oči. "Cel dan še niste ničesar jedli,” se je zdaj general obrnil ljubeznivo do nje. “Pomislite vendar, da se morate ohraniti pri močeh. Zato vas prosim, potrudite se in použijte vsaj kaj malega.” Milanovič ji je podal nato kruh in ona ga je odlomila majhen košček. Ali ga je tudi pojedla ali ne, pa zaradi teme ni mogel spoznati. O drugih čolnih ni bilo nobene sledi več, čeprav je Milanovič enkrat mislil, da je čul glas. Ker So bili valovi/zelo kratki in pogosti, so kar mogoče ovirali vožnjo; vendar so se pa tekom noči valovi začeli daljšati. Opolnoči je rekel Milanovič, ki je bil že docela utrujen, Zamljanu, naj pokliče Mirtiča. Ta se je precej priplazil s svojega ležišča in Milanovič mu je izročil krmilo z besedami: “Sledi vetru in pazi na valove!” Nato je dovolil Zamljanu, naj zaspi; sam se je pa naslonil na čolnov rob. “Lahko mirno in brez skrbi zaspite, gospod krmar,” je menil Mirtič, “bom že pazil na to, da dobro opravim svoj posel.” "Rad ti verjamem, dragi moj, pa bom vendar rajši 'čul, dokler se Zam-jan ne odpočije.” General je medtem zaspal. Deček je še sladko snival na rokah dobre matere, ali je pa ta sama tudi spala, ni bilo mogoče spoznati. Igralec Albin se je večkrat zgrozil, momljal pretrgane besede, nato pa zopet utihnil. Tako sta minili dve uri. Bilo je poltreh zjutraj, ko je Mirtič ves razburjen naenkrat šepetaje zaklical: “Krmar, ali ni ono tam neka ladja?” Nihče drugi ga ni slišal kakor Milanovič. trenotku je bil na nogah in uprl svoje oči v svetlo noč. In res, ravno spredaj, pa zelo daleč, je bilo videti temno senco. "Da, to je ladja!” se je privilo iz njegovih prsi, “pa je preveč od vetra, da bi mogli slišati naše klice. Hitro moramo prižgati in pokazati luč.” Prijel je generala za rokav; ta se je takoj zbudil in si jel meti oči. “Ali imate užigalice pri sebi?” “Ne! — Zakaj bi jih rabili?” "Ladja! Rad bi ji dal z lučjo znamenje; pomočil bi svoj žepni robec v žganje in ga prižgal.” Pri teh besedah je že stopil k Albinu in mu rekel: "Ho, prebudite se vendar, luči potrebujemo, ali imate užigalice?” Igralec je odprl oči, pa le strmel predse brez odgovora. Milanovič, nevoljen zaraditega, ga ni več vpraševal, ampak se je sklonil k njemu in mu pretipal vse žepe, pa zastonj. “Ladja, hooo!” se je zdaj razlegal njegov močni glas po vodi. Zamjan, ki se je zbudil in skočil pokonci, je že že stal z generalom vred pri njem. Napeto so vsi poslušali, toda odgovora ni bilo. "Zdaj pa vsi skupno," je rekel Milanovič. "Ena, dve, tri — ladja hooooo!” Kakor dolg smrtni krik iz temne globočine se je razlegal ta glas skozi noč. A veter ni prinesel odgovora. "Ladja gre pred vetrom," je pripomnil Zamjan; “gotovo bo jadrala mimo nas!” “Hitro k veslom!” je zapovedal Milanovič. "Približati se ji moramo, nemara nas bo slišala.” Vsi možje so šli na delo in čoln je drsel proti senci; toda ta se je kmalu začela izgubljati v temi in negotovosti. "Še enkrat vsi skupaj!” je zakričal Milanovič. Zopet je odmeval glasni obupni klic, da se poizgubi brez vsake koristi v molku strašne noči. Z istim uspehom bi bili lahko lovili kak oblak. Ladja je izginila, celo dobre oči mornarjev niso opazile nobene sledi več o nji. "Nič ne de!” je rekel tolažilno Milanovič, "zato so nam pa lahko druge toliko bližje; le dobro pazimo še naprej !” Mrzko čuvstvo prevare je polagoma izginilo in novo upanje in novo hrepenenje je stopilo na njegovo mesto. Že samo dejstvo, da so sploh videli ladjo, je poživilo srca vseh z nado. "Vedno moramo ostati na črti, kjer se križajo ladje,” je pripomnil Milanovič. "Zaman, pojdi sem, da nekoliko pritrdiva jadra, in ti, Mirtič, ostani lepo pri krmilu. Dal Bog, da bi se mogli jutri opoldne razveseljevati na krovu nove ladje in se veselo spominjati na nocojšnjo noč!” Zdravko, katerega je prebudil krik, se je obrnil v napol spanju, potem se je pa še tesneje oklenil matere in snival dalje in spal trdo, brezskrbno spanje otroško. SEDMO POGLAVJE. Drugi in tretji dan. “Dovolite, gospod Milanovič,” pravi general, “da jaz čujem mesto vas, vi pa si nekoliko odpočijte med tem. Za- pkaj že tri noči skoraj niste zatisnili očesa, a pomislite vendar, kako dragoceno je za nas vaše življenje.” ‘Prisrčna hvala, gospod general. Ho čem storiti po vaši želji. Zamjan, nadomesti Mirtiča! Bodite skrbni in pazljivi, dragi moji, in pokličite me, če bi veter postal močnejši.” Po teh besedah je sedel in v par trenutkih globoko zaspal. —- Vse je bilo mirno, le valovi so semintja udarjali ob čoln in tako motili skrivnostno tihoto. Tudi vdovo je zmogla nazadnje utrujenost; naslonila se je na Zam-jana, ki je vodil krmilo, in zadremala. Ta je mirno sedel in se ni ganil, ker se je bal, da ne bi prebudil izmučene žene. Bilo je približno okrog četrte ure. kar začne veter, ki je dosedaj precej močno pihal od jugovzhoda, pojenja-vati, nato pa hipoma zopet potegne in sicer naravnost od severa. Mirtič vzbudi Milanoviča, ki takoj stopi h krmilu. Gospa Završnikova se je prebudila, ker ji je Zamjan odtegnil svojo ramo; vsled mrzlega vetra se je tresla po vsem životu in se tesneje zavijala v svoj plašč. Sever je bil v resnici zelo oster in žena se je Milanoviču zasmilila. Ni dolgo pomišljal; slekel je suknjo in z jno ogrnil vdovo. Ta je sicer ugovarjala, a Milanovič jo je s prijaznim nasmehom in bodrilnimi besedami kmalu pomiril. Vsled severnega vetra je vožnja postajala težavna in naporna. Čoln se je neprijetno stresal in močno zibal semintja med valovi, ki so s'e zaganjali v njegove stene in se dvigali tudi čez nje ter kmalu premočili vse, kar je bilo v čolnu. Veter je bil vedno silnejši in z njim so se dvigali na nebu od severa sem veliki oblaki, katerih vsak je prinesel s seboj kratko ploho. Valovi so se dvigali vedno višje in višje in stvar je začela biti resna. Milanovič ukaže zviti jadro, in ker je čoln že zajemal vodo, obrnil ga je pred veter in mu pustil prost tek. To je pa zahtevalo največje pozornosti in pazljivosti pri krmilu. Valovi so se divje penili in se kakor divje zveri dvigali ob čolnu; večkrat se je zdelo, da ga bodo zdaj zdaj preplavili in ga pogoltnili v morsko dno. Milanovič se je v tem boju z morskimi valovi izkazal pravega junaka in mojstra. Kakor izurjen borilec s sabljo odvrača smrtonosne udarce nasprotnikov, tako je on s krmilom prestregal valove, ki so kakor ob mogočnem zidu izgubljali svojo moč in se brez vsake škode zaletavali v čoln. Milaničevo oko je bilo čudovito bitro in ostro in prav tako spretne in urne so bile njegove roke. Kar so za veliko, z vsem opremljeno jaderni-co silni