GLASILO SZDL Velenje, 12. avgusta 1977 Leto XIII Številka 31/390/ Cena 3 din na V zaključno fazo boja za izpolnitev letošnjega gospodarskega načrta - Iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje letno 1 milijon kuhinjskih elementov - Nove možnosti za prodajo vgradnih elementov - Tudi zidne keramične ploščice Gorenje - Novo v. temeljnih organizacijah združenega dela Mali gospodinjski aparati Nazarje in Zamrzovalniki Velenje Po kolektivnem dopustu je v ponedeljek, 8. avgusta, spet stekla redna proizvodnja v tovarni gospodinjske opreme Gorenje. Boj za uresničitev nalog, zapisanih v gospodarski načrt za leto 1977, stopa v novo obdobje. Z istim številom zaposlenih, kot so ga imeli ob polltju', ter ob enakih stroških morajo ustvariti za 400 milijonov dinarjev višjo vrednost proizvodnje, kot so jo bili v prvih šestih mesecih letos. Seveda pa, kot je že stalna praksa, v tovarni gospodinjske opreme Gorenje tudi zdaj ne manjka novosti. Kot je povedal direktor TGO Gorenje Velenje, Slavko Geratič, bodo del proizvodnega programa šoštanj-ske Lesne vključili v prograjn TGO Gorenje.Tako bodo del proizvodnje Lesne vključili v proizvodnjo v temeljni organizaciji združenega dela Pohištvo in Embalirnica, TGO Gorenje pa bo v nove prostore Lesne v Šoštanju preneslo del proizvodnje kuhinjskega programa ter celotno proizvodnjo embalaže. Proizvodnja stavbnega pohištva Lesne Šoštanj pa se bo, kot je znano, vključila v pro- gram Gorenje - Vegrad Gradbena industrija. Pri vključevanju dela programa Lesne Šoštanj v proizvodni program TGO Gorenje in pri prenosu dela proizvodnje kuhinjskih elementov v nove prostore v Šoštanj so v TGO Gorenje zasledovali končni cilj v izdelavi kompletnih kuhinj, to je proizvodnjo 1 milijon kuhinjskih elementov letno. S tem se odpirajo nove možnosti tudi za prodajo izdelkov bele tehnike novih oblik, to je vgradnih elementov. Na zahodnoevropskih tržiščih, na primer, je v celotni prodaji kuhinj udeležena prodaja kuhinjskih elementov, brez Vp RŠC Velenje še ni končan Še zmeraj se je mogoče vpisati v poklicno rudarsko, kovinarsko in elektro šolo — jaki tok ter v tehniško rudarsko, strojno in elektro šolo jaki in šibki tok. Na velenjskem rudarskem šolskem centru še vpisujejo v posamezne šole. Izvedeli smo, da vpisujejo učence še v poklicno rudarsko šolo (neomejeno število) ter v nekatere poklicne in tehniške šole;. Lani je irmel naš šolski center skupaj kar 1.727 učencev in dijakov, medl njimi pa jih je 323 končalo šolainje. O delu in prizadevanjih rudarskega šolskega centra Velenje, enega pomembnih šolskih sre- • dišč v naši republiki, v katerem S vse bolj uveljavljajo načelo ; usmerjenega izobraževanja in • usposabljanja kadrov z delom za • delo, obširneje poročamo v da-S našnji številki na 3. strani. V TUS samoupravna organiziranost Ugotavljajo, da izpolnjujejo večino pogojev, da postane tovarna usnja šoštanj, zdaj temeljna organizacija združenega dela industrije usnja Vrhnika, delovna organizacija z dvema temeljnima organizacijama združenega dela - Uveljavitev tega predloga pa je pogojena z novo samoupravno organiziranostjo vrhniške industrije usnja V tovarni usnja Šoštanj, temeljni organizaciji združenega dela industrije usnja Vrhnika, so aprila pripravili program za uresničevanje vsebine zakona o združenem delu. V program so zapisali, da bodo kar najbolj podrobno preučili in določili naloge na področju družbenoekonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti združenega dela ter uresničevanja samoupravljanja • n-iifiiia«i< - - ■ - * ■ ' : ; * ■• ■ 'i: \ "y - - delavcev v združenem delu. Določili so tudi nosilce nalog in rok za njihovo uresničitev. Sredi prejšnjega meseca so v šoštanjski usnjarni izdelali oceno obstoječega stanja. Med drugim so bili ugotovili, da izpolnjujejo večino pogojev, da postane tovarna usnja Šoštanj delovna organizacija z 2 temeljnima organizacijama združenega dela. Seveda pa je uveljavitev predloga za novo samoupravno organiziranost znotraj šoštanj-ske usnjarne pogojena tudi s samoupravno preobrazbo in novo samoupravno organiziranostjo vrhniške industrije usnja. Sicer v teh dneh v tovarni usnja Šoštanj končujejo priprave nove sistemizacije in analitične ocene delovnih mest, pri čemer želijo v praksi kar najbolj dosledno uveljaviti načelo nagrajevanja po delu. Do sredine tedna je prevladovalo spremenljivo vreme s krajevnimi plohami in nevihtami, proti koncu tedna pa se bo vreme znova iz- vgradnih aparatov, samo še s približno tretjino. S proizvodnjo kompletnih kuhinj pa se TGO Gorenje vključuje v program DOM in program celične gradnje. IZ GORENJA TUDI ZIDNE KERAMIČNE PLOŠČICE V TGO Gorenje že nekaj časa razmišljajo o novih naložbah v tovarno keramičnih ploščic. Trenutno preučujejo več načrtov, v teku pa so tudi dogovori z inozemskimi partnerji za skupno vlaganje. Tržišče namreč zahteva celoten izbor keramičnih ploščic, znano pa je, da izdeluje Gorenje za zdaj samo talne keramične ploščice. V načrtu je zato investicija v proizvodnjo zidanih ploščic. DELA V NAZARJIH V ZAKLJUČNI FAZI V tozdu Mali gospodinjski aparati v Nazarjih gredo h kraju dela pri rekonstrukciji in nadomestitvi opreme. Investicija kasni za približno-dva meseca, glavni vzrok za to pa je pomanjkanje cementa in težave okrog evidentiranja in pridobivanja uvoznih dovoljenj. Računajo, da bo stekla proizvodnja v Nazarjih v novih pogojih že oktobra. NOVO ZA PROGRAM ZAMRZOVALNIKOV V Velenju pa končuje TGO Gorenje z deli pri urejanju nove lakirnice in kovinske predelave za program zamrzovalnikov. Končana bodo v predvidenem roku. 0 obisku v muzeju Muzej v velenjskem gradu je obiskalo v letošnjem polletju že preko šest tisoč dvesto obiskovalcev, kar je za približno za šest sto več kot v enakem obdobju lani. Zlasti razveseljiv je podatek, da je tudi vedno več domačinov, ki radi zahajajo sem. Manj zadovoljni pa so z obiskom šolske mladine iz naše občine, ki razen redkih izjem sploh ne zahaja na grad. Mladina iz drugih krajev pogosto pride, domačih pa ni. V nedeljo; Rudar - Maribor Prejšnji tedden so prvikrat zakurili v kotlu nove termoelektrarne Šoštanj IV i in ga začeli izpihovati. Čas dograditve tega našega največjega eneergetskega objekta je vsak dan bližji. Termoelektrarna Šoštanj IV,, moči 335 MW, bo začela poskusno obratovati predvidoma ob kooncu oktobra oziroma v začetku novembra, zgradili pa jo bodo za i okrog 250 milijonov dinarjev manj, kot je znašala predračunska vreednost ob njeni odobritvi. Vpis zadovoljiv V velenjskem rudniku je mehanizacija vsako leto popolnejša, to pa zahteva dobro izobražen kader. Rudarski šolski center si prizadeva, da bi v šolo za rudarje pritegnili dovolj učencev, kljub temu, da je zanimanje za ta poklic vedno manjše. Zato organizirajo vpis v rudarsko šolo na več načinov. Poleg tega, da objavljajo prosta mesta preko časnikov in radijskih postaj so povezani tudi z Zavodi za zaposlovanje v mnogih krajih Jugoslavije. Ti jim izberejo določeno število kandidatov, ki bi se radi usposobili za ta poklic. Vsako leto vpisujejo v poklicno rudarsko šolo od 150 do 200 učencev. Pri zdravniških pregledih jih približno 30 odstotkov odpade. Letos so posneli tudi filme o praktičnem izbraževa-nju bodočih rudarjev, ki jih bodo posredovali vsem skupnostim za zaposlovanje, s katerimi sodelujejo. Menijo, da bodo tako dosegli pri mladih večje zanimanje za ta poklic. Sicer pa je bil letošnji vpis zadovoljiv, vpisali so kar 200 učencev. V nedeljo se začne tekmo vanje v drugi zvezni nogometni ligi, kjer letos prvič nastopajo tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Da bi bil nastop Rudarja v tem tekmovanju čim bolj uspešen, so se tudi ustrezno strokovno in igralsko okrepi- li. Kako so pripravljeni na tekmovanje v zvezni ligi, pa bo pokazalo že nedeljsko derbi srečanje z Mariborom. Tekma se bo začela na igrišču pri jezeru ob 16.30uri.Ktemu naj dodamo, še to, da bodo pred pri-četkom tekme na stadionu igra- li tudi godbeniki velenjske rudarske godbe. In kaj pričakujejo tako nogometaši kot navijači od slovenskega derbija in od tekmovanja v drugi ligi? O tem objavljamo anketo na športni strani. Novo v TGO Gorenje Odpiramo preveč delovnih mest Kdaj minimalni standardi za kulturne in življenjske razmere delavcev v naši občini? Letos zaposlili že preveč novih delavrev — Nizka izobrazbena struktura počasni rast družbenega proizvoda V naši občini s politiko zaposlovanja še vedno ne moremo biti zadovoljni. Tudi v letošnjem letu smo odprli veliko več novih delovnih mest kot bi bilo potrebno. Mnogokrat se dogaja, da delavca samo zaposlimo, ob tem pa pozabimo, da bi