Primorski dnevnik PETEK, 20. MARCA 2009_ Št. 67 (19.466) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kmetijstvo v Benečiji še ni odpisano Dušan Udovič Dogaja se, da smo pogosto žrtve miselne inercije, po kateri naj bi bili Slovenci v Italiji dejavno prisotni predvsem na mestnem območju Tržaške in Goriške. Videmska pokrajina je v povprečju manj prisotna v naši zavesti o sebi, na to pa bi morali gledati kot na deficit, ki ga je treba odpraviti. Dovolj je samo pomisliti na obširni teritorij od goriških Brd do Rezije in Kanalske doline, da se zavemo, kolikšno vlogo ima večinoma gorato podeželje v življenju naše skupnosti na Videmskem. Kljub preizkušnjam iz preteklosti in nezadostne pozornosti pristojnih oblasti kaže podeželje v videmski pokrajini še vedno znake vitalnosti, ki lahko ob primernem ovrednotenju predstavlja za našo skupnost pomemben potencial. To je dobro razumela Kmečka zveza, ki je v samih petih letih dejavne prisotnosti v Benečiji postala ena od trdnih postojank slovenskih ljudi. Predvsem je znala ponuditi beneškim kmetom priložnost za združitev moči, jim s konkretno pomočjo vliti novega poguma in prepričanja, da kmetijstvo v Benečiji še ni odpisano. Ob tem je pri svojem delu razvila sodoben pristop z utrjevanjem znanja, vnašanjem inovacij in izkoriščanjem tistih resursov, ki imajo lahko v Benečiji stvarno perspektivo. Na tej podlagi je Kmečka zveza pobudnik in soakter številnih razvojnih projektov, tudi čezmejnih in evropskih. Na svoje delo je lahko zveza upravičeno ponosna, na današnjem občnem zboru v Bardu ima kaj pokazati. ITALIJA - Polemika okrog spornih določil o javni varnosti, ki jih vsiljuje Severna liga Berlusconi: Tokrat bo moral popustiti Bossi Premier prisluhnil pozivu 101 poslanca Ljudstva svobode - Opozicija zadovoljna SEŽANA - Včeraj pobuda ob projektu Stopimo si naproti Šole premoščajo meje Pri projektu sodelujejo osnovne oz. nižje srednje šole iz Sežane, Opčin, Proseka in od Sv. Jakoba SEŽANA - Včeraj popoldne je v športni hali Osnovne šole Srečka Kosovela v Sežani potekala prireditev Dan šole, ki je bila v znamenju čezmejnega projekta Stopimo si na- proti, pri katerem poleg sežanske šole sodelujeta še nižji srednji šoli Srečka Kosovela z Opčin in Proseka ter Ivana Cankarja od Sv. Jakoba. Množično obiskano srečanje je izzvene- lo kot želja po bolj povezanem svetu ter po sožitju in sodelovanju, tudi spričo prebujanja negativnih duhov preteklosti. Na 3. strani RIM, BRUSELJ - Vse kaže, da bo »upor« 101 poslanca Ljudstva svobode proti določilom, ki jih je Severna liga vsilila v zakonski predlog o javni varnosti, nekaj obrodil. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je iz Bruslja, kjer se udeležuje evropskega vrha, že dal vedeti, da bo tokrat moral popustiti Bossi. »Severna liga ne more vselej imeti vsega,« je dejal. Na to se je opozicija pozitivno odzvala. »Priče smo zapozneli, a pomembni zahtevi po večji parlamentarni svobodi pomembnega dela poslancev Ljudstva svobode,« je menil načelnik demokratske skupine v poslanski zbornici Antonello Soro. Na 6. strani Trst: Slovenija še brez generalnega konzula Na 2. strani Direktor DZP-PRAE Mahorčič o spletni strani našega dnevnika Na 2. strani V kratkem »nov« ovinek Pri Fričih na Furlanski cesti Na 7. strani v V VI • • I «V« I I • Tržaški ribiči odprli v Gorici ribarnico in sprožili naval ljudi Na 15. strani Poziv krvodajalcev: v Gorici zmanjkuje krvi Na 15. strani ČEDAD - Danes občni zbor čedajske KZ V petih letih vrsta pomembnih dosežkov ČEDAD - Kmečka zveza v videmski pokrajini bo imela danes v Bardu občni zbor, na katerem bodo članom spregovorili o dosežkih in načrtih za bodoče delo. V intervjuju za naš dnevnik pa je tajnik Stefano Predan (na posnetku), ki operativno vodi čedajsko Kmečko zvezo od njenega nastanka pred petimi leti, spregovoril o članstvu, nekaterih res odmevnih dosežkih in tudi o gospodarski krizi, ki za kmetovalce v Benečiji lahko predstavlja dodatno priložnost. Na 4. strani AVSTRIJA Josef Fritzl obsojen na dosmrtni zapor ST. PÖLTEN - Sodišče v avstrijskem St. Pöltnu je Josefa Frit-zla, ki je 24 let v v kleti domače hiše zadrževal svojo hčerko in jo zlorabljal, včeraj spoznalo za krivega v vseh točkah obtožnice, med drugim umora iz malomarnosti. Obsodilo ga je na dosmrtno zaporno kazen, ki jo bo prestajal v psihiatrični ustanovi. Osemčlanska porota je bila pri odločitvi soglasna in je z izrekom kazni ugodila zahtevi tožilstva, ki je za umor zahtevalo najvišjo možno kazen. Na 13. strani MANJŠINA - Župan Oman pisal Tondu Občina Naborjet hoče dvojezičnost VIDEM - Občina Naborjet-Ovč-ja vas hoče biti vključena v seznam občin Furlanije-Julijske krajine, kjer se bo izvajala t.i. vidna italijansko-slovenska dvojezičnost. Župan Aleksander Oman je v ta namen pisal predsedniku deželnega odbora. Občina Naborjet-Ovčja vas je že v seznamu občin, kjer se izvaja zaščitni zakon na slovensko manjšino, svoj-čas pa je zavrnila vidno dvojezičnost. Sedaj si je očitno premislila. Oman predlaga, da se v Naborjetu, podobno kot na sosednjem Trbižu, enako zaščiti furlansko, slovensko in nemško jezikovno skupnost. Na 3. strani 2 Petek, 20. marca 2009 ALPE-JADRAN / PRIMORSKI DNEVNIK NA INTERNETU - Direktor DZP-PRAE Paolo Mahorčič Vsi Slovenci lahko berejo naš časopis na spletu, kjerkoli po svetu V načrtu letne in trimesečne naročnine ter paketi za 30 dostopov - Nadaljnje obogatitve odvisne od financ TRST - Svetovni splet se je s svežo podobo pojavil tudi v Ulici Mon-tecchi. Bralci si te dni radovedno ogledujejo obnovljeno spletno stran Primorskega dnevnika, ki ima, končno, sodobno obliko in bogato vsebino. O novosti smo se pogovorili z direktorjem Družbe za založniške pobude DZP-PRAE Paolom Mahorčičem. Popolna obnova spletne strani predstavlja odločen korak v svetovni splet. Dandanes je ta poteza za vse časopise obvezna, kajne? Absolutno se strinjam. Pred časom smo se v podjetju odločili za to potezo in projekt v določenem obdobju izpeljali. Za uresničitev strani se v imenu podjetja iskreno zahvaljujem vsem, ki so k temu pripomogli, v prvi vrsti je bil to odgovorni za fotostavnico Marko Hussu. Za nas je seveda vsaka investicija zelo pomembna, saj se mora podjetje, kot je znano, stalno soočati z ekonomskimi težavami. Stroški naraščajo, prispev- ki se ne spreminjajo in njihova realna vrednost torej pada. Spletna stran je nujno potrebna za medij, ki hoče biti blizu bralcem (predvsem mladim) in slediti svetovnemu trendu. Upamo, da bomo kmalu v stanju, da nadaljujemo z načrtom, saj si želimo, da bi stran nadgradili. Katera je poglavitna prednost strani? Vsi Slovenci, ki imajo težave pri dostopu do tiskane izdaje dnevnika, ga bodo lahko prebirali kar na spletu, kjerkoli po svetu, vključno s svežimi dnevnimi novicami. Bralci se že sprašujejo, kako bo z naročnino. Del spletne strani, ki omogoča vpogled v celotno verzijo časopisa, bo nekaj časa brezplačen, v kratkem pa bomo uvedli naročnino, kar se nam zdi normalno. Ali bo to veljalo tudi za naročnike tiskane izdaje? V zvezi s tem se soočamo s tehničnimi problemi. Na žalost bi se v Paolo Mahorčič kroma tem trenutku težko opremili s programom, ki bi lahko usklajeval distribucijski sistem tiskane izdaje in dostop do spletne izdaje. Zaenkrat bosta zadevi ločeni. Imamo pa v načrtu razne pakete: letno in trimesečno naročnino ter naročnino za 30 dostopov, nekako po zgledu telefonskih kartic. Teh načrtov se bomo lotili čim prej. Sodobno spletno stran bo potrebno razvijati, kar bi lahko še dodatno obremenilo delo tako v fo-tostavnici kot v uredništvu. Veliki LJUBLJANA - Po navedbah sekretarke na zunanjem ministrstvu Slovenija še ni izbrala svojega generalnega konzula v Trstu LJUBLJANA - Slovenija še ni izbrala svojega generalnega konzula v Trstu. To je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko povedala državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Dragica Benčina, ki je pojasnila, da je v teku postopek imenovanja. Vprašanje je vladi postavila poslanka Socialnih demokratov (SD) Janja Klasinc, ki je podčrtala, da Slovenija v Trstu že nekaj časa nima generalnega konzula. Zadnji je bil Jože Šušmelj, ki se je konec lanskega leta upokojil. Na njegovo mesto je vlada Janeza Janše imenovala Ingrid Šergaš. Odlok o njenem imenovanju je bil že objavljen v Uradnem listu, vlada predsednika Boruta Pahorja pa je imenovanje Serga-šove razveljavila, tako da je bilo treba ves postopek dejansko začeti znova. Na seji odbora je več članov opozorilo vlado, da bi morala slovenska stran ob nedavnem obisku vodje avstrijske diplomacije Michaela Spinde- Dragica Benčina leggerja bolj odločno izraziti zaskrbljenost zaradi položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Predsednik odbora Ivo Vajgl (Zares) je opozoril, da se je doslej že večkrat pokazalo, da se preveliko taktiziranje glede manjšine v odnosih z Avstrijo ne izplača. Jožef Jerovšek (SDS) je bil kritičen, ker se uradna Ljubljana ni odzvala na izjave, ki jih je v času predvolilne kampanje na račun slovenske manjšine dajal koroški deželni glavar Gerhard Dörfler. Franco Juri (Zares) je bil kritičen do delovanja slovenskega veleposlanika v Argentini Avguština Vivoda, ob tem pa je navedel tudi podatek, da naj bi ta v času priprav na veleposlaniški položaj stanoval v enem od ljubljanskih hotelov, za kar naj bi Slovenija plačala več kot 11.000 evrov. Klasinčeva (SD) je predlagala, naj zunanje ministrstvo veleposlanika Vivoda odpokliče. Državna sekretarka na Benčina pa je poslancem povedala, da so Vivodu zaradi njegovih izjav že izrekli opomin, sicer pa njegov primer še preučujejo. V nadaljevanju seje je odbor podprl pobudo za sklenitev sporazuma o socialnem zavarovanju s Srbijo. Pred glasovanjem se je vnela razprava zaradi bojazni poslanca Jerovška, kaj bi sporazum utegnil prinesti generalom nekdanje JLA. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je zagotovila, da sporazum v ničemer ne zadeva nekdanjih vojaških zavarovancev. (CR-STA) dnevniki imajo za spletno izdajo posebno redakcijo. Predvidevate kadrovske okrepitve? Ob prvem koraku smo izbrali sistem, ki teži k samodejnemu urejevanju strani, saj nismo hoteli še dodatno obremeniti novinarskega in tehničnega osebja. Ko bomo v prihodnosti stran še obogatili, bo verjetno nujno potreben večji doprinos osebja. Če nam bo ekonomsko stanje to dovolilo, bomo začeli razmišljati tudi o drugačni organizaciji v proizvodnem postopku časopisa. Skratka, kakorkoli jo obrnemo, pademo vsakič na neznanko državnih prispevkov. Vse naše težave izvirajo iz te neznanke. Stroški rastejo, prispevki izgubljajo na realni vrednost in bodočnost ni jasna. Vseeno pa smo se odločili za to potezo, ki je terjala določeno investicijo, saj se nam ni zdelo pametno, da bi še naprej samo čakali. Aljoša Fonda www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Se strinjate ali ne s predlogom, -i • v v da se razišče, kaj je v fojbah? o da o ne SLOVENIJA Afera Patria dobiva nove dimenzije LJUBLJANA - Policija naj bi med preverjanjem izpiskov telefonskih pogovorov osumljenih v aferi Patria odkrila, da je imela z enim izmed njih stike tudi generalna državna tožilka Barbara Brezigar, je včeraj poročal Dnevnik. Stiki med Brezigarjevo in osumljencem sicer naj ne bi bili intenzivni. Časopis je tudi poročal, da je pregon nekaterih kaznivih dejanj iz primera Patria tik pred zastaranjem - "nekatera dejanja že aprila, nekatera pa junija, saj so bila dejanja storjena v začetku leta 2006/2007". Brezigarjeva je v izjavi za STA navedbe o stikih z enim izmed osumljencev označila za insinuacije, novinarje pa za dodatna pojasnila napotila na policijo. Z njenega urada so tudi sporočili, da ima generalna državna tožilka v zadevi "manj zveze kot tožilka, ki zadevo obravnava", in dodali, da bo "o zadevi in okoliščinah možno povedati kaj več, ko bo zadeva zaključena". Minister za pravosodje Aleš Zalar je v zvezi z zadevo povedal, da je generalno državno tožilko zaprosil za pojasnilo o nekaterih povezavah in nadzorom komunikacij, povezanih z afero Patria. Ko bo od nje dobil pojasnila, se bo odločil o nadaljnjih ukrepih. Navedbe, ki so se pojavile glede nekaterih povezav in nadzorov komunikacij, namreč terjajo pojasnilo, "kaj se je tu zgodilo, ali je bilo vse zakonito in ali gre za kakršne koli nedovoljene ukrepe ali povezave", je dejal Zalar. V.d. generalnega direktorja policije Janko Goršek pa v izjavi za medije zaradi interesa preiskave ni želel povedati, ali je policija dobila prošnjo finske policije, da preveri klice nekaterih osumljencev v aferi Patria. Prav tako tudi ne, ali je policija pri preverjanju res odkrila, da je imela stike z enim izmed osumljencev tudi Barbara Brezigar. Po njegovem je preiskava obsežna, "govoriti o konkretnih osumljencih, pa je v tej fazi preuranjeno". Z Brezigarjevo sta imela tekom prejšnjega tedna sestanek na tožilstvu, vendar na njem nista govorila o tej zadevi, je povedal. "Šlo je izključno za delovni sestanek o splošno izraženih željah, da se pogovoriva o sodelovanju med policijo in tožilstvom," je dejal in dodal, da na sestanku ni bil deležen nikakršnih pritiskov s strani Brezigarjeve. Glede zastaranja nekaterih dejanj iz afere pa Goršek zagotavlja, da bo policija naredila vse, da do tega ne bo prišlo. Napovedal je tudi, da bo ukrepal, če bi se izkazalo, da so s policije uhajale kakršne koli informacije o preiskavi. (STA) KOPER - Predstavitev nove knjige zgodovinarjev Boža Repeta in Dušana Nečaka Poznavanje slovenske zgodovine ni možno, če ne poznamo občega zgodovinskega okvira S* Avtorja dela (od leve) Božo Repe in Dušan Nečak mit LJUBLJANA Podelili nagrade guest star LJUBLJANA - V Mestnem muzeju v Ljubljani so že petič podelili podelitev nagrade guest star, ki jih časopis The Slovenia Times in Radio Slovenia podeljujeta v Sloveniji živečim tujcem. Nagrade v štirih kategorijah so prejeli Chris Eckman, Marcos Magno Morales Tavares, John C. Grof-fen in Thies C. Bruhn. Nagrajenec v kategoriji kultura je ameriški glasbenik, producent in skladatelj Chris Eckman. V kategoriji šport je nagrado prejel brazilski nogometaš Marcos Magno Morales Tavares, ki igra za NK Maribor. V kategoriji diplomacija je bil nagrajen nizozemski veleposlanik John C. Groffen. Nagrajenec v kategoriji gospodarstvo pa je direktor hotela Kempinski Palace Portorož Thies C. Bruhn iz Nemčije. The Slovenia Times in Radio Slovenia International nagrade guest star podeljujeta v Sloveniji živečim tujcem, katerih talent, prizadevanja in uspehi na področjih kulture, diplomacije, gospodarstva in športa najbolj prispevajo k pozitivnemu razvoju in odprtosti sodobne slovenske družbe. (STA) KOPER - V knjižnici Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru so v sredo predstavili novo knjigo dr. Dušana Nečaka in dr. Boža Repeta »Kriza - Svet in Slovenci od prve svetovne vojne do sredine tridesetih let«. Številnemu občinstvu, ki se je udeležilo srečanja z avtorjema, je dr. Egon Pelikan predstavil posamezne dele publikacije, v katerih sta avtorja predelala dogajanje tako v državah zmagovalkah, kot tudi pri poraženkah, krizo liberalnega kapitalizma, vzpon nacizma in fašizma ter nastanek zgodnjega stalinizma, vse to s ciljem, da bi bralci lažje razumeli dogajanje v slovenskem etničnem prostoru. Adut knjige je po njegovem mnenju vzporednost opisanih dogodkov, novost pa ta, da prinaša globalen vpogled v zgodovino omenjenega časa preko slovenskega ozemlja do Evrope in v svet. Nečak je v svojem posegu poudaril, da gre za drugo od petih knjig, s katerimi avtorja želita predstaviti slovensko zgodovino, s posebnim poudarkom na takratni družbeni in politični kontekst, saj »poznavanje slovenske zgodovine ni mo- žno in niti ni popolno, če ne poznamo občega zgodovinskega okvira.« Avtorjev namen je bil v strnjeni obliki obnoviti obdobje gospodarske krize, ki se je začelo v ZDA v letu 1929 in se nato nadaljevalo do izbruha druge svetovne vojne. Vsega se vsekakor ne da opisati na 300 straneh publikacije, zato sta bralcem kot dodatek ponudila dolg seznam literature. Poudariti pa gre dejstvo, da se nista lotila zgolj po- litične zgodovine, pač pa sta posebej poudarila tudi razvoj kulture, znanosti, umetnosti in gospodarstva, predvsem pa sta bila zelo pozorna na kontekstualiza-cijo dogajanja, saj, kot je povedal Repe, v takih primerih zlahka pride do napačne interpretacije dogodkov: »Kot na primer trenutne debate o povojnih pobojih, ki izhajajo iz nepoznavanja širšega konteksta.« V svojem kratkem posegu je dr. Pir- jevec pohvalil knjigo, saj naj bi z njo pridobili dolgo pričakovani učbenik, ki obravnava obdobje z močnimi dinamikami, v katerega so v politično življenje vstopile množice. Pirjevec je nato še podal kritiko, da sta avtorja premalo pozornosti namenila primorskemu prostoru, katerega so v tistem času zaznamovala dva pomembna faktorja: upor in povezanost s svetom. Ob koncu večera so se v pogovoru z občinstvom pojavili še poskusi povezovanja takratne gospodarske krize z današnjo recesijo, kar sta avtorja poko-mentirala z naslednjimi besedami: danes je na pohodu kriza monetarne politike in bančništva, v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa je šlo za krizo potrošništva in celotnega gospodarstva. Podobnost z današnjimi razmerami je morda le ta, da gre za pojav svetovne razsežnosti, ko brezposelnost povsod narašča, razlika pa je v tem, da se z njo danes ukvarja ves svet, v prejšnjem stoletju pa jo je vsaka država poskusila rešiti na svoj način, včasih s pomočjo ideologij. (mit) / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 19. marca 2009 3 SLOVENSKA MANJŠINA - Župan Oman pisal predsedniku Dežele Tondu Občina Naborjet-Ovčja vas hoče vidno dvojezičnost VIDEM - Občina Naborjet-Ovč-ja vas v Kanalski dolini želi biti vključena v seznam občin, kjer se izvaja vidna italijansko-slovenska dvojezi-čnost. V ta namen je župan Aleksander Oman pisal predsedniku Dežele Renzu Tondu in ga uradno zaprosil za vključitev v ta seznam. Občino Naborjet-Ovčja vas je predsednik republike Giorgio Napolitano vključil v seznam občin, kjer se izvaja zaščitni zakon. Zataknilo se je pri seznamu za vidno dvojezičnost. Lanskega februarja je župan Oman poslal deželni upravi dopis, v katerem poudarja, da je Občina že izvedla vrsto pobud za zaščito slovensko govorečega prebivalstva, ne misli pa pristopiti v seznam vidne dvojezičnosti. In to zato, beremo v Omanovem pismu Tondu, ker v občini živijo tudi pripadniki nemške in furlanske skupnosti. So-bivanje več jezikovnih skupnosti namreč ustvarja tehnične težave npr. pri postavljanju večjezičnih cestnih tabel. »V Naborjetu bomo še naprej VIDEM - Priseljenci Senator Saro spet proti toku (in desni sredini) spoštovali vse jezikovne skupnosti, ne bomo pa pristopali v seznam občine, ki izvajajo vidno dvojezičnost,« je Oman februarja 2008 napisal Tondu. Predsednik Dežele je Omanovo priporočilo upošteval in Naborjeta ni vključil v omenjeni seznam. Kot nam je včeraj pojasnil Oman, so si v Naborjetu premislili, potem ko se je predsednik Tondo glede Trbiža obvezal, da bo Dežela enako obravnavala vse etnične skupine, ki živijo v Kanalski dolini. »Pripadam slovenski manjšini in zato nisem imel in nimam nobenih pridržkov do javne rabe slovenščine. Zagotovila, ki jih je Dežela dala sosednji trbiški upravi, so me prepričala, da bomo lahko tudi mi udejanjili večjezičnost,« nam je dejal župan Naborjeta-Ovčje vasi. Njegovo prošnjo bo Tondo upošteval in vključil v dekret o vidni dvojezičnosti, tako kot je decembra lani storil z »zamudnikoma« Ronkami in Pokrajino Trst. S.T. Župan Naborjeta-Ovčje vasi Aleksander Oman je v zvezi s slovensko manjšino pisal predsedniku Dežele MILAN Milanski Slovenci danes o Kugyju MILAN - Združenje Slovenci v Milanu pripravlja danes zanimiv večer, ki bo v celoti posvečen pionirju alpinizma in oboževalcu ter opisovalcu Julijskih Alp Juliusu Kugyju. Ob 151. obletnici rojstva velikega gornika bo o njem govoril prof. Igor Škamperle z ljubljanske univerze, predvidena pa je tudi projekcija