viharji Tihega oceana, to so bili ti valovi za mali odprti čoln. Do lovice jambora se je pogrezal v doline, katere so tvorili valovi, in. kakor mrtev je za nekaj časa obstal na dnu, obdan kot od trdnega zidu spredaj in zadaj od črno-svetlih valov. Toda v istem hipu ga je že zopet zgrabila zadaj nepremagljiva sila in ga divje vrgla zopet nad valovje. Kot preganjana žival je bežal čolnič pred silnim vetrom, ki ga je kakor orehovo lupinico premetaval s hriba v prepad, iz prepada zopet na hrib. To je bil grozen prizor in težka poskušnja tudi za izkušenega mornarja. "Bog nam bodi milostljiv!” je vzklikal obupno general. Kadar se je čoln zopet pogreznil v temni prepad in so se vedno novi, kakor gore visoki valovi drvili ljuto in grozeče proti čolnu. ' Milanovič pa je odgovarjal z veselim glasom: "Izvrsten čoln, gospod general, zakaj taki valovi —" nadaljne besede so se izgubile v bučanju vetra in šumenju valov, ki so zopet zgrabili čoln in ga dvignili visoko nad penaste vodne gore. Mornarja sta sedela mimo kot pribita na svojih mestih; pričakujoč najhujšega, sta stavila vendar brezmejno zaupanje v spretnost in neustrašenost Milanovičevo. Albin je mirno in molče čepel na tleh, général pa je sedel ob jamboru, oči kakor v tihi, iskreni molitvi, obrnjene proti nebu. Vdova je še vedno na istem mestu sedeč držala v naročju svojega sinčka in ga skrbno varovala pred vetrom in valovi. Tik poleg nje je Milanovič vodil krmilo. Telo nagnjeno nekoliko naprej, pogled nepremično uprt v morske valove, je bil prava podoba neustrašenega, vsaki nevarnosti kljubujočega pomorščaka. Začelo se je daniti. Morje je še divjalo, veter pa je ponehaval. Kakor hitro je v motnem jutranjem svitu bilo mogoče razločevati posamezne pred mete, že so se oči vseh začele željno ozirati na vse strani, da bi zasledile rešilno ladjo: a nepregledna morska planjava je bila prazna. Mogočno in veličastno je vzšlo soln-ce in robovi oblakov so se čarobno svetlikali v rožnati svetlobi. Z novim veseljem, z novimi na.dami so se ob tem prizoru napolnila obupana srca nesrečnih ladjelomnikov. General je vstal, položil roko nad oči in počasi in natančno premotrival celo obzorje. “Sami smo,” pravi čez nekaj časa, “a vendar ne pozabimo, da je bil Vsemogočni nocojšnjo noč z nami; On je tudi sedaj pri nas in nas bo prav gotovo rešil iz stiske in nevarnosti, kadar bo čas za to.” "Da, Gospod, nebeški Oče, bodi nam milostljiv in pomagaj nam, reši nas smrti v morskih valovih!” je šepetala vdova in prisrčen, iskren: “Bog usliši!” se je izvil iz src vseh navzočih. Ko pa je žena na svojih ramah opazila Milanovičevo suknjo, tedaj urno vstane in vzklikne: "Kako neusmiljena sem vendar morala biti, gospod Milanovič, da sem vas celo dolgo, mrzlo noč pustila zmrzovati v lahki obleki, jaz sem pa...” "O, gospa, prav nič nisem pogrešal suknje,” ji pretrga Milanovič besede; "saj vidite, da sem si moral celo rokave svoje srajce zavihati, da me niso ovirali pri napornem delu. Zato bodite zaradi mene brez vseh skrbi.—Mirtič, pokliči gospoda Albina! Nekoliko zajtrka se bode prileglo vsakemu.” "Halo, gospod! Vstanite! Treba bo zajtrkovati!” je klical Mirtič in pri tem jezno in osorno stresel igralca za ramo. Oba mornarja sta namreč' smatrala Albina za ničvrednega, široko-ustnega strahopetca, zato sta ga prezirala in zaničevala. Ubogi igralec je s skrčenimi nogami in obraz zakrit z rokami ležal počez v čolnu. Na Mirtičevo klicanje je samo strese! z glavo, ne da bi jo dvignil ali kaj odgovoril. Zato ga Mirtič misleč, da je vsled dolgega ležanja in mrzlega nočnega zraka odrevenel, zgrabi za rame in kakor snop slame postavi na noge. - • Ko je Albin stal, se je z zaničljivim nasmehom ozrl po okrog stoječih, in ta nasmeh je dajal njegovemu obrazu nek ostuden, da, skoraj peklenski izraz; kajti bil je smrtno bled in v njegovih izbuljenih očeh je plamtel divji ogenj; ustne so mu bile modre in zvite, da so se iz ust svetlikali beli, jezno škrtajoči zobje. “Le zasramujte, vi predrzni, nesramni nevoščljivci! Le žvižgajte kolikor hočete!” je siknil in jezno zaškripal z zobmi. “Kdo mi more odrekati slavo in čast! Preveč neumni ste, da bi me mogli umeti. No, ali ste me morda že kdaj videli; ko sem nastopal v burkah, v veselo- in žaloigrah? Hočete morda, da vam kaj zapojem ali zaigram? Le poslušajte in čudite se!” In razprostrl je nad morjem svoje roke in z močnim glasom zapel divjo, obupno pesem, da je groza obhajala poslušalce. Ko je končal, je zopet zavpil zaničljivo: Zlobneži, kaj pravite na to? Le zmajujte, le sikajte, da zblaznim vsled tega! Ha! ha! ha!” Nekaj groznega je bil ta njegov smeh. Mornarja sta se strahoma pomaknila nazaj. “Zblaznel je vsled bojazni in strahu," je pošepetal general. Vdova si je z kokami zakrila obraz. “Zamljan,” veli Milanovič pomorščaku, “zmešaj nekoliko ruma z vodo in daj mu to s kosom prepečenca.” Igralec res vzame ponujano pijačo in kruh ter je oboje nekaj trenutkov začudeno opazoval. Nato pa naenkrat s silnim glasom zavpije: "Gospoda moja! Jaz sem Timon, slavni atenski meščan in zagrizen sovražnik ljudi.” — Zaničljivo se smejoč je za trenotek umolknil. — “A predno je izgubil razum, je pozval svoje prijatelje, naj pijejo, s temi besedami: 'Psi, le ližite’!” Ko je to izgovoril, je izlil pijačo Milanoviču v obraz, posodo pa vrgel ob čoln, da se je razdrobila. Nato je pa zagnal v valove kos prepečenca in vpil: "S tem, s tem bom nasitil vetrove!” "Držite ga!” zavpije Milanovič, ko zapazi sumljivo igralčevo kretnjo. A še predno sta ga mornarja mogla prijeti, je blaznež že z divjim krikom in krohotom planil iz čolna in izginil med valovi. “Tamkaj, glejte, se je prikazal iz vode; še ga moremo rešiti. Hitite?” Tako je obupno vpil general in ves razburjen vil z rokami. “To je žalibog sedaj nemogoče, gospod general,” je odgovoril žalostno, a vendar odločno Milanovič; "kajti gotova je naša poguba, če bi sedaj pri tako razburkanem morju hoteli ustaviti čoln.” Še enkrat je bilo videti potapljajočega se igralca, kako je iztegoval roke proti nebu, da bi se rešil; toda v istem trenutku je prihrumel nav val in ga za vedno zagrnil v hladni morski grob. General je zopet sedel in otožno zamišljen z roko podprl glavo. Na vdovo je ta pretresljivi dogodek tako vplival, da se je skoraj brezzavestna zgrudila na tla. Zamjan ji je kanil na ust-niče par kapljic ruma, kar jo je zopet nekoliko poživilo. Začela je pritajeno ihteti in strastno pritiskati sinčka k sebi na prša; med tem pa se je vedno ozirala nazaj na kraj nesreče. Preteklo noč se je bila