morali novozaposlenemu delavcu nuditi vsaj minimalne pogoje dela, ki jih določa že lansko leto sprejeti družbeni dogovor o minimalnih standardih za kulturne in življenjske razmere pri zaposlovanju novih delavcev v naši republiki. Štefka Kordež Podpisujemo samoupravne sporazume in pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja na območju občine Velenje za obdobje 1976 do 1980 je zavzelo združeno delo v naši občini odklonilno stališče. V zvezi s tem in kadrovsko politiko sem zastavila nekaj vprašanj predsednici delovne skupnosti Skupnosti za zaposlovanje Velenje, vodji analitične službe, Štefki Kordež. Podpisujemo samoupravne sporazume. Zakaj je prišlo po vašem mnenju do tako odklonilnega stališča združenega dela pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za obdobje 1976 do 1980? Sprejemanje samoupravnih sporazumov, tako ostalih interesnih skupnosti, kot samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja za obdobje 1976-80 leta je za nami. Dejstvo je, da nam bo tokratno sprejemanje samoupravnih sporazumov, posebno še za 1977. leto, predstavljajo veliko šolo v našem nadaljnjem samoupravnem delegatskem sistemu. Sedaj so nam namreč znane pomanjkljivosti, tako tiste, ki se pojavljajo pri proizvajalcih, kot one pri izvajalcih del, za katere se s samoupravnimi sporazumi dogovarjamo. Prepričani smo, da do njih ne bo več prišlo in ne sme priti. Po zavlačevanju sprejemanja sporazumov za letošnje leto smo stopnjo znižali od 0,36 na 0,26, ker se zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, zaradi dejstva, da zanj niso bila zagotovljena finančna sredstva, še ne izvaja. Skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji so zato zavestno znižale prispevno stopnjo od 0,36 na povprečno 0,26, to pa pomeni poračunsko za zadnjih pet mesecev 0,36, ko bi se zakon dejansko začel tudi realizirati. Združeno delo v naši občini paje zavzelo tudi do tega predloga odklonilno stališče. Ne siccr vso (tu naj dodam, da se je za razliko od drugih samoupravnih sporazumov za samoupravni sporazum o temeljih plana zaposlovanja odločajo vsi zaposleni v občini, ne pa le tisti s stalnim bivališčem v občini Velenje). Tako stališče jc zavzela zlmstč tovarna g spodinjske opreme Gorenje Velenje. Razloge za to je po mojem mnenju iskati v nepoučenosti neposrednih proizvajalcev oziroma v pomanjkljivosti našega delegatskega sistema. Naša skupnost je bila med tistimi skupnostmi, ki so prve izdelale program dela in sredstev za tekoče srednjeročno obdobje in jc tega tudi v več tčsoč izvodih posredovala temeljnim organizacijam združenega dela. Iz pripomb, ki smo jih dobili, pa lahko ugotavljamo, da z novim zakonom o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb niso seznanjeni oziroma se ne zavedajo, kaj pomeni, niti najbolj odgovorni ljudje v občini, kljub dejstvu, da smo ga posredovali v TOZD oziroma ga spremljali od osnutka do sprejetja tudi na konferencah delegacij in nmši skupščini (zakon zajema vse tiste težje zaposljive osebe, ki po nobenih drugih veljavnih predpisih nimajo pravice do statusa invalida ali pa do usposobitve ali dousposobit-ve. Med temi pa so v pretežni večini mladi ljudje.) V naši občini preveč zaposlujemo. Koliko predvidevate, da bomo odprli novih delovnih mest v letošnjem letu? V naši občini že nekaj let zaposlujemo ekstenzivno. Res je, da zaposlujemo preveč, saj smo planirano stopnjo rasti zaposlenosti za to leto že presegli. Po podatkih skupnosti socialnega zavarovanja je zaposlenost v juniju že za 3,1 odstotek višja, koi je bila januarja, kar pomeni, da bi morali, če bi hoteli vsaj delno uskladiti rast družbenega proizvoda in zaposlenosti, z novim zaposlovanjem povsem prekiniti. Po planih TOZD, naj bi se v občini Velenje v tem letu odprlo 1.400 novih delovnih mest. Vse bolj je slišati mnenje, da zaradi precejšnjega zaposlovanja delavcev z nižjo izobrazbo, predvsem iz drugih republik, močno upada izobrazbena struktura. Je to res? In če je, kakšne posledice ima po vašem mnenju to v gospodarstvu? Močnejši vpliv delavcev iz drugih republik v občino Velenje pogojujejo predvsem specifična gospodarska področja, ki jih imamo. To so zlasti rudarstvo in gradbeništvo, za katere bi delavce ozkega profila v Sloveniji skoTaj zaman iskali. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se je v šestih mesecih letos zaposlilo v Velenju 590 delavcev iz drugih republik, kar je za 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, pri tem pa je res, da se je poslabšala tudi izobrazbena struktura. Med vsemi novozaposlenimi iz drugih republik, jih je letos kar 82 odstotkov brez strokovne izobrazbe, medtem, ko je bilo lani le 60 odstotkov takih. Jasno je, da je eden izmed razlogov za počasnejšo rast družbenega proizvoda v občini Velenje tudi prikazana struktura novozaposlenih delavcev. Kako se usklajuje priliv delavcev iz drugih republik s kadrovskimi potrebami naše občine? Ali konkren-teje, so naše potrebe po takšni delovni sili res tako velike? Omenila sem že, da je zaposlovanje v Velenju ekstenzivno. Čeprav je za določene dejavnosti v občini težko dobiti delavce z območja Slovenije menim, da bi se s sprejetjem samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih za kulturne in življenjske razmere pri zaposlovanju novih delavcev, ki ga v Velenju še nismo sprejeli, zaposlovanje v celoti, posebno pa še zaposlovanje delavcev iz drugih republik občutno zmanjšalo. Vemo namreč, da večina delovnih organizacij novozaposlenim delavcem ne nudi niti tistih minimalnih pogojev, ki jih določa že lani sprejeti družbeni dogovor o minimalnih standardih za kulturne in življenjske razmere pri zaposlovanju novih delavcev v SR Sloveniji. Kakšno je vaše sodelovanje z delovnimi organizacijami oziroma tozdi, saj je jasno, da brez dobre povezave ni možno računati, da bi bili podatki, kijih zbirate in posredujete dalje, dovolj precizni? Skupnost za zaposlovanje Velenje zaposluje 26 delavcev. S temi zaposlenimi pokrivamo več področij dela: zaposlovanje, poklicno usmerjanje, štipendiranje, socialno varstvo brezposelnih, izobraževanje ter ana-litiko in statistiko. Menim, da že samo iz naštetega lahko ugotavljamo, da nas je za poglobljeno sodelovanje s tozdi premalo, predvsem pa še premalo s stališča razvitosti kadrovskih služb v samih delovnih organizacijah. Družbeni dogovor o kadrovski politiki, ki med drugim ureja tudi vprašanje kadrovskih služb, se namreč še ne izvaja v celoti. V okviru naših zmogljivosti pa menim, da je sodelovanje s tistimi delovnimi organizacijami, ki imajo razvito kadrovsko službo na ustrezni ravni. MIRA TAMŠE Kupec in prodajalec zadovoljna Šoštanjska blagovnica opravičuje svoj namen z dobrim poslovanjem Že dve leti mineva od takrat, ko so Šoštanjčani in kupci iz bližnje ali daljne okolice lahko prvič prestopili prag nove, sodobno urejene Merxove blagovnice v Šoštanju. Že po prvih dneh obratovanja je bilo vsem jasno, da so v Šoštanju tak lokal resnično potrebovali. Številu kupcev je naraščalo iz dneva v dan, prav tako tudi promet. O tem je Jože Brinovšek, direktor tozd prodaja Šoštanj takole pripovedoval: „Za gradnjo te blagovnice smo se odločili iz več razlogov. Najvažnejši pa je bil vsekakor ta, da so vsi stari lokali v Šoštanju bili že neprimerni za normalno poslovanje in tehnično zelo zastareli. Tudi po površini niso več zadoščali osnovnim zahtevam, zato smo se odločili da postavimo blagovnico, kjer bodo kupci lahko na enem mestu dobili čimveč tistega, kar potrebujejo. Tako smo končno dobili možnost tudi za izboljšanje asortimana, ki prej ni bil zadovoljiv. Nenazadnje pa smo s tem objektom tudi bistveno izboljšali delovne pogoje za naše uslužbence. Čeprav še vedno ne moremo ustreči željam vseh kupcev, se trudimo, da bi jim z dobro postrežbo nudili kar največ. Opazili smo, da smo z novo trgovino močno zajezili odliv kupcev v druge kraje, kar je seveda za vse nas velikega pomena. Promet, ki ga ustvarja šoštanjska blagovnica narašča že od njene ustanovitve. V primerjavi s prejšnjimi objekti pa se je povečal kar za trikrat. Nekaj tega odpade na povišanje cen, toda lahko rečem, da smo več kot zadovoljni. V povprečju se giblje okrog petstotih starih milijonov mesečno. Vsi ti podatki kažejo na to, da je blagovnica resnično bila nujno potrebna." Hoteli smo zvedeti tudi nekaj o tem, kako se v novi šoštanjski blagovnici počutijo kupci in prodajalci. Njihova mnenja so bila taka: Ivanka Stopar-prodajalka, vodja oddelka 2: „Lahko rečem, da nas obišče dnevno veliko kupcev. Prihajajo od vsepovsod. Nekateri so bolj, drugi manj zahtevni. V glav- nem pa so zadovoljni s postrežbo