filma Julijske Alpe, domovina moje duše. Na večeru, ki bo danes ob 21. uri na sedežu milanske sekcije CAI v Ul. Silvio Pellico 6 (Stopnišče 18/2. nadstr.), bo prisotna tudi konzulka Bojana Cipot s slovenskega generalnega konzulata v Trstu in predstavniki slovenskega turističnega urada v Milanu. Večer poteka pod pokroviteljstvom milanske sekcije Italijanskega alpinističnega kluba CAI. Ferruccio Saro VIDEM - Furlanski senator Fer-ruccio Saro v zadnjem času politično gledano plava proti toku desne sredine. Pred dnevi je kritiziral Berlus-conijevo vlado zaradi njenih stališč v nesrečni zgodbi Eluane Englaro, včeraj pa je podprl somišljenike v poslanski zbornici, ki ne soglašajo s predlogom, da bi morali zdravniki prijaviti ilegalne priseljence, ko pridejo na zdravljenje. To stališče je na predlog poslanke Alessandre Mussolini podprlo več kot sto poslancev Ljudstva svobode. Levji delež je na včerajšnji prireditvi imel ples kroma POLITIKA - Načrti predsednika Ballamana SEŽANA - Včeraj bogata šolska prireditev v znamenju čezmejnega sodelovanja Šole so si stopile naproti Sadovi skupnega projekta OŠ Srečka Kosovela iz Sežane, NSŠ Srečka Kosovela z Opčin in Proseka ter NSŠ Ivana Cankarja od Sv. Jakoba SEŽANA - Mladi učenci in dijaki z obeh strani meje in njihovi učitelji oz. profesorji nočejo živeti drug mimo drugega, ampak si želijo prijaznejšega, bogatejšega življenja, saj jim svet brez povezanosti in sožitja ni všeč. Zato so si stopili naproti z istoimenskim projektom, ki so ga sprva v preteklem, še bolj konkretno pa v letošnjem šolskem letu izvedle Osnovna šola Srečka Kosovela iz Sežane, Nižja srednja šola Srečka Kosovela z Opčin in Proseka ter NSŠ Ivana Cankarja od Sv. Jakoba. Tako je projekt Stopimo si naproti zaživel s skupnimi ekskurzijami, poukom, prireditvami, glasilom in dobrodelnimi pobudami, kot je bil božični sejem, na katerem so nabrali tisoč evrov za potrebe nekaterih človekoljubnih zavodov in organizacij. Sodelovanje pa je prišlo do izraza tudi na včerajšnjem množično obiskanem Dnevu šole v športni hali sežanske OŠ Kosovel z obsežnim programom, ki je bil v znamenju glasbe in predvsem plesa. Množico učencev in njihovih sorodnikov so med sporedom nagovorili ravnatelja sežanske in open-ske šole Jadranka Mihalič in Zvonko Le-giša ter sežanski župan Davorin Terčon in predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki so poudarili pomen povezovanja, sodelovanja in raznolikosti, ki ga imajo srečanja, kot je bilo včerajšnje, tudi spričo nekaterih negativnih dogodkov, ki so vezani na preteklost. Na Dnevu šole pa je glavno besedo vendarle imela poustvarjalnost mladih tako na glasbenem področju z nastopom domačega ansambla Plima, šolskega orkestra pod vodstvom Iva Ba-šiča in malih pevcev, kot predvsem na plesnem področju, kjer so svoje plesno znanje prikazali člani plesnih in folklornih skupin ter mažoretk OŠ Kosovel in NSŠ Cankar, mlada plesalca iz Novega mesta, skrivnosti plesa pa je občinstvo spoznalo tudi preko intervjuja z ugledno gostjo, slovensko plesno zvezdo Meto Zagorc. Pravijo, da kar je izgovorjeno leti, zapisano pa ostane. Tako bo tudi sodelovanje med šolami (naj omenimo, da sežanska šola sodeluje tudi pri tržaškem projektu Camminatrieste-Cammina-citta skupaj z italijansko osnovno šolo Rossetti) ostalo trajno zapisano v glasilu OŠ Srečka Kosovela iz Sežane Gla-sek.si, ki so ga skupaj sestavili učenci šol iz Sežane, z Opčin, s Proseka in iz Trsta. Ivan Žerjal Deželni svetniki varčujejo Manj stroškov za papir, več računalniških obdelav podatkov in varčevalni energetski ukrepi Predsedstvo deželnega parlamenta se je odločilo za varčevalne ukrepe TRST - V obdobju hude gospodarske krize se je tudi deželni svet odločil za varčevanje. Predsednik Edouard Balla-man je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da bo v tem letu skupščina FJK v primerjavi z lanskim letom privarčevala okoli tri milijone evrov. V letu 2008 je dejavnost sveta stala 27,3 milijona evrov. Tri milijone bodo privarčevali, ker letos ne bodo izplačali odpravnin deželnim svetnikom, katerim je ob lanskih volitvah zapadel mandat. Ballaman je napovedal tudi druge varčevalne ukrepe. Računa, da bodo v tem letu precej omejili rabo papirja in da bodo istočasno povečali računalniško obdelavo ne samo podatkov, temveč tudi dokumentov, ki jih danes tiskajo. Predsednik je tudi izpostavil dejstvo, da so precej denarja privarčevali tudi z ukinitvijo inštitucije zaščitnika mladoletnikov, za katero sedaj skrbi on. Varčevanje bo zadevalo tudi stroške za energijo. V palači deželnega sveta bodo namestili naprave, ki bodo obratovale z alternativnimi energetskimi viri. 4 Sobota, 21. marca 2009 GOSPODARSTVO INTERVJU - Tajnik Stefano Predan pred današnjim občnim zborom Kmečke zveze v Benečiji »V petih letih delovanja smo dosegli nekaj lepih uspehov« Kar zadeva gospodarsko krizo, pa ta za kmetovalce v Benečiji predstavlja dodatno priložnost ČEDAD - Kmečka zveza iz videmske pokrajine bo imela danes ob 20. uri v prvem sklicanju (in pol ure kasneje v drugem) svoj redni občni zbor v gostilni »Nova coop Lu-severa« v Bardu. Na dnevnem redu je pregled dejavnosti preteklega leta, predsednik Luca Manig in tajnik Stefano Predan, ki svoji funkciji opravljata že od ustanovitve če-dajske Kmečke zveze, 12. februarja leta 2004, pa bosta članom predstavila tudi načrte za nadaljnje delovanje. Pred občnim zborom smo se o dejavnostih Kmečke zveze v videmski pokrajini pogovorili z njenim tajnikom, agronomom Stefanom Preda-nom. Koliko je vaših članov? Osemdeset, kar se mi zdi zelo dobro. Večina članov prihaja iz Nadiških in Ter-skih dolin, manj pa iz Kanalske doline in Rezije. Počasi se nam pridružujejo tudi kmetje iz Praprotnega, Tavorjane in Čedada. Širitev je vsekakor postopna, saj bi za koordinacijo še večjega števila članov potrebovali precej bolj obsežno strukturo, predvsem večje prostore in več osebja. S čim se pretežno ukvarjajo vaši člani? Največ se jih ukvarja z gozdarstvom. Med člani je še nekaj živinorejcev in sadjarjev, pred kratkim pa smo začeli skrbeti tudi za vinogradnike, saj smo navsezadnje del Konzorcija Brda za vzhodno Furlanijo. Katere storitve jim nudite? Predvsem tehnično in upravno pomoč ter sindikalno predstavništvo, skrbimo pa tudi za izobraževanje naših članov in drugih, ki jih zanima kmetijstvo. V sodelovanju s Slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje smo na primer priredili dva tečaja. Prvi zadeva splošno kmetijstvo in traja 150 ur, drugi pa marketin-ško promocijo tipičnih kmetijskih izdelkov. Stalno izobraževanje je namreč tudi v kmetijstvu zelo pomembno. Določene storitve pa nudimo tudi tistim, ki niso včlanjeni v zvezo. Kdo je prej skrbel za njih? V glavnem združenje Coldiretti, ki je imelo pravi monopol. To pa ni bila optimalna rešitev, saj je združenje nekoliko zanemarjalo gorata območja, v katerih so prebivali naši ljudje. Slovenski kmetovalci so bili zanje manj rentabilni. Zato je bilo nujno, da se slovenska Kmečka zveza, ki je že uspešno delovala na Tržaškem in Goriškem, razširi še na Videmsko. V petih letih obstoja smo dosegli že vrsto zavidljivih uspehov, poleg tega pa je naša prisotnost tudi povzročila nekaj pomembnih premikov na tržišču. Pri svojem delu pa smo imeli tudi veliko podporo političnih predstavnikov. Plodno smo namreč sodelovali tako Krl * Stefano Predan je tajnik Kmečke zveze v videmski pokrajini od njene ustanovitve februarja 2004 nm / * fM z Deželo kot z Gorsko skupnostjo Ter, Na-diža, Brda, ki je na lokalni ravni naš neposredni sogovornik. Bi omenili nekaj vaših pomembnejših dosežkov? Mislim, da je zavidljiv uspeh že to, da je naš urad v Čedadu tudi s finančnega vidika praktično avtonomen in da smo v kratkem času zbrali že osemdeset članov. Ko smo pred petimi leti začeli z delom, se je zdelo, da kmetijstvo počasi propada, izkazalo pa se je, da to ni res. Uveljavil se je zanimiv trend, saj se je več mladih v zadnjem obdobju odločilo, da bo na domačem ozemlju odprlo svoje kmetije, predvsem v goratih območjih, medtem ko je v ravnini tega manj. Na splošno nudi zdaj kmetijstvo več možnosti, saj zaslužek zdaj ni več vezan samo na prodajo pridelkov in izdelkov. Kar zadeva razne pobude, za katere smo se v tem obdobju odločili, pa bi omenil predvsem projekt Interreg med Italijo in Slovenijo Prostor kostanja, ki ga nameravamo, v kolikor bo to mogoče z novimi razpisi, še razširiti, in integrirane projekte, ki smo jih predstavili Gorski skupnosti v okviru ru-ralnega razvojnega načrta in morajo biti še odobreni. Tu gre za investicije, katerih vrednost presega deset milijonov evrov. Največji uspeh pa smo po mojem dosegli v Podbo-nescu, kjer je konec lanskeg novembra začela delovati nova toplotna napeljava, ki omogoča ogrevanje županstva, šol, ambulante, občinske dvorane in zasebnih poslopij z obnovljivim in veliko cenejšim energet- skim virom, to je z lesno biomaso. V ta projekt smo vložili veliko energije in smo v bistvu postali neke vrste referent za celotno deželo. Kako pa naprej? Rešiti bo treba najprej dve pomembni vprašanji. Veliko se govori o turizmu in kako lahko ta prispeva k razvoju nekega teritorija, na žalost pa besedam ne sledijo dejanja. Pri nas imamo v goratih predelih več kot trideset prošenj za prispevke za gradnjo ali obnovo kmečkih turizmov v skupni vrednosti približno 2.500.000 evrov, denarja pa že več kot pet let ni od nikoder. Na žalost zgleda, da je Dežela pozabila na to, da sestavljajo polovico površine FJK gorata območja. Odbornik za kmetijstvo Claudio Violino je na primer dejal, da je zdaj čas, da se investira v ravnino, saj je bilo goratim predelom po njegovem namenjeno že preveč denarja. Drugo vprašanje pa zadeva izkoriščanje sredstev (skoraj 350.000 evrov) za socialno-ekonomski razvoj, ki jih Gorska skupnost dobiva na podlagi 21. člena zakona 38. Mislim, da ti prispevki doslej niso bili uporabljeni dovolj smotrno, tako da bomo predlagali, naj se v naslednjih letih del tega denarja nameni izključno za kmetijstvo, primerna vsota pa ne more biti manjša od 100.000 evrov. Le tako bomo lahko dosegli pomembne rezultate in bomo lahko dejansko pomagali našim kmetom. V zadnjih mesecih se veliko govori o gospodarski krizi. Kako ta vpliva na vaše člane? SLOVENIJA - Slovenski minister se je v Bruslju srečal z evropskim komisarjem Tajanijem Vlačič: V dveh do treh tednih znana dokončna rešitev o vinjetah BRUSELJ - Slovenija bo v roku dveh do treh tednov sprejela dokončno rešitev o vinjetah, je včeraj v Bruslju povedal minister za promet Patrick Vlačič po srečanju z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem. Evropska komisija je po njegovih navedbah do takrat pripravljena počakati z nadaljnjimi odločitvami glede postopkov proti Sloveniji. "Komisarju sem opisal, do kakšnih ugotovitev je prišla naša medresorska skupina in mu pojasnil vse posledice uvedbe vinjet, on pa je povedal svoja stališča in dogovorila sva se, da bomo v naslednjih dneh prišli do končne rešitve," je minister odgovoril na vprašanje, kakšno sporočilo je prinesel v Bruselj in kakšen je bil odziv nanj. Komisar je po ministrovih besedah ponovil znano stališče komisije, da so slovenske vinjete v nasprotju s pravom EU, z načelom enakosti, torej da gre za diskriminacijo tujih državljanov, ki slovenskih cest ne Patrick Vlačič uporabljajo tako pogosto kot Slovenci. Zaradi tega je komisija lani oktobra proti Sloveniji tudi sprožila postopek zaradi kršenja pravnega reda EU. Prav tako je komisar tudi tokrat podal svoje predloge, po ministrovih besedah nekatere tudi v smeri cen. Ta-jani je doslej javno predlagal uvedbo vinjet za turiste in uvedbo tedenske vi-njete za pet evrov, pri čemer je vselej izrecno poudaril, da mora biti rešitev vsekakor sorazmerna in ne sme di-skriminirati. Komisija naj bi si pred- vsem želela, da bi bil problem rešen pred turistično sezono. Evropska komisija je zaradi uvedbe vinjet ustavila projekt gradnje avtocestnega odseka Draženci-Slivni-ca, za katerega naj bi Slovenija dobila približno 38 milijonov evrov evropskih sredstev, ki bi jih morala po-črpati do konca leta 2010. Komisija je tudi opozorila, da je pripravljena zamrzniti dodatna sredstva, če rešitve glede vinjet ne bo kmalu. V komisiji opozarjajo, da je odločitev o odmrznitvi sredstev odvisna od tega, ali bo komisija ustavila postopek zaradi kršitve pravnega reda EU proti Sloveniji. Evropska komisija je slovenski avtocestni projekt zamrznila na podlagi 41. člena uredbe Sveta EU iz leta 2006 o splošnih določbah o evropskem skladu za regionalni razvoj, evropskem socialnem skladu in kohezijskem skladu. Po neuradnih informacijah naj bi bile podobne prakse zelo redke oziroma naj bi bil slovenski primer morda celo edini. Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi bile odločitve Evropske komisije v postopku proti Sloveniji povezane z dejstvom, da je komisar Ta-jani Italijan. Italija je namreč poleg Hrvaške in Avstrije, največja nasprotnica eno- in polletnih vinjet. "Ne bi šel tako daleč. Vsaj morali bi vsi komisarji delovati kot komisarji EU. Če bi pa zaznali, da bi delovali drugače, pa ne bi zamudili trenutka, da bi jim to tudi povedali," je te navedbe včeraj komentiral Vlačič. Ključno vprašanje sedaj ostaja, kaj bo storila Evropska komisija, ko ji bo Slovenija predstavila dokončno rešitev o vinjetah. Po neuradnih navedbah namreč ni pričakovati takojšnje spremembe sistema, temveč le ča-sovnico načrtovanih sprememb v naslednjem letu. Komisija se bo tako morala odločiti, ali je zaveza zanjo dovolj ali želi takojšen rezultat. (STA) EVRO 1,3671 $ +4,12 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. marca 2009 valute evro (povprečni tečaj) 19.03. 18.03. ameriški dolar japonski jen 1,3671 129,67 9 3352 1,3130 128,94 8,9740 kitajski juan ruski rubel innnckn nirui?» 45,6515 68 7790 45,1795 67,3440 IliUlJjlVa 1 ULJIJa danska krona hntsncrU'! ti ini" 7,4514 0 94050 7,4508 093910 Lil 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona r\r-ir\¿i ^ krpin^ 10,8663 8,6450 10,9630 8,8090 1 1UI VCjIVCi IVI Ul la češka krona o/irstCKi Tra n K 26,779 1,5385 26,988 1,5332 jvicaijM iiaiiis. estonska krona tnan7ar<:Ki tArint 15,6466 298,50 15,6466 301 70 1 1 la18.00 v društveno dvorano na ogled veseloigre MINI MKK Zamisel in renja: Ingrid Werk-Žerjal, TekSt Majda Fischer, Uprizoritev: dramska skupina društva Rovte-Kolonkovec 3 Poslovni oglasi PARCELA V IZMERI CCA 600KV.M, V DANAH PRI SEŽANI, j ugo-zahodna lega, dostopna iz asfaltirane vaške poti, na začetku naselja - zazidalna. Parcela je ograjena, na njej se nahajata voda in elektrika. Teren je rahlo nagnjen,v smeri jug, na parceli se nahaja manjši objekt, v izmeri cca 60kv.m. Cena za parcelo z objektom je cca 90.000 EUR. Informacije na tel. 003865 041 85 25 75 VINO cabernet, sauvignon, mer-lot in belo - več sort, kvalitetno, ugodno prodam. Tel. 00386(0)31270149 IŠČEMO USLUŽBENCA za trženje avtomobilske opreme po severni Italiji. Pripravljen potovati. Kandidatu ponujamo dinamično delo z zanimivo plačo. CV pošljite na: segreteria@studiostrain.net Mali oglasi ŽELEZNE CEVI (od 3 do 10 cm premera, od 2 do 5 m dolžine) prodam. Tel. 040 - 280910 DAJEM V NAJEM v Boljuncu na pla-cu, prostor velikosti 53 kv.m., primeren za komercialno ali za katerokoli uporabo. Tel. št.: 348-3667766. DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Gabrovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 348-4459266. IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. 333 -2892869. PODARIM PSIČKA »golden retriever«. Tel. 349 1672926. POŠTENA IN DELOVNA GOSPA išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali pomoč pri likanju. Kličite ob večernih urah na tel. št.: 040200930. ^KD Ivan Grbec Škedenjska ulica 124 v okviru dneva žena vabi danes, 20. marca, ob 20.30 na odprtje razstave linMMpHHT keramični izdelki Gabrijele Ozbič Sodeluje Ženska pevska skupina Stu ledi PRIVATNIK PRODAJA HIŠO v Dolini: kuhinja, dve kopalnici, dve spalni sobi, manjša soba, terasa, taverna in dvorišče. Zainteresirani naj pokličejo po 13.30 na tel. št.: 333-1646892 ali 040-227049. PRODAM KOZE - Tel. 338-6021124. PRODAM PO MINIMALNI CENI dve leseni omari (188 cm x 58 cm x 50 cm), pravi mahagoni (mogano), ne samo furnirani, obrtniško delo iz leta 1922. Tel. št.: 040-2171154. V DRAGI (Dolina) dajem v najem dvonadstropno halo skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040-228932 ali 00386040302044. V SEŽANI prodam dve stanovanji z vrtom in garažo, odprt pogled, rezi-denčna cona. Za informacije pokličite na tel. št. 040-229343 v večernih urah. ŠEST PANJEV ŽNIDARŠIČ in druge čebelarske potrebščine prodam po zelo ugodni ceni. Poklicati po 19.30 na tel. št.: 040-281389. S Izleti 34. ZIMSKI VZPON NA POREZEN (1630M) SPDT vabi člane, da se udeležijo, v nedeljo, 22. marca, že tradicionalnega zimskega pohoda na Po-rezen, ki ga organizira P.D. Cerkno in odbor Z.Z.B. Idrija Cerkno. Zbirališče udeležencev bo ob 7.10 na trgu v Sesljanu in ob 7.30 v Gabrjah, na parkirišču pred gostilno »Pri Tomažu«, kjer jih bo čakal Bernard Florenin -vodja izleta. Priporočamo zimsko opremo. Za informacije tel. 0481/882240 - Bernard in 040/2176855 ali 333/5994450 - Vojka. (V.K.) SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 3479322123. PLANINSKA SEKCIJA Dornberk v okviru PD Nova Gorica vabi v nedeljo, 29. marca, na tradicionalni pohod po Bri-čevi poti na Trstelj - Fajti hrib. Pričetek pohoda, ki je primeren za vsakogar bo ob 9.30 uri iz vrha Trstelja (643 m). Predvidenih je 4-5 ur zmerne hoje. Po pohodu bo pri koči planincev iz Dornberka družabno srečanje. Več informacij na tel:00386-05-3018741 ( Anton Harej). SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13.aprila, v Sexten v Pu-stertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. št.: 3402232538. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Zabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. Ü3 Obvestila KD PRIMAVERA-POMLAD vabi na delavnico »Barve in čopiči za dobro počutje - spomladanski ekvinocij« v ponedeljek, 23. marca, od 15. do 19. ure, v prostorih »Centra za mentalno zdravje« v Nabrežini Kamnolomi, št. 9. Za podrobnejše informacije pokličete tel. št.: 347-4437922. TRST KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. CCYJ - Kulturni krožek Yoga J anakan- da: Stalen tečaj za uvajanje v naturizem »Rastline v korist prebavnega in geni-tourinarnega sistema« ob petkih od 20. do 21.30 v mesecu marcu. Srečanja: danes, 20. in petek, 27. marca ter 3. aprila, na ulici Mazzini št.30, 3 nadstropje (levo) v Trstu. Za informacije pokličite 348-2482991 ali 329- 2233309. Vpisovanje na sedežu ob ponedeljkih in sredah od 17.30 do 19.30. DOLINSKI KROŽEK DEMOKRATSKE STRANKE prireja danes, 20. marca, ob 19. uri, v prostorih SKD V. Vodnik v Dolini, javno srečanje članov in simpati-zerjev stranke, ki so se udeležili primarnih volitev v naši občini. Na srečanju bosta prisotna senatorka Tamara Blažina in pokrajinski tajnik Roberto Cosolini. Srečanje bo priložnost za skupen pogovor o aktualnih problemih. Vodstvo krožka bo seveda rade volje prisluhnilo predlogom, nasvetom in priporočilom članov in somišljenikov, tudi za oblikovanje volilnega in upravnega programa za naslednje volitve. Čez slabe tri mesece se bodo namreč odvijale občinske volitve tudi v Dolini, zato bo vsak predlog za izboljšanje delovanja stranke in same občinske uprave dobrodošel. Toplo vabljeni! FOTOVIDEO TRST 80, v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev ter Zadružne kraške banke, vabi na predvajanje in nagrajevanje filmov »9.video natečaja Ota - Hrovatin« danes, 20. marca, ob 10. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah (za šole) in na zaključni večer ob 20. uri, v Narodnem domu, ul. Filzi 14 v Trstu. TEČAJ V BAZENU - Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 2. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel danes, 20. marca in se bo odvijal v jutranjih urah na Op-činah. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. št.: 328-4559414. ŽUPNIJA SV. JANEZA KRSTNIKA IZ BOLJUNCA IN MLADINSKI DOM BO-LJUNEC bosta ob pripravi na Veliko noč gostila pri sv. maši v soboto, 21. marca, ob 18. uri, Moški pevski zbor Sv. Nazarij. Sledil bo kulturni dogodek »Z Marijo in učenci po poti vere«, v priredbi Kulturnega društva Sv. Nazarij in Mešanega pevskega zbora Sv. Nazarij iz Kopra. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta (ul. Economo, 2) vabi vse zainteresirane, v soboto, 21. marca, ob 16. uri, na srečanje na temo »Meditacija Antar Mouna (notranja tišina) kot protistre-sna praksa«. Od 18.30 dalje bomo izvajali mantra za zdravje. Prost vstop. Toplo vabljeni. FERRARI RUPA TEAM otvarja novo sezono Formule 1. Otvoritvena slovesnost se bo vršila v soboto, 21. marca, na vrtu novega društvenega sedeža. OBČINA DOLINA v sodelovanju z Občino Hrpelje-Kozina prireja v soboto, 21. marca, tradicionalno pobudo »Odprta meja v novem času« s pohodom po stezi prijateljstva mimo Botača do Beke. Zbirališče ob 10. uri pri občinskem gledališču v Boljuncu; vodeni pohod do Botača. Sledi kratka slovesnost ter nadaljevanje pohoda do Beke na slovenski strani meje, kjer bo ob 14. uri kratek kulturni spored s pozdravnim nagovorom županov obeh sodelujočih občin. ODBORNIŠTVO OBČINE DOLINA v sodelovanju s poobrateno Občino Kočevje prireja v soboto, 21. marca, ob 20. uri spevoigro »Na svoji zemlji svoj gospodar«. Toplo vabljeni! V DOMU JAKOBA UKMARJA v Škednju bo v soboto, 21. marca, ob 20.30 večer z Niklo Petruško Panizon z naslovom Zenski izseki. Sodelujejo: Daša Grgič, Romeo Grebenšek in Igor Zobin. Vabljeni! DRUŠTVO »IL FILO INCANTATO« v sodelovanju z občino Repentabor prireja od danes, 20. do nedelje, 22. marca, v Kulturnem domu na Colu razstavo umetne obrti »Dobrodošla, pomlad!«. Urnik: danes in sobota od 16. do 19 ure, nedelja od 10. do 13. Vabljeni! SKUPINA 35-55 - SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja ob odprti meji izlet z Jame (Boljunec) do Beke. Zbirališče v nedeljo, 22. marca, na Jami ob 9. uri. Kosilo z nahrbtnika. V primeru slabega vremena pohod odpade. KOORDINACIJA IZVOLJENIH LEVE SREDINE v Devin-Nabrežini (Občina - Pokrajina- Dežela), vabi občane v ponedeljek, 23. marca ob 20.30, na sedež JD Grmada, v Mavhinjah, na javno srečanje. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA organizira v ponedeljek 23. marca, ob 19. uri, predavanje o alpinistični odpravi v Perujske Ande, z naslovom »Peru 2008«. Predavanje bo v gledališki dvorani telovadnice osnovne šole Mi-lojke Štrukelj. AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi na predavanje na temo »Pljučne bolezni« ob prisotnosti zdravnika Luciana Erco-lessija. Srečanje se bo odvijalo v torek, 24. marca, s pričetkom ob 17. uri v prostorih »Kamnarske hiše« Igo Gruden v Nabrežini. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM vabi člane na redni občni zbor, ki bo v prostorih Zadruge v Gropadi v torek, 24. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela obvešča člane, da se bo redni občni zborvršil na sedežu Združenja v ul. Ginnastica 72, v torek, 24. marca, ob 18.30 v prvem in v sredo, 25. marca, od 19.uriv drugem sklicanju. Vljudno vabljeni! SŠKD TI MAVA Medjavas-Štivan vabi vse člane in prijatelje na 8. redni občni zbor, ki bo v torek, 24. marca, v gostilni pri Pi-notu v Medjevasi 10A, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 24. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja brezplačen tečaj slovenščine za italijansko govoreče občane. Tečaj se bo odvijal dvakrat tedensko za skupnih 40 ur, in sicer ob sredah in petkih, od 19. do 21. ure. Začetek bo v sredo, 25. marca v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Za informacije in vpis pokličite na tel. št. 040-227008 vsak ponedeljek, od 16.00 do 18.30 in vsako sredo, od 09.00 do 11.00 ter od 16.00 do 18.30. SLAVISTIČNO DRUŠTVO obvešča, da bo v Narodnem domu v Trstu zadnje predavanje dr. Petra Weissa o aktualnih vprašanjih slovenskega jezika v sredo, 25. marca, z začetkom ob 16. uri. Vabljeni! PIHALNI ORKESTER RICMANJE vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v Babni hiši v Ricmanjih v četrtek, 26. marca, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. SPI CGIL TRST prireja javni informativni sestanek za obvarovanje in spoštovanje pravic glede azbesta, pa še mnogo drugega. Srečanje bo v četrtek, 26. marca, ob 17. uri v hiši Iga Grudna v Nabreži-ni. Povabljeni so župani Devina Na-brežine, Zgonika in Repentabra ter njihovi svetovalci. SKD TABOR vabi člane, prijatelje in sim-patizerje na redni volilni občni zbor v petek, 27. marca, ob 20. uri v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju v malo dvorano Prosvetnega doma na Opčinah. Dnevni red: umestitev predsedstva občnega zbora, poročila, razprava, odobritev obračuna in proračuna, pozdravi gostov, volitve, razno, fotopro-jekcija o delovanju. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO bo podelilo Flajbanove študijske podpore za akademsko leto 2008/09 v petek, 27. marca, ob 18. uri na svojem sedežu v Trstu, ul. Mazzini 46 - prvo nadstropje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerta v sklopu 40. revije Primorska poje: Milje, Gledališče G. Verdi, 29. marca, ob 17. uri. Nastopajo: ZPZ Pristan iz Kopra, ZVS Jezero iz Doberdoba, MPS Košana iz Pivke, MePZ Pod Lipo iz Špetra, DPZ Ple-jade iz Ajdovščine, MePZ Primorje iz Ajdovščine, MePZ Sontius iz Nove Gorice. Opčine, Prosvetni dom, 4. aprila, ob 20.30, nastopajo MePZ Faros iz Pirana, DPZ Mavrica iz Postojne, MePZ Duri iz Cola/Ajdovščine, MoPZ Tabor iz Lokve, MoPZ Mirko Filej iz Gorice, MePZ Igo Gruden iz Nabrežine, Oktet Castrum iz Ajdovščine. 60-LETNIKI DOLINSKE OBČINE gremo konec junija na dvodnevni izlet v Salzburg. Če tudi ti iz Trsta ali s Krasa hočeš na drugačen način praznovati letošnji Jubilej, pridruži se nam! Telefoniraj na tel. št. 040-228647 (Klara), 040228462 (Sonja) ali 335-6434129 (Vojko). ŠKD CEROVLJE MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je do vključno srede, 8. aprila, odprto vpisovanje za »8. Petek, 20. marca 2009 Zamejski festival amaterskih dramskih skupin«. Za informacije lahko pokličete na tel. št.: 040-2916056 ob sredah od 21.00 do 22.00 ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cerovljemavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo v soboto, 23. maja, večerjo z avtobusom v okolici Ljubljane. Zainteresirani naj se javijo do 15. aprila odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Z.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Z.Zois« (Silvia 3331314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). SS Prireditve BAMBIČEVA GALERIJA pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na ogled slikarske razstave Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«, do danes, 20. marca, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. KD IVAN GRBEC Škedenjska ul. 124, v okviru dneva žena vabi danes, 20. marca, ob 20.30, na odprtje razstave »Umetnostno poslikani keramični izdelki« Gabrijele Ozbič. Sodeluje ZPS Stu ledi. Vabljeni. SKD TABOR IN ZSKD vabita na open-ska glasbena srečanja, v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri, na koncert Ansambla kontrabasov Bass Chorus. SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri v društveno dvorano na ogled veseloigre Srčni mrk, zamisel in režija Ingrid Werk - Zerjal. Napisala Majda Fischer, uprizoritev Dramska skupina društva Rovte - Kolonko-vec. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi na predstavo komedije Branislava Nušica »Kaj bodo rekli ljudje« v izvedbi dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež - v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri, v dvorani Srenj-ske hiše v Mačkoljah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 23. marca, v Pe-terlinovo dvorano, v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na večer o Zoranu Mušiču in njegovem odnosu do rojstne dežele. Umetnikov lik bodo s sliko in besedo predstavili Irene Mislej, Saša Quinzi in Primož Brecelj. Začetek ob 20.30. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na koncerte v sklopu 40. revije Primorska poje v nedeljo, 29. marca, ob 17. uri, »Milje«, Gledališče G. Verdi, nastopajo ZPZ Pristan iz Kopra, ZVS Jezero iz Doberdoba, MPS Koša-na iz Pivke, MePZ Pod Lipo iz Špetra, DPZ Plejade iz Ajdovščine, MePZ Pri-morje iz Ajdovščine, MePZ Sontius iz Nove Gorice. Prispevki V spomin na Marijo Ban vd. Križman-čič darujeta Neva in Branko Slavec 30,00 evrov za cerkev v Bazovici. Namesto cvetja na grob Oskarja Zerjala darujeta Anica in Adelka 50,00 evrov za združenje Amici del cuore. V spomin na dragega Rudija Rasenija ob 2. obletnici smrti daruje družina 20,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-DAngelo-Hrovatin. V spomin na teto Slavico darujeta Livia in Marisa z družinama 50,00 evrov za VZS-CEO Mitja Čuk. V spomin na dragega Maura daruje stric Marjuči 50,00 evrov za Sklad Lucchet-ta, Ota, DAngelo, Hrovatin. V spomin na Ljubico Guštin Ravbar darujejo Vera Milič 20,00 evrov ter Nadja in Miloš 30,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Colu. V spomin na Slavo Furlan daruje Giulio Sedmak z družino 40,00 evrov za SKD Vesna. Zapustil nas je CARLO ČOK, udeleženec NOV Jugoslavije. Sekcija VZPI Lonjer-Katinara izreka svojcem globoko sožalje. POGREBNO PODJETJE LIPA ^ /V omjmrtniEni ob trenutku žalosti... ..diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Domač stik. Pridemo tudi na dom. 800 S33 2331 Opčine - Narodna ulica 32 tel. 040.211399-fax 040.2155392 Boljunec št. 44/a tel. 040.369696 -fax 040.3487704 12 Petek, 20. marca 2009 KULTURA / LJUBLJANA - Razstava v Mestnem muzeju Chagallove grafike iz zasebne zbirke Fetzer Razstavljenih je 100 originalnih grafik, nastalih med leti 1923 in 1980 V Mestnem muzeju v Ljubljani si lahko do 29. marca ogledamo edinstvene Chagallove grafike, ki pripadajo eni najobsežnejših zasebnih zbirk, last nemške družine Fetzer. Razstavljenih je 100 originalnih grafik mojstra po rodu iz Belorusije, ki ga uvrščamo med vidnejše likovne mojstre 20. stoletja, in so nastale v časovnem razdobju med leti 1923 in 1980, pet let pred mojstrovo smrtjo. Na Chagallovo življenje so najbolj vplivale mladostne izkušnje, vezane predvsem na hasidsko skupnost in domače podeželje. Tu se je srečal z bogato mitološko tradicijo, z ljudskimi običaji in pripovedkami ter mističnimi zgodbami judovske vere, kateri je tudi sam pripadal. To je posebej poudaril v svoji avtobiografiji iz leta 1922. Dejansko gre za tematike, ki so obenem najbolj prisotne v njegovih delih, najsi bodo to slike ali grafike. Njegove sanje pa so bile tudi, da bi o učinkovitosti umetnosti odločala ljubezen. Izbor razstave Od Mrtvih duš do Cirkusa v Mestnem muzeju zajema dela iz osmih ciklusov, za katera je črpal Chagall navdih iz omenjenih virov, a tudi iz avtorske literature. Močen mojstrov temperament se kaže tudi v njegovi izrazni avtonomiji, saj se ni hotel podrejati vodilom posameznih avantgardističnih struj, ni se podrejal modam svojega časa in je dosledno razvijal lasten likovni nagovor: globoko občuten, domišljijsko bogat in prežet s poetiko. Dejansko obstajajo določene analogije z gibanjem nadrealizma, vendar gre v primeru Cha-gallovih upodobitev za kompleksnejšo vsebinsko zasnovo, ki črpa iz bogate zakladnice kulturne zgodovine človeštva in zasleduje resnico. Chagallova dela pa znajo vzpostaviti z gledalcem pristen in neposreden pretok na emo-tivni ravni, predvsem preko bogastva in pretanjenosti znakovne govorice in žarečih barv, ki jih dinamični razpored v prostoru in splet simboličnih asociacij dodatno bogatijo. Grafični listi na ljubljanski razstavi so izdelani z različnimi tehnikami globokega tiska in litografijo ter jih po definiciji francoskega odbora za grafiko iz leta 1964 lahko definiramo kot originale, ker gre za odtise iz ori- ginalnih mojstrovih matric, vsekakor za dela, ki so opisana na seznamu umetnikovih del. Med dela iz zgodnjega ustvarjalnega obdobja prištevamo ilustracije iz ciklusa Mrtvih duš, za katerega se je Chagall navdihoval po grobo realisti-čno-fantastičnem romanu Nikolaja Vasilijeviča Gogolja z istoimenskim naslovom. Najbolj obsežen je cikel jedkanic Biblije. Med potovanjem z Bello v Sveto deželo je nastal pripravni ciklus gvašev, ki jih je umetnik nato ob povratku v Francijo predelal. Iz leta 1945 so pa barvne litografije pravljic iz Tisoč in ena noč Arabske noči, kjer prihaja posebej do izraza pripovedna moč in čarobnost barv z edinstveno atmosfero orienta. Dalje si lahko na razstavi ogledamo še ilustracije, ki so nastale za Longosov antični pastorski roman Dafnis in Hloa. Navdih za ta ciklus li-tografij je doživel Chagall v neposrednem stiku s kraji dogajanja v Grčiji. Grafike za mapo Le Cirque so prav tako izdelane s tehniko litografi-je, nekaj jih je barvnih, druge pa so črno bele: tu nastopajo ljudje in živali z značilnimi akrobati in žonglerji poleg muzikantov. Edini barvni lesorezi so pa nastali za ilustracije zbirke mojstrovih pesmi in jih deloma dopolnjujejo lepljeni elementi. V ospredju je predvsem domovina, pa tudi pomembne življenjske teme vezane na ljubezen, problematiko osamljenosti in odnosa človeka do boga. Razstavo si lahko ogledamo od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Jasna Merku TRST - Abonmajska sezona Koncertnega društva Mojstrski poklon Haydnu Z monografskim programom Haydnovih mojstrovin je nastopil Tokijski kvartet, ki sodi med najboljše komorne zasedbe v svetovnem merilu Sezona 2008/09 tržaškega Koncertnega društva se bliža koncu, obračun pa je že lahko nadvse pozitiven in zadovoljen bi bil verjetno tudi »očka« Haydn, ko bi lahko slišal dva koncerta, ki sta mu bila v celoti posvečena ob 200-letnici smrti. Po velemojstru An-drasu Schiffu, ki nas je pred mesecem dni obogatil z vrhunsko interpretacijo Haydnovih klavirskih skladb, je v ponedeljek, 16.marca nastopil sloviti Tokijski kvartet z monografskim programom Haydnovih mojstrovin. Japonski sestav je že nekaj let vedno manj japonski, kajti prva violina je od leta 2002 kanadski mojster Martin Beaver, čelist pa od leta 1999 angleški umetnik Clive Greensmith; ime upravičujeta le še druga violina Kikuei Ikeda in violist Kazuhide Isomura, pred kanadskim violinistom pa je bil nekaj let na čelu sestava bivši prvi violinist ruskega kvarteta Borodin. Ne glede na spremembe, ki so se zvrstile v več kot štiridesetletnem delovanju, je Tokyo String Quartet ohranil umetniški nivo, ki ga še vedno uvršča med najboljše komorne zasedbe v svetovnem merilu; godalci ne igrajo več na pamet, kot je bil običaj prvega sestava, njihova igra pa je pretanjena in dovršena. Poklon Hayd-nu so oblikovali s štirimi mojstrovinami, ki so nastale v zlatih letih skladateljevega ustvarjanja: zbirka kvartetov op.76 je nastala l.1797 po izrednih uspehih, ki jih je mojster doživel v Londonu s svojimi simfonijami. Po splošnem mnenju sodobnikov je takrat največji živeči skladatelj (Beethoven je v tistih letih začel objavljati svoje prve skladbe, a še ni izpodkopal ugleda starejšega mojstra in vzornika, Mozart pa je bil že zapustil ta svet) tako na simfoničnem kot na komornem področju dokazal svojo suverenost, ki ni slonela samo na popolnem obvladanju klasične forme, temveč tudi na fantaziji, ki je cvetela tudi z duhovitimi in ljudsko obarvanimi odtenki. Program je odprl Kvartet št.70 v B-duru op.76 št.4, znan pod vzdevkom »Zarja«, in melodija se res rodi iz zamisli, ki ožari poslušalca. Podajanje Tokijskega kvarteta je izredno ubrano , v popolnem soglasju z idejo klasičnega dunajskega sloga: teme se med instrumenti prelivajo, ne da bi zaznali barvnih sprememb, pravi poustvarjalni užitek pa so mojstri pokazali v naslednjem kvartetu, št.67 v G-duru op.76 št.1: lahkotnost, igrivost, pa tudi nežna in topla otožnost drugega stavka so izvedbi vlile pečat vrhunskega dogodka, predvsem po zaslugi prvega violinista in čelista, ki delujeta kot glasbena os ansambla. Martin Beaver je skup- Tokijski kvartet je sicer po sestavi sedaj samo polovično japonski ni igri dodal svojo razvito domišljijo, ki vsaki frazi vtisne smisel in lepoto, izredno sozvočje pa ga ves čas povezuje s čelistom Greensmithom. Japonska člana kvarteta se vodilnima glasbenikoma podrejata s predanostjo in zvočno pretanjenostjo, ki ansambel zaokrožata v brezhibno celoto. Veljalo bi razčleniti celotni potek interpretacije, ki je tudi v drugem delu priklenila poslušale k absolutni pozornosti, tako v 2. kot v 5.kvar-tetu iz zbirke op. 76: Tokijski kvartet se je ponovno izkazal kot sestav, ki je lahko vzornik mladim generacijam, tako na tehničnem področju, kjer si vsak posa- meznik zasluži pohvalo, kot na področju interpretacije: mojstri so nam pričarali glasbeno pripoved, v kateri smo začutili vso veličino zlate dobe dunajske glasbe, vse to, kar je Franz Joseph Haydn kot dragoceno dediščino zapustil ne samo svojima bližnjima dedičo-ma Mozartu in Beethovnu, temveč vsem skladateljem 19.stoletja, ki so se spoprijeli s formo kvarteta. Navdušeni aplavzi so mojstre večkrat priklicali na oder, dokler se niso odločili za dodatek, seveda Haydnov, Finale iz kvarteta op. 50 št. 1. Katja Kralj LJUBLJANA SAZU: italijanska publikacija o Reziji Boris Paternu Vprašanje rezijanskega narečja postaja znova aktualno. V zadnjem času se je v tržaškem tisku pojavila teza, da rezijanščina nima zveze s slovenščino. Da bi osvetlili ta problem in povezali rezijanščino s slovenskim jezikom, so pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravili publikacijo v italijanščini »Resiano - Un dialetto sloveno«. »V načrtih kulture in znanosti ima rezijanstvo močan položaj, kjer slovenščina, niti kot knjižni jezik nima nobenih pravic,« je na včerajšnji novinarski konferenci povedal idejni vodja publikacije Boris Paternu. Med drugim skušajo uveljavit tezo o rezijanskem separatizmu, se pravi tezo o posebnem rezijan-skem jeziku, ki da ima neke slovanske sestavine, pri čemer pa ni vezan na slovenščino in ne izhaja iz nje. Paternu je poudaril, da vsaka jezikoslovna rezijanologija, tuja in slovenska, ne glede na različne pristope k problematiki rezijanščine ne izključuje iz slovenske jezikovne podlage. »Jezikovno dejstvo je, da so Rezijani prvotno Slovenci, so se pa razvijali, kakor vse slovensko jezikovno območje, samostojno,« je povedal sourednik knjige in avtor enega od prispevkov v publikaciji Jože Toporišič. »Vsak jezik ima svoje dostojanstvo. Ima pravico do svojega govora, pisave, kultiviranja in do poznavanja svojega izvora oziroma zgodovinske identitete. Do tega dostojanstva ima pravico tudi vsak manjšinski jezik,« je dejal Paternu. Stališča slovenskega jezikoslovja je bilo po Toporišičevih besedah treba predstaviti Italijanom, saj smo tako dobili dokument, »s katerim bi stopili pred neslovensko govoreče Italijane, ki odločajo o usodi rezijan-ščine«. Rezijanščina se danes govori, poje in piše. Najbolj zanimivo pa je po besedah Paternuja, da se v zadnjih 50 letih iz svojih arhaičnih, lokalnih vzvodov intenzivno kultivira v sodobni knjižni jezik, hkrati pa ostaja zanimiva eksotika evropske slavistike. Rezijanščino je že v 70. letih 19. stoletja raziskoval poljsko-ruski jezikoslovec Jan Niecilsaw Baudouin de Courtenay, ki se je ukvarjal s slovenskimi severozahodnimi narečji. Baudouin de Courtenay je podrobno raziskal rezijanščino, a je po Topo-rišičevih ugotovitvah prešel v zmoto, ko jo je uvrstil kot mali slovansko-turanski jezik brez povezanosti s slovenščino. »Ta njegova ideja je bila do določene mere sprejeta s strani malo-vednih Rezijanov. Zaradi tega ti niso sprejeli tradicije slovenskega knjižnega jezika, ampak so ostali zasidrani v svoje narečje, ki ni moglo funkcionirati kot knjižni jezik, ki ustreza vsem rabam kot standard, najsi bo to italijanščina ali slovenščina,« je v spremni besedi k publikaciji zapisal Toporišič. Poleg Toporišičevih se v publikaciji zbrane še razprave znanih jezikoslovcev in akademikov Frana Ramovša (1890-1952), Tineta Logarja (1916-2002) in Jakoba Riglerja (19291985). Prispevke je v italijanščino prevedla Liliana Spinozzi Monai. (STA) / SVET Petek, 20. marca 2009 13 EVROPSKA UNIJA - Včeraj se je pričelo dvodveno zasedanje voditeljev 27 držav članic Okvirni dogovor o 5 milijardah evrov za oživitev evropskega gospodarstva V ospredju tudi podnebje, Lizbonska pogodba in vzhodno partnerstvo - Ob robu vrha srečanje med Pahorjem, Sanaderjem in Rehnom BRUSELJ - Voditelji držav in vlad članic EU so včerajv Bruslju dosegli okvirni dogovor o svežnju petih milijard evrov v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva, so povedali diplomatski viri v Bruslju. Dosežen je okvirni dogovor, o tehničnih podrobnostih pa naj bi države članice po navedbah virov še razpravljale na nižji ravni. Načelni dogovor o svežnju petih milijard evrov je dokaz, da je EU sposobna delovati v pravem duhu solidarnosti, je po koncu prvega dne vrha EU poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Ena država je rekla, da nima dovolj za nek projekt, pa so ji bile druge takoj pripravljene pomagati," je duh solidarnosti pojasnil Barroso. Dosežen je sicer le okvirni dogovor, o tehničnih podrobnostih pa naj bi države članice po navedbah virov še razpravljale na nižji ravni. Kar je pomembno, je, da je bil dosežen dogovor o financiranju in o projektih, je sicer poudaril Barroso, ki do konca vrha EU ne pričakuje "radikalnih sprememb" v dogovoru. "To so izjemno kom- Del udeležencev vrha EU, med njimi slovenski premier Borut Pahor (v drugi vrsti) pleksne in tehnične zadeve," je še dejal v odgovoru na vprašanje o podrobnostih dogovora. Barroso je tudi poudaril, da je vrh sledil želji nekaterih članic, da je treba denar resnično porabiti v letu 2009 in 2010. "To je seveda smiselno," je menil. Med državami, ki so najglasneje poudarjale, da je treba izbrati projekte, ki so pripravljeni na takojšnjo izvedbo, je Nemčija. "Res dobro napredujemo," je Barroso povzel prvi dan zasedanja in ocenil, da bo vrh EU v današnjem nadaljevanju sprejel res vsebinske sklepe. Poleg ukrepov za premostitev finančne in gospodarske krize bodo v ospredju še podnebje, Lizbonska pogodba in zagon vzhodnega partnerstva. Slovenski diplomatski viri so potrdili, da se je slovenski premier Borut Pahor včeraj v Bruslju ob robu vrha ločeno sestal s hrvaškim kolegom Ivom Sana-derjem in evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom, ter pojasnili, da so bila tema pogovorov aktualna vprašanja in da je dogovorjeno, da se o vsebini pogovorov ne daje izjav. Sanader je sicer v Bruslju sodeloval na vrhu Evropske ljudske stranke (EPP), ki sta se ga udeležila tudi nemška kanc-lerka Angela Merkel in francoski premier Francois Fillon. Vrh EPP tokrat v nasprotju z vrhom lani decembra ni sprejel KAMERUN - Papež na apostolskem potovanju Benedikt XVI.: Afrika lahko postane celina upanja YAOUNDE - Papež Benedikt XVI. je včeraj pri maši na stadionu Amadou Ahidjo v kamerunski prestolnici Yaounde afriške vernike pozval, naj kljub težavam "upajo proti upanju", saj Afrika lahko postane "celina upanja". Benedikt XVI. je opozoril na nevarnost prevlade "kraljestva denarja". Po maši, na kateri se je zbralo približno 60.000 vernikov, je papež kamerunskim škofom izročil temeljno gradivo za posebno škofovsko sinodo za Afriko, ki bo potekala oktobra v Vatikanu na temo Cerkev v Afriki v službi sprave, pravičnosti in miru. 'V današnjem času, ko številni ljudje brez obzira želijo uveljaviti kraljestvo denarja in se pri tem ne ozirajo na siromake, morate biti zelo pazljivi. Afrika na sploh, Kamerun pa še posebej, sta v nevarnosti, če ne prepoznajo pravega stvarnika življenja," je v homiliji poudaril nemški papež in Afričane pozval, naj se ne pustijo "zaslepiti lažnim slepilom in lažnim idealom", pač pa naj še naprej verujejo, da je Bog edini, ki jih ljubi tako, kot pričakujejo. "Kristus je edina pot življenja,"je dejal papež. Papež, ki je v Kamerun prispel v torek, je opozoril tudi na predrugačitev nekaterih tradi- cionalnih vrednot. Pri tem je posebej izpostavil spremenjene povezave med generacijami, ki po papeževih besedah ne spodbujajo več prenašanja starih vrednot in modrosti prednikov na mlajše, in "načete" družinske odnose. Benedikt XVI. je spomnil še na brezposelne mlade, ki se zatekajo v "minljive in umetne raje", za katere je znano, da človeku "nikoli ne bodo zagotovili dolgotrajne in globoke sreče", ter na migrante. Otrokom brez staršev, tistim, ki živijo na ulicah, zlorabljenim in otrokom vojakom je papež zagotovil, da jih "Bog ljubi in jih ne pozablja". Dopoldne se je Benedikt XVI. v Yaoundeju sestal s predstavniki islamske skupnosti in poudaril, da pristna vera zavrača vse oblike nasilja in totalitarizma. Vera "zavrača vse oblike nasilja in totalitarizma: ne le zaradi verskih načel, temveč tudi na podlagi zdravega razuma," je poudaril Benedikt XVI. Muslimane in katoličane v Ka-merunu je pozval, naj skupaj gradijo civilizacijo ljubezni. Nemški papež je še dejal, da muslimani in kristjani v Kamerunu skupaj pričujejo za temeljne vrednote, kot so družina, družbena odgovornost, pokornost božjemu zakonu ter za ljubezen do bolnih in trpečih. (STA) GAZA - Vojska odredila preiskavo Izrael pretresla pričanja vojakov o pobijanju civilistov JERUZALEM - Izraelska vojska je včeraj odredila kazensko preiskavo o pričanju izraelskih vojakov o tem, kako so med januarsko 22-dnevno ofenzivo na območju Gaze nekritično pobijali palestinske civiliste in namenoma uničevali njihovo lastnino. O pričevanju vojakov so včeraj poročali izraelski mediji. Izraelska vojska je še sporočila, da za omenjene incidente ni vedela. Glavni odvetnik izraelske vojske pa je vojaški policiji nato odredil, da razišče omenjena poročila. Mediji navajajo pričanje enega od vojakov o tem, kako je izraelski ostrostrelec ubil palestinsko mater in njena otroka, ki so nehote vstopili na območje, ki ga je izraelska vojska pred tem razglasila za zaprtega. Vir navaja tudi primer starejše Palestinke, ki je bila ubita 100 metrov od svojega doma, pa tudi primere ugrabitev civilistov ter vandalizma in uničevanja palestinskih domov. Izjave vojakov pričajo tudi o zelo ohlapnih pravilih, ki so bila vojakom dana glede streljanja na civiliste. Eden od vojakov je celo povedal, da so jim nadrejeni dejali, da je streljanje na civiliste med opravljanjem hišnih preiskav v redu, saj so vsi, ki so tam, teroristi. Tudi drugi vojaki naj bi mu govorili, da "so vsi ljudje v Gazi teroristi". Izraelski obrambni minister Ehud Barak je v odzivu zatrdil, da "je izraelska vojska najbolj moralna na svetu". "In vem, kaj govorim, saj vem, kaj se je dogajalo v nekdanji Jugoslaviji, v Iraku," je dejal. Kot je dodal, pa "lahko vedno prihaja do izjem, o katerih se govori sedaj, in vse, kar je bilo izrečeno, je treba preiskati". (STA) AVSTRIJA - Nenadno hitro končan proces proti zasužnjevalcu in posiljevalcu lastne hčerke Fritzla sodišče spoznalo za krivega umora in ga obsodilo na dosmrtni zapor ST. POLTEN - Sodišče v avstrijskem St. Poltnu je Josefa Fritzla, ki je 24 let v v kleti domače hiše zadrževal svojo hčerko in jo zlorabljal, včeraj spoznalo za krivega v vseh točkah obtožnice, med drugim umora iz malomarnosti. Obsodilo ga je na dosmrtno zaporno kazen, ki jo bo prestajal v psihiatrični ustanovi. Osemčlanska porota je bila pri odločitvi soglasna in je z izrekom kazni ugodila zahtevi tožilstva, ki je za umor zahtevalo najvišjo možno kazen. Po avstrijski zakonodaji se kazni za posamična dejanja ne seštevajo in obvelja le najvišja izrečena kazen, v tem primeru dosmrtni zapor. 73-letni Fritzl je svojo danes 42-let-no hčer Elisabeth od leta 1984 do aprila lani zadrževal v kleti svoje hiše v mestu Amstetten, kjer jo je posiljeval. V tem času mu je rodila sedem otrok, od katerih jih je preživelo šest. Novorojenček Michael pa je po 66 urah življenja umrl, ker mu njegov oče ni priskrbel zdravniške pomoči. Poleg umora iz malomarnosti ga je Josef Fritzl porota spoznala še za krivega incesta, posilstev, zasužnjevanja, nezakonitega zadrževanja v ujetništvu in hudih groženj. Fritzl se je najprej izrekel zgolj za krivega incesta, posilstev ter nezakonitega zadrževanja v ujetništvu, po ogledu 11-ur-nega posnetega pričanja svoje hčerke pa tudi v vseh ostalih točkah obtožnice. Še preden je sodnica obsojencu predstavila pravni pouk glede njegovih možnosti, je Fritzl dejal, da sprejema sodbo in se odpovedal pritožbi. Pritrdilno je nato odgovoril tudi na vprašanje, če sodbo in njene posledice razume. Glede na to, da se je možnosti pritožbe odpovedala tudi tožilka Christiane Burkheise, je sodba postala pravnomočna. "Bilo je povsem jasno, da je pri tako težkem kaznivem dejanju možna le takšna obsodba," je po razglasitvi sodbe dejal Fritzlov odvetnik Rudolf Mayer. "In ko je v sodni dvorani videl sedeti njo - sodišče je to naredilo zelo dobro - je bil zelo pretresen, obtoženec se je notranje zlomil," je Mayer pojasnil učinek, ki ga je na obtoženca imela sredina prisotnost njegove hčerke v sodni dvorani. Medijsko izjemno oblegano sojenje se je z razsodbo zaključilo prej, kot je bi- lo načrtovano. Relativno hitro so odločitev sprejeli tudi porotniki. Kot je po sojenju povedal tiskovni predstavnik sodišča Franz Cutka, bodo Fritzla premestili v zavarovano psihiatrično ustanovo za duševno motene zločince, in to morda še ta teden. A ustanova, v kateri bo Fritzl prestajal kazen, bo določena šele po njegovi psihološki oceni, katere namen je ugotoviti, do kakšne mere je primeren in motiviran za terapijo, kako nevaren je in kolikšna je možnost njegove rehabilitacije. Oceno, za katero imajo na voljo šest tednov, bodo opravili na Dunaju. Dotlej bo Fritzl ostal v preiskovalnem zaporu v St. Poltnu, kjer ga bodo zaradi možnost samomora skrbno nadzorovali. Če bi v prihodnosti ocenili, da je bila njegova rehabilitacija uspešna, bi ga lahko premestili v običajen zapor, je povedal Cutka. Kot je še pojasnil, pa je ob strinjanju psihiatrov teoretično tudi možno, da bi bil Fritzl predčasno izpuščen, ob čemer pa bi najprej moral prestati 15 let zaporne kazni za umor. (STA) posebne izjave v podporo Hrvaški na poti v EU, za katero si je močno prizadeval hrvaški premier Sanader. Lani je vrh EPP, največje politične skupine v Evropskem parlamentu, sprejel resolucijo o pogajanjih Hrvaške z EU, v kateri je pohvalil "bistven napredek" Hrvaške in pozval vse svoje članice, naj obnovijo svojo podporo pogajalskemu procesu na podlagi izpolnjevanja objektivnih meril in brez vpletanja dvostranskih vprašanj. Tokrat vrh EPP izjave v podporo Hrvaški ni sprejel kljub prizadevanjem hrvaške strani. Izjavi je večer pred vrhom na seji predsedstva EPP nasprotoval slovenski poslanec v EPP Lojze Peterle, ki je sočlanom skupine pojasnil, zakaj se mu sprejetje takšne izjave ne zdi koristno. "Izjavi sem nasprotoval, ker se mi ni zdela uravnotežena, ker ne bi prispevala k dobremu ozračju in predvsem ker ni omenjala pobude Evropske komisije, ki ima v EU veliko podporo," je članom EPP pojasnil Peterle. Pobudo komisije sta namreč podprla tako Evropski parlament kot češko predsedstvo EU. (STA) Močan potres na območju Tonge sprožil cunami NUKUALOFA - Potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici je včeraj stresel območje otoške države Tonga in sprožil cunami, ki bi bil lahko nevaren za obale otokov v Južnem Pacifiku, so sporočili s tamkajšnjega centra za opozarjanje pred cunamiji. Podatkov o morebitnih žrtvah ali škodi po poročanju tujih tiskovnih agencij zaenkrat ni. Po navedbah ameriške zvezne geološke službe (USGS) je bilo središče potresa okoli 200 kilometrov jugovzhodno od prestolnice Tonge Nuku'alofa, na globini desetih kilometrov. Center za opozarjanje pred cunamiji, ki ima sedež na Havajih, je zatem za Tongo, sosednje otoke in Novo Zelandijo izdal opozorilo pred cuna-miji. Nova Mehika odpravila smrtno kazen LOS ANGELES - Guverner Nove Mehike Bill Richardson je v sredo podpisal zakon, s katerim je odpravil smrtno kazen. S to odločitvijo je postala Nova Mehika 15. ameriška zvezna država, v kateri se smrtne kazni ne izvajajo, sicer pa druga, ki je po letu 1976, ko je vrhovno sodišče smrtno kazen ponovno uvedlo v ameriški pravosodni sistem, to kazen prepovedala. Senat Nove Mehike je v petek s 24 glasovi proti 18 glasoval za zakon, ki odpravlja smrtno kazen, že pred tem ga je podprl tudi spodnji dom. Organizacije za zaščito človekovih pravic so po tem glasno pozivale Richardsona, naj zakon podpiše, kar je v sredo tudi storil. Ob tem je nekdanji zagovornik smrtne kazni dejal, da je bila to "najtežja odločitev" njegovega političnega življenja, ki predstavlja "konec dolgega, osebnega potovanja". Na ulicah Francije tri milijone protestnikov PARIZ - Na množičnih protestih francoskih sindikatov in levih strank, ki so izražali nezadovoljstvo z ukrepi predsednika Nicolasa Sarkozyja, sprejetimi zaradi finančne in gospodarske krize, se je včeraj popoldne po podatkih sindikatov zbralo že približno tri milijone ljudi. Francoska policija je sicer sporočila, da se je na ulice podalo kakih 600.000 nezadovoljnih Francozov. Protesti so potekali v več kot 200 francoskih mestih, največji pa se je odvijal v Parizu, kjer se je po navedbah zbralo več deset tisoč oziroma več sto tisoč ljudi. Podatki o tem so precej različni, saj naj bi se v francoski prestolnici zbralo med 85.000 in 350.000 protestnikov. 1 4 Petek, 20. marca 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Občina bo v središču mesta uresničila nov ekološki otok Spodbuda k sortiranju in kompostiranju odpadkov Dostavo odpadkov v ekološke otoke spremlja popust - Na županstvu nagradili»prvake« v recikliranju Goriška občina bo spodbujala ločeno zbiranje odpadkov z nakupom dvajsetih komposterjev in z uresničitvijo novega ekološkega otoka v središču mesta, kamor bo mogoče dovažati tudi zelenje in listje. Tako napoveduje občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi, ki je včeraj na županstvu izročil priznanje desetim občanom; le-ti so se lani odlikovali po zelo veliki količini odpadkov, dostavljenih v občinske ekološke otoke. »V zadnjih letih se je količina sor-tiranih odpadkov v goriški občini krepko dvignila. Od leta 2001 do leta 2004 smo sortirali okrog štiriindvajset odstotkov smeti, leta 2005 smo recikliranju namenili 41 odstotkov odpadkov, 51 odstotkov leta 2006, 47 odstotkov leta 2007 in 52 odstotkov leta 2008,« pojasnjuje Del Sordi in pravi, da na povečano količino recikliranih odpadkov vplivajo ravno ekološki otoki. Vedno več občanov namreč redno dovaža svoje odpadke v ekološke otoke, pri tem pa koristi popust pri plačevanju davka TIA. »Nekateri prihranijo 30 do 40 evrov, drugi tudi do 100 evrov,« pravi odbornik in razlaga, da popust ima zgornjo mejo, saj lahko dosežejo največ 60 odstotkov spremenljivega dela tarife TIA. Del Sordi poudarja, da so lani v Tržiču beležili skoraj 60 odstotkov recikliranih odpadkov, vendar so to po njegovih besedah dosegli z velikimi naložbami. Tržiška občina je namreč poskrbela, da je vsak stanovanjski blok dobil svoj zabojnik za steklo in papir, medtem ko so v Gorici dosegli povečanje količine recikliranih odpadkov zgolj z malimi posegi družbe za javne storitve IRIS. Del Sordi pravi, da za družbo IRIS predstavlja velik strošek odvažanje vlažnih odpadkov, zato pa občina želi povečati razširjenost komposterjev. »V prihodnjih tednih bomo razdelili dvajset novih komposterjev med občani, ki bodo zanje zaprosili,« razlaga Del Sordi in navaja, da v goriški občini na leto naberejo kar 201.000 kilogramov vlažnih odpadkov. »Vsak občan proizvede okrog 62 kilogramov vlažnih odpadkov letno,« pravi odbornik in pojasnjuje, da vsekakor že približno tisoč družin postavlja svoje odpadke v kom-posterje in nato s kompostom pognoji TRŽIČ - Azbest Zahtevajo • v • višjo pokojnino Približno osemdeset delavcev in delavk, zaposlenih v tržiški ladjedelnici Fincantieri, se bori, da bi jim priznali višjo pokojnino in druge ugodnosti zaradi izpostavljenosti azbestu. Včeraj se je v njihovem imenu delegacija sindikalistov sestala na goriški prefekturi s predstavniki družbe Fincantieri in zavoda Inail. Srečanje je sklicala prefektinja Maria Augusta Marrosu in na njem je prišlo do pozitivnega premika glede zahtev desetih delavk. Za ostalih sedemdeset delavcev in delavk se je po drugi strani začelo dogovarjanje med sindikalisti in družbo Fincantieri, ki trdi, da so v ladjedelnici uporabljali azbest do leta 1988. Delavci so povsem drugega mnenja in nameravajo dokazati, da je bil azbest prisoten do leta 1992. Vsi delavci, ki zahtevajo višjo pokojnino, so se zaposlili leta 1981, medtem ko imajo pravico do ugodnosti zaposleni, ki so bili azbestu izpostavljeni vsaj deset let. V vsakem ekološkem otoku je več zabojnikov, v katere ljudje odlagajo papir, lepenko, steklo, plastiko in pločevino bumbaca svoje vrtove in vaze s cvetlicami. Občina bo torej v kratkem med občani razdelila prvih dvajset komposterjev, v prihodnjih mesecih pa naj bi še druge. Ob tem Del Sordi zagotavlja, da bodo v prihodnjih mesecih v mestu uresničili še en ekološki otok; po njegovih besedah že eno leto iščejo primerno lokacijo, trenutno pa so še v igri štirje kraji. Ko bo lokacija izbrana, bodo ekološki otok zgradili v zelo kratkem času, zagotavlja odbornik. Pomoč občanov je po navedbah odbornika zelo pomembna za znižanje tarif, ki bi se morale konec leta še dodatno znižati. Družba IRIS bo namreč razpisala natečaj za odvažanje odpadkov, ki ga bo nato prejelo v upravo eno podjetje za vso pokrajino. Potem ko je Del Sordi pojasnil načrte občine za ravnanje z odpadki, je nagradil občane, ki so lani namenili recikliranju največje količine odpadkov. Katalog razstave Italica Brassa so prejeli Silvano Culot (skupno je recikliral 4.093 kilogramov odpadkov), Sergio Canola (3.593 kilogramov), Roberta Rossi (2.580 kilogramov), Maksi-miljan Makuc (2.141 kilogramov), Katerina Mayer (2.105 kilogramov), Fio-renzo Antonelli (1.909 kilogramov), Fulvio Drigo (1.873 kilogramov), Carmine Vitale (1.813 kilogramov), Enzo Hvala (1.737 kilogramov) in Claudio Di Terlizzi (1.657 kilogramov). (dr) GORICA - Danes Župan z dvema ministroma Goriški župan Ettore Romoli se bo danes srečal z dvema ministroma, ki bosta obiskalo deželo FJK. Dopoldne bo na ronškem letališču pričakal ministra za gospodarski razvoj Claudia Scajolo, ki se bo nato v Vidmu sestal z delegacijo podjetnikov; popoldne bo Romoli srečal ministra za kulturo Sandra Bondija, ki se bo udeležil odprtja razstave Giuseppeja Zigaine v vili Ma-nin. Romoli bo Scajoli spregovoril o goriškem gospodarstvu in industriji ter mu predstavil načrt za park E-Cube, v katerem bi raziskovali obnovljive vire energije in hkrati proizvajali elektriko. Načrtujejo ga ob robu Jeremitišča, in sicer med tovornim postajališčem in krožiščem, vendar je za njegovo uresničitev potrebnih 10 milijonov evrov, ki jih zaenkrat še ni. Župan bo Scajo-lo opozoril tudi na stisko goriških črpal-karjev, ki so zašli v krizo po ukinitvi proste cone, medtem ko bo Bondiju spregovoril o obnovi vile Loise in o dvorani Petrarca v Trgovskem domu, ki ravno tako čaka na prenovitveni poseg. Poletna šola v Gorici Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je predlagal Gorico za sedež pobude Summer School leta 2010. Dogodek prireja skupščina evropskih dežel ARE, za njegovo organizacijo pa se poleg Gorice potegujejo še Azorski otoki in švicarski kanton St. Gallen. Skupščina združuje 270 dežel iz 33 držav in predstavlja največji neodvisni organ razširjene Evrope. V prihodnjih dneh bodo funkcionarji goriške občine in dežele preverili, kje bi lahko bili nastanjeni gostje in kje bi lahko potekala predavanja. Na prihodnjem zasedanju ARE bo goriška kandidatura uradno vložena, so sporočili iz goriške občine. PODGORA - Rajonski svet zavrnil občinski proračun Za pokopališče ni denarja, plaz na Kalvariji bo saniran Za širitev pokopališča v Podgori ni denarja, zato pa je podgorski rajonski svet med sredinem zasedanjem zavrnil proračun občine Gorica za letošnje leto. Rajonski svetniki so se sicer sestali že prejšnji teden, ker je bil takrat izid glasovanj izenačen, pa je moral predsednik Walter Bandelj sklicati še eno zasedanje. V sredo so se tako rajonski svetniki še enkrat zbrali in zavrnili proračun; proti je glasovalo pet svetnikov, štirje so se vzdržali. »Pred zasedanjem sem se poglobil v zadevo okrog širitve podgorskega pokopališča in ugotovil, da ni denarja niti za načrtovanje ši-ritvenega posega,« je včeraj poudaril Bandelj in opozoril, da je doslej pristojni občinski odbornik Sergio Cosma pisal zdravstvenemu podjetju in zahteval spremembo minimalne razdalje med pokopališčem in hišami. Zdaj morajo biti hiše oddaljene od pokopališča 100 metrov, po novem pa naj bi minimalna razdalja obsegala 50 metrov. Bandelj je pri tem pojasnil, da odbornikovo pismo zdravstvenemu podjetju nima prave veljave, saj bi ga moral spremljati tudi načrt za širitev pokopališča, ki ga še ni. »Zdravstveno podjetje bo lahko izrazilo svoje mnenje komaj, ko bo dobilo v roke načrt,« je razložil Bandelj in napovedal, da bo prosil Cosmo za srečanje, ki naj bi potekalo v roku desetih dni; poleg Bandlja se ga bodo udeležili ostali rajonski svetniki in sploh krajani, ki so zelo vezani na vaško pokopališče. Med rajonskim svetom je bilo govora tudi o anteni za mobilno telefonijo, ki naj bi jo postavili na Kalvariji. V kratkem se bo sestala tričlanska komisija, ki bo med drugim preverila ugovore podgorskega rajonskega sveta. Medtem si je včeraj Bandelj skupaj s tehniki civilne zaščite ogledal plaz na Kalvariji, ki je dolg kakih osemsto metrov in se nahaja na levi strani črpališča goriškega vodovoda. Po Bandljevih besedah bo po vsej verjetnost za sanacijo poskrbela civilna zaščita, saj plaz predstavlja nevarnost za hiše, ki ležijo pod pobočjem. Pod vprašajem je po drugi strani plaz, ki se nahaja ob kapeli, zgrajeni na Kalvariji leta 1956. Ker ta plaz ne ogroža nobene stavbe, ga civilna zaščita ne namerava sanirati, mogoče pa bi se za sanacijo lahko odločila gozdna straža. Bandelj je za zaključek napovedal, da podgorski rajonski svet bo gostil Borisa Pahorja 30. maja. (dr) Panorama kritično o goriških rajonih Rajonski sveti so velika potrata denarja, saj prinaša njihovo delovanje zelo visoke stroške, njihova koristnost in učinkovitost pa sta vprašljivi. V to so prepričani pri italijanskem vsedržav-nem tedniku Panorama, pri katerem so pripravili obsežno reportažo o rajonskih svetih. Kot primer slabe prakse tednik omenja ravno Gorico, kjer je deset rajonskih svetov, in torej eden več kot v Milanu, in 132 rajonskih svetnikov, to se pravi trije manj kot v Bariju. V zadnji številki tednika, ki bo v trafikah na razpolago z današnjim dnem, je mogoče med drugim prebrati, da se zasedanja rajonskega sveta iz Messine začenjajo ob 23.30 in se zaključujejo nekaj čez polnočjo. Tako svetniki prejemajo dvojno sejnino, poleg tega pa so dva dni oproščeni od dela. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Cenjene izletnike obveščamo, da bo plačilo drugega obroka v ponedeljek, 23. marca, od 9. do 13. ure v Kulturnem domu v Gorici, v ulici Italico Brass 20. Prevažal trojico Kurdov Na nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu je goriška policija, med redno kontrolo v bližini meje 3. marca letos, zalotila slovenskega državljana, 52-letnega S.H., ki je v svojem avtomobilu znamke Citroen prevažal tri Kurde. Ker so skušali prečkati mejo brez ustreznih dokumentov, so moškega, pri katerem so našli 750 evrov, morebitni »zaslužek« za prevoz čez mejo, pridržali v goriškem zaporu, zoper trojico nezakonitih priseljencev pa je bil izdan odlok o pregonu iz države. Delovna akcija v Pevmi Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Osla-vje poziva vaščane na delovno akcijo, ki bo jutri od 8.30 ure dalje ob novem igrišču v Pevmi. Glavni namen delovne sobote je v tem, da bi pred uradnim odprtjem objekta tudi sami opravili nekaj ureditvenih del, kot so namestitev zaščitne mreže, odstranitev materialov, ki so ostali od gradnje, čiščenje okolice in druga opravila. Delovna akcija bo prispevala, da se bodo domači kulturni in športni delavci navezali na novo pridobitev v vasi in si obenem ustvarili sliko o možnostih, ki jih bo to središče nudilo vaški skupnosti. Za »delavce« bo opoldne poskrbljeno za topel prigrizek. Razstava v galeriji Kosič Danes ob 18. uri bo v galeriji Kosič v Ra-štelu v Gorici odprtje skupinske razstave del, ki so nastala na mednarodni likovni delavnici pod naslovom Slovenija odprta za umetnost 2008 na Sinjem Vrhu pri Ajdovščini. Na razstavi sodelujejo Herwing Berger, Julian Taupe in Rudi Benetik iz Avstrije, Skender Bajro-vič iz Črne gore, Ivana Lomova iz Češke, Anna Törrönen iz Finske, Istvan Ba-lind iz Madžarske, Tibor Csikos iz Švedske, Ron Blom in Willem Van Hest iz Nizozemske, Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Ku-naver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajtna, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc iz Slovenije. Razstavo prireja galerija Kosič in bo odprta do 31. marca (od torka do sobote med 9. uro in 12.30 ter med 15.30 in 19.30). Spomin na Joška Štruklja Žalna seja v spomin na Joška Štruklja bo danes ob 17. uri v veliki sejni dvorani mestne občine Nova Gorica. Prireja jo je Forum za Goriško; o pokojniku bo spregovoril Boris Nemec, predsednik Foruma, ob njem pa še nekateri prijatelji iz Gorice. Ministrica na obisku v PTP Danes ob 15. uri bo Primorski tehnološki park (PTP) obiskala slovenska ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Zlata Ploštajner. Sprejeli jo bodo direktor PTP Stojan Ščuka ter župana Nove Gorice in Šempetra-Vrtojbe, Mirko Brulc in Dragan Valenčič. Po predstavitvi delovanja parka in investicije v obnovo poslovne stavbe, ki je delno financirana iz sredstev EU, bo ministrica obiskala podjetji Konstelacija H2, ki se ukvarja z razvojem na področju mi-kroenergije, in Thalea, ki razvija tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti razsvetljave. (nn) Medalja za briški chardonnay Chardonnay Quercus 2008 je na 16. ocenjevanju Chardonnay du Monde v Franciji osvojil srebrno medaljo. Gre za izjemen uspeh na enem najstrožjih ocenjevanj na svetu, kjer mednarodna komisija ocenjuje kar 923 vzorcev iz 37 držav, so včeraj sporočili iz Vinske kleti Goriška Brda. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 19. marca 2009 15 GORICA - V okviru goriške pokrite tržnice Ribiči odprli ribarnico in sprožili naval ljudi V štirih urah prodali preko tisoč kilogramov rib - Ob koncu meseca bodo ponujali solidarnostno ribjo košarico razčisčenje VOLITVE - SSk Stranka zahteva politično Že navsezgodaj so bili pred ribarnico goriške pokrite tržnice ljudje v vrstah, sredi dopoldneva, po samo dveh urah od njenega odprtja, so prodali dvajset zabojčkov sar-donov, opoldne pa je bilo skupno oddanih preko tisoč kilogramov rib, v veliki večini pla-vih rib iz Jadrana. Prodajni pulti so se praznili, kupci pa so še vedno pritiskali na tržaške ribiče, ki so v papir zavijali plen svojega nočnega ulova in pogosto, na prošnjo ljudi, delili tudi nasvete o pripravi ribjih jedi. Tolikšnemu navalu na goriško ribarnico že dolga leta nismo bili priča, botroval pa mu je prihod ribičev iz zadrug Marco Polo iz Trsta in Lisert iz Tržiča, ki ponujajo sveže ribe po konkurenčnih cenah. Njihovo »priselitev« v Gorico je omogočila občina, ki jim je dala v najem štiri od petih razpoložljivih prodajnih pultov. Ribiči so prostore obnovili, saj sta jih načela čas in opuščenost, in včeraj prvič odprli Goričanom. Ker je bila priložnost praznična, so se je udeležili predstavniki občinske uprave s podžupanom in odbornikom za trgovino Fabiom Gentilejem na čelu ter zveze trgovcev ASCOM in ribiških zadrug, ob njih pa še direktorica deželne službe za ribolov Marina Bortotto. Ljudem, ki so se zadrževali pred ribarnico, so ponudili nekaj dolžnostnih besed o tem, kako občina obuja k življenju tržnico in ribarnico, pa še ribje jedi in briško vino, kar je seveda bolje teknilo kot besede. Zanikane so bile napovedi, da konkurenci tržaških ribičev ne bodo kos redki prodajalci rib, ki so še vztrajali v goriški ribarnici. Včeraj so tudi pri njih ribe šle za med. Naval kupcev se je tudi njim obrestoval, so povedali in dodali, da se sicer zavedajo, da bodo težko tekmovali s cenami tržaških sosedov, da pa je obujeno zanimanje za ribe tudi njihov interes. Novost na tržnici je priklicala tudi nekaj Slovencev z druge strani meje, za pultom pa so našli ribiča, ki sta obvladovala slovenščino. »Računamo na to, da bomo pritegnili kupce iz Nove Gorice, njene okolice in Brd,« je včeraj povedal Michele Doz, Na-brežinec in predsednik ribiške zadruge Li-sert, in pojasnil, da se povezujejo tudi s slovenskimi in hrvaškimi ribiči. »Sprva bomo ribe ponujali od torka do sobote. Ko bo ribiška sezona na vrhuncu, od prihodnjega meseca dalje, bomo čas obratovanja podalj- šali,« je dodal, ribiči pa so kupce nagovarjali, da bodo ribe tedaj še cenejše. »V Gorico, tako kot že v Trst, prinašamo naše, lokalne ribe, in školjke iz naših gojišč. Tudi sem bomo nosili ribe, ki smo jih med nočjo ulovili, jih še pred zoro naložili na kamion in jih žive razstavili na pultu. V veliki večini prihajajo iz Tržaškega zaliva, ki je med najbolj kvalitetnimi ribolovnimi območji Jadrana, česar se včasih ne dovolj dobro zavedamo. Tako kvalitetnih rib drugje, tudi v Istri in Venetu ne premorejo,« je prepričan Boris Školaris, slovenski ribič iz Lucije pri Portorožu, poveljnik na 15-metrski barki zadruge Lisert, ki so ga začasno preusmerili v Gorico tudi zato, da bo kupce lahko nagovarjal s slovenščino. »Ni naš interes iskati dobička za vsako ceno, a naše ribe prodati. Kriza je povsod, še posebno huda je za upokojence. Z našimi konkurenčnimi cenami jim omogočimo, da si lahko privoščijo tudi ribo. Nazadnje, brez posredovanja grosistov, mi več zaslužimo, ljudje pa za ribo manj plačajo,« je še pripomnil zgovorni Školaris. Občinski odbornik Sergio Cosma je napovedal, da bodo tudi v ribarnici v zadnjem tednu vsakega meseca pripravili solidarnostno košarico z ribami po znižani ceni 8,90 evrov. Namenjena bo še posebej Go-ričanom, ki se jim računi zaradi povečanja življenjskih stroškov s težavo izidejo. (ide) Včerajšnja gneča v goriški ribarnici bumbaca GORICA - Krvodajalci kličejo na pomoč in sklicujejo občni zbor Zmanjkuje krvi Od novembra lani do februarja letos je bilo vpisov v sekcijo za kar devetdeset odstotkov manj Goriška sekcija krvodajalcev je v zadnjih mesecih beležila močan upad darovanj krvi in velik osip članstva. Od novembra lani do letošnjega februarja se je število darovanj krvi znižalo za dvajset odstotkov, medtem ko je bilo vpisov v sekcijo za kar devetdeset odstotkov manj. Ob tako zaskrbljujočih podatkih se je vodstvo krvodajalske sekcije odločilo za sklic občnega zbora, ki bo potekal na novem društvenem sedežu v ulici Fatebenefratelli 34 v petek, 3. aprila, ob 20. uri. »Do pred nekaj meseci je bil osip članstva vezan na staranje krvodajalcev, v zadnjih časih pa je postal izredno zaskrbljujoč,« opozarjajo krvodajalci iz goriške sekcije Remo Uria Mulloni in poudarjajo, da je tudi v Gorici potreba po krvi vedno večja, po drugi strani pa je dajalcev vedno manj. Zato so goriški krvodajalci skušali prirediti nekaj informativnih srečanj in pobud, s katerimi bi priklicali v svoje vrste mlajše člane, vendar so bili vsi napori zaman in niso privedli do zaželenih rezultatov. Zaradi tega goriški krvodajalci ponovno pozivajo mlade, da se jim pridružijo, poseben apel pa naslavljajo tudi na svoje člane, ki že dolgo časa niso darovali krvi. »Sekcija šteje na papirju 1.500 članov, od katerih jih je lani darovalo kri samo 690,« pojasnjujejo goriški krvodajalci in vabijo Goričane, da darujejo kri in s tem nesebično pomagajo sočloveku v stiski. V • v v »V imenu Slovenske skupnosti (SSk) čestitam Alenki Florenin in Paolu Vizintinu za njuni županski kandidaturi in jima voščim dobro delo. Obenem jemljem na znanje, da so se lokalni krožki Demokratske stranke (DS) v Doberdobu, Sovodnjah in Števerja-nu odločili proti predlogu SSk o skupnem upravljanju občin. Glede na ustaljena razmerja med SSk in DS je to svojevrsten primer in bo zato potrebno resno razčiščenje na ravni pokrajinskih tajništev,« pravi pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek po koncu sredinega zasedanja pokrajinskega sveta stranke. »Pošteno bi tudi bilo - dodaja -, da se tako, kot se lepo predstavljajo županski kandidati, tudi povedo razlogi, ki so botrovali zavrnitvi predloga SSk o skupnem upravljanju. Ali lahko takšno odločitev imamo za reformistično? Zanimiva se mi tudi zdi izbira imena, ki oživlja staro formulo Občinske enotnosti, v kateri sta združeni DS in Združena levica. Kako naj torej obravnavamo so-vodenjsko svetniško skupino Združene levice, v kateri so skoraj vsi svetniki člani DS?« Po Čavdkovem prepričanju takšna poteza obuja stare čase in blokovsko razlikovanje med Slovenci. »Ni dvoma, da Občinska enotnost zastopa samo levičarske sile, kar se mi zdi, glede na spremembe zadnjih časov, anahronistično,« pojasnjuje stališče SSk in napoveduje, da so že obvestili predstavnike DS, od deželnih do lokalnih, da zahtevajo politično razčiščenje: »Naši svetniki ne bodo izstopali iz svetniške skupine DS v Gorici, ker sodelovanje v goriškem občinskem svetu poteka še kar v redu. Zahtevamo pa, da nas DS seznani z razlogi, ki stojijo ne samo za dejstvom, da je bil naš predlog zavrnjen, a tudi za okoliščino, da ni bilo na predlog nobenega odziva, pa čeprav smo ga dali v javnost že junija lani, na pokrajinskem kongresu SSk v Gorici, potem spet novembra na deželnem kongresu in še na nekaterih, sicer redkih srečanjih s predstavniki DS.« Medtem tudi pri SSk intenzivno tečejo priprave na volitve, »imamo pa še poldrugi mesec časa pred nami - tako Čavdek -, da določimo kandidate in morebitna zavezništva. V Števerjanu bomo seveda nastopili s svojim kandidatom in simbolom, v Doberdobu in Sovodnjah pa preverjamo, če so še možne dosedanje koalicije«. GORICA Javni tožilec bo skupaj zaslišal starša Pred goriškim javnim tožilcem Marcom Panzerijem bo v četrtek prihodnjega tedna soočanje med Mar-com Morattijem in Cristino Nardin, očetom in mamo otročiča, ki je bil rojen 2. januarja letos in so ga 17. februarja sprejeli v videmsko bolnišnico zaradi poškodb na vsem telesu. Sodišče za mladoletne iz Trsta je obenem uvedlo postopek, ki dopušča možnost njegove posvojitve - prva obravnava bo v maju -, hkrati je predvidelo, da bosta mamica in otrok, če bo preživel, dobila zavetišče v posebni strukturi, kjer nudijo varstvo v primerih hude družinske stiske. Medtem vlada pričakovanje za izid zdravniških analiz na otrokovem telescu, saj še danes ni pojasnjeno, kaj se je z njim zgodilo. O tem se bodo morali izreči tudi izvedenci, ki jih je imenovalo tožilstvo; svoje ugotovitve bodo morali izročiti do 13. aprila. Predvsem od tega bo odvisno nadaljnje razpletanje zadeve tudi ob upoštevanju okoliščine, da je pred nekaj dnevi revizijsko sodišče preklicalo pripor za očeta, ki je na prostosti in naj bi se kmalu vrnil na delo, prepovedano pa mu je obiskati partnerko in sinčka. Otrokovo zdravstveno stanje ostaja hudo, a stanovitno, zato ni izključeno, da ga ne bi v kratkem preselili v goriško bolnišnico. ŠTANDREŽ - Jutri v domu Andrej Budal na potezi mladi z obeh strani meje Izbruh ustvarjalnega naboja Večer bodo oblikoval Go Breakers, čezmejni zbor Primož Trubar, krožek IAV, Scimmie in gabbia, plesna skupina Kremenjak in bend Simplex Na goriški pokrajini so včeraj uradno predstavili pobudo s slikovitim imenom Geyser. Podnaslov prireditve nam še dodatno obrazloži, da gre za izbruh ustvarjalnega naboja mladih. Pobudnik svojevrstnega večera, ki bo na sporedu jutri od 20.30 dalje v domu Andrej Budal v Štandrežu, je goriška ZSKD, ki je v mladinskem odseku kulturnega društva Oton Župančič našla zanesljivega sodelavca. Zveza in njena članica sta namreč ocenili, da bi bilo primerno štandreški dom koristneje uporabiti, saj zadnje čase prostorna stavba na Pilošču ne doživlja tistega utripa, kot ga je pred desetletji. Obenem se je pokazala tudi potreba, da bi mladini ponudili možnost preživljanja sobotnih večerov v neposredni bližini mesta. Štandrež je namreč dosegljiv z avtobusom in je zato slovenska predmestna vas vabljiva tudi za mlade, ki še nimajo vozniškega dovoljenja. Glavni smisel pobude Geyser vsekakor ostaja prikaz ustvarjalnosti mladih, ki se včasih čutijo odrezani od dogajanja in nimajo prave priložnosti, da bi izrazili svoj pristop do različnih umetniških zvrsti. O vsem tem so včeraj podrobno spregovorili goriška predsednica ZSKD Vesna Tomsič, Marjeta Kranner v imenu pokrajine in Erika Nardin za društvo Oton Župančič. Prisotni so bili tudi člani glasbene skupine Simplex, ki bo na- Na včerajšnji predstavitvi Marjeta Kranner (z leve), Vesna Tomsič in Erika Nardin foto vip stopila na štandreškem večeru. Govornice so potrdile željo, da bi mladina dobila prostor-zbirališče, kjer bi poleg zabave in sprostitve, prišle na dan tudi ustvarjalne plati mlajših generacij. Jutrišnji štandreški večer bo oblikovalo šest skupin mladih z obeh strani meje. Iz Nove Gorice bo prišla skupina GO Breakers, ki s plesnimi vra-golijami navdušuje gledalce doma in po svetu. Skupina break dancerjev je na-mrež že uveljavljena tudi v evropskem merilu. Pod vodstvom Gregorja Klan- čiča se bo predstavil čezmejni pevski zbor Primož Trubar. Skupina mladih Goričanom bo prikazala dva kratko-metražna filma z naslovoma »Bulli si nasce« in »I diritti dell'uomo«. K sodelovanju se je prijavila tudi zelo aktivna skupina mladih iz Tržiča s slikovitim imenom Scimmie in gabbia, ki bo predstavila risarsko in grafično nadarjenost svojih članov. Dekleta plesne skupine Kremenjak iz Jamelj so tudi že opozorila nase in bodo svojo ljubezen do plesa izpričale tudi v Štandrežu. Kot zadnji bodo na prizorišče stopili štirje mladi, ki sestavljajo rock skupino Simplex. Kot so sami povedali, ustvarjajo tudi lastne skladbe. Na večeru bo sodeloval tudi Dj Filip. Ob zaključku včerajšnje predstavitve so se prireditelji za pomoč zahvalili organizaciji ARCI-Servizio civile in številnim ustanovam, ki so v nagradni sklad prireditve prispevale številne nagrade v obliki vstopnic za koncerte, knjig in drugih praktičnih nagrad. (vip) 16 Četrtek, 19. marca 2009 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V galeriji Ars razstavljajo trije tržaški fotografi mlajše generacije S fotoaparatom ujeli črno-beli utrip trgov Na ogled posnetki Furlana, Jakomina in Lavrenčiča iz Trsta, Ljubljane in Sofije Občinstvo na odprtju razstave (levo), Paljk z dvema fotografoma izmed treh, ki so ponudili na ogled svoje avtorske posnetke mestnih trgov (spodaj) bumbaca NOVA GORICA - Arčon poziva župana »Občina naj se zavzame za zaposlene v Mipu« Brulc: Gre za pomembno mesnopredelovalno podjetje, zato ne sme umreti Predsednik novogoriškega mestnega odbora Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Matej Arčon, ki je sicer tudi novogo-riški podžupan, je v imenu stranke župana Mirka Brulca pisno obvestil o tem, da so pri LDS zaskrbljeni nad usodo Mipa, predvsem pa ljudi, zaposlenih v družbi, ki je bila nekdaj paradni konj goriškega gospodarstva, zdaj pa očitno umira pred očmi javnosti. Poudaril je, da se v medijih v zadnjih dneh v ospredje postavljajo atraktivne zgodbe o odklopih in priklopih energije in vode ter ugibanja o scenarijih reševanja denarja bank, najbolj žalosten del te zgodbe pa so zaposleni, ki ostajajo brez svojih zasluženih plač. Prav zaradi njih je Arčon župana pozval, naj se podrobno seznani s stanjem v družbi, saj je mestna občina tudi njen upnik, in stori vse, kar je v njegovi moči, da se ublaži stiska ljudi. Čeprav se pri LDS zavedajo, da so možnosti lokalne skupnosti pri reševanju podjetja omejene, so prepričani, da ne bi smeli ostati ravnodušni. »Predlagamo, da skličete