popolnoma izpremenila. Oči je imela vdrte, obraz je bil star in suh. Popolnoma premočena obleka je kakor prilepljena visela na njenem izmučenem telesu, Tudi deček je bil izgubil nekaj svojega otroškega značaja. K mamici se pritiskajoč je sicer slastno užival trdi kruh, a njegove oči so se vedno vprašujoč in s strahom ozirale okrog. Nenadna in pretresljiva igralčeva smrt je vplivala na vdovo in na generala silneje kakor na mornarje. Ti so se namreč predobro zavedali svoje lastne nevarnosti, v kateri je viselo vsak trenutek njihovo življenje; zato se niso dalje zmenili za strašni dogodek. Zavžili so svoj zajtrk, dočim se ga general niti dotaknil ni, gospa Završnikova je pa le na Milanovičevo prigovarjanje vžila par skorjic. Okrog poldne je veter utihnil; zato je Milanovič čoln obrnil v smeri proti jugovzhodu. Solnce je močno prigre-valo, kar je na gospo Završnikovo vplivalo prav ugodno. Tudi mali Zdravko je vsled tega postal živahnejši Z Milanovičevo pomočjo je pritrdil na vrvico zakrivljeno iglo in tako dobil trnik za ribolov, da si je z njim kratil čas. V sredi popoldneva je portala popolna tihota, od nobene strani ni zapihljala niti najmanjša sapica. Južno stran neba je zakrila tanka mrena. kar je bilo znamenje, da nastopi vročina in brezveterje. Čoln se je lahno zibal na mirni morski gladini, da je jadro le leno udarjalo ob jambor. Pojavilo se je nekaj delfinov, ki so se za lučaj od čolna oddaljeni razposajeno igrali in veselo plavali proti jugu. "Delfini plavajo vedno v oni smeri, od koder ima priti veter,” pripomni Mirtič. "Da, navadno pravijo tako,” odvrne Milanovič; "vendar pa se bojim, da ne bomo imeli danes nikake sape.” Vse je zrlo, kako so se gibčne živali premetavale nad vodo in nagajivo prevračale kozolce, a kmalu so jim odplule izpred oči in morska plan je bila zopet pusta in prazna. Dan se je nagibal h koncu; da bi zato izrabil še zadnjo dnevno svetlobo in da bi imel kolikor mogoče širen razgled, je splezal Milanovič ob jamboru navzgor. Skrbno se je oziral o-krog, a njegovim očem se je nudila le brezmejna morska gladina. Solnce je veličastno zašlo. Začelo se je mračiti. Tu in tam se je lesketala na nebeškem svodu kaka zvezdica. Turobna, brezupna nočna tema je znova objela samotno plavajoči čoln in njegove prebivalce. Zavladala je globoka tišina, niti najmanjši vetrič ni zganil ozračja. Ker je bilo torej jadro sedaj brez pomena, zato ga odpnejo in Milanovič zagrne z njim vdovo in njenega sinčka. Milanovič je nato čud do desetih; njega je nadomestil Mirtič, o polnoči pa je prišel na vrsto Zamjan. Tako so se ti trije vrstili celo dolgo, tiho noč do ranega jutra. (Dalje prih.) Qeo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. ;; Rockdale, IU. Vljudno vabi vse rojake, Slovence it Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠL1 ! Vdovec bi bil. A. : Zadnjo noč sem se naenkrat zbudil — slišal sem sumljiv šum — žvenket kron — nekdo je praznil moje žepe — vzel sem revolver, ampak — ustrelil nisem. B. : Zakaj pa ne? A.: Ker sem še pravočasno spoznal, da bi bil danes že vdovec, če bi bil ustrelil. Potrpežljivost. Sinček: “Ata, zakaj pa govore ljudje toliko o Jobovi potrpežljivosti?” Oče (s pogledom na svojo ženo): "Ker v Jobovih časih še mene ni bilo na svetu!” Emil EachmaL 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GAL1JA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA i. t. d. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki! Dobil sem iz Washin-gtona za svoje zdraviift seriaiuo številko, ktara jamči, da so zdravila prava in koristna. Po dolgem čnsu ge mi je posrečilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Pomado proti izpadanju in za rast las, kakoršne šedosedaj na svt t u ni b lo, od katere moškim in ženskim gosti in dolgi 1: sje Tesniti n h popolnoma z ras tern in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Ravootako zrastejo moškim v 6. tednih krasni brki popolnoma. Revmatizem v rokah ; nogah in križicah v S. dneh popolnoma ozuf vi m, kur ja očesa, bradavice, potne nog in izebline se popoln ma 'dstranijo. Da je to esnica jamčim s $500. Pišite po cenik, katerega pošljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio Najboljša postrežba. Lunch vesdan. John Rudman GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni za eno noč ali teden. Slov. bartender: JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, I1L Martin Nemanlch 1900 W. 22 St., Chicago, IH. se priporoča sl. občinstvu za obilea obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Bre*-plačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nemanich, Chicago Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi s« nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. ;; ;; ;; Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Mina. NEREDI PREBAVNIH ORGANOV Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organe, ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih organov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. Zato je prav važno, da imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih organov, prineslo hitro pomo. Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNANO IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE bitter-wine t'VtpTwinf i Tm N E ROVO Horré víno M*wfeÿtrgovec. Clinton in Desplaines Sts. Joliet Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno “HOTEL FLAJNIK” 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu t najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošlil NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa. John Grahek ...Gostilničar... biti Iz šole. Učitelj: “Tinček, komu moraš pokoren?” Tinček: “Jaz moram biti pokoren očetu.” Učitelj: “Prav^komu še, komu moramo biti vsi pokorni?” • . Tinček: (Molči.) Učitelj: “No, pomisli malo, komu mora biti tudi tvoj oče pokoren?” Tinček: “Materi.” N. W. Phone 809. MIHAEL KOCHEVAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, 111. LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St, Joliet, I1L --------- Slovenska ------- BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway JOLIET, ILL. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL. Učitelj: “Da te moram s palico kaznovati, mene samega boli.” Učenec:“‘Pa ne tam, kjer mene.” Nihče ne verjame. Gospodična: “Slišite, gospod, to je pa vendar preveč, vi ste sinoči v kavarni javno pripovedovali, da ste me poljubili...” Gospod: “Ah, gospodična, kaj pa je na tem, saj mi tako nihče ni verjel.” Prijeten poklic. V krčmi sedita , dva meščana častitljive starosti in se menita o ženskah. Prvi meščan: “Jaz sem v svojem življenju ljubil samo tri ženske, zdaj pa že davno ne maram nobene videti.” Drugi meščan: “Jaz pa klečim celo življenje ženskam pred nogami in bom poklekal do smrti.” Prvi meščan: “Vi pretiravate.”