in s tem, kar pri nas lahko dobijo. Zavedamo se, da jim ne moremo ponuditi vsega, saj so njihovi okusi vedno zahtevnejši, zato smo lahko konkurenčni le z dobro postrežbo. Trudimo se po najboljših močeh in upamo, da so kupci zadovoljni. Največ dela imamo v mesccih oktobru, novembru in decembru, ali v času sezonskih znižanj, sicer pa ob plačilnih dneh. Takrat se število kupcev na naših oddelkih občutno dvig- ne. Drugače pa je seveda z živili." Tilda Matko, šivilja iz Šoštanja: „Kupci smo zelo zadovoljni s to trgovino, saj imamo vse na enem mestu in nam ni treba več hoditi po celem Šoštanju. Tudi čez postrežbo oziroma odnosa prodajalcev do nas se ne morem pritoževati. Lahko pa rečem to, da včasih ne najdem vsega, kar iščem, toda to je razumljivo, saj se okusom vseh nas res ne da ustreči." J. KRAJNC Inovacijska dejavnosl na REK Velenje Oktobra lani je bil sprejet nov pravilnik o izumih, tehni nih izboljšavah in koristnih idejah — Komisije v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, vsak peti zaposleni pa naj bi postal racionalizator — Inovacijska dejavnost mora postati v vseh sredinah del borbe za boljše gospodarjenje V REK Velenje sta v letu 1976 poleg komisije za racionalizacije v okviru delovne organizacije, delovali še komisije v tozdih Termoelektrarna Šoštanj in Zunanji obrati. Skupno je bilo obravnavanih 73 konkretnih predlogov, registriranih 39 in nagrajenih 36 predlogov. Skupna vrednost ekonomskega prihranka je znašala 15.480.000 din (1975 le 2.620.000 din), v obliki nagrad pa je bilo izplačano 200.800 din 1,3 % vrednosti prihranka. Znesek 15,279.020 din je v letu 1976 pomenil 21 % ostanka dohodka REK Velenje. Oktobra 1976 je bil sprejet nov pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih idejah, ki je zainteresiral širši krog delavcev k razmišljanju, kako povečati delovni učinek, zmanjšati fizični napor, doseči večjo varnost, boljšo kvaliteto in povečati dohodek. Medtem ko je v letu 1976 pri realiziranih predlogih sodelovalo 65 delavcev aU 1,1 %, se je v prvem polletju 1977 pri tem delu angažiralo že ifad 100 zaposlenih. Ob ugotovitvi, da se v REK Velenje inovacijska dejavnost krepi je potrebno omeniti, da se v 13 od 18 tozd trudijo podpreti napore za večjo, cenejšo in bolj varno proizvodnjo. Na drugi strani pa je tudi žal še nekaj primerov, ko proizvodne enote z nad 100 delavci v zadnjih 15 letih niso prijavile niti ene inovacije in so precej brezbrižne do svojega nadaljnjega razvoja. Kakšni so načrti za prihodnost? Delo racionalizatorjev je treba aktivirati kot dejavnost, ki naj vključi vsaj 5 % zaposlenih, potrebno je ustanovitvi komisije v vseh večjih tozdih, odpreti profesionalni referat racionalizacij, vse prispele predloge ekspeditivno proučevati in vse smiselne uvajati v prakso. Z namenom, da bi v čimvečj meri pritegnili ustvarjalne bude delavcev za povečanje hodka, kvalitete dela, varnosti, vkot olajšanja dela, bo vsak tozd p ob koncu leta ugotovil, kateri nerešeni problemi najbolj ovirajo nadaljnji razvoj proizvodnje, dvig produktivnosti, večjo rentabilnost poslovanja, ogrožajo varnost delavcev ali povzročajo škodo v okolju. Popis proiz vodnih in ostalih problema mora postati izhodišče organizirano inventivno d nujno pa ga je vključiti tudi v vsakoletni razvojni plan. Inovacijska dejavnost mora v vseh sredinah postati del borbe zi boljše gospodaijanje, kot element nadaljnjega razvoja! REK Velenje se sicer zavedt da bo tudi prihodnji tehnološk napredek v glavnem zasnoval na rezultatih dobro organizira nih raziskovalnih in proizvod nih organizacij v inozemstvu, k razpolagajo z vrhunsko opremo in kadri. Dolgoletna praksa ol delu pa tudi kaže, da se pred vsem rudarsko opremo ne di enostavno kupovati in vgrajevati v jamo, ampak jo je potreb no še prilagajati montan-geo-loškim pogojem velenjskegi premogovnika. Primeri podpor-ja OMKT, Salzgitter, KTU, Hemscheidt, ki ga izdelujejo najbolj renomirane evropski firme so zgovoren dokaz, daj! ob uvozu opreme še dosti dela za lastno študijsko razvojno* delo, kot inovacijsko dejavnost Tudi v elektrarni Šoštanj se je i zadnjih letih s posegi racionalizatorjev zmanjšalo specifično porabo goriva, stroške vzdrževanja in porabo rezervnih delov na kotlih I in II, pri bloku IV (kotlovno opremo je izdelal firma Babcock in ZRN) pi pogoste izpade. Predčiščenje usnjarskih odplak Merxova blagovnica v Šoštanju se trudi kar najbolj zadovoljiti potrošnika. Obstoječe naprave predčišče-nja usnjarskih odplak v tovarni usnja Šoštanj modernizirajo, istočasno pa povečujejo njihovo zmogljivost. Ena pomembnih nalog, ki jo mora uresničiti 600 - članski delovni kolektiv tovarne usija Vrhnika v prihodnjih letih je tudi razrešitev problema odpadnih voda. Usnjarji se te naloge, ki sodi v prizadevanja za obvarovanje človekovega okolja, polno zavedajo. Načrtujejo, da morajo najpozneje do leta 1980, ko bo zgrajeni osrednja čistilna naprava za celotno Šaleško dolino, dokončno uredili predčiščenje usnjarskih odplak. Uresničitev te naloge pa bo teijala zni tna sredstva. Prvi koraki za to, da bi hotenj postala stvarnost, se že storjeni. Nt prave obstoječega predčiščenja njarskih odplak so začeli modernia rati, istočasno pa povečujejo tudi njihovo zmogljivost. Finančno poročilo o zbranem samoprispevku po KS za čas od 1.1. do 30. VI. 1977 rod petka do petka KRAJEVNE SKUPNOSTI Zaposl. obrt. SKUPAJ JANUAR -JUNIJ J U N I J 1 9 7 7 kmet. upokoj. 100% 70% 30% 100% 70_% 30% 1. VELENJE - LEVI BREG 2563 1.614.236,95 1.129.965,85 484.271,10 286.367,95 200.457,55 85.910,« 2. VELENJE - DESNI BREG 3040 1.914.662,60 1.340.263,80 574.398,80 339.663,80 237.764,70 101.899,9 3. ŠMARTNO - VELENJE 793 499.449,80 349.614,85 149.834,95 88.603,10 62.022,20 26.580,« 4. ŠALEK - GORICA 402 253.188,95 177.232,25 75.956,70 44.916,10 31.841,30 13.474,11 5. STARA VAS 380 239.332,80 167.532,95 .71.799,85 42.458,00 29.720,60 12.737,11 6. STARO - VELENJE 471 296.646,75 207.652,70 88.994,05 52.62?,60 36.837,90 15.787,70 7. PESJE 943 341,994,00 239.395,80 102.598,20 60.670,20 42.469,15 18.201,OS 8. KONOVO 395 248.780,20 248.780,20 44.133,95 44.133,9! 9. CIRKOVCE 65 40.938,50 40.938,50 7.262,55 7.262.S! 10. PLEŠIVEC 96 60.463,00 60.463,00 10.726,20 10.726,20 11. PAKA 200 125.964,65 125.964,65 22.346,30 22.346,30 12. ŠENTILJ 352 221.697,80 221.697,80 39.329,50 39.329,50 13. ŠKALE 406 255.708,25 255.708,25 45.363,00 45.363,00 14. BEVČE 81 51.015,70 51.015,70 9.050,25 9.050,25 15. KAVČE -PODKRAJ 281 176.980,30 176.980,30 31.396,55 31,396,55 16. ŠOŠTANJ 1569 988.192,65 988.192,65 175.306,80 175.306,« 17. BELE VODE 109 68.650,75 68.650,75 12.178,75 12.178,7! 18. SKORNO - FLORJAN 323 203.432,90 203.432,90 36.089,30 36.089,30 19. ZAVODNJE 124 78.098,10 78.098,10 13.854,70 13.854,71 20. RAVNE 445 280.271,35 280.271,35 49.720,55 49.720,5! 21. DRUŽMIRJE - GABERKE 389 245.001,25 245.001,25 43.463,60 43.463,« 22. LOKOVICA 210 132.262,90 132.262,90 23.463,60 23.463,MI 23. TOPOLŠČICA 502 316.171,30 316.171,30 56.089,20 56.089,20 24. ŠMARTNO OB PAKI £73 360.888,70 360.888,70 64.022,20 64.022,201 25. GORENJE 326 205.322,40 205.322,40 36.424,50 36.424,50 SKUPAJ: -»698 9.219.352,55 3.611.658^0 5.607.694.35 33 3 3 3«3 3223 2222 1635.526.35 sasaaaassaa: 640.713,40 iaaaa«M«nsi 994.812,991 isaisniMl NAS ČAS št. 31 (390) -12. avgusta m 323 novih diplomantov RŠC Velenje Podatki o delu in prizadevanjih velenjskega rudarskega šolskega centra - V praksi se vse bolj uveljavlja načelo usmerjenega izobraževanja in usposabljanja kadrov z delom za delo - Sodelovanje s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi bo nujno — V več šolah so še prosta mesta_ Rudarski šolski center Velenje se je razvil v pomembno šolsko središče v Socialistični republiki Sloveniji. Sodobne metode vzgojnoiz-obraževalnega procesa uvrščajo naš iolski center med najsodobnejše in najuspešnejše na področju vzgoje in izobraževanja v Jugoslaviji. V šolskem letu 1976/1977 je poklicne in tehniške šole, ki delujejo v okviru tega centra obiskovalo skupaj 1.727 učencev in dijakov. Med njimi sije vjunijskem izpitnem roku pridobilo 183 absolventov naziv diplomanta poklicne šole in 140 absolventov naziv diplomanta tehniške šole. Sicer je bilo na poklicnih šolah ob zaključku šolskega leta 750 učencev oziroma 81,7% pozitivno ocenjenih, 137 pa nih ima popravne izpite. Na tehniških šolah pa je bilo pozitivn ocenjenih 543 oziroma 79,4 % dijakov, popravne izpite pa ima 115 dijakov. Zraven 8 poklicnih in 4 tehniških šol je v okviru izobraževanja ob delu delovala nadzorniška rudarska šola, 4 srednje šole ter 4 višje oziroma visoke šole. PRIZADEVANJA