tudi predstavnike političnih strank in list v mestnem svetu, da zavzamemo enotno stališče lokalne skupnosti do te problematike in zahtevamo ugotovitev objektivne krivde za nastalo stanje,« je še zapisal Arčon. »Gre za pomembno mesnopredelo-valno podjetje z velikim ugledom, zato ne sme umreti,« je poudaril Brulc in pojasnil, da si v neformalnih pogovorih na ministrstvu že dober mesec prizadeva, da bi Mip ostal pri življenju, saj gre tu tudi za usodo več kot 700 delavcev. (nn) VOLČJA DRAGA Požar zaradi neustrezne varnosti Novogoriški kriminalisti so zaključili preiskavo požara v podjetju Ultra-pac v Volčji Dragi, do katerega je prišlo 15. oktobra lani. Takrat je zagorelo v okrog 100 kv. metrih velikem prostoru za pripravo barv, kjer so opravljali vzdrževalna dela. Zagorele so vnetljive tekočine in stroji za pripravo barv. Ob izbruhu požara je bil v prostoru delavec italijanskega proizvajalca strojne opreme, ki je izvajal remont na destilacijskem stroju in je bil zaradi požara lažje telesno poškodovan. V požaru je popolnoma zgorel celoten objekt, premoženjska škoda pa je bila ocenjena na več kot 332 tisoč evrov. Med preiskavo so kriminalisti ugotovili nepravilnosti zaradi neustrezne uporabe pripomočkov in nespoštovanja ukrepov za zagotovitev varstva pred požarom. Na podlagi zbranih ugotovitev so zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti na okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici kazensko ovadili 56 in 31 let stara moška iz okolice Nove Gorice. (nn) V galeriji Ars na goriškem Travniku so v sredo odprli zanimivo fotografsko razstavo, ki so jo postavili trije uveljavljeni tržaški fotografi. S svojimi deli se goriškim ljubiteljem umetniške fotografije predstavljajo avtorji Andrej Furlan, Robi Jakomin in Viljam Lavrenčič. Gre za tematsko razstavo, ki želi v črno-beli tehniki izpostaviti značilnosti in utrip mestnih trgov. V sestavo tega sklopa fotografij so bili vzeti v poštev trgi v Trstu, Ljubljani in bolgarski prestolnici Sofiji. Ob prisotnosti vseh treh avtorjev in ob številni udeležbi ljubiteljev tovrstnega umetniškega izražanja je priložnostni nagovor imel novinar in umetniški kritik Jurij Paljk, ki je uvodoma iznesel ugotovitev, da Slovenci premalo cenimo fotografijo. Po njegovih besedah fotografija je sredstvo, ki poleg dokumentacijskega pomena, nosi v sebi tudi značilnosti umetniškega izražanja, ki se odražajo tako v tehniki fotografiranja, obdelavi posnetka, najbolj pa v izbiri motivike. Nekaj besed je bilo namenjenih tudi novim tehničnim pripomočkov, ki se kažejo zlasti v digitalnih aparatih, kar po mnenju poznavalcev ne more nadomestiti tradicionalnih tehnik fotografiranja in razvijanja posnetka, je ugo- ŠTANDREŽ - Počastili Prešerna Kulturna naveza z Divačo in Vrtojbo Dan slovenske kulture so minulo nedeljo s prijetno prireditvijo počastili tudi v domu Andreja Budala v Štandrežu. Praznik je potekal v organizaciji domačega kulturnega društva Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. Po krajšem uvodnem nastopu Srak, ki so v večer uvedli z Vrab-čevo Zdravljico, je pod vodstvom dirigenta Antona Baloha na oder stopil mešani pevski zbor Divača. Zbor, ki bo letos praznoval častitljivih 115 let nepretrganega delovanja, sestavlja štirideset pevk in pevcev iz širše okolice Divače, Sežane, Vrem in Brkinov. TRŽIČ - V letošnjem proračunu Manj denarja in višji davčni pritisk Seštevek vseh postavk proračuna tržiške občine znaša 78.555.000 evrov, kar pomeni, da se je gleda na lansko leto vrednost proračuna znižala za 8 odstotkov. Svetovna gospodarska kriza bo torej še kako vplivala tudi na blagajno tržiške občine, ki mora tako kot druge javne uprave krčiti vse nepotrebne stroške in racionalizirati porabo vseh svojih finančnih sredstev. Glavne postavke proračuna je med sredinem zasedanjem občinskega sveta predstavil pristojni občinski odbornik Gianluca Trivigno; po njegovih besedah je bilo 33 odstotkov razpoložljivih sredstev oz. 13.740.000 evrov namenjenih stroškom za osebje, 32 odstotkov oz. 12.587.000 evrov bo šlo za socialne storitve in službe, 17 odstotkov oz. 6.663.000 za okolje in teritorij, 5 odstotkov oz. 2.110.000 evrov pa kulturi. Po navedbah odbornika davčni pritisk se bo povišal za 2,8 odstotka in bo znašal 439,56 evrov na osebo; davek Ir-pef bo povišan za 0,3 odstotke, pristojbina Tosap je zamrznjena od leta 2007, medtem ko se bo davek na odvažanje odpadkov Tarsu povišal za kar deset odstotkov. Za pet odstotkov bosta dalje povišani mesečnini doma za starejše občane in dnevnega centra. Trivigno je opozoril, da so pri pripravi proračuna namenili največjo pozornost socialno ogroženim družinam, čeprav se je podvojila vsota, ki jo tržiška občina mora zagotoviti zdravstvenemu okolišu. GORICA Z revijo Isonzo-Soča po pobočjih Sabotina Časopis Isonzo Soča prireja jutri, 21. marca, sprehod po pobočjih Sabotina. Udeleženci se bodo zbrali ob 14. uri pri spomeniku na trgu Cesare Battisti v Gorici, nato pa se bodo z osebnimi avtomobili odpravili skozi Solkan, Hum, Kojsko in Gonjače. Vozila bodo parkirali pred sabotinsko kasarno. Sledil bo vodeni ogled vojaških utrdb, kavern, strelskih jarkov in drugih ostalin iz prve svetovne vojen; udeleženci se bodo nato povzpeli na vrh hriba, kjer si bodo ogledali ruševina cerkve sv. Valentina. Na parkirišče kasarne se bodo vrnili po travniku z ostanki napisa Naš Tito; ob zaključku izleta bo v kasarni poskrbljeno za hrano in pijačo, možen bo tudi ogled vojaškega muzeja. Hoje bo približno dve uri. Organizatorji priporočajo dobro telesno pripravo, primerno obutev ter svetilko za ogled kavern; vpise na izlet, ki stane 8 evrov, zbirajo v redakciji Isonzo-Soča v ulici San Giovanni 5/A v Gorici (tel. 0481-33343). NOVA GORICA - ZZP Medse vabijo mlade in ženske tavljal Jurij Paljk. Ob zaključku svojega posega se je obregnil nad dejstvom, da je razstava posvečena lepoti mestnih trgov, galerija Ars pa se nahaja na goriškem Travniku, ki je že več kot dve leti razkopan. O sami razstavi in o umetnikih, ki so jo postavili, je kritično noto sestavil Claudio Domini, docent fotografije na Videm-ski univerzi. Povedal je, da se Andrej Fur-lan popolnoma predaja duhu impresionističnega vizualnega zapisa. Ujame trenutke, ne da bi skrbel za formalna fotografska pravila. Robi Jakomin po njegovih besedah razširi fotografski »hic ed nunc« s serijo fotogramov, zajetih v hitrem zaporedju in z zavestnim prikrivanjem le-teh. Viljam Lavrenčič pa je uporabljal »pinhole« kamero, ki za delovanje ne potrebuje sistema leč, ampak le milimetrsko luknjico, skozi katero prodre svetloba in vtisne sliko na film. Čeprav so se avtorji posluževali različnih tehnik fotografiranja in tiskanja svojih posnetkov, se vsi trije umeščajo v koncept, v katerem prevladuje hotenje po neposrednem zajetju svetlobnih zapisov, je še zapisal Domini. Razstava bo odprta do 30. aprila, ogled pa je možen od torka do sobote po urniku Katoliške knjigarne. (vip) Sledil je nastop mešanega pevskega zbora Vrtojba; njegovi začetki segajo v leto 1979, ko so ga oblikovali predvsem mladi pod vodstvom Zdravka Lebana, ki kot zborovodja vodi skupino še danes. Nastope vseh treh nastopajočih zborov je številna publika spremljala z navdušenjem. Podobno srečanje je v lanskem letu potekalo v Vrtojbi v organizaciji tamkajšnjega pevskega zbora. Že v jeseni pa se bodo vsi trije zbori s podobnim nastopom predstavili občinstvu v Divači. Štandreški večer, ki se je zaključil z družabnostjo, je povezovala Tamara Butkovič. Pavel Gregorčič foto n.n. Vodstvo Zveze za Primorsko, ki ima okrog 1.200 članov na območju celotne Primorske, je včeraj v Novi Gorici predstavilo priprave stranke na dvanajsti kongres, ki bo 30. junija v Postojni. »Pri izboru kraja je veliko simbolike. S tem neomajno kažemo na to, da so tudi Postojna, Ilirska Bistrica in Pivka del Primorske,« je povedal glavni tajnik ZZP Aleksander Lemut. Poudaril je tudi, da so bili njihovi kongresi, ki jih pripravijo vsako drugo leto, do zdaj klasični, saj so se jih udeleževali le delegati in gostje, letos pa si želijo bolj festivalske obarvanosti, zato bo možnost za sodelovanje dobila tudi širša baza podpornikov stranke. Pojasnil je tudi, da bi radi pomladili članstvo in v svoje vrste privabili čim več žensk. Lemut je izrazil tudi prepričanje, da se organiziranost Primorcev krepi pri čemer je izpostavil krepitev delovanja društva Tigr Primorske in Civilne iniciative za Primorsko. »Mislim, da ljudje na Primorskem s to krepitvijo izražajo neko ogroženost. V nekdanji 20-milijonski državi je bila Primorska najrazvitejši del in okno v svet, v Sloveniji pa se je s krepitvijo centralizma spremenila v periferno pokrajino,« je povedal Lemut in izrazil prepričanje, da vodi centralizem v dolgoročno pogubo naroda. V zvezi z nekaterimi aktualnimi zunanjepolitičnimi temami, ki se tičejo sosedskih odnosov je poudaril, da se slovenska država slabo odziva. »Obnašamo se preveč hlapčevsko in ponižno ter dopuščamo, da se pot-varja in spreminja zgodovina,« je še izjavil Lemut in s tem v zvezi izrazil prepričanje, da je vloga ZZP potrebna bolj kot kdajkoli prej ter upanje, da se bodo vse oblike organiziranosti Primorcev povezale in prihodnje leto na lokalnih volitvah dosegle dober rezultat. Povedal je tudi, da se nadaljuje partnersko sodelovanje s stranko Zares, saj so se pred volitvami dogovorili o sodelovanju skozi štiriletni mandat. »Pomembno je, da imamo sogovornika v parlamentu, ki razume naš program,« je še pojasnil Lemut in dodal, da so se za sodelovanje s stranko Zares odločili, ker je imela na področju regiona-lizacije in decentralizacije njim najbližji program. Predsednik glavnega odbora ZZP Oton Mozetič je poudaril, da je ZZP stranka, kjer ni pretiranih levičarjev ali desničarjev. »Nismo ideološka stranka, zato se nam dogaja, da naši člani na volitvah glasujejo za stranko, ki ji ideološko pripadajo. Razlogi, zaradi katerih je stranka nastala, pa so še vedno tu. Še vedno vztrajamo pri regionaliza-ciji Slovenije in aktualna gospodarska kriza ni opravičilo, da se to temo zamrzne,« je povedal. O programu in njegovih dopolnitvah, ki jih bodo pred samim kongresom obravnavali še na dveh zasedanjih glavnega odbora, je spregovoril predsednik ZZP, Pavel Gregorčič. Povedal je, do bodo skušali še aktivneje delovati na razvoju Primorske, kar pomeni, da bo program razvojno naravnan, prizadevali pa si bodo tudi za izboljšanje sodelovanja s sosednjo Furlanijo-Julijsko krajino in s Hrvaško. Ob tem je izrazil prepričanje, da je treba s Hrvaško rešiti zadeve, in da v ZZP ne podpirajo referenduma o vstopu Hrvaške v EU, kar je označil za politi-kantstvo. Glede sodelovanja s FJK pa je dodal, da je treba biti na tem področju previdni, prizadevati pa si je treba predvsem za čim boljšo ohranitev slovenskega življa onkraj meje. »Sodelovanje že obstaja, stike imamo, da bi sodelovali tudi v programskem smislu z organizacijami in tvorbami, ki se bodo tudi spreminjale; to bo treba še izčistiti,« je pojasnil. Glede sprememb v vodstvu stranke na kongresu je dodal, da je trenutno še vse odprto in da kandidati še niso znani; izrazil je tudi mnenje, da bi bilo prav, če bi stranka dobila mlajšega predsednika. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 20. marca 2009 11 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE: v torek, 24. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Kreutzerje-va sonata« po povesti Leva Nikolaje-viča Tolstoja, dramatiziral in priredil Branko Jordan; informacije v KB Centru na korzu Verdi 51 v Gorici (zelena št. 800214302, tel. 340-8624701, www.teaterssg.it) od ponedeljka do petka med 14. in 17. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: 28. marca ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Teatro Mio iz kraja Vico Equense (Neapelj) s predstavo »Miseria e nobiltà«; informacije in predprodaja v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 048130212). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: ponedeljek, 23. marca, ob 20.45 »Just in Time«, nastopa L'Orchestra di piazza Vittorio; informacije pri blagajni gledališča v ul. Garibaldi 2/A (tel. 048133090) od ponedeljka do sobote med 9.30 in 12.30 ter med 16. uro in 19.30. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU bo v sredo, 25. marca, ob 21. uri predstava »Sottobanco« gledališča Nino Manfredi; informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481630057). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU bo v torek in sredo, 24. in 25. marca, ob 20.45 gledališka predstava »Romolo il grande«; informacije in predprodaja pri blagajni občinskega gledališča od torka do sobote med 17. in 19. uro, tel. 0481-790470) in v knjigarni Antonini v Gorici. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes, 20. marca, ob 18. uri predstava Andreja E. Skubica Neskončni šteti dnevi; v nedeljo, 22. marca, ob 18. uri bo slovesni zaključek Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2009 s predstavo Majhne družinske nesreče v izvedbi Beneškega gledališča ter podelitvijo nagrad in priznanj. Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Di-verso da chi?«. KULTURNI DOM: niz »Psicoanalisi e ci-nema«, 20.00 »Il vento fa il suo giro«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Oče naš«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.10 »Gran Torino«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »La verita e che non gli piaci abbastanza«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Di-verso da chi?«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La matassa«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.00 »The International«. fl Razstave DALMATINOVA BIBLIJA IZ LETA 1584, ki jo je dal na razpolago Roman Gergolet, bo do polovice aprila na ogled v podružnici Zadružne banke Doberdob in Sovodnje na korzu Verdi 55 v Gorici. KD JEZERO vabi na ogled razstave Ila-rie Fedele v Modra's galeriji v Dober- Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji • Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst Javni sklad RS za kulturne dejavnosti PkIMOkSKri POJE 2009 Danes, 20. marca, ob 20.30 Štandrež, cerkev Sv. Andreja Nastopajo: Župnijski mešani pevski zbor Šempeter • Mešani pevski zbor Marezige, Koper Cerkveni pevski zbor Stanko Premrl, Podríanos • Vokalna skupina Vinika, Brda Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, Ljubljana • Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem, Koper Soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež Nedelja, 22. marca, ob 17. uri Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž Nastopajo: Dekliški pevski zbor Ubeljsko, Postojna • Mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj, Ilirska Bistrica • Vokalna skupina Grgar • Moški pevski zbor Franc Zgonik - Branik • Ženska pevska skupina Znamenje, Volčepri Tolminu Mešani pevski zbor Lipa, Šempas • Komorni zbor Ipavska, Vipava Soprireditelj Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice dobu; do sobote, 28. marca, od ponedeljka do sobote med 18. in 21. uro. V GALERIJI 75 na Bukovju 6 v Štever-janu je na ogled fotografska razstava Ženski pogledi. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec iz Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paiero iz San Vita ob Tilmentu; do 22. marca samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) ter nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMART-NEM v Goriških Brdih je na ogled fotografska razstava Fotokluba Skupine 75; do 29. marca ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. V PAVILJONU POSLOVNEGA CENTRA HIT na Delpinovi ulici 7a v Novi Gorici je na ogled razstava likovnih del v zasebni lasti Zorana Mušiča; do 29. marca vsak dan med 10. in 19. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini bo do 22. marca na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Koncerti ¿i Čestitke Danes v Jamljah moja nona EMA praznuje 85 let. Še veliko lepih in zdravih dni v naši sredi ji iz srca želi Sebastjan z družino. S Izleti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: 29. marca, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert »Around the world«; nastopil bo otroški pevski zbor Artemia. PRIMORSKA POJE 2009: v cerkvi v Štandrežu danes, 20. marca, ob 20.30 nastopajo župnijski mešani pevski zbor iz Šempeter iz Šempetra-Vrtojbe, mešani pevski zbor Marezige iz Kopra, cerkveni pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa, vokalna skupina Vinika iz Brd, Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec iz Ljubljane, Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem iz Kopra (soprireditelj Prosvetno društvo Štandrež); v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 22. marca, ob 17. uri nastopajo dekliški pevski zbor Ubeljsko iz Postojne, mešani pevski zbor DU Avgust Šuligoj iz Ilirske Bistrice, vokalna skupina Grgar iz Nove Gorice, ženska pevska skupina Znamenje iz Volč pri Tolminu, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, Dornberški fantje iz Dornberka, komorni zbor Ipavska iz Vipave (soprireditelj moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 25. marca, ob 20.15 koncert zasedbe Ira Roma, ki jo sestavljajo Irina Guščina (glas in kitara), Aleksander Guščin (glas in violina), Uroš Rakovec (kitara in mandolina) in Matija Krivec (kontrabas); informacije na tel. 003865-3354013, pr@kultur-nidom-ng.si, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča niz koncertov Josephu Haydnu: v soboto, 21. marca, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bodo nastopili violinist Marco Toso, violon-čelist Alvise Stiffoni in pianistka Rossella Candotto; vstop prost. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: danes, 20. marca, ob 20.45 bo nastopil pianist Michele Campanella; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. □ Obvestila Krseoifatearjeva PRIREDIL BRANKO JOBÛAN režiser Miha Golob po noveli Leva Nikolajeviča Tolstoja ...«najbolj uničujoča tragedija je bila, je in bo tragedija spalnice.« (L.N.Tolstoj) TOREK, 24. MARCA OB 20.30 KULTURNI DOM GORICA - (zitalijanskiminadnapisi) Info in predprodaja: Blagajna Kulturnega doma Gorica od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure (tel. 048133288). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vncenza). KD OTON ŽUPANČIČ, VOKALNA SKUPINA SRAKA IN SEKCIJA VZPI-ANPI ŠTANDREŽ organizirajo izlet v Umbrijo od 30. maja do 2. junija. Na programu so ogled mest Spello, Spo-leto, Norcia, Castelluccio, Val Nerina in Orvieto, obisk praznika »Vini nel mondo« v Spoletu in koncert vokalne skupine Sraka; informacije in prijave do zasedbe mest na tel. 3403447695 (Tamara po 19.30). GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: ul. Tabai v Štan-drežu danes, 20. marca, 10.00-10.00. AKŠD VIPAVA vabi na pohod Po sledeh prve svetovne vojne po okolici Deve-takov v nedeljo 29. marca. Zbirališče ob 8.45 pred gostilno »Pri Miljotu« v Devetakih. Pohod bo potekal tudi po nemarkiranih stezah in po gozdu, zato organizatorji priporočajo primerno obutev in fizično kondicijo; informacije na tel. 328-2180158. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČINA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 31. marca; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta info@comune.ro-mans.go.it, spletna stran www.co-mune.romans.go.it). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. SKPD F.B. SEDEJ iz Števerjana je izdalo razpis 39. Festivala domače glasbe Števerjan 2009, ki bo v Števerjanu 3., 4. in 5. julija med Borovci. Festival je tekmovalnega značaja, prijavijo se lahko vsi slovenski ansambli, ki gojijo narodno-zabavno glasbo. Razpis je vsem na razpolago na društveni spletni strani www.sedej.org. ZDRUŽENJE ANMIL v Gorici obvešča člane, da je na razpolago za brezpla- čno urejanje obrazcev za davčno prijavo; informacije v goriškem uradu (tel. 0481-531953) ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih v jutranjih urah ter v tržiškem uradu (tel. 0481411325) ob torkih in sobotah. 