. Drugi meščan: “Nič ne pretiravam —jaz sem namreč čevljar.” Michael! Conway 106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance Posojuje denar,zavaruje proti požaru , SURETY BONDS Chicago tal. 500 (Flva Hundred.) Pripravljen. Gost: “Dajte mi kurja jetra z gobicami.” Natakar: “Oprostite, gospod, kakor vidite,- so na jedilnem listu kurja jetra že črtana, jih ni več!” Gost: “Pri vas je pa ravno vedno to črtano, kar jaz najrajši jem. Mene sploh ne bo več s^m.” Natakar: “Prosim, potrpite malo, gniuunn»Mwn»mnmimmimimimunmiHinnninnimimu A. NEMANICH, pred». M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag g Slovenian Liquor Co. GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. iti Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. vU-AU v 1 • Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. imunuiiiiuiuiiuuuiiuuiuiuuiiiHiiiiiiiiiiiiii srcu. Tako koprni zapuščena duša po jedilni list, na katerem kurja jetra še milosti božji, v kateri bi se mogla zopet odpočiti in se navžiti sladkosti, miru in tolažbe ter se dvigati k Bogu v presrečni radosti... Kdor je sovražen in nasproten veri in božjim zapovedim, ta sam jasno dokazuje, da ni pošten in pravičen, kajti kdor zapovedi sovraži, je samo ob sebi umevno, da jih ne spolnuje, sicer bi jih ne sovražil; kdor pa zapovedi ne spolnuje, ta ne more biti pošten in pravičen v tem, kar zapovedi zapovedujejo. * Človeški um je vsled izvirnega greha otemnjen. Otemnuje pa človeški um tudi dejanski greh, ki ga človek sam stori. Sv. vera pa je luč, katere olje je milost božja, ki razsvetljuje človeški um, da more vse prav 'spt,-znati, kaj je resnično, dobro in pravo, da more vse pametno ravnati, da hodi sam in tudi druge vodi po pravi poti. Greh in nevera sta groba teme, čednost in vera sta pa žar svetlobe, ki razsvetljuje človeka in vodi po poti resnice, pravice in modrosti. In kolikor globokeje kdo tiči v grehu in neveri, v temvečji temi je, in kolikor bolj čednosten in veren je kdo, tem bolj je tudi njegov um jasen in razsvetljen. Kaj ne, saj to si že sam večkrat skusil; ako si premišljeval svete reči in se za? nje vnemal, pobožno molil, si imel tudi bolj razsvitljen um in jasnejše spoznanje; bil si trezen in miren; tvoj duh se je višje in prostejše dvigal; lažje si stvari preiskoval; bil si razsoden, vnet za resnico in pravico, dovzeten za vse, kar je lepo in blago. Kadar pa na Boga pozabiš, ne moliš, sploh ne opravljaš verskih opravil in dolžnosti, se vdajaš strastem in grešiš, ali ne čutiš takrat, da je tvoj um nekako otemnel in oslabel? Tvoj duh je takrat obtežen, da se ne more več niso črtana, vam takoj preskrbim.” V ljubljanskem hotelu. Nedavno sem moral prenočiti v nekem ljubljanskem hotelu. Ker so bili vsi boljši že prenapolnjeni, sem moral prenočiti v nekem hotelu bolj za nižje sloje. Ves utrujen se vležem potreben počitka in prav sladko zaspim. Kmalu j me zbudi pa nek glas izpod postelje. Poslušam in natančno slišim udarce; tik-tak, tik-tak, tik-tak! Sprva sem mislil, da se mi sanja, pa le še bolj poslušam. Čisto razločno se je slišalo sedaj hitrejše, sedaj počasneje :tik-tak, tik-tak, tik-tak! Strah me je bilo. Čim bolj sem poslušal, bolj mi je bilo vroče. Kaj, če bi bil kdo položil kako —- bombo pod posteljo, ki se ima v kratkem razpočiti, a jaz pa v zrak zleteti. Sedaj pa je bilo vedno glasneje: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Korajža velja, sem si mislil, drugače celo noč ne bom spal. Skočim pokonci, prižgem luč in posvetim. Kaj je bilo? Pod posteljo je bil lesen zajec za čevlje sezuvati, na vsakem koncu zajca pa ena bolha, ki sta se prav veselo guncali: tik-tak, tik-tak, tik-tak! Antonija Rifel izkušena babica. N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway Joliet, Da National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, lil. Edina slovanske fotografija v Jolietn. Zmerne Cene. Najboljše delo. Joliet Steam Dye House Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Oba telefona 488. Frank Bamhich urar in zlatar, 5270 Buttler St. PITTSBURGH, PENNSYLVANIA. Phone Canal 498. August Poglajen, 2300 S. Robey Street CHICAGO, :: :: ILLINOIS Gostilna SE PRIPOROČA ROJAKOM. A. M. SMELSER, izdelovalec. J. E. SEEBOLD, ravnatelj. Phone 474 w. Nad poštnim uradom. FOTOGRAFIČNI STUDIO Slovenci v LaSalle in okolici, pridite in poglejte naše slike in gotovo bodete zadovoljni. W. O. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet, Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Dober napredek. — Kako pa kaj napreduje vaš pev-iski zbor? — Že gre; pri zadnji vaji smo že en cel hektoliter izpraznili... Trije vzroki. A: “Zakaj nisi vzel Drobiževe Reze?” B: “Prestara se mi je zdela in tudi lepa ni — pa me tudi ni marala.” ZA Zavarovanje proti požaru, mala in velika posojila pojdite k A. SCHOENSTEDT&GO. 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. The Will County National Sank of Joliet, Illinoi». Prejema raznovrstne denarne vloga ter pošilja denar na vse dele svetu. Kapital in preostanek $300,004.00 C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kašir. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT DVE PISARNI V So. Chicago, Ills,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave. Telefon; South Chicago 579. V Chicago, Ihs.r Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! WINE GARDEN SALOON (po domače; Vinski vrt) MARKO MATEKOVIČU GilM Minn. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli 1 JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St.. Joliet, 111. izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državi in staro domovino. Chicago tel. 1048. N. W. 770. DRUŠTVENE VESTI. (Nadaljevanje s S. strani.) imamo društveno premoženje, ki nam dela čast, v gotovini $800.70. To svo-to smo imele 1. dec. 1913. Nas članic je pa 46 po številu. Začetek našega društva je bil prav težak, ker niso verovali, da bi ženske neizkušene mogle obstati nasproti vsem silam in uporom. Ali z božjo pomočjo in trdno voljo smo vse premagale. Društvo je bilo ustanovljeno z 10 članicami, v pol leta nas je bilo sanlo 6, ker so se tedaj ni asesmenti zdeli previsoki za naše ženštvo, ker naša mati Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je imela že v tem času asesment po razredih, kar še ni imela nijedna druga slovenska jednota. To število članic je precej dolgo obstalo, ali s časom so uvidele, da je naše društvo oziroma Jednota solidna, in so začele prihajati so-sestre Slovenke v naš krog, da smo sedaj dosegle število 46. Kljub temu bi se naše društvo lahko štelo med najštevilnejša, ker naša tukajšnja naselbina šteje nad sto slovenskih žena in deklet; pa upam, da se nam vse s časom pridružijo. , Zdaj naj pa še opišem podporo, ki jo naše društvo daje svojim članicam. Za usmrtnino se lahko zavaruje članica $1000 oziroma $500. Zraven pa še društvo plača v slučaju smrti $50 iz svoje blagajne. Bolniško podporo pa društvo plačuje sledeče: Po tednu trajajoči bolezni vsak dan $1.00, seveda tudi za prvi teden, za dobo 6 mesecev. Za porod plača $8.00 dolarjev, in v slučaju, če članica našega društva oboli in da tukajšnji zdravniki, ne morejo po dalje trajajoči bolezni pomagati, oskrbi društvo bolnici spremljevalko za potovanje v eno izmed bližnjih večjih mest za boljšo bolniško pomoč, proti plačilu 50c mesečno. Tako, sestre Slovenke, pridružite se nam! Ako vam bode potreba pomoči v kaki nesreči ali bolezni, vam jamči naša blagajna $800'v gotovini, v smrtnem slučaju pa Jednotina blagajna s približno $300,000. Tako če se nam pridružite, ste lahko uverjene, da ste v krogu najboljše in najmočnejše in najstarejše slovenske jednote, oziroma pod okriljem matere vseh slovenskih jednot v Ameriki. Ravno sedaj se tudi veliko razpravlja in piše o novem sistemu, ki so ga primorane naše slovenske jednote vpeljati po takozvani “Mobile Law”. Seveda bo precej višji ta asesment od prejšnjega. Ali če pa smo primorani ubogati, kaj pa hočemo? Razpasti tudi ne smemo pustiti naših Jednot: kaj bi potem počeli oni člani, ki so že prestopili 45. leto oziroma starost, v kateri podporne jednote vzprejemajo svoje člane. Ti člani bi vse izgubili, kar so vplačali v 10, 15, 20 in več letih, da zavarujejo svoje drage, ko oni ne bojo mogli več skrbeti zanje. Naša sveta dolžnost je, obvarovati naše jednote poloma, čeprav nas to stane vsaki mesec nekoliko centov več. Naše društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J. je brez izjeme glasovalo za vzprejem lestvice, ki je bila poslana na urad našega društva iz urada glavnega tajnika, in upam, da nam sledijo vsa druga društva. Za jarihodnje leto je naše društvo izvolilo sledeče uradnice: Predsednica Katarina Stalic; podpredsednica Johana Vehar; I. tajnica Terezija Potočnik; II. tajnica Ana Mrak; blagajnica Johana Ferlič; zastopnica Mary Kos; , , zapisnikarica Marija Keržišnik; nadzornice Antonija Proj, Angela Pishler, Johana Fortuna; bolniške obiskovalke in poslanke za No. 4 Apolonija Demshar, za East Flat in mesto in okolico Agues Dolenc, za Sweet Water Angela Pivk; vratarica Mary Koshir. Ako želi katera Slovenka kaj več pojasnila o našem delovanju, naj se obrne na katero si bodi izmed odbornic ali pa članic, bode vsaka drage volje postregla. Naše društvo bode sedaj po novem letu zborovalo v “Slovenskem Domu” in sicer drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldan. Moj dopis se je že zelo zavlekel. Naj končam. Voščim vsem Slovencem in Slovenkam širom Amerike vesele božične praznike in srečno novo leto! Tebi, edini katoliški dvotednik v Ameriki, pa voščim, da bi obiskal sleherno .slovensko družino v novem letu. So-sestrski pozdrav članom in članicam K. S. K. Jednote Johana Ferlič, 211 Sherman St. So. Chicago, 111., 18. dec. — Društvo Vit. sv. Florijana št. 44 K. S. K. J., je imelo glavno letno sejo in volitev uradnikov za leto 1914. Izvoljeni so večinoma vsi stari uradniki: Predsednik Anton Kolenc; podpredsednik M. Kralj; prvi tajnik J. Stua; drugi tajnik J. Benkovič; blagajnik F. Černe; zastopnik J. Sebahar; nadzorniki J. Likovič, J. Novak, J. Golob; zastavonoši M. Pernat, J. Stanko; ravnatelj F. Kapler; boln. odbor L. Podlipec, L. Samo-torčan, A. Pucelj. Volitev se je vršila v najlepšem redu in miru. Posebno nas je iznenadila novica, katero smo prejeli od glav. urada K. S. K. Jednote, da visi naša dobra, skrbna mati nad prepadom, kateri jo želi pogoltniti v svoje nenasitno žrelo. Ali upam, da imamo dobre gospodarje in čuvaje, kateri se mučijo na vse svoje moči, da zasipajo prepad in postavijo našo slavilo prekoristno- organizacijo na dober in trden fundament, na katerem bode kraljevala in z odprtimi rokami otroke in sirote k sebi klicala in dobrote jim delila. Člani sl. K. S. K. Jednote! Pripo-znati moramo našim glavnim uradnikom njih previdno in dobro delo; da so na tako dobro in pravo pot prišli, da so razposlali na vsa društva spadajoča h K. S. K. Jednoti naznanilo, da ! si sami volijo, kaj hočejo: za obstanek j ali pogubo naše predobre mátere. Kaj i nam bi koristila konvencija? Nič, prav j nič, ker sami dobro vemo, da se ne i moremo ustavljati vladnim postavam, I jih moramo upoštevati in po njih se ravnati, ker če tega ne naredimo, izgubimo našo skrbno mater. Zatorej si lahko mislimo, da imamo priložnost • voliti vsi člani, kar kateri hoče. Če bi bila konvencija, veljala bi precej veliko tisočakov, pa napravila prepir in neslogo, ker bi eden ali drugi mislil ali celo trdil, da so krivi naši delegati, ker se dajo podkupiti. Zatorej pripoznati moramo, imamo lepšo pot do zmage in stalo nas ne bode toliko. Slišal sem že tudi, da je tole zahteva glav. uradnikov, da bi nabrali več denarja v blagajno. Ali kaj bi to njim koristilo, ker kar ima Jednota, imamo tudi vsi člani, ne samo uradniki. Zatorej ne smemo soditi onih, kateri niso krivi. To so krivi vladni uradniki, kateri so čez vse “šuringe”, kakor so oni preračunali, da človek ne živi več kakor do 38 ali 40 let, eni več, večinoma jih umre od 26. do 38. leta; kakor so preračunali, ne more nobena organizacija ali “šuringa” izhajati, ako se ne plača kakor je bilo v glasilu. Niso še sprejele ta predlog vse države, ali večinoma jih so že, ali prišlo bode, da bodejo vse. Zatorej premisliti moramo, za kaj volimo, da ne izgubimo, kar imamo. Sedaj vidite, dragi sobrati, da je velik prepad, nad katerim visi naša slav-' na organizacija in da je nemogoče jo zasipati glav. uradnikom. Zatorej primimo orodje, katero nas stane nekoliko težko prisluženega denarja in zje-dinimo se vsi skupaj, ker le v slogi je moč in prepričani bodemo, da nam bode pomagano. Torej volimo vsi “yes”, ker le to nam bode pomagalo, da obdržimo našo slavno jednoto, katera je že tisočem in tisočem pomagala in želi še nam na tisoče pomagati. Pomagajmo si sami in pomagano nam bode. Videli smo