ZA IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV IN METOD PRI IZVAJANJU UČNEGA PROCESA V zadnjem šolskem letu so na rudarskem šolskem centru Velenje v prizadevanjih za uresničitev vseh izobraževalnih in vzgojnih smotrov usmerili sile tako v izboljšanje delovnih pogojev kot tudi metod pri izvajanju učnega procesa. Kupili so najnujnejšo novo opremo za modernizacijo pouka ter opremo za elek-trolaboratorij jakega toka. Pripravili pa so tudi cclovit načrt za modernizacijo tehnološke opreme, ki ga bodo začeli uresničevati, kot računajo, že v novem šolskem letu. Zaživelo je tudi delo strokovnih aktivov, poglavitna naloga katerih bo skrb za stalno izpopolnjevanje strokovnega dela učiteljev ter za usklajevanje in oblikovanje učnih vsebin. Podobno kot prejšnja leta so tudi v šolskem letu 1976/1977 odigrale družbenopolitične organizacije mla- dine in oblike svobodne dejavnosti pomembno vlogo. Sicer se je rudarski šolski center vključil v vse pomembnejše družbenopolitične akcije, sodeloval je v delovnih akcijah, organiziral je več pohodov in razgovorov itd. Jasno je, da zahtevajo prizadevanja vse naše družbene skupnosti za čim večjo učinkovitost in marksistično idejno naravnanost celotnega procesa vzgoje in izobraževanja tudi vse večjo odgovornost delavcev rudarskega šolskega centra Velenje, ki so povezani z učnim in vzgojnim procesom. Te odgovornosti pa ,e vsi v vsej celovitosti, kot ugotavljajo, še ne zavedajo. RUDARSKI PRAKTIČNI POUK Učenci rudarske in rudarske poklicne šole opravljajo praktični pouk v temeljni organizaciji združenega dela rudarski praktični pouk. Omenjeni šoli je v zadnjem šolskem letu zapustilo 92 učencev. Velika Celodnevno šolo v vsako šolo Ko so pričeli s celodnevno šolo so se srečevali z mnogimi težavami — 100-odstoten ,;.ini uspeh -- Celodnevno šolo pozdravili učenci, učitelji in starši — Slehernemu otroku je potrebno nuditi najboljše pogoje osnovnošolskega izobraževanja *--- Na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju so prešli v šolskem letu 1974/75 z osmimi oddelki in devestotimi učenci na celodnevno šolo. Začetki so bili težki. Srečevali so se z mnogimi težavami, bili so praktično brez izkušenj.. In kako je danes v šoštanjski šoli Biba Roeck. Ne bi napisali resnice, če bi trdili, da nimajo več težav, vendar nanje gledajo •optimistično. V teh treh šolskih letih so si pridobili veliko izkušenj, tako da se novega šolskega leta, ko bodo v celodnevno šolo zajeli 482 otirok (to so učenci centralne šolee in obeh podružničnih - Belee vode, Ravne) veselijo. Seveda se zavedajo velike odgovornosti, ki je pred njimi, a jo sprejemajo s samozaupanjem. Vedo, da sprejemajo dolžnost, ki jo bodo morali opravičiti, vendar zaupajo lastnim sposobnostim. Kaj so na tej šoli dosegli v času celodnevne šole? Naj najprej omenim učni uspeh, ki je stoodstoten z zelo visoko poprečno oceno 3,9. Učenci se navadijo delovnih navad, se vključujejo v svobodne dejavnosti, se dodatno izobražujejo na področju, ki jih najbolj zanima, tistim., ki jim dela težave kakšna učna snov pa je nude-na dodatna pomoč. Domov se vrnejo brez obveznosti, brez domačih nalog in lahko tako preostali čas prežive s starši. Ko je prešla na celodnevno šolo prva šola v naši občini, so mnogi gledali nanjo z nezaupanjem, danes pa jo vsi pozdravljamo, sai smo spoznali, katere prednosti ima. Tempo današnjega življenja je takšen, da večina staršev nima dovolj časa, da bi svojemu otroku pomagali pri učenju. Mnogo je tudi takšnih, ki jim starši ne znajo pomagati. Teh problemov pa v celodnevni šoli ni, saj opravijo učenci vse dolžnosti v šoli. Na celodnevno šolo Biba Roeck hodi kar 48 otrok iz drugih šolskih okolišev. To so predvsem tisti otroci, ki so se preselili, vendar pa so izrazili željo, da ne želijo spremeniti šolskega okoliša. Celodnevno šolo so pozdravili učenci, učitelji in starši. Učitelji se morajo v takšni šoli angažirati veliko bolj, saj morajo narediti mnogo tudi na vzgojnem področju osnovnošolcev. Obveznosti, kijih sprejemajo so mnogo večje, saj je sedaj od njih zelo odvisno, kakšne oseb- nosti bodo oblikovali. Prav zato je pomembno, da poučujejo na celodnevni šoli strokovno dobro usposobljeni učitelji, ki pa morajo imeti tudi družbenopolitične kvalitete. Ko smo v Sloveniji pričeli s celodnevnimi šolami, smo si zastavili nalogo, da bi zajeli do leta 1980 v takšno obliko osnovnošolskega izobraževanja vsaj 24 odstotkov otrok. V naši občini jih bo z novim šolskim letom 16 odstotkov. (V Sloveniji je 52 šol s celodnevno šolo in te zajemajo 4,5 odstotka vseh šoloobveznih otrok). Čimprej je potrebno preiti na celodnevno šolo vsaj še na eni šoli v naši občini. Tako bi zajeli že kar visok odstotek osnovnošolcev v celodnevni šoli, vendar s tem ne smemo in ne moremo bčti zadovoljni. Velenje je industrijski center in potrebe po celodnevni šoli na sleherni osnovni šoli v naši občini so nujne. V tej smeri bo nujno razmišljati in ukrepati. Začetki so dobro zastavljeni. Narediti bo potrebno vse, da se slehernemu otroku omogočijo enaki pogoji osnovnošolskega izobraževanja. večina učencev rudarske in rudarske poklicne šole jc iz drugih republik. Precej se jih vpiše na rudarsko poklicno šolo zato, ker nima možnosti vpisa drugje. Posamezniki pozneje zapustijo šolo, ker se jim zdi delo rudarjev izredno težko. So pa še nekatere druge slabosti, pa tudi težave. i)z j. Da bi lahko praktični pouk nemoteno potekal želijo v novem šolskem letu zunaj montirati vsa hi-dravljična podporja, ki jih uporabljajo rudarji v jami; na teh podporjih bi v prihodnje usposabljali učence za delo na mehaniziranih čelih. ELEKTROKOVINARSKI OBRATI V temeljni organizaciji združenega dela elektrokovinski obrati je v šolskem letu 1976/1977 obiskovalo praktični pouk poprečno 1.140 učencev; v 95 skupinah je bilo opravljenega skoraj 361.000 ur pouka. V temeljni organizaciji združenega dela elektrokovinarski obrati je praktični pouk tesno povezan s proizvodnjo, se pravi, da v okviru rudarskega šolskega centra Velenje že uveljavljajo poglavitno načelo koncepta usmerjenega izobraževanja.-Vzgojno izobraževalni proces poteka torej ob materialni proizvodnji. Za naprej načrtujejo, da se bo v okviru usmerjenega izobraževanja poučevanje odvijalo na osnovi programov in ,.paketov programov", saj bo mogoče le na ta način kar najtesneje povezati teoretični in praktični pouk v enoten in usklajen proces, oboje pa približati proizvodnemu delu. Zato bodo morah programe praktičnega pouka navezati na proizvodne programe na dveh stopnjah, temu pa bodo morali prilagoditi tudi organiziranost posameznih enot. Osnovni cilj vseh teh prizadevanj pa je dosledna uveljavitev načela usposabljanja kadrov z delom za delo. Za izvajanje praktičnega pouka z delom za delo pa bodo morali usposobiti še dodatne kadre. KAR NAJTESNEJŠA POVEZANOST S POSEBNIMI IZOBRAŽEVALNIMI SKUPNOSTMI Redno izvajanje praktičnega pouka financirajo na rudarskem šolskem centru Velenje s sredstvi republiške izobraževalne skupnosti in s sredstvi lastne materialne proizvodnje. Slednja so omejena, republiška izobraževalna skupnost pa ob upoštevanju sprejetih meril tudi ne prispeva toliko denarja, kot bi ga potrebovali, ker menijo, da bodo na rudarskem šolskem centru del programov financirali z neposredno menjavo dela med izvajalci pouka in porabniki kadrov. Velenjski center si zato prizadeva, da bi se v prihodnje kar najtesneje Dela pri izgradnji novega dijaškega doma v Velenju dobro napredujejo in kot kaže bo že to jesen sprejel prve dijake. Ko bo dom povsem dograjen, bo v njem prostora za 720 dijakov, tu bodo tudi prostori za pošolsko dejavnost, in prostori, ki jih bodo lahko s pridom koristili, ne le učenci Rudarskega šolskega centra, ampak vsa mladina Velenja. Tako bo uresničena dolgoletna želja rudarskega šolskega centra in obenem vsega gospodarstva občine Velenje. povezal s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, ki jih ustanavljamo, posebej še za področja, za katere izobražuje kadre. Vendar pa ob tem poudarjajo, da kaže združeno delo največji interes za diplomante oziroma absolvente njihovih šol, v manjši meri pa se - izjema je rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje — zanimajo za problematiko izobraževanja. Spričo takšne prakse je tudi razumljivo, da manjka sredstev za ustvarjanje pogojev za še hitrejši razvoj. V VEČINI ŠOL ŠE PROSTA MESTA Junija se je vpisalo v poklicne in tehniške šole na rudarskem šolskem centru Velenje skupaj 750 učencev osnovnih šol. Vpis je zadovoljiv, imajo pa v večini šol še prosta mesta. Kljub temu pa v junijskem roku v posamezne šole