0 Prireditve DRUŠTVI 1. SVIT GORIŠKI KRAS LO-KVICA IN BREST-BRESTOVICA prirejata predstavitev knjige češkega avtorja Jozefa Vričana »Po zapadlych stopach českych vojaku - Po zabrisa-nih sledeh čeških vojakov« v soboto, 21. marca, ob 18. uri v prostorih nekdanje šole v Brestovici. GORIŠKI MUZEJ vabi na ogled dokumentarnega filmskega gradiva Žensko delo v ajdovski industriji, ki se bo predvajalo od 10. do 24. marca v gostinskih lokalih b 52, Ajdovščina (urnik predvajanj: od ponedeljka do sobote od 15. do 17. ure in v nedeljo od 9.30 do 17. ure) in bar Vogal, Ajdovščina (od ponedeljka do sobote od 7. do 18. ure), kjer bo tudi na ogled razstava starih fotografij o ženskem delu v ajdovskih tovarnah. KD DANICA prireja praznovanje ob dnevu žena v centru Danica na Vrhu v soboto, 21. marca, ob 20. uri z glasbo v živo in zabavo; informacije pri Dolores (tel. 339-7484533). KRAJEVNA SKUPNOST TEMNICA, društvo Simon Jenko, Krajevna organizacija ZB NOB Temnica, občina Miren-Kostanjevica vabijo na tradicionalno svečanost v spomin na skupni boj italijanskih in slovenskih partizanov ob spomeniku v Temnici v nedeljo, 22. marca, ob 11. uri. OBČINA KRMIN vabi v ponedeljek, 23. marca, ob 17.30 v ul. Cumano v Krmi-nu na predstavitev napisne plošče v spomin na holokavste. Prisotni bodo krminski župan Luciano Patat, Luciano de Gironcoli in Boris Pahor. OGLED ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA organizira župnija Sv. Florijana in Marije pomočnice iz Števerjana v nedeljo, 19. aprila, ob zadostnem številu udeležencev. Uprizoritev se bo začela ob 16. uri in traja približno dve uri. Organiziran bo prevoz z avtobusom (akontacija 20 evrov, otroci do desetega leta brezplačno); informacije in vpisovanje do 20. marca pri Andrej-ki Hlede (tel. 0481-884909) od ponedeljka do petka po 18. uri. OSNOVNA ŠOLA PETRA BUTKOVI-ČA-DOMNA vabi na glasbeno prireditev Kresniček danes, 20. marca, ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovod-njah. Nastopajo učenci OŠ Petra Bu-tkoviča-Domna in otroci zadnjega letnika otroškega vrtca iz Sovodenj. PD ŠTANDREŽ organizira v soboto, 4. aprila, ogled Škofjeloškega pasjona. Predviden odhod z avtobusom ob 17. uri; informacije in vpisovanje ob uri obedov na tel. 347-9748704 in 048121608. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA organizira v ponedeljek, 23. marca, ob 19. uri predavanje o alpinistični odpravi v Perujske Ande z naslovom Peru 2008 v gledališki dvorani telovadnice osnovne šole Milojke Štrukelj v Novi Gorici. PRAVLJIČNA URICA v Feiglovi knjižnici v Gorici bo v ponedeljek, 23. marca, ob 18. uri. Marta Garlesso in Fa-biani Tanja bosta animirali pravljico Gregor + Simona. info@teaterssg.it - www.teaterssg.it SKRD JEZERO DOBERDOB vabi v soboto, 21. marca, ob 15.30 v mladinsko sobo društva, kjer bo Tamara Petea-ni pripovedovala pravljico Mali bober in odmev. SKUPNOST ZA OHRANITEV SPOMINOV NA GORIŠKO VOJNO PODROČJE, Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina-Vipava, Krajevna skupnost Erzelj vabijo v soboto, 21. marca, ob 15. uri na spominsko slovesnost ob 65. obletnici ustanovitve Vipavskega vojnega področja na Erzelju in spomin na pregnanstvo vaš-čanov; istega dne bo ob 10.30 pohod po Erzelju in okolici z zbirnim mestom pri šoli na Erzelju ob 10. uri. Po-hodniki se bodo ob 15. uri zbrali na spominski prireditvi. Ob slabem vremenu pohod odpade. V KNJIGARNI RINASCITA na drevoredu San Marco 29 v Tržiču bo danes, 20. marca, ob 18.30 Praznik poezije ob mednarodnem dnevu poezije, ki ga organizira novinar Edoardo Kanzian z združenjem Il pane e le rose in milanskim mesečnikom Poesia. Predstavili bodo knjigo »Il quaderno verde del Che« in CD »La voce dei poeti«. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 26. marca, ob 18. uri Federico Na-nut predstavil svojo prvo knjigo »In Africa saremmo gia morti«. V SEJNI DVORANI POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju bodo v četrtek, 26. marca, ob 20.45 v sklopu niza »Film Video Monitor« predvajali film »Darfur - Vojna za vodo«. V četrtek, 2. aprila, ob 20.45 v sklopu niza »Gorica Kinema (off)« pa bodo predvajali film »The Fourth World War (Četrta svetovna vojna)«. Filma s prostim vstopom prireja Kinoatelje v sodelovanju z od-borništvom za mir goriške pokrajine. V SPREJEMNEM CENTRU GRADINA v Doberdobu bo danes, 20. marca, ob 17. uri predavanje ornitologa Tomaža Miheliča o pticah na Krasu. Odprli bodo tudi razstavo z naslovom Med nebom in zemljo - Naše ptice na 25 posebnih območjih varstva. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM lepo stanovanje s samostojnim vhodom in z garažo v mirnem kraju v Gorici (ul. Pellis 42), lahko tudi opremljeno po dogovoru; tel. 349-6708562 v večernih urah. IH Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico. Ponuja domač prigrizek in toči črno in belo vino. KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Elvira Aiello vd. Rende iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V GRADIŠČU: 11.00, Lidia Adelfina Tumburus vd. Michelin (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Duha in na pokopališču. Petek, 20. marca 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Tamara Matevc: Zaljubljeni v smrt / Koprodukcija SSG in Novi Zato. Režija: Samo M. Strelec, igrajo: Nikla P. Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Ca-harija. Ponovitve s predhodno rezervacijo: četrtek, 26. marca ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi), petek, 27. marca ob 20.30 (z italijanskimi nad-napisi), sobota, 28. marca ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi), nedelja, 29.marca ob 16. uri v Mali dvorani SSG. Info in predprodaja: Blagajna SSG od ponedeljka do petka od 10. do 17. ure (brezplačna tel. št. 800214302). Gledališče Rossetti Noel Coward: »Vite private« / Produkcija: Hurlyburly in Cherestani. Režija: Philip Prowse. Urnik: v torek, 24., ob 20.30, v sredo, 25. ob 16.00, v četrtek, 26., v petek, 27. in v soboto, 28. ob 20.30 ter v nedeljo, 29. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Michail Marc Bouchard: »Il sentiero dei passi pericolosi« / Nastopa Nuo-vo Teatro Nuovo - Teatro Stabile di In-novazione Pim Spazio Scenico. Režija: Tommaso Tuzzoli. Urnik: danes, 20. ob 21.00, jutri, 21. ob 17.00 in 21.00 ter v nedeljo, 22. marca ob 17.00. Mara Baronti: »India« / Nastopata Stalno gledališče iz Genove in Stalno gledališče iz Neaplja - Il Mercadante. Režija: Alfonso Santagata. Urnik: od srede, 25. do sobote, 28. ob 21.00 in v nedeljo, 29. marca ob 17.00. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. in v sredo, 25. marca ob 20.45 / Friedrich Duerrenmatt: »Ro-molo il grande«.Režija: Roberto Guic-ciadini. GORICA Kulturni dom V torek, 24. marca ob 11.30 / Lev Ni- kolajevič Tolstoj: »Kreutzerjeva sonata«. Dramatiziral in priredil Branko Jordan. _SLOVENIJA_ SVETI PETER Kulturni dom Danes, 20. marca ob 19.00 / Gledališka predstava: »Krivica boli«. NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 20. marca, ob 18.00 / Andrej E. Skubic: »Neskončni šteti dnevi«. V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / Zaključek nedeljskih gledaliških srečanj. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 20. in jutri, 21. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V ponedeljek, 23., v torek, 24. in v sredo 25. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V četrtek, 26. ob 17.00, v petek, 27. in v soboto 28. marca ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 20. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Jutri, 21. marca ob 20.00 / Žanina Mir-čevska: » Žrelo«. V ponedeljek, 23. marca ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 20. marca ob 19.30 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. Jutri, 21. marca ob 19.30 / Joe Masteroff, John Kander, Fred Ebb: »Kabaret«. V ponedeljek, 23. marca ob 19.30. / David Drabek: »Ples na vodi«. V torek, 24. marca ob 19.30 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. Mala scena Danes, 20. marca ob 20.00 / Kurt Weil, Bertolt Brecht: »Hrepenenja«. Jutri, 21. marca ob 22.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. marca ob 21.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V sredo, 25. marca ob 20.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. Šentjakobsko gledališče Danes, 20. marca ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. PRI REDITVE Jutri, 21. marca ob 19.30 / A. Jaoui, J. - P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jamnik. V ponedeljek, 23. marca ob 18.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedlbauer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti James Kirkwood in Nicholas Dante: »A chorus line« / Nastopa: Compa-gnia della Rancia. Režija: Baayork Lee in Saverio Merconi. Urnik: danes, 20., jutri, 21. ob 20.30 in v nedeljo, 22. marca ob 16.00. Dvorana de Banfield - Tripcovich V nedeljo, 22. marca ob 17.30 / C. Orff: »Carmina Burana«. Dirigent: Lorenzo Fratini. Manuela Bisceglie - sopran, Daniele Zanfardino - tenor in Giuliano Pe-rizon - bariton. V soboto, 28. ob 20.30 in v nedeljo, 29. marca ob 11.00 / B. Britten: »Il piccolo spazzacamino«, opera. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 22. marca ob 18.00 / »Open-ska glasbena srečanja«. Nastopil bo ansambel kontrabasov "Bass Chorus". TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 26. marca ob 20.45 / Na klavir bo igral Sergio Tiempo. VIDEM Dvorana Madrassi Jutri, 21. marca ob 21.00 / Koncert »Gorni Kramer quartet« (Sebastiano Zorza - harmonika, Marko Feri - kitara, Aleksandar Paunovic - bas, Giorgio Fritsch - bobni) ob predstavitvi CD "Modulante". Gosta: Peter Soave - harmonika in Martina Feri - glas. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. marca ob 20.00 / Trio Palčič - Ciglenečki - Artač, koncert. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 20. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: Heinz Holliger. Solistka: Hanna Weinmaister - violina. V torek, 24. in v sredo, 25. marca ob 9.30 in 11.30, Gallusova dvorana / Simfonična matineja Glasbene mladine Slovenije »Zgodba z zahodne strani«. Orkester Slovenske filharmonije, dirigent: Simon Dvoršak. V sredo, 25. marca ob 19.30, Gallusova dvorana / Nastopata: Hilary Hahn -violina in Valentina Lisitsa - klavir. V četrtek, 26. marca ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija: »Ščedrin«, dirigent: En Shao, solist: Matej Rihter - trobenta. V soboto, 28. ob 19.30 in v nedeljo, 29. marca ob 18.00, Linhartova dvorana / SNG Opera in balet Ljubljana: »Mozart vs. Schumann«. Glasba: W. A. Mozart, R. Schumann. Ponovitve predstave iz sezone 2007 / 08. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Tržaški državni arhiv (Ul. La Marmora 17): do 4. aprila bo na ogled razstava pod naslovom »Trst: 26 žensk. 26 del«, ki spada v okvir vsedržavne kulturne pobude "Ženska v umetnosti". Odprto ob ponedeljkih in četrtkih od 9.00 do 17.30, ob torkih, sredah, petkih in sobotah od 9.00 do 13.30, ob nedeljah zaprto. Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz): do 11. aprila bodo na ogled fotografski pej-saži Maria Sillanija Djerrahiana. Možnost ogleda od torka do sobote od 15.30 do 19.30 ali po predhodnem dogovoru. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. MILJE Muzej Ugo Cara: do 5. aprila bodo na ogled predlogi mladih oblikovalcev, predvsem elektronskih pripomočkov. Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob četrtkih tudi od 10.00 do 12.00, ob nedeljah pa samo zjutraj. OPČINE Bambičeva galerija, (Proseška ul. 131): do 20. marca bo na ogled slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vulkan«. Odprto od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 ter od 17.00 do 19.00 ure. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju do 31. maja bo na ogled razstave Tina Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Zadružna banka Doberdob in Sovod-nje (Korzo Verdi 55): Roman Gergo-let bo do polovice aprila dal na ogled Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584. Poleg originalnega izvoda je na ogled tudi ponatis iz leta 1968, katerega obiskovalci lahko tudi listajo in se na tak način pobliže seznanijo z vsebino tega izrednega kulturnega spomenika. Deželni avditorij (Ul. Roma): Posoški fotografski krožek BFI prireja do 21. marca, fotografsko razstavo o Kostanjevici. Na ogled bo med 10.00 in 12.00 ter med 17.00 in 19.00, ob nedeljah zaprto. Ars galerija (na Travniku): do 20. aprila bo na ogled fotografski projekt »Trgi - prostor in čas«. Razstavljali bodo Andrej Furlan, Robi Jakomin, Viljam La-vrenčič. Galerija Kosič (Raštel 5/7): od danes, 20. marca (otvoritev ob 18.00) do 31. marca, bodo na ogled dela mednarodne likovne delavnice »Slovenija odprta za umetnost 2008«. Razstavljali bodo Herwing Berger, Julian Taupe in Rudi Benetik (Avstrija), Skender Bajrovic (Črna gora - Slovenija), Ivana Lomova (Češka), Anna Törrönen (Finska), Istvan Balind (Madžarska), Tibor Csi-kos (Madžarska - Švedska) Ron Blom in Willem Van Hest (Nizozemska), Barbara Kastelic, Branko Simčič, David Ličen, Igor Banfi, Igor Pustovrh, Janko Orač, Marta Jakopič Kunaver, Polona Kunaver Ličen, Rado Jerič, Simon Kajt-na, Veljko Toman, Vid Sark in Zoran Ogrinc (Slovenija); Odprto od torka do sobote od 9.00 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. KRMIN Muzej teritorija: do 29. marca je na ogled mednarodna fotografska razstava »Iterest - Il viaggio anticipa l'ar-te«. Razstavljal bo Michael Inmann. Razstava z naslovom Left Spaces bo na ogled od četrtka, do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter med 16. in 19. uro. ŠTEVERJAN V Galeriji 75 na Bukovju 6 je do 22. marca na ogled fotografska razstava »Ženski pogledi«. Razstavljajo Lorella Coloni s Tržaškega, Polona Ipavec z Ajdovščine, Sara Occhipinti s Sicilije, Loredana Prinčič z Goriške in Elisa Paie-ro iz San Vita ob Tilmentu. Odprto samo ob sobotah (med 15. in 18. uro) in ob nedeljah (med 9. in 12. uro); informacije na tel. 0481-884226. VIDEM Galerija sodobne umetnosti: do 30. aprila bo na ogled razstava umetnika Giuseppeja Zigainije. Odprto od 10.30 do 17.00, Ob torkih zaprto. _SLOVENIJA_ KOPER Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jožica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Pilonova galerija: do 22. marca bo na ogled razstava Les. Razstavljene lesene plastike so nastale v šestih kiparskih delavnicah, ki jih je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna galerija (Trg Edvarda Kardelja 5) do 26. marca bo na ogled razstava Povest o multiverzumu Olge Danelo-ne, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro. ŠMARTNO Galerija v hiši kulture: do 29. marca bo na ogled razstava Fotokluba Skupine 75. Urnik: ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: od četrtka, 26. marca do 13. aprila bo na ogled razstava del akademske slikarke Polonice Petek Zelenik. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRŽIČ - Ob dnevu poezije Pesniško branje Sodelovali bodo M. Kravos, M. Mattiuzza, S. Cumpeta, G. Fierro, I. Crico in C. Grisancich z novo dvojezično zbirko Pri Založništvu tržaškega tiska je v zbirki dvojezičnih pesniških zbirk izšla knjiga poezij tržaškega pesnika Claudia Grisancicha, v prevodu Marka Kravosa. Zbirka je toliko bolj zanimiva, ker je napisana v tržaškem narečju oz. narečju tržaških predmestij. V uvodni besedi Marko Kravos omenja, da tako v Trstu kot širše v Italiji Grisancich velja za nadaljevalca bogatega narečnega pesništva, hkrati pa v to dediščino vnaša nove prvine, novo smiselnost, ki je skladnejša s sodobnimi tokovi v liriki in z mestom pesnika v današnjem svetu. Za razliko od ostalih narečnih pesnikov, ki v svoje pesništvo vnašajo folklorne motive kot so otroštvo, kraji in časi, ki se spreminjajo, nesrečne ljubezni itd., se Claudio Grisancich bolj posveča univerzalnim človeškim vsebinam. Skozi poezijo izpričuje svojo privrženost naravi in preko nje izpisuje vsakdanjo drobno resnico o človeku in njegovem okolju. Premierno bo zbirka predstavljena na pesniškem srečanju "Festa della poesia" v Tržiču danes ob 18.30 v tržiški knjigarni Rinascita (V.le San Marco 29). Srečanje ob mednarodnem dnevu poezije (21. marec) že tradicionalno pripravlja novinar Edoardo Canzian in društvo "Il pane e le rose" v sodelovanju z milanskim mesečnikom "Poesie" Poleg Grisancicha bodo svoje verze prebirali tudi Marko Kravos, Maurizio Mattiuz-za, Silvio Cumpeta, Giovanni Fierro in Ivan Crico. Prisotna bosta tudi pesnika Roberto Dedenaro in Luciano Morandini čigar poezije so prav tako izšle v dvojezični zbirki Založništva tržaškega tiska. Predstavljena bo tudi knjiga "Il quaderno verde del Che" v kateri je Ernesto Che Guevara, strastni ljubitelj poezije, zbral verze Nerude, Valleja, Guillena in Leon Felipe ter zvočna knjiga-cd "La voce dei poeti" Večer bo popestril jazz saksofonist Claudio Raini. GLEDALIŠČE w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Petek, 20. marca 2009 ¿Primorski ~ dnevnik VREME ODBOJKA - Objavili seznam igralcev, ki bodo nastopali v svetovni ligi Matej Černic in Loris Mania spet skupaj v reprezentanci Anastasi izbral več novih igralcev, v seznamu pa ni nekaterih zvenečih imen Naša najboljša odbojkarja Matej Černic in Loris Mania sta bila vključena v seznam 22 reprezentantov, ki bodo branili barve Italije v letošnji svetovni ligi World league. Černic se med »azzurre« vrača po več kot letnem prisilnem premoru zaradi poškodbe kolena (zadnjič je nastopil lani januarja v kvalifikacijskem olimpijskem turnirju v Izmiru), za Števerjanca Maniaja pa je to sladek povratek v izbrano vrsto po lanskem poletnem razočaranju, ko ga selektor Anastasi ni v ključil v olimpijsko ekipo: »Anastasi je res držal obljubo in me ponovno vključil v ekipo. Mesto libera bom delil z Barijem: letos bo tudi v svetovni ligi mogoče nastopati z dvema obrambnima igralcema,« nam je povedal zadovoljni Loris, ki pa drugih informacij o izbrani vrsti še nima. »V bistvu sem novico prebral na spletu. Nihče me ni poklical,« je priznal 30-le-tni libero. Mnenje Gabrčana Mateja Černica pa nam včeraj ni uspelo zbrati, ker ni odgovarjal na telefonske klice. Selektor italijanske reprezentance Anastasi je ob slovenskih odbojkarjih izbral še podajalce Vermiglia, Sintini-ja, Travico, Saitto; napadalce (ob Čer-nicu) Martina, Savanija, Parodija, Ma-ruottija, Zaytseva, Della Lungo, korektorje Gavotta, Lasko, Cazzanigo, blo-kerje Fortunata, Salo, Birarellija, Pis-copa, Butija in De Tognija. V seznamu 22 igralcev je letos kar nekaj novih imen: »Želim si predvsem inovacij, ki so po olimpijskem letu nujne. Delo bo Matej Černic usmerjeno v mlado generacijo: prepričan sem, da nam bo v naslednjih dveh sezonah uspelo sestaviti novo skupino. Cilj ostaja svetovno prvenstvo, ki bo naslednje leto v Italiji, in še izboljšanje mesta na svetovni lestvici (Italija je trenutno na 6. mestu renkinga mednarodne odbojkarske zveze FIVB op. a.),« je povedal Anastasi na včerajšnji predstavitvi v Rimu. Srednja starost nove izbrane vrste je 27 let (lani na OI v Loris Mania Pekingu 31,5 let), dva igralca, Zaytsev in Cazzaniga, pa nastopata letos v A2-ligi. Med najbolj zvenečimi imeni na seznamu ni blokerja Mastrangela, korektorja Feja, napadalcev Cisolle in Pa-paronija ter libera Corsana. Loris Mania nam je sicer povedal, da se bo Alberto Cisolla ekipi pridružil na letošnjem evropskem prvenstvu v Turčiji. Kapetanski trak bo v tej sezoni nosil podajalec Valerio Vermiglio. (V.S.) kroma World league 2009 Skupina A: ZDA, Italija, Kitajska in Nizozemska. Skupina B: Srbija, Francija, J. Koreja in Argentina. Skupina C: Rusija, Bolgarija, Japonska in Kuba. Skupina D: Brazilija, Poljska, Finska, Venezuela. PLANICA Najdlje poletel Kranjec PLANICA - Slovenski rekorder Robi Kranjec je v kvalifikacijah na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih na letalnici v Planici dosegel najdaljšo daljavo med vsemi; skočil je 215,5 metra (213,56 točke). Za Kranjcem je bil