že male nedorasle otroke, da je njih dobra, skrbna mati umrla. Kadar so sirote, nimajo nikogar, da bi se jih usmilil, jim kruha dal, ke-dar so lačni; kako žalostno jih je samo pogledati; in kakor hitro vidiš o-troka brez matere, poznal bodeš, da nima najboljšega na svetu. Kaj je ena mati proti naši prekoristni jednoti! Koliko ima ljudi, kateri se že leta in leta oklepajo in opirajo na svojo mater, in ker so že prestari, da bi se organizirali pri kateri drugi organizaciji, da bi preskrbeli svoje male onemogle otroke po svoji smrti, zatorej oklenimo se naše matere in postavimo jo na njen zaželjeni fundament, na katerem nam bode brisala solze z naših lic. Kaj bi bilo, da izgubimo prekoristno jednoto? Ostali bi brez pomoči v tej solzni objokani dolini. Marsikateri bode mislil, da se bojim zapora, kakor je bilo v glasilu, da se lahko kaznujejo glav. uradniki in uradniki lokalnih društev. Ne bojim se tega, še rad bi bil sedaj na zimo, bi se vsaj dobro imeli, ker nam ne bi bilo treba snega po ulicah ali tovarnah gaziti. To je samo špas, ker upam, da do tega ne pride. Želim pa samo to, da zmagamo in obdržimo našo slavno K. S. K. Jednoto, da ne bodemo odza-dej za drugim narodom, ampak glejmo, da bode naša slavna organizacija slovela in da bode ponos slovenskega naroda v Ameriki. Kakor sem že zadnjikrat omenil o veselici naših vrlih fantov, katera bo-, de v prid slov. cerkvi sv. Jurija, dobro' napredujejo; imajo že precej Veliko svoto denarja nabranega in še zmiraj trkajo na blagodarna srca in se trudijo, da se jim veselica lepše obnese, kakor tudi vsi dobromiselni Slovenci se veselijo dneva, da pokažejo veselje do naših vrlih mladeničev. Vse se veseli, kar je slovenske krvi; mladeniče veseli, kar božje so stvari, ker oni se trudijo in za cerkev delajo. Pomagajmo jim tudi mi le tako naprej. J. S. Soudan, Minn., 17. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4 K. S. K. J. je imelo 14. dec. zborovanje in volitev novega odbora za leto 1914. Izvoljeni so bili: Predsednik Frank Schweiger; podpredsednik John Jamnik; I. tajnik John Loushin; podtajnik Josip Erčull; blagajnik John Brula; zastopnik George Nemanič; gospodarski odbor, Matija Bajuk, Stefan Ahčin in Josip Zalar; bolniški odbor, Josip Brula, Josip Kotcky in Tone Zavodnik; redar Frank Gornik; zastavonoše, Josip Zavodnik, Tom Erčul in Ivan Zobec. Vam voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. John Loushin, tajnik. Waukegan, 111., 21. dec. — Društvo Marije Pomagaj št. 79 K. S. K. J. je na svoji glavni seji dne 14. dec. izvolilo sledeči odbor za leto 1914: Predsednik: John Zalar. Podpredsednik: John Gerčar. Tajnik: Math. Jereb. Zapisnikar: Franc Petrič. Blagajnik: Peter Trček. Zastopnik: Franc Makovec. Nadzorniki: Martin Mesec, Anton Varšek, John Mesec. Bolniški odbor: Math. Jereb in Fr. Petrovčič (Čolnar). Odbor za nove člane: Anton Bonač, Peter Stanovnik. Poslanec: Jos. Zalar. Maršal: Franc Coren. Zastavonoša: Anton Petkovšek, Fr. Belec. Vratar: Franc Mivšek. Društveni zdravnik: Dr. Jolley. Bratski pozdrav in srečno in veselo novo leto vsem članom in članicam dr. Marije Pomagaj. Math. Jereb, tajnik. tov. Le berite, kaj pišejo o takratni bedi kmetov Matej Normanski (umrl 1556), Sebastjan Frank in Sebastjan Muenster. Berite*o tem tudi: Bart-hold, Gesch. v. Ruegen u. Pommern; ali: Arndt, Gesch. d. Leibeigenschaft in Pommern u. Ruegen. (Dalje pride.) St. Louis, Mo., 21. dec. — Društvo sv. Srca Jezusovega štev. 70 K. S: K. J. je imelo svojo redno sejo dne 21. dec. 1913 in go bili izvoljeni uradniki za leto 1914 sledeči: Predsednik Josip Simonich; podpredsednik Jakob Plut; I. tajnik John Mihelčič; II. tajnik Jakob Judnič; blagajnik in zastopnik Anton Bukc vitz; nadzorniki, I. Josip Belobrajdič, II. Jakob Bukovic, III. John Bukovic; bolniški odbornik Blaž Belobrajdič; vratar Nikolaj Fabič. Nadalje glasovali smo tudi zaradi Zvišanja asesmenta za novo lestvico, ki jo državne postave zahtevajo od nas in moram reči: člani zgoraj omenjenega društva so se pokazali kot pravi korenjaki K. S. K. Jednote ,ker je tudi lahko vsem članom in članicam K. S. K, Jednote znano, da nam ni mogoče protestirati proti državnim zakonom, ker so preveč močni za Slovence v Združenih Državah. K sklepu voščim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote srečno novo leto 1914. Tebi, cenjeni list Am. Slovenec, pa veliko uspeha. Z bratskim pozdravom vam udani sobrat John Mihelčič, tajnik. (Nadaljevanje s 4. strani.) ne pa veče svobode, pač pa manj ljubezni. Ječe so bile napolnjene s trpini, ker so se držali 1000 let stare vere, ki pa je bila proglašena za hudodelstvo.” Ali čujete lažnjivci? Skušnja uči, piše Martensen, protestantski škof v Seeland-u, da so “poa pritiskom kapitalizma nebrojni zašli v tako bedo, da se v bistvu niso razločevali od sužnjev starega veka. Bila je pa ravno reformacija, ki je pomagala kapitalizmu razviti se, ker ona je odpravila stare ovire” (za kapitalizem). Tako je trdil tudi socijalist Bebel, ki je pripisoval razvoj kapitalizma prote-tantski duhovščini, kar jem omenil že v prejšnjem članku. Socijalist Karol Marks, katerega naši socijalistični voditeljčki obožavajo, pa piše: "Kapitalistična doba se začenja še le od 16. stoletja naprej” — torej z reformacijo. Da je bila reformacija ljudstvu vsiljena, z reformacijo pa ljudstvo usužnjeno, trdijo veliki protestantski zgodopisci: Guizot, Macaulay, Lecky, Hallam in Gibbon. Protestantski zgodovinar Hallam piše: “Preganjanje je smrtni izvirni greh protestantske cerkve.” (Constit. Hist. vol. I. chap. II.) Doellinger piše: “Reformacija je prostake povsod stiskala, zapostavljala in ropala — to je znak reformacije. Kakor je stara katoliška doba z vsemi sredstvi in silami uboštvo ovirala, tako je reformacijska doba uboštvo pospeševala.” Protestant Leo piše: “V reformaciji je oblast vladarja in državnih stanov rastla, svoboda kmetov in deželnih stanov je pa propadala.” (Universalgeschichte.) “Da,” piše protestantski povestničar Hö'zhaufen, meščanstvo je od srede 16. stoletja želostno hiralo in propadalo in mesto ponosnega in samozavestnega meščanstva je nastopilo malo, prostaško meščanstvo.” (Janssen, Gesch. II. 665.) Protestant W. Roscher trdi: “Koncem 16. stoletja je omika padla globoko raz višino svojega začetka... Stanje rokodelcev se je v 16. stol. brez dvoma poslabšalo.” (Verhandl. der k saechs Geschichte der Wissenschaft zu Leipzig. Philos.