niso vpisali vseh učencev, ki so se prijavili. Tistim, ki so spričo učnega uspeha v osnovni službi oziroma mnenja službe za zaposlovanje po vsej verjetnosti ne bi bili uspešni v šoli, v kateri so se želeli vpisati, so priporočili vpis v drugo šolo v okviru centra. Na rudarskem šolskem centru Velenje še vpisujejo v naslednje šole: - v poklicno rudarsko šolo bodo vpisali neomejeno število učencev, - v poklicno kovinarsko šolo bodo vpisali še 20 učencev, - v poklicno elektro šolo — jaki tok še 20 učencev, - v tehniško rudarsko šolo še 15 učencev, - v tehniško strojno šolo še 20 učencev, - v tehniško šolo elektro - jaki tok še 15 učencev in v - v tehniško šola elektro - šibki tok šc 20 učencev. In še tole velja zapisati: obe šolski stavbi rudarskega šolskega centra Velenje bosta v novem šolskem letu 1977/1978 zasedeni ves dan, od 6 ure zjutraj do osme ure zvečer! v središču pozornosti Z letošnjimi dosežki zadovoljni V letu dni so v tovarni usnja Šoštanj povečali namok od 25 na 27 ta dohodka je za okrog 3,6 milijona ddinarjev, na tuje pa so prodali za 1,8 8 milijona dolarjev izdelkov. V pririmerjavi s prvim pol- letjem preteklega leta so povečali celotni prihodek za 44 %, ustvarjani dohodek in izvoz pa sta večja za 12 %. V letu dni seje povečal obseg proizvodnje za okrog 10 %, znova pa se je izboljšala tudi kakovost izdelkov. Od 1. avgusta naprej pa v tovarni usnja Šoštanj ne namakajo in ne izdelujejo več svinjskega usnja zaradi velikih težav pri oskrbi s to surovino. V industriji usnja Vrhnika, katere temeljna organizacija združenega dela je šoštanjska tovarna usnja, so se namreč dogovorili za novo delitev dela. Vse razpoložljive svinjske kože bodo predelovali v usnjarni na Vrhniki. V Šoštanju pa znova začenjajo s proizvodnjo kvalitetnega govejega zgornjega usnja. Trenutno preusmerjajo proizvodnjo in ustvarjajo pogoje za normalno proizvodno delo. Povsod rad pomagam 5 Karli Stropnik „Da, da, Karlija pa poznam, " je vzkliknila starejša ženica, ko smo že pri prvih hišah na Konovem povpraševali za Karlijem Stropnikom. „Kar peljite se naprej do križišča in spet vprašajte, saj ga vsi dobro poznajo!" In smo iskali dalje, ampak ne dolgo. Eden izmed domačinov nam je takoj pokazal, kje ga najdemo. Imeli pa smo srečo, saj Karlija ob vseh njegovih obveznostih človek resnično težKo najde doma. Že po kratkotrajnem iskanju nam je bilo jasno, da smo izbrali pravo osebnost za predstavitev. Vsi krajani namreč zelo dobro poznajo Karlija Stropnika, ki je že vrsto let prizadeven družbenopolitičen delavec na Konovem. Med drugim je predsednik krajevne konference SZDL ter zvezne konference SZDL. V zadnjem času pa je precej obremenjen s članstvom v odboru za gradnjo vrtca na Konovem. O sebi je pripovedoval takole: ,JVisem ravno star Konovčan, saj sem se priselil iz Skal. Že tam so me kot mladega delavca zanimali aktualni gospodarski, družbeni in politični problemi, posebno tisti iz neposredne bližine. Zato sem kar kmalu postal aktiven član Socialistične zveze in skušal dati od sebe kolikor sem pač mogel. Po prihodu na Ko- novo sem bil eden od pobudnikov za ustanovitev krajevne skupnosti Konovo. In sem spet imel kaj delati!" Karli pravi, da mu je tovrstno udejstvovanje v veliko veselje, saj ga žene želja po tem, da bi si ljudje ustvarili čimboljše pogoje za delo in življenje. O tem Karli Stropnik pravi: „Živeti v lepo urejenem kraju je svojevrsten užitek in najbrž želja vsakega občana. Toda nisem ozkogled. Trudim se po najboljših močeh, da v naši krajevni skupnosti ne bi posvečali vso pozornost na primer komunalnim problemom, pri tem pa pozabili na ostale dejavnosti. Tudi te so za ljudi zelo važnega pomena, če omenim samo kulturo. Zato je, vidite, dela zelo veliko. Kamorkoli se obrneš, ti ga ponujajo. Človek kar ne ve, kje bi najprej zgrabil." Star je petintrideset let in zaposlen na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje kot visoko kvalificirani strojni kovač. Tako mu ob napornem delu v ko-vačnici in ob raznovrstni dejavnosti izven nje, ostane za kakšnega konjička le še malo časa, ali skoraj nič. Takrat si poišče delo v hiši ali okrog nje, rad pa se posveti tudi dvema hčerkama, od katerih ena obiskuje drugi razred osnovne šole, mlajša pa hodi še v malo šolo. Tudi kot član zvezne konference SZDL je precej obremenjen, saj se mora na sestanke temeljito pripraviti. Potem so tu še potovanja v Beograd, kipa so bolj redka. In ob koncu, kot v nekakšno pojasnilo, Karli Stropnik pravi: „7e stvari me zanimajo in delo z njimi veseli. Poleg tega so tudi ljudje pri nas pridni in radi primejo za delo. Zato tudi sam povsod rad pomagam. In bom še, dokler bom mogel. " J. KRAJNC i št. 31 (390) )-12. avgusta 1977 NAS CAS NAS CAS št. 31 (390)-12. avgusta 197: Do jeseni mnogo novega V Lokovici bodo do jeseni skušali urediti mnoge, trenutno najbolj pereče probleme ceste, most in vodovod nad elektrarno Eno izmed novih otroških igrišč KRAJEVNA SKUPNOST VELENJE-CENTER LEVI BREG Nujna razmejitev nalog V krajevni skupnosti Velenje - Center levi breg so si v letošnjem letu zadali zelo obširen delovni program. Vso dejavnost so najprej opredelili do 25. junija, ko smo v občini slovesno odkrili spomenik Maršala Tita. ,Poleg programa, ki smo ga sprejeli na zboru občanov," je dejal predsednik sveta krajevne skupnosti Miha Pevnik, ,,smo sprejeli še akcijski program, ki je podrobno določil naloge, katere moramo izvesti v naši krajevni skupnosti. Pri sestavi akcijskega programa smo izhajali iz tega, da bi čimveč nalog opravili udarniško. Žal, se nekateri naši krajani niso preveč aktivno vključili v urejevanje naše oziroma njihove okolice, urejevanja otroških igrišč, poti in podobno. Ne vem, zakaj takšna pasivnost nekaterih do okolja, v katerem živijo in delajo? ! Ob tem pa moram poudariti, da so se na primer zelo izkazali stanovalci stolpnic na Prešernovi 2, 4 in 6, ki so z udarniškim delom uredili otroško igrišče." Ne glede na odklonilni odnos do skupnega dela nekaterih krajanov v tej krajevni skupnosti pa so v levem bregu v celoti izpolnili akcijski program sprejet za obdobje prvih šestih mesecev. Tako so med drugim zgradili oziroma dokončali gradnjo petih otroških igrišč, jih tudi primerno opremili, s pomočjo tabornikov so očistili korito Pake na celem območju krajevne skupnosti, izvedli preplasti-tev nekaterih cestnih odsekov, se lotili urejevanja podhoda pod Šaleško cesto, naredili prepo-treben pločnik med Ljubljansko banko in hotelom Paka, mnoga parkirna mesta. Pri urejevanju krajevne skupnosti so jim pomagali med drugim tudi brigadirji škalske brigade Oto Mader. Opravili so še vrsto dru gih nalog, kot je ustanovitev odborov za ljudsko obrambo in narodno zaščito. „Ce hočemo, da bo mesto resnično tako urejeno kot mu gre sloves," je poudaril Miha Pevnik, „potem moramo podrobno razdeliti naloge in obveznosti med hišnimi sveti, krajevno skupnostjo in samoupravno interesno komunalno skupnostjo, pa tudi med vodno skupnostjo. Gre za to, da podrobno finančno določimo, kaj bo kdo in v kolikšnem obsegu financiral ob odprtem vprašanju prispevka iz organizacij združenega dela za krajevne skupnosti. Nujno potrebno je tudi, da nad vsemi deli nekdo opravlja nadzor in da se na primer ne bo dogajalo da bodo nekatere ze- lenice pokošene, druge ne. Srečujemo se tudi — seveda ne povsod, da hišniki ne opravljajo nalog po pogodbi. V jesenskem obdobju moramo storiti vse, da bodo začeli dokončno delovati sveti potrošnikov, nadalje pripraviti načrte za ureditev rekreacijskega centra ob Šaleški cesti. Tudi pohod pod Šaleško cesto oziroma prostori ob njem še niso izkoriščeni. Nujno potrebno je, da uveljavimo delo odborov SZDL po soseskah, prav tako zborov občanov, da zaživijo akviti Zveze komuni- stov in seveda da čimbolj dosledno uresničujemo delegatski sistem. Vsega tega pa brez skromne podpore družbenopolitičnih organizacij naše občine ne bomo mogli sami v celoti uresničiti." Podobno kot v drugih krajih tudi v krajevni skupnosti Velenje — center levi breg prenaša vse več nalog, ki terjajo strokovno reševanje, zato menijo, da bi morali dokončno razmisliti o tem, da bi te naloge kdo opravljal profesionalno. Mnogi bralci Našega časa so najbrž že opazili, da vam v zadnjem času vsaka številka prinese nekaj zanimivosti iz življenja in dela krajevnih skupnosti v velenjski občini. Naš namen je prikaz poletnega utripa teh krajev, razpoloženja ljudi, njihovih problemov in težav ter njihovega dela. Mnogi so že prišli na vrsto in o njih ste že prebrali marsikaj zanimivega, ostale pa bomo obiskali v prihodnjih dneh oziroma tednih. Danes bomo pisali o Lokovici. Ni je težko najti. Slediti je treba tabli z njenim imenom, ki stoji ob cesti Šoštanj—Velenje, malo naprej od elektrarne in kmalu nato, ko se zavije desno se ob vijugasti asfaltni cesti pokažejo prve hiše. Toda to je šele začetek. Lokovica je po površini zelo velika krajevna skupnost, o čemer pričajo hiše, naslonjene na prostrana gričevja ob obeh straneh asfaltirane ceste. Ta cesta pripelje, potem, ko se spremeni v makadam, vse do mostu preko Pake v Penku, kjer so že meje sosednje krajevne skupnosti Gorenje. In ravno o tem mostu se je začel pogovor s predsednikom krajev- Želja in zahtev nikoli ne zmanjka V Belih vodah bodo kmalu Kot ste lahko prebrali v zadnjih številkah Našega časa, se prebivalci krajevnih skhpnosti v velenjski občini največ ukvarjajo s cestami. Tudi v tem letnem času ceste zahtevajo svoje. Nenehno jih je potrebno vzdrževati, zato dela na njih nikdar ne zmanjka. Temu je tako posebno v tistih krajevnih skupnostih, ki ne ležijo na ravnih področjih, ampak se razprostirajo po višjih ali nižjih hribih in kjer ceste v večini še niso asfaltirane. Tu je potrebno dosti pridnih rok in materialnih sredstev, da se promet po njih lahko normalno odvija Martin Lenko Ena najznačilnejših krajevnih skupnosti s temi karakteristikami so Bele vode, saj se mora človek povzpeti kar visoko, da pride do njih. Zato ni čudno, da se je naš pogovor s predsednikom krajevne skupnosti Martinom Lenko m pričel ravno s cestami, še posebej zato, ker Martin pozna vsak njihov meter, saj jih kot poklicni cestar sam vzdržuje. Povedal je: „S cestami imamo res veliko dela. Že spomladi smo jih posuli z gramozom in opravili na njih precej prostovoljnega dela. Pred kratkim pa smo z buldo-žeijem očistili cesti Hept— Visočki vrh in Savinek-Poči-valnik ter uredili otroško igrišče pri osnovni šoli. Plačali smo ga z lastnim denarjem. Na razpolago pa je bil tudi kmetom, da so si uredili dovoze do hiš ali njiv. Tega doslej namreč niso imeli vsi urejenega. Skušali bomo doseči, da bi cesto Hept —Visočki vrh prevzel v oskrbo komunalno obrtni center iz Velenja, tako, da bi bila vozna tudi pozimi, kajti za nas je vse to le prehudo breme." Letos bodo skušali izpeljati še eno veliko nalogo, ki so si jo zadali: v Bele vode napeljati telefon. Na celjski PTT so že vložili prošnjo za predračun, vendar do danes še niso dobili odgovora. Sredstva iz samoprispevka imajo že pripravljena, sedaj samo še čakajo, da se vsa stvar premakne z mrtve točke. pogovorili se bomo s krajani Skornega in Floijana, da bomo to akcijo izvedli skupno, saj bodo s tem stroški mnogo manjši. Vroče upamo, da se bo z deli čimprej začelo in da bomo vsaj do pomladi v Belih vodah dobili prve telefone. To je zaenkrat naša največja želja, vse ostale pa bomo poizkusili uresničiti pozneje. Računamo, da nam bodo pri izgradnji telefonske napeljave priskočili na pomoč tudi pripadniki teritorialne obrambe," je o tem rekel Martin Lenko. V Belih vodah se vse pogosteje slišijo pripombe na rovaš dostave pošte. Pripeljejo jim jo namreč do gostilne Grebenšek ob vznožju Belih vod, kjer preneha asfalt. Sem pa si jo pridejo iskat sami in nemalokrat se zgodi, dajo dobijo prepozno. V šolskem času, pravijo, še nekako gre, ker pošto pripelje avtobus, toda v počitnicah imajo s tem velike težave. Martin Lenko je pogovor z nami zaključil z besedami: „Še mnogo je manjših problemov, ki jih rešujemo sproti. Saj veste, v takšnih krajevnih skupnostih, kot je naša, nam dela nikoli ne zmanjka. Tako na primer še danes nimamo urejenega zazidalnega okoliša, marsikdo pa bi si rad zgradil hišo v domačem kraju. Veliko stvari bi še morali urediti, toda denaija dobimo malo, tako, da le počasi prihajajo na vrsto. Vse ob svojem času pravimo in skušamo delati tisto, kar smo si začrtali. Še dobro, da je pri nas veliko pridnih ljudi, ki radi pristopijo k reševanju vprašanj, ki zadevajo vse nas." ne skupnosti Lokovica, Ivanom Dvornikom. „Ta most nam je že dolgo časa trn v peti. Zob časa ga je že tako naglodal, da se bo kmalu podrl, mi pa še do danes nismo začeli s popravilom. Ker je k temu nujno potrebno takoj pristopiti, se bomo v kratkem dokončno dogoorili s sosedi iz Gorenja, saj nas ravno ta most loči. Vendar pa še ne vemo, kje in kako bomo prišli do potrebnih sredstev." Na takem področju, kot je lokoviško, so vedno v ospredju in vedno aktualni komunalni problemi, ali bolje rečeno ceste. Dela na njih praktično nikoli ne zmanjka. Ivan Dvornik o tem pripoveduje: „Na našem območju imamo asfaltirano samo eno cesto, in sicer od Grmove ute, do priključka na glavno cesto Šoštanj—Velenje. Toda dobro smo jo že obrabili in potrebna je popravila. Vse ostale ceste pa so makadamske, tako da imamo z njimi mnogo dela in problemov. Trudimo pa se, da bi bile čim-bolje vzdrževane. Sredstva za popravilo so nam bolj skopo odmeijena, zato moramo veliko storiti s prostovoljnim delom. Zaradi napeljave električnega daljnovoda je bila uničena cesta elektrarna-Srebre. S pritožbo smo dosegli, da nam bo komunalno obrtni center popravil cesto na račun rudarsko elektroenergetskega kombinata. Razširitev ceste in dela z buldožerji pa bo plačala naša krajevna skupnost. Upamo, da bomo do jeseni končali z deli na tej cesti." V njihovih rokah pa je rešite* še enega, nadvse perečega problema. Prebivalci tistih hiš, ki stojijo v neposredni bližini elektrarne , imajo namreč zelo on esnaženo vodo s sajami, tako, da je njena uporaba nemogoča. Kako je, če mora človek živeti ob taki vodi, vsi dobro vedo zato se trudijo, da bi bil vodo vod do teh hiš kmalu narejen. „Vse ostale dejavnosti v kraju pa trenutno počivajo," pravi Ivan Dvornik. „Tu nas je približno šeststo prebivalcev, od tega 210 zaposlenih. Vsi ostal so kmetje. Tisti, ki so zaposleni so, sedaj večinoma na dopustih kmetje pa imajo veliko dela Toda kmalu bo tudi družbeno politično delo bolj zaživelo. Zlasti u odne pogoje bo letos imelo prosvetno društvo, saj v domu družbenopolitičnih organizacij urejujemo centralno kuijavo, tako, da bodo lahko pozimi, ko bodo imeli najvei časa, na toplem pripravljali najrazličnejše prireditve. Delamo jo z referendumskimi sredstvi in bo tako za nastopajoče, kot n gledalce izjemna pridobitev." V „središču" Lokovice raste tudi nov gasilski dom, ki ga po stavljajo gasilci iz Družmiija, z denarno pomočjo Lokovica-nov. Ta dom, ki se v veliki meri gradi tudi s prostovoljnim de lom, bo kmalu končan in z njim bodo dani dobri pogoji za delo družmirskih in lokoviških gasilcev. Kot vse kaže, bo Lokovica do jeseni pridobila mnogo novt ga in koristnega. Gasilski dom, cesto, most, morda tudi vodovod. Vse to jim bo prav gotovo dalo volje do še večje aktiv® sti, tako da bomo ob naslednji priložnosti o njih lahko še vei pisali. J. KRAJNC dobili prve telefone — Največ dela imajo s popravilom krajevnih cest Gasilski dom v Lokovici bo kmalu končan. V krajevni skupnosti Paka so planirali, da bodo letos uredili cesto od Lok do kmeta Jurka. To je najvišje ležeči kmet v tej krajevni skupnosti. Do sem je že speljana cesta iz Dobrne in bi bila tu prek tudi povezava. Teren je že strasiran in pripravljen za gradnjo tega cestnega odseka, prav tako pa so zbrali že tudi vso potrebno dokumentacijo. Vendar so se znašli v težavah. Teren je zelo kamnit in strm in bi za to potrebovali ustrezno mehanizacijo, ki pa je v poletnih mesecih ni na voljo. Vseeno so prepričani, da bodo cesto do konca leta le uredili. O tem se dogovarjajo tudi z gozdnim gospodarstvom Nazarje, ki naj bi pomagalo pri gradnji te ceste. Trenutno razpolaga krajevna skupnost Paka s 360.000 dinarji, ki so jih zbrali s samoprispevkom. Ta sredstva bodo namenili za izgradnjo zgoraj omenjene ceste. Za to cesto pa bodo kmetje, ki bodo cesto uporabljali (cesto bo koristilo 8 gospodinjstev) prispevali približno 40.00C dinarjev, seveda pa računajo tudi na prispevek Gozdnega gospodarstva, ki bo prav tako uporabljalo to cesto. V krajevni skupnosti so v letošnjem letu vzdrževali okrog 18 kilometrov krajevnih cest. Ob tem pa je predsednik Franc Lampret posebej poudaril, da so potrošili denar samo za nakup materiala, dela pa so opravili krajani s prostovoljnim delom. Sploh je dejal, da se vseh delovnih akcij udeležujejo v velikem številu, zato tudi veliko prihranijo. Tako so letos uredili tudi most pri spomeniku v Paki. Les so prispevali kmetje, uredili pa so ga s prostovoljnim delom. Zal je bil njihov trud zaman. Preko mosta je zapeljal nekdo s pretežkim tovorom in ga spet poškodoval. Resno so se lotili tudi akcije urejanja okolja. Poleg tega, da je bil vsakdo zadolžen, da očisti nepo- sredno okolico, so si razdelili celotno