-histor. Klasse p. 164; ali: “Gesch. d. Nationaloekono-mie p. 121 ali: System d. Volkswirtsch. I. 140). Kako pa se je v reformacijski dobi godilo kmetom v Nemčiji? Luter je zagovarjal, “naj bodo podložniki pripisani zemljišču, katerega ne smejo zapustiti; zagovarjal je, da smejo graščaki in zemljiščih posestniki postopati s hlapci in deklami kakor z živino, katero lahko prodado kakor hočejo.” V Mecklenburgu so tudi res prodajali nesrečne rabotnike kakor konje in krave. V Pommern-u so začeli reformacijo z zatiranjem in ropanjem kmetov; vasi s'o razdejali in njih kraje rabili za pašnike. Po nekaterih krajih so plemenitaši docela opustošili kmetije in se zemljišč polastili. Pritisk na kmete je bil včasih tolik, da so bili kmetje prisiljeni vse zapustiti in bežati. Kmetska odredba 1. 1616 je kmete proglasila za brezpravne. Tudi v Mecklenburgu in Brandenburgu so bili kmetje izkoriščani, oropani in docela podjarmljeni. Deželna zbornica v Guestrow je 1. 1607 kmete proglasila za naselnike, ki morajo svoje kmetije odstopiti plemenitašu na njegovo zahtevo. L. 1621 pa so dobili graščaki neomejeno pravico nad kmetijami. Čez nekaj desetletij potem pa so državne odredbe popolnoma zatrle zasebno svobodo kme- Zapeka, nedelavna jetra, neprebava, omotica in zlatenica so nekatere bolezni, zoper katere se lahkb rabijo' Severove Jetrne krogljice (Severa's Liver Piliš). Hitro delujejo ter ob jednem tudi ne ščiplje-jo črev. Cena ,25 centov v vseh le karnah. Dobite Severov almanah za §lovence za 1914 od vašega lekarnarja ali ga pa naročite od nas zastonj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la. — Ad HifiSI sms CENIK MOLITVENIH § NABOŽNIH, PODUČNIH IN ZABAVNIH KNJIG ¡ katere se dobe v [ m KNJIGARNI AMER. SLOVENCA, JOLIET, ILLS. Süülila Bi Bi ffi üüüülí MOLITVENE KNJIGE. Krščanski Zakon ...... 75c in 1.00 Marija Varhinja, zlata obr. 75c in 1.00 Nebeške iskrice, zlata obr. 75c in 1.00 Otroška pobožnost, zlata obr.........25 Rajski glasovi, zlata obreza 75c in 1.00 Sv. Ura, zlata obreza, velike črke ...................75c in 1.00 Skrbi za dušo, usnje, zlata obreza .......................75c in 1.00 Zvončec Nebeški (hrvaška) zlata obreza ......................... 1.25 Put u Nebo (hrvaška), usnje..... 1.25 Put u Nebo (za dekleta i žene— hrvaška) ....................... 1.25 Key of Heaven (angleška) 1.00 in 1.50 Jesus My Love (angleška).......... 1.00 PODUČNE IN ZABAVNE KNJIGE. Ali Boga Stvarnika res ni treba..25c Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše .....................20c Angleščina brez učitelja..........40c Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spreobrnjenega indijskega princa .................20c Babica ...........................50c Beatin dnevnik ...................20c Bahovi huzarji in Iliri ..........75c Bajke in povesti .................75c Belgrajski biser. Pov. iz starih dni 20c Beneška vedeževalka ali proklet- stvo in blagoslov ..............25c Berač. Povest. — Elizabeta. Črtice 20c Bitka pri Visu 1. 1866............25c Bled sedaj in nekdaj .............20c Božja kazen. — Plaveč na Savini. —Čudovita zmaga ................20c Boj s prirodo. — Trekova Uršika. ,20c Boj in zmaga. Povest..............2Sc Bojtek, v drevo vpreženi vitez....20c Božični darovi. Povesti ..........20c Burska vojska ....................25c Cvetina Borograjska. Povest.......40c Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare .......................25c Čas je zlato .....................25c Ciganova osveta ..................25c Črni bratje. Povest ..............20c Darovana. Povest .................25c Doma in na tujem .................25c Domači zdravnik ..................60c Emanek, lovčev sin.—• Berač.......20c Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja ................20c Evstahij. Povest .................25c Feldmaršal grof Radecki ..........20c Ferdinand ...................... 25c Frank baron Trenk, vodja hrvat- skih pandurov ..................25c Friderik Baraga ..................50c General Lavdon, oče vojakov imenovan ............................20c Godčevski katekizem; Ženitne ali svatbine navade in napitnice... ,20c Gozdarjev sin. Povest ............20c Gozdovnik. Povest iz ameriškega življenja, 2 zvezka po..........75c Grizelda, kmetica in grofica......20c Hedvika banditova nevesta. Povest 20c Hitri računar ....................40c Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba................................25c Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov ..................25c Izgubljena sreča. Povest .........20c Izidor, pobožni kmet. Povest.....20c Izza mladih let, pesmi .........30c Jagnje. — Starček z gore..........30c Jaromil. Češka narodna pravljica. ,20c Jernač Zmagovač. Povest. — Med plazovi. Povest tirolskega gorskega župnika ....................25c Jozafat, kraljevi sin Indije......25c fakoba Alešovca izbrani spisi. 1. zv.: Kako sem se jaz likal, I. del. —Doma. -—• V šolo. — Začne se nemščina. — Klošterski muc. — Z nemščino gre naprej ..........75c Jurčičevi zbrani spisi, vsak zvezek.50c 1. zv.: Deseti brat. Roman........50c 2. zv.: I. Jurij Kozjak, slovenski ja- ničar. Povest iz 15 stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega na-ro. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja. Cena ......................50c 3. zv.: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja,—IV. Vrban Smu-kova ženitev. Humoristična po- vest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični do-godbi. — VI. Kozlovska sodba v Cišnji Gori. Lepa povest iz stare zgodovine. Cena ...............50c 4. zv.: I. Tihotapec. Jovest iz doma- čega življenja kranjskih Slovencev. — II. Grad Rojinje. Povest za slovensko ljudstvo.—III, Klošterski Žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. —- IV. Dva brata. Resnična povest. Cena..........50c 5. zv.: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet. — III. Sin kmetskega cesarja. Po- vest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. Cena ....................50c 6. zv.: I. Sosedov sin. — II. Moč in .pravica. — III. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Črtice iz življenja političnega agitatorja.. .50c 9. zv.: I. Doktor Zober. Izviren ro- man. — II. Med dvema stoloma.. Izviren roman. Cena............50c 10. zv.: I. Rokovnjači. Zgottovinski roman. — II. Moj prijatelj Jam-ralec. — III. Šest parov klobas.— IV. Po tobaku smrdiš. — V. Ženitev iz nevoščljivosti. Cena..50c 11. zv.: I. Tugomer. Tragedija. — II. Berite Novice! Vesela igra.— III. Veronika Deseniška. Tragedija. — IV. Pripovedne pesni...50c Kako je izginil gozd. Povest......20c Kako naj se pišejo zasebna pisma.50c Katekizem za kat. slov. šole v A- meriki ........................25c Kanarček, Kresnica. — Kapelica v gozdu .........................20c Kirdžali, podonav. povest .......50c Kmetijsko gospodarstvo ...........75c Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodov. povest .............20c Kraljičin nečak. Zgodovinska pov..25c Krištof Kolumb in odkritje Amerike ............................20 c Koliščina in stepe. Povest........20c Kraljica Draga, izvirna povest iz srbskega kr. dvora ............25c Križem sveta. Zgodovinska povest 50c Krvava noč v Ljubljani. — Domoljubje sile. -—- Najdeno srce.....50c Krvna osveta. Povest .............20c Lažnjivi Kljukec .................20c Ljubite svoje sovražnike. Povest..20c Lurški čudeži ..................$1.00 Ludevit Hrastar.—Golobček.........25c Ludovik, mladi izseljenec.........25c Maksimilijan I., cesar mehikanski, 20c Marica. Povest ...................40c Mali vseznalec — Mali vedež.......25c Malo življenje. Povest ...........45c Marija hči polkova, zgod. povest..25c Marijina otroka. Povest s kavka- Marjetica-. Idila ................50c Maron, krščanski deček............25c Materina žrtev................... 20c Mati božja* 1 dobrega sveta, povest..50c Mati božja na blejskem jezeru... ,25c Matevž Klander—(Spiritus familia-ris. Zgodovina motniškega polža. Gregelj Koščenina) ............20c May, Eri. Povest .................20c Mirko Poštenjakovič. Povest.......20c Mlada mornarja. Povest ...........25c Mladi samotar. Povest ............20c Mladim srcem .....................40c Mlinarjev Janez. Slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov.....50c Medvedji lov. — Čukova gostija.. ,40c Močni baron Ravbar................20c Mož Simone .......................50c Mrtvi gostač .....................25c Na Jutrovem ......................40c Na preriji. Povest ...............20c Na divjem zapadu..................50c Najboljša dedščina.—Leseni križ..25c Narodne pripovedke v Soških planinah ............................20c Naseljenci. Pdvest ...............20c Naselnikova hči, cvetlica pustinje, 20c Naš Dom ..........................20c Nedolžnost, preganjana in poveličana. Povest ..................,25c Nikolaj Zrinski ..................25c Nekaj iz ruske zgodovine..........20c Nesrečnica. Povest ................20c Nezgoda na Palavanu. Povest.......20r Od Leona do Pija .................20c Odgovori na ugovore proti sv. veri 30c Pavliha v slov. obleki. Smešne pov. 20c Pavlina ..........................25c Pesmarica — Slovenska.............50c Pesmi — Janko Žirovnik............30c Pirhi. — Ivan, turški sužen. — Krščanska obitelj ................25c Pisana mati ..................... 50c Pisanice, pesmi za mladino........50c Ponižani in razžaljeni ...........50c Poduk rojakov ali kažipot v Amer. 40c Poslednji Mohikanec. Povest.......20c Postojnska jama ..................20c Potop ..........................$1.00 Potovanje v Liliput..........«....20c Povodenj .........................25c Pauk zaročencem in zakonskim.. .75c Praški Judek .....................20c Pred nevihto, novela .............25c Preganjanje indijan. misijonarjev..25c Pregovori, prilike in reki........30c Prešeren in Slovanstvo............50c Prešernove poezije ...............75c Pri našem cesarju.................25c Pri Vrbovčevem Grogi. Povest... .20c Pridni Janezek in hudobni Mihec..35c Prihajač. Povest .................50c order ali znamke po lc za manjša naročila. Drugače se ne oziramo na naročila. Knjige pošljemo poštnine proste. Priporočamo se za obila naročila. ' POZOR, ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovitne zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo prodajam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja ali pa stare farme pa po dogovoru na kakem prostoru si kdo želi ali izbere, in na lahke obroke. Ni potreba preč vsega plačati, da se le nekaj da preč in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Greenwood, Willard in Norsville in sploh v celem dark Countyju, kjer si kdo izvoli. Ne pozabite pa to, da kateri pride prej, ta si boljšo zemljo lahko izbere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam.' Obrnite se naravnost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. D Ü MALI OGLASI =9 □ GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111. NA PRODAJ—Lot 55x128 čevljev na Cora St., blizu Granite St. Več se poizve na 610 N. Hickory St. FARMA NA PRODAJ Z VSEM PO-trebnim opremljena, jako dobra zem lja in podnebje; le nekoliko v gotovini, drugo se lahko plača po dogovoru. Za pojasnilo se oglasi ali piši na naslov: George Babich, 1314 N. Center St., Joliet, 111. Chi. tel. 3399. N. W. tel. 1257. Ako bi slučajno mi ne imeli ene ali druge izmed omenjenih knjig morajo naročitelji počakati par tednov. Ko knjige dospejo, jih pa pošljemo vsakomur. V trgovski zvezi smo z skoro vsemi knjigotržci v stari domovini, za to lahko izpolnimo vsako naročilo v najkrajšem času. Naročilom je pridejati denar, Money Louis Wise gostilničar TINO, ŽGANJE IN SMODKE. Sobe v najem in Lunch Room. 200 Jackson St. JOLIET, ILL. Pozor, Slovani! Edina slovanska trgovina na severu priporoča sl. občinstvu bogato zalogo-oblek, gotove ali delane na order. Nova zaloga takozvane kravanet O. cote, tople suknje, sweather cote, sploh vse kar eden potrebuje. Posebno-velika zaloga čižem vseh velikosti; poskusite en par, potem glišno ste naš-odjemalec. Vse blago garantiramo in spremenimo. Sakem kupom damo 4-od sto vredne znamke ali Register ticket. Mi kupimo 10 od sto boljše blago-kod druge prodamo po cene kod druge. Za vašo lastno korist nas o priliki obiščite. Frank Juricic 1001 N. Chicago St. JOLIET, ILL.. PRTI SLOTENSKI Zdravnik in Kirurg T AMERIKI. Specialist za moške, ženske in otročje, bolezni; zdravi tudi TSE DRUGE R 0 L E Z NI. Kadar ste bolni, pridite k meni osebno, ali pa pišite za svet. Urad zraven slovenske cerkve. Dr. Martin J. Ivec 900 N. Chicago St., Cor. Clay JOLIET, ILL. Telefon N. W. 1012, ali Chicago telefona-Urad 1354 J. Dom 2192 L. mgmSmSmmBmsmmmBSa Oscar J. Stephen g-S. Bi S u: [ye 8obe 201 in 202 Barber B dg. H JOLIET, ILLINOIS. m javim I IVOTAR IH Kupuje in prodaja zemljišča ffi jj| v mestu in na deželi. jp Zavaruje hiše in pohištva pro- gj ^ ti ognju, nevihti ali drugi po-Bi škodbi. S H Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. uj Izdeluje vsakovrstna v notar- ^ pa sko stroko spadajoča pisanja. Bi --------------------------------¡5 ¡£ Govori nemško in angleško. ^