območje krajevne skupnosti, vključno s strugo reke Pake. V letošnjem letu so pridobili tudi športno igrišče ob osnovni šoli Zgradil jim ga je Rudarski šolski center Velenje, TOZD Rudarski praktični pouk, ki ima v neposredi bližini peskokop. M. T Novo igrišče ob Paki TURISTIČNI jf- naščas KAŽIPOT w Hm radio velenje Hišnemu svetu Šaleška 16 Odgovor podjetja za vzdrževanje stanovanjskih hiš Dom Velenje na članek „Zakaj dvigalo počiva", NČ - 30/77 Zaradi bolj podrobne in objektivne informacije javnosti dajemo na članek ,,Zakaj dvigalo počiva", ki ga je napisal pred-lednik hišnega sveta stolpnice Velenje Šaleška 16 Boris Knavs in ki je bil objavljen v tedniku „Naš čas" 30/389 dne 5. avgu-ita 1977 naslednji odgovor: Uvodoma naj popravimo pisca članka, da s stolpnico ne upravlja naše podjetje ampak lamoupravna intresna stanovanjska skupnost občine Velenje in hišni svet. Naše podjetje ima sklenjen s samoupravno Interesno stanovanjsko skup-stjo posebni samoupravni razum, po katerem opravlja ločena strokovna in tehnična Opravila za to skupnost. Ugotovitev v članku, da ne Dbratuje eno od obeh dvigal v navedeni stolpnici je točna, le daje ta zadeva v članku opisana precej enostransko. Vzdrževanje dvigal ima namreč v celoti tovarna „Rade Končar" iz Zagreba in se nihče v te posle ne more in ne sme vmešavati. Če so torej bili serviserji na dopustu, je bilo pač potrebno počakati nekaj dni glede na dejstvo, da je obratovalo še drugo dvigalo. Tudi ugotovitev, da vodja vzdrževanja pri našem podjetju, ki je zamenjaval tehnika tovariša Srebreta ni izdal naročilnice za popravilo dvigala in da je tudi direktor podjetja odklonil izdajo naročilnice je točna. Vendar pa je potrebno vedeti naslednje: na začetku vsakega koledarskega leta se sestavi za vse hiše v družbenem upravljanju občine Velenje finančni načrt za tekoče leto, ki ga potrdi pristojni odbor pri SISS. Finančni načrt se odobri po sektorjih vzdrževanja in vsak vodja sektorja vzdrževanja dobi Si razpolago cod SISS le tista edstva, ki se: v posameznem tu lahko odotbrijo za posamezni sektor. Vodjja sektorja je od-voren, da se ta sredstva črpajo po načrtu in za svoje delo tudi odgovarja preko direktorja tpodjetja SISS. Zato ne more fnihče, pa niti direktor podjetja jZa vzdrževanje hiš, odločati o fcakršni koli spremembi planiranih sredstev brez soglasja navedenega odbora pri SISS. Zato je popolnoma razumljivo, da Tone Ovniček, niti direktor podjetja, nista mogla izdati naročilnice za popravilo dvigala, posebno še iz razloga, ker je bilo že v začetku sporočeno, da bo to popravilo stalo najmanj okoli 40.000,00 din . Pri tem naj povemo, da je bili na obeh dvigalih v tej stolpnici izvršen v letu 1975 večji remont, ki ga je opravila tovarna Rade Končar [Zagreb za ceno 180.000,00 din. 'Že po enem letu je pregorel ;elektro motor,, katerega previtje in ponovna montaža je stala čez [12.000,00 din . Sedaj pa je pregorel isti motor in po trditvah strokovnjakov je do napake prišlo zaradi nepiravilnega ravnanja z dvigalom (neopravičeno pritiskanje na gurmb „Stoj"). Stro-[kOvnjaki so naadalje tudi ugoto- vili, da se ta motor ne more več popraviti in je potrebno zato kupiti novega, ki stane okoli 40.000,00 din. Ker pa je potrebno istočasno, če se menjuje eden od motorjev obvezno zamenjati tudi drugega, je potrebno torej najti nekje 80.000,00 din, ki niso bili planirani za leto 1977. To lahko stori le vodja sektorja in sicer tako, da ne izvrši nekaterih drugih planiranih del na drugih objektih. Kar pa zadeva trditve v članku, da ni urejen priključek na hišno hidrantno omrežje in da je s tem ogrožena požarna varnost, bi bilo najprej potrebno pogledati projekt, zakaj že to ni bilo stoijeno ob sami gradnji oz. vse od 1. 1. 1975, ko je hišo prevzela SISS (stolpnica je bila zgrajena leta 1960). Vsekakor pa je to vprašanje aktualno in ga bo naše podjetje po tehnični plati tudi raziskalo, ugotovilo vzrok in tudi skušalo zadevo urediti. In še nekaj besed o finančnem stanju hiše Šaleška 16: — stanarina za leto 1977 znaša skupaj - 240.230,10 din - od tega amortizacija, ki jo dobivajo TOZD, ki so imetniki pravice uporabe stanovanj letno - 40.506,60 din - hiša obdrži za tekoče vzdrževanje letno — 68.637,40 din — ostanek stanarine v znesku - 131.086,10 din pa se odvede v skupni investicijski sklad vzdrževanja pri SISS, ki je namenjen za vzdrževanje vseh družbenih stanovanjskih hiš v občini. Iz tega investicijskega sklada pa je namenjeno stolpnici Šaleška 16 v letu 1977 765.000,00 din, od česar je bilo do 31. 7. 1977 že porabljeno 243.000,00 din in sicer za oplesk stavnega pohištva, zamenjavo medoken-skih rolet, preureditev prostorov za smeti, popravilo hidro-fornih naprav in nekaterih drugih nujnih del. Preostanek sredstev v višini 520.000,00 din pa je namenjen za zamenjavo ra-dioaterjev in popravilo ravne kritine. pa smo kljub temu z večjimi, ali manjšimi težavami le uspevali, da so ta dvigala kolikor toliko v redu obratovala. Stanje pa bi bilo lahko še neprimerno boljše, če bi uporabniki dvigal s temi napravami pravilno upravljali in da ne bi dopuščali, da se z dvigali prevažajo tudi mali otroci, velikokrat tudi samo zaradi otroških iger, kar nemalokrat privede tudi do nesreče. Tudi druga mesta imajo z dvigali velike težave, po zadnjih informacijah samo v Ljubljani ne obratuje okoli 50 osebnih dvigal, ker ni denarja za popravila. Pri nas pa smo skušali zadevo vedno reševati tako, da smo na račun ostalih popravil preusmerili sredstva za dvigala. In še glede požarne varnosti: le-ta bo v veliki meri zagotovljena takrat, ko bodo ustanovljene v posameznih hišah enote CZ, ki bi jih morali posamezni hišni sveti ustanoviti že zdavnaj glede na določilo zakona o ljudski obrambi v SRS. Te enote bodo imele poleg drugih nalog tudi v prvi vrsti nalogo za izdelavo požarnovarnostnega načrta v posamezni.stanovanjski hiši oz. stopnišču. Vodja vzdrževanja sektorja I: MILAN SREBRE Direktor Podjetja za vzdrževanje stanovanjskih hiš „Dom" Velenje: IVO GOROGRANC Vse to so sredstva investicijskega vzdrževanja, hiša sama pa samostojno gospodari s sredstvi tekočega vzdrževanja, kot smo navedli, v višini 68.637,00 din, poleg tega pa hiša samostojno gospodari s sredstvi za obratovanje hiše v skupnem znesku 88.000,00 din letno. Iz vsega navedenega se vidi, kako se gospodari s hišo glede finančnih sredstev in katera dela so planirana v letu 1977. Dvigala pa niso bila zajeta v finančni načrt iz razloga, ker, kot smo napisali, je bilo zanje izplačano v zadnjih dveh letih nad 190.000,00 din. In še na kraju pojasnilo, da deluje v mestu Velenje 42 osebnih dvigal in da je za vsa ta dvigala zadolžen le en serviser tovarne Rade Končar, ki ima poleg Velenja na skrbi še Slovenj Gradec, Dravograd in Ravne na Koroškem. Pri našem podjetju mamiHiiHniiiiiiiii«iiiit:iniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin= TURISTKČNI BIRO TURISTIČNEGA DRUŠTVA | VELENJE V RDEČI DVORANI VAS VABI — letovanjije v Dubravi — Babin kuk v Dubrovniku — letni oddih za = 7 dni, cena 21100 din po osebi z letalskim prevozom iz Maribora in = Ljubljane ((tja in nazaj), = — zanimivi i so Atlasovi aranžmaji v Tunis, Španijo, na otok Rodos — nna posojilo, — na voljo) so vam programi potovalnih agencij Kompas, Aerodrom = Brnik, Dalmaacijaturist, Generalturist in drugih pomembnih hiš, — ogledatee si lahko program Jatovega zračnega mostu, — zanimivi/a so potovanja Centroturista iz Beograda — potovanja po _ notranjosti SSrbije, po krajih starih zapisov, Djerdap, proga Beograd — S Bar, = — vabimo) vas na zanimivo potovanje po deželah Sredozemlja, 18 =j dni - Sicilijija, Sardinija, Palermo, Malaga, Gibraltar, Alžir, Tunis, E Malta, = — Turističčni biro vas vabi septembra na 4 dnevni izlet v Holandijo; = ogledali si booste muzej Ane Frank, muzej Rembrandta in se vozili po j= kanalih, E — NIL — v večna reka življenja, 9 dnevno potovanje, odhodi 29. 9., = 26. 10., 23. 111., 26. 11. in 28. 11. TURISTIČČNI BIRO V RDEČI DVORANI je odprt dopoldne od 7. = do 13. ure, p popoldne pa od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do = 13. ure! I IIHI«IHHHIHIimillfX N S S S * s UREDNIŠTVO IN UPRAVA NAS CAS" INFORMATIVNI CENTER VELENJE Titov trg 2 63320 VELENJE ■ i ! i * i I ZNAMKA| I I_______- NAROČILNICA Nepreklicno naročam tednik „Naš čas" od. naprej Pošiljajte ga na naslov: .......................s............ (priimek in ime), ........................ (ulica)............................... (poštna številka in pošta)..................... Datum............................... (lastnoročni podpis) „NAŠ CAS", glasilo Socialistično zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velele, Velenje, Titov trg 2, p.o. „NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „ŠALEŠKI RUDAR": kot tednik pa izhaja „NAŠ CAS" od 1. januarja 1973 naprej. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika) . Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna naročnina 120 dinariov (za inozemstvo 250 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800 - 601 -21420. Grafična priprava ČZP „Do-lenjski list „Novo mesto, tisk tiskarna „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po Sekretariata za informaeje vršnega sveta Skupščine SR venije številka 421-1/72 od februarja 1974 ne plačuje meljnega davka od prometa izvodov. To nedeljo je odšlo 46 mladink in mladincev mladinske delovne brigade Karel Destovnik Kajuh iz občine Velenje, Mozirje in Vrnjačka Banja v Posočje. Tam bodo v novih naseljih pomagali pri urejanju PTT omrežja, cest, hudournikov in okolice krajev. V Velenje se bodo vrnili 28. avgusta. Pet mladincev iz naše občine pa je odšlo na delovno akcijo v Vrnjačko Banjo. Krajevna skupnost Gorenje si je zastavila v letošnjem letu več nalog. Glavna naloga pa je asfaltiranje cest Ogradnik — Skorno, katere investicijska vrednost bo znašala okoli 800.000 dinarjev. Dela naglo napredujejo in del ceste je že dobil asfaltno preobleko. Veliko pa pri gradnji krajani te krajevne skupnosti prihranijo s prostovoljnim delom, saj se vseh akcij množično udeležujejo. V soboto in nedeljo so prizadevni turistični delavci iz Ljubnega ob Savinji pripravili že 17. tradicionalni Flosarski bal. To prireditev si je ogledalo veliko število obiskovalcev, ki so z zanimanjem opazovali prikaz nekaterih flosarskih in ostalih običajev iz teh krajev. Najzanimivejši je vsekakor „flosarski krst", ki ga je moral prestati vsak mlad flosar. Ljubenci so obiskovalcem „Flosarskega bala") kazali tudi star in nadvse zanimiv način žaga lesa. Na tem vozu so postavili improvizirano go, ki jo je preko škripca ročno poganjalo ne mož. Na vrhu pa je stal še eden, kije žago usm jal. Ta način žaganja še ni izumrl in ga v Zgo Savinjski dolini še lahko vidimo. Kmečki turizem, kje si? Turistična sezona je na višku. Tujci prihajajo, kilometrske kolone na mejnih prehodih pa so znak, da bo letos uspešna sezona. Tudi domač gost postaja cenjen. Kakšna pa je turistična ponudba v naši občini? Nismo se lotili tega vprašanja široko, ampak smo vzeli le manjši — najbrž najmanjši — del turistične ponudbe; kmečki turizem._ V naši občini se kmečki turizem še vedno ni razvil kljub velikim naporom turističnih organizacij, zato ker Ljubljanska banka ni dodeljevala v te namene sredstev, ali pa so bile te možnosti minimalne, zaradi visoke obrestne mere — tako menijo na turističnem društvu v Velenju in še dodajajo, da je Mariborska banka storila v ta namen mnogo več, saj dodeljuje za gradnjo takšnih objektov posojilo 100.000 dinaijev za dobo deset let in s 3 odstotno obrestno mero, za opremo pa do 60.000 dinaijev kredita za dobo petih let in 6-odstotno obrestno mero. Ne moremo se pohvaliti, da smo v zadnjih letih dovolj storili na področju razvijanja kaker-šnega koli turizma v naši občini. Številne možnosti nam zaradi različnih slabosti uhajajo iz rok. Če prištejemo k temu še slabo turistično ponudbo in malo omena vrednih kulturnih zanimivosti, potem je slika „tu-rizma" v naši občini skoraj popolna. V prihodnje bo prav gotovo potrebno nameniti večja sredstva za razvoj turizma pri nas, saj vse statistike kažejo, da je kljub različnim nihanjem to vendarle donosna investicija. Zanimalo nas je, kako se pri nas uklapljamo v sodobna turistična iskanja. Podbregar v Ravnah Kmečki turizem je prav gotovo zadnja turistična muha. Sodoben divji tempo mestnega življenja, v hrupu in izpušnih plinih je pripomogel k temu, da se je v zadnjih nekaj letih, predvsem v deželah zahodne Evrope kot turistični moto, spet pojavil klic - Nazaj k naravi. Začel se je razvijati kmečki turizem. Tudi v Sloveniji je ta turistična novost padla na plodna tla. Vsaj ponekod. Tako je pri naših bližnjih sosedih v Gornji savinjski dolini in na Gorenjskem, kjer je to že popolnoma utečena oblika turistične ponudbe. Pri nas pa žal ni tako. Ostaja le pri poskusih in željah, pri razmišljanjih o neelastičnosti banke, pri poskusih sofinanciranja s strani kmetijske zadruge, pravih uspehov pa ni. V naši občini je trenutno pravzaprav le pri Pirečniku takšna ponudba, kot naj bi na kmečkem turizmu bila. No o tem bomo pisali v nadaljevanju, najprej pa nekaj besed o Pod-bregaiju iz Raven. Marija Podbregar: ,JPri nas je skoraj vedno polno" Sem so nas napotili z nasvetom, da naj si ogledamo sodobno turistično ponudbo na vasi, kjer sicer ni pravi kmečki turizem, saj Podbregarji nimajo kmetije. Podbregaije je zlahka najti, smerokazi točno kažejo pot iz Šoštanja. Malce makadama in slaba elektrika pa so znak, da do tu civilizacija z vsemi dobrimi in slabimi pridobitvami še ni segla. Nova hiša in številni avtomobili s tujimi oznakami, dajejo slutiti, da je obiskovalcev veli- ko. Da videz ne vara, nam potrdi Marija Podbregar, ki vodi ta turistični objekt. Pri tem poudari, da dobro sodeluje s turističnim društvom Velenje, kjer ima svoje goste tudi prijavljene. Hiša je prijetna, bivalni prostori za goste pa okusno opremljeni, predvsem pa čisti, kar velikokrat pogrešamo pri naših hotelih in gostiščih. Obiskovalci so večinoma tujci, največ je Nemcev. Z oddajanjem turističnih sob so Podbregaiji pričeli v lanskem letu. Za ureditev so uspeli dobiti 70.000 dinaijev turističnega kredita. To je bilo za začetek ob vloženih lastnih sredstvih dovolj. Sedaj, ko je obisk velik želijo ponudbo še izboljšati, bivalne prostore za goste pa dodatno opremiti. Štiri triposteljne sobe popolnoma zadoščajo (tako vsaj so nam zatrdili) in ne razmišljajo o kakšni razširitvi. Mnenja so, da večjemu številu gostov ne bi mogli nuditi dovolj kvalitetno ponudbo. Za prehrano se dogovaijajo z turisti, ki si večkrat zaželijo tudi naših domačih jedi. Ker doma nimajo večjega vrta, nakupijo večino pridelkov pri sosedih, ki jim prav radi nudijo najboljše. Pri Podbregaiju so tudi mnenja, da je v Ravnah še veliko družin, ki bi želele iti po njihovi poti, seveda pa je v ta namen potrebno vložiti velika sredstva, ki jih često ne zmorejo, banka pa s krediti ni najbolj darežljiva. Kmečki turizem pri Pirečniku Le s težavo najdeš pot k Pirečniku, posebno še, če si v teh krajih prvič. Dve makadamski poti sicer vodita navzgor k tej domačiji (Skomo 37) v krajevni skupnosti Skorno — Florjan. Tu je popotnik res na kmetih. Borata domačija h kateri spada 24 hektaijev gozda in 10 hektaijev obdelovalnih površin in travnikov je lepo urejena. Veliko truda in znoja je vloženega vanjo, meni Martin Vrabič, ki skupaj z mamo Ano vodi kmečki turizem, obenem pa pomaga očetu Martinu pri težkih kmečkih delih. Pobaramo, zakaj ni nobene table ob glavni cesti, ki bi obiskovalcu pokazala pot iz Penka k tej domačiji. „Cestna uprava ne dovoli postavitev table ob glavni cesti", pravijo pri Pirečniku. S kmečkim turizmom se ukvaijajo že štiri leta. Najprej so si ogledali podobne objekte v Savinjski dolini, potem pa so se odločili za investicijo. Trenutno imajo poleg bifeja tri sobe v katerih je pet postelj. Bife je za druge goste odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Sobe so največkrat polne, zanje se zanimajo predvsem tujci. Hrana je „domača", saj skoraj vse pridelajo doma, imajo pa tudi 20 glav živine in perutnino. Turisti, ki se za dalj časa ustavijo tu, hodijo na sprehode po bližnjih obronkih in gozdovih in pomagajo pri domačih delih, posebno pa jih veseli peka kruha. Ker so na kmetiji le trije, saj ni čez leto doma nobene od štirih hčera in ker ne dobijo primerne pomočnice, zaenkrat ne nameravajo razširiti turistične ponudbe. Želja pa ostane — nuditi dvajset sob. Kaj naj še rečemo ob koncu? Obiskali smo dva turi-stičnogostinska objekta na vasi, ki se sicer precej razlikujeta pa sta vendar v osnovi enaka. Takšna turistična ponudba je prav gotovo danes vse bolj prisotna, vendar v naši občini še ni tako. Čas je, da se tudi tu nekaj zgane. OBIŠČITE NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO Z MLEČNO RESTAVRACIJO IN BIFEJEM HRANA na Prešernovi < v VELENJU V prodajalni je na izbiro pestra izbira sira in mlečnih i delkov, mesa in vsega ostalega prehrambenega blaga, v bifeju pa sir, pripravljen na razne načine, pecivo, močn» te specialitete in pijače. VABI p.e. HRANA Prešernova cesta VELENJE Ana in Martin Vrabič: „Za tri kem turizmu preveč, je dela na kmetiji in na krneč- vali bi pomočnico"