skupno drugi Norvežan Anders Bardal (207,5 m, 202,5), tretji pa Poljak Adam Malysz (209,5 m, 200,9). Prva tekma zaključne turneje bo ob 14.15 s poskusno serijo, ob 15.15 pa je na programu prva serija. Jutri bo ekipna tekma, v nedeljo pa še druga posamična in hkrati zadnja v tej sezoni svetovnega pokala. BREZ LIDERJA - Selektor češke nogometne reprezentance Petr Rada je že objavil seznam 21 nogometašev, na katere bo računal na kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na svetovno prvenstvo leta 2010 proti Sloveniji. Tekma bo 28. marca v Mariboru, v češkem kadru pa po pričakovanju ne bo poškodovanega zvezdnika Tomaša Rosickyja. PODVIG - Slovenska moška rokometna reprezentanca je v prvem krogu mednarodnega turnirja v češki Ostravi in Karvini premagala evropskega prvaka Dansko z 31:30 (13:10). Največ golov za Slovenijo je dosegel Špiler 9. Danes se bo pomerila s Češko, jutri še z Ukrajino. SCHUMACHER - Nekdanji svetovni prvak Michael Schumacher je zelo kritičen do odločitve Mednarodne avtomobilistične zveze, da bo poslej zmagovalec formule ena dirkač z največjim številom zmag. »Ali je smiselno, da je prvak kdor morebiti osvoji manj tok od dirkača na drugem mestu,« se je vprašal Schumacher. SLOVENSKI NESMISLI Liga prvakov, nato pa izginotje Dimitrij KriZman Ne vodim natančne statistike, toda odkar je izbruhnila recesija sem v .Sloveniji že nič kolikokrat slišal trditev tega ali onega predsednika ali tehničnega direktorja, da bo treba v naslednji sezoni računati na manjši proračun. V nogometu se baje nekaj prvoligašev bori za golo preživetje, za košarko ponazarja denarno stisko Olimpija, v rokometu se bo zaradi finančnega zloma že drugo leto zaporedoma prvenstvo končalo z ekipo manj, kot se je začelo, v hokeju tako igralci Olimpije kot Jesenic že nekaj mesecev niso dobili plač, odbojkarji Bleda so baje tudi tik pred kolapsom, smučarska zveza je stalno v rdečih številkah, hokejska ima blokiran račun... Recesijo sem omenil nalašč, ker je postala izredno priročen izgovor za vsakršno težavo finančnega značaja. Ne podcenjujem vloge splošne krize, ki je zajela gospodarstvo, iz katerega seveda prihaja večji del sredstev, s katerimi delujejo poklicni športni klubi; toda hkrati menim, da je za stalne denarne težave v slovenskem športu večkrat krivo negospodarno ravnanje in še slovenska posebnost, da se čisto za vsako športno panogo dobi nekdo, ki bo vanj metal denar nekaj časa - dokler se ne naveliča. Naveliča pa se, ko vidi, da je zelo enostavno biti prvi na vasi, veliko težje oziroma nemogoče pa biti prvi ali vsaj drugi, tretji v mestu, to se pravi v mednarodnem merilu. Če primerjam Slovenijo z ostalimi evropskimi državami primerljivih velikosti oziroma primerljive športne tradicije, si ne morem kaj, da zmajujem z glavo. Večina takih držav, recimo Hrvaška, Češka, Slovaška, pa tudi Srbija, Litva ali celo Finska in Avstrija, imajo le nekaj izbranih panog, v katerih se vrti sorazmerno veliko denarja. Dober hokejist dobi na Finskem ali na Češkem kar nekaj stotisočev evrov letno, zasledil sem rekordni znesek 700 tisoč za igralca Sparte iz Prage. Mimo precej večjega trga gre tudi za to, da je v omenjenih okoljih za gospodarstvenika dosti bolj prestižno, če s svojim prispevkom podpre ugleden klub z veliko tradicijo, kot pa da se sam loti ustvarjanja svojega »osebnega kluba« in ga potem po nekaj letih zapusti. Takih primerov je bilo v Sloveniji že precej, naj zaradi bližine omenim podporo Gold Cluba hrpeljskemu rokometnemu klubu, kjerje zletelo skozi okno precej milijonov, srednjeročni, kaj šele dolgoročni učinekpa je nikakršen. Kljub zadovoljstvu ob nespornih uspehih sem že lani bil skeptičen o trajnosti projekta odbojkarjev Bleda: odbojka slabo zastopana v večjih krajih, praktično nemočna domača konkurenca in posledično zanimanje omejeno na le nekaj tekem v teku cele sezone - to je le nekaj dejavnikov, ki razkošni proračun 2,5 milijona evrov postavljajo v kategorijo nesmiselnih, ne pa takih, za katere bi človek dejal »iz tega pa nekaj bo«. Od nogometa do balinanja je ni panoge, v kateri Slovenci ne bi igrali ali vsaj hoteli igrati v Ligi prvakov. Čudim se pa, zakaj niso pobudniki teh »projektov« še pomislili, da je vsako igranje v Ligi prvakov imelo dramatične posledice. Za klube z veliko tradicijo, kot npr. Maribor, večletno životarjenje, kar še uvrščam med sprejemljivo; za tiste umetne klube pa izginotje. (dimkrizman@gmail.com) NOGOMET - Pokal UEFA Udinese naprej Po tesnem porazu v Sankt Peterburgu videmski klub prvič v četrtfinalu tega tekmovanja Slovenski vratar Udineseja Samir Handanovič je to žogo čudežno ujel, vendar pa, kot kaže, že za gol-črto ansa Zenit Sankt Peterburg - Udinese 1:0 (1:0) STRELEC: Timoščuk v 34. min. ZENIT (4-3-3): Malafejev 7, Semšov 5, Križanac 6, Timoščuk 6,5, Kim Dong Jin 6, Denisov 6, Žrjanov 6, Fažulin 6 (od 71. Tekke 5), Žirjanov 6, Sirl 5,5 (od 71. Husz-ti 5,5), Danny 6, Pogrebnjak 6,5 . TRENER: Advocaat 6. UDINESE (4-3-3): Handanovič 6, Lukovič 5,5 (od 59. Isla 6,5), Zapata 6, Felipe 6,5, Pasquale 6,5, Inler 6, DAgostino 6, Asamoah 6,5, Pepe 5,5, Quagliarella 7, Di Natale 6 (od 86. Obodo) (Koprivec, Sala, Zimling, Floro Flores, Sanchez). TRENER: Marino 6,5. SODNIK: Atkinson 6. KOTI: 11:9 za Zenit. RUMENI KATONI: Pepe e Križanac. SANKT PETERBURG - Udinese še naprej rešuje čast italijanskega nogometa v Evropi, čeprav pokala UEFA ni mogoče primerjati z Ligo prvakov. To je navsezadnje pokazala tudi včerajšnja povratna tekma osmine finala v Rusiji. Igrišče je bilo kot neobdelano polje, domači Zenit pa je letos le bleda senca lanskega uspešnega moštva, ki je kot zadnje na mednarodni ravni premagalo Kakorkoli že, Udinese je, po lepi zmagi z 2:0 na prvi tekmi v Vidmu, dosegel svoj cilj in to brez večjih težav. Ruski nogometaši so bili večkrat nevarni, toda to ve- Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje 38. redni občni zbor v petek, 17. aprila 2009 ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. Občni zbor je volilnega značaja, kandidature za odborniška mesta sprejemata urada Z5ŠDIv Trstu in Gorici do 3. aprila 2009. Zssdi lja tudi za Videmčane, čeprav so se večji del tekme le branili, a urejeno in brez »barikad«. Handanovič, ki je ubranil tudi edini zmagoviti strel Rusov na tekmi, vendar ko je žoga že prešla gol-črto, ni imel preveč dela, kljub temu, da je bil pritisk Rusov v prvem polčasu precejšen. Prav pred odmorom bi lahko Zenit podvojil na 2:0. V drugem polčasu so gostitelji popustili. Pokazalo se je, da so kondicijsko povprečno pripravljeni. Zenit je sicer še vedno imel pobudo, vendar je bil manj nevaren, medtem ko je Udinese sprožil nekaj zelo nevarnih protinapadov, še posebno pa je bil v konici napada živahen Quagliarella, ki bi lahko dvakrat dosegel izenačenje. Za Udinese je uspeh v Rusiji zgodovinski, saj se v mednarodnem tekmovanju ni še nikoli povzpel tako visoko. Žreb če-trtfinalnih parov - tekmi bosta 9. in 16. aprila, bo danes v Nyonu. Med možnimi nasprotniki so tudi Werder Bremen, ukrajinski Donettsk, kijevski Dinamo in marsejski Olympique. 20 Petek, 20. marca 2009 ŠPORT / TENIS - Gaja v ženski B-ligi z visokimi cilji Dekleta bodo »vražje« novinke Fantje so v moški C-ligi favoriti, igrali pa bodo neobremenjeni Od tega konca tedna pa vse do začetka maja bo teniška dejavnost pri ŠZ Gaja v znamenju ekipnih prvenstev. Prvič v zgodovini kluba bo ženska ekipa bolj v ospredju od moške. Dekleta bodo namreč po lanskem napredovanju nastopala v državni B-ligi, fantje pa po izpadu čaka najprej igranje v deželni fazi C-lige. Čeprav se gajevke pojavljajo na državni ravni kot novinke, ne skrivajo želje, da bi v letošnji B-ligi odigrale vidno vlogo. Domači zastavonoši Paola Ci-gui in Carlotta Orlando sta v zadnjih dveh sezonah zelo napredovali. Prva je celo med prvimi 500. igralkami na svetu, druga je lanska finalistka državnega prvenstva under 16, Gajino vodstvo pa je poskrbelo tudi za primerne okrepitve. Med temi izstopa 23-letna Ljubljančanka Tina Obrez, ki je na treningu v torek na Padričah potrdila, da je kakovostna igralka (na svetovni lestvici WTA je na 650. mestu, bila pa je že boljša) in prava profesionalka. Žal, kot kaže, bo odigrala le polovico tekem, vendar ima Gaja tudi zanjo še nekaj ustreznih zamenjav iz Slovenije, še posebno Mariborčanko Ajdo Kolmančič. Ciguijeva, Orlandova in Obrezo-va bodo v nedeljskem 1. krogu prestale pravi ognjeni krst, saj jih hkrati čaka najdaljše in najtežje gostovanje. V Vi-terbu pri Rimu se bodo pomerile z ekipo TC Viterbo. Po kakovosti igralk so Rimljanke najboljša ekipa v ligi. Gajev-ke bodo v prihodnjem krogu proste, na domačih tleh pa bodo debitirale šele 5. aprila, ko se bodo pomerile s Trevi-gliom. Tudi ta tekma bo zelo zahtevna, nato pa naj bi bila pot gajevk bolj položna. V naslednjo fazo se uvrstita dve najboljši ekipi, verjetno bo torej treba osvajati točke že na prvih dveh tekmah. »Na začetku sezone je sicer težko karkoli napovedati, mislim vsekakor, da smo dobra ekipa. Tina in Carlotta sta Paola Cigui je številka ena Gajine ženske ekipe v B-ligi kroma lahko na drugi in tretji deski zelo uspešni. Zame bo na prvi deski težje, toda vse svoje nasprotnice dobro poznam, z vsemi sem se že pomerila, včasih sem proti njim izgubila, a tudi zmagala. Premagala sem tudi 1. igralko Treviglia Pioppijevo in enega od dveh adutov Vi-terba Sulpiziovo. Dvojice so neznanka, saj s Tino nisva uigrani. Vsekakor razmišljamo pozitivno,« je povedala prva dama Gajine ekipe Paola Cigui. Precej manj dela z nasprotniki naj bi v prvem delu imeli fantje v skupini A deželne C-lige. Kljub lanskemu izpadu, ki je zaokrožil enajstletni cikel uspehov na državni ravni (Gaja se je povzpela do A2-lige), so se brata Borut in Aleš Ples-ničar in Paolo Surian odločili, da bodo še igrali, njihov sopotnik pa bo letos še naprej Matjaž Pogačnik, poleg njega pa 17-letni Pogačnikov učenec, Koprčan Patrik Milič. Če sodimo po kategoriji nasprotnih igralcev, bo za gajevce prva resna ovira dvobj zadnjega kroga proti TC Gradisca. Sicer pa v polfinale napredujeta dve ekipi. Krstni nastop bodo gajevci opravili doma proti ekipi TC Flumignano, ki je v prvem krogu, v katerem je bila Gaja prosta, s 5:1 premagal Martignacco. Krstni nastop za Gajo bo opravil mladi Milič, Aleš Plesni-čar pa zaradi bolečin v rami ne more servirati. Dvoboj bo začel (menjav v ekipi ni, saj dva tujca ne smeta igrati hkrati), vprašanje pa je, ali ga bo tudi izpeljal do konca. »Z bratom Borutom bova letos predvsem navijala za žensko ekipo, mi pa bomo igrali za zabavo. Prvič smo v ligi favoriti, vsaj kar zadeva uvodno fazo, vendar so tudi ekipe iz drugih skupin na papirju slabše od nas. Bo kar bo. Najtežja tekma v prvi fazi nas čaka v zadnjem krogu, doma proti TC Gra-disca,« je povedal prvi igralec Gaje Aleš Plesničar. (ak) SMUČANJE - Obračun Tine Maze Massi: »Moja pašta je bila odlična, zato smo bili tako dobri!« MARIBOR - Najboljša slovenska alpska smučarka pravkar končane sezone Tina Maze je v Mariboru strnila vtise po uspešnih nastopih v svetovnem pokalu in na svetovnem prvenstvu. Mazejeva, ki je pred pri-četkom sezone razmišljala tudi o slovesu od belih strmin, se je v beli cirkus vrnila na najboljši možni način, s kolajno na SP v Val d'Iseru.Črnjanka Tina Maze je letos opravila izjemno delo. Skupaj s trenerjema Andreom Massijem in Andrejem Perovškom je delala po posebnem programu zunaj slovenske reprezentance in delo z omenjenima strokovnjakoma se ji je še kako obneslo. »Tina Maze - Team to A-Maze«, kot piše na spletni strani športnice, je bilo vodilo omenjene trojice, ki je letos posegla med zvezde. Tudi zaradi odličnih rezultatov ostaja ekipa v prihodnje nespremenjena. Mazejeva je na letošnjem svetovnem prvenstvu v Val d'Iseru osvojila srebrno kolajno v veleslalomu, sezono svetovnega pokala pa je minuli konec tedna kronala še z zmago v tej disciplini, kar je na koncu zadostovalo za bron v seštevku discipline. Nedvomno velik korak naprej za rojeno Slovenjgrajčanko, ki je do uspehov prišla predvsem po zaslugi »sprememb v miselnosti«, kot je dejal njen trener Andrea Massi. »Športnik mora imeti rad to, kar dela. Letos zato nismo toliko ur, dni, tednov in mesecev posvečali zgolj treningom, ampak smo šli malo po svoje. Tina je predvsem spet rada smučala, smučala je med drugim tudi na slabih progah, z luknjami, v slabi vidljivosti in na splošno je spet začela uživati na snegu. Predvsem to je bilo pomembno, da je spet vzljubila ta šport in začela dosegati rezultate, kot jih je sposobna dosegati,« je med drugim dejal Massi, ki je na potovanjih opravljal tudi vlogo tiskovnega predstavnika in kuharja. »Moja pašta je bila odlična, zato pa smo bili tako dobri. No, Andrej je malo shujšal, a Tini je očitno teknilo,« je dodal Massi na sproščeno obarvani novinarski konferenci. Ekipa, ki se bo prihodnji teden sestala tudi s predstavniki Smučarske zveze Slovenije, s katero je ostala v dobrih odnosih, pa si zaenkrat še išče sredstva. »Kolikšen bo proračun, ne vemo, upajmo pa, da bo višji, kot je bil letos. Začeli smo zelo skromno, tudi rezultatsko nismo bili uspešni, potem pa je šlo. Zamenjala sem trdoto čevljev, šla na bolj 'mehke', tudi smuči sem izbrala druge - Stockli, smučali smo skupaj s švicarsko ekipo, na koncu se je vse izteklo, izpolnila sem svoj največji cilj,« je povedala Mazejeva. Na srečanju z novinarji v prostorih pokrovitelja Avto Jarc je Mazejeva dobila tudi nov Audi AS4 avant quattro, športno različico družinskega avtomobila, ki bo ekipo v prihodnji sezoni vozil s tekme na tekmo. »Glavni cilj sezone je bil veleslalom, seveda pa se da še veliko narediti v slalomu. To nas čaka v prihodnji sezoni, prav tako pa nova testiranja in treningi. Vendar ne gre z ničemer pretiravati, ne smeš dati preveč mesa na žar, ker potem piknik ni dober,« je še povedal goriški Slovenec Massi. »Tako Andrej kot Andrea sta dejala, da ostajata, da je bilo lepo delati z mano in upam, da bo naša ekipa tudi v sezoni 2009/10 osvajala najboljše rezultate,« je ob koncu »uradnega« dela dejala Mazejeva, nato pa zbranim postregla s šampanjcem in odlično torto. (STA) TURNO SMUČANJE Na Višarje je Tadei Pivk prismučal drugi Slovenec iz Žabnic Tadei Pivk je prejšnji teden nastopil na tekmovanju turnega smučanja Lussarissimo. Športni praznik, ki ga prirejajo na Trbižu že četrto leto zapored, je letos vključeval tudi preizkušnjo v turnem smučanju. Tekmovalci so se na Višarje povzpeli po romarski poti, ki meri 6 km z višinsko razliko 1000 m. Na domačem terenu je Tadei, član društva Aldo Moro, osvojil absolutno 2. mesto. Za zmagovalcem Ivom Zulian je zaostal 46 sekund. Progo do vrha Višarij je prismučal v 48 minutah in 18 sekundah. SMUČANJE Sosič (Mladina) 4. Na deželnem prvenstvu veteranov na Zoncolanu so minuli konec tedna tekmovali trije predstavniki naših smučarskih klubov. Najboljši je bil Stojan Sosič (Mladina), ki je bil v veleslalomu 4. med veterani C7. V kategoriji master A3 je Franco Parmesan (Devin) zasedel 15. mesto, Roberto Paulina (Devin) pa je bil med masterji A1 deveti. Nogometni disciplinski ukrepi V zvezni z nedeljskimi tekmami v deželnih amaterskih ligah je športni sodnik deželne nogometne zveze, poleg drugih, s prepovedjo igranja za en krog kaznoval tudi Riccarda Bertocchija (Vesna), Alessia Zanuttiga (Juventina), Martina Deliseja (Sovodnje), Dario Sincovich (Primorec) in Omar Zidarich (Breg). Slovenski trener Ponziana Milan Mikuš ne bo smel opravljati sovje funkcije do 27. marca. Goriški derbi 1. amaterske lige med Isonzom in So-vodnjami bo že jutri, z začetkom ob 15. uri. ODBOJKA - Na Goriškem polfinale ženskega prvenstva U18 Govolleyu ni uspel preobrat V drugi tekmi pol finala je nastopil v okrnjeni postavi in izgubil z gladkim 3:0 -1. ženska divizija na Tržaškem: Kontovel vse bližji napredovanju Govolley - Millenium Lucinico 0:3 (14:25, 16:25, 21:25) GOVOLLEY: M. in G. Zavadlav, Petejan, Bressan, Giuntoli, Pozzo (L), Komjanc. TRENER: Petejan. Govolley v drugi polfinalni tekmi ni ponovil predstave iz nedeljske tekme, na kateri so se starejšim nasprotnicam upirale kar pet nizov. Tokrat so varovanke trenerja Petejana nastopile v okrnjeni postavi (manjkale so Anto-nič, Valentinčič in Rigoni, ki igrajo v prvi postavi) in klonile s 3:0. V prvih dveh nizih so nasprotnice upravičeno prevladale. Kljub požrtvovalnosti igralk Govolleya se stanje na igrišču ni spremenilo niti v tretjem nizu, čeprav so tudi nasprotnice popustile. V finale prvenstva U18 sta se torej uvrstili Millenium Lucinico in Mos-sa, ki je dvakrat premagala Sočo. 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča - Romans 3:0 (16:25, 14:25, 15:25) SOČA: Beuciar 6, Brumat 0, Ca-mauli 1, Černic 1, Gabbana 5, Kogoj 1, Marussi 2, Moro 1, Turus (L), Visintin 8. TRENER: Uršič. Proti prvouvrščeni iz lestvice so se sočanke dobro upirale. V vseh treh nizih so bile nasprotnicam, ki so sicer nastopale brez treh poškodovanih igralk, enakovredne vse do polovice niza, nato pa so popustile. V končnicah nizov je bilo nekaj napak, kar je omogočilo Romansu, da je prevladal. Trenerka Paola Uršič je preizkusila vse razpoložljive igralke. Igralke Govolleyja s trenerjem Petejanom Na Tržaškem Volley 3000 - Kontovel 0:3 (19:25, 19:25, 15:25) KONTOVEL: Pertot, Verša, Lisjak, Cassanelli, Micussi, Bolzano, A. in V. Zuzič, Pernarcich, Antognolli, Kapun (L). TRENER: Žerjal. Kontovel je pod streho pospravil nove tri točke. Izid tekme je bil sicer vprašljiv, saj je tržaški Volley 3000 prejšnji teden premagal drugouvrščeni Virtus, kar je predstavljalo pravo presenečenje. Kljub temu pa se je srečanje izteklo na najboljši način: Kontovelke so uveljavile svojo premoč in zasluženo slavile. V vseh treh nizih je bil uvod zelo izenačen, v končnici pa so Kontovelke prevladale. Tekma je bila dopadljiva in zelo borbena. Kontovel je z zmago utrdil prvo mesto na lestvici. Do konca prvenstva manjkajo še trije krogi, odločilna tekma za napredovanje proti drugouvrš-čenemu Virtusu bo 4. aprila. Ostali izid: Poggi - Virtus 1:3 Vrstni red: Kontovel 44, Virtus 33, Volley 3000 in Oma 25, Altura 22, Bor/Breg ZKB 21, Libertas 13, Volley Club 12, Poggi 2000 9, Roiano Gretta Barcola 6. (Kontovel ima tekmo več, Virtus in Breg Bor imata tekmo manj) Danes: Virtus - Bor/Breg ob 20.30 v tržaški športni palači. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Breg A - Triestina Volley 0:3 (23:25, 19:25, 16:25) BREG: Babudri, Cociancich, S. in M. Sancin, Laurica, Zeriali, Slavec, Mauro, Sternad, Colarich, Ghersinich, Pettirosso (L). TRENER: Talotti. Proti favoritkam za napredovanje je Breg klonil, a kljub temu prikazal dopadljivo in borbeno igro. V vseh treh nizih so se brežanke dobro upirale. Z raznoliko igro so v prvem nizu prevzele visoko vodstvo in poved-le tudi na 23:18. V nadaljevanju pa so zaradi napak dopustile, da so Trža-čanke nadoknadile in osvojile 25. točko. Drugi niz je bil enakovreden, v končnici pa so prevladale nasprotnice. V tretjem pa so bile odločilne napake v sprejemu. Trener Talotti je bil vsekakor s prikazano igro svojih varovank zadovoljen. UNDER 13 - Skupina A Kontovel - Brunner 3:0 (25:22, 25:20, 25:22) KONTOVEL: Ban, Cassanelli, Daneu, Poiani, Ravbar, Roma, Sossi, D. in N. Vattovaz, Viezzoli. TRENER: Zu-zič. Kontovelke so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva osvojile vse tri razpoložljive točke. Proti ekipi, ki je na lestvici imela enako število točk (Brunner ima še tekmo manj), so varovanke trenerke Zuzič tesno prevladale, a v vseh treh nizih igrale zbrano. Vse igralke so pokazale napredek. ^C_ŠPORT_ KOŠARKA - Stroški in obveznosti v državni C-ligi na ravni profesionalnih klubov »Nore« zahteve zveze FIP burijo tudi Bor in Jadran Med klubi se je spletla solidarnostna mreža - Grožnja po odstopu iz združenja LNP Na spontanem sestanku deželnih košarkarskih društev, ki nastopajo v državni C ligi (o protestni pobudi smo že poročali v torek), sta bila prejšnji teden v Codroipu tudi Ja-dranov predsednik Adriano Sossi in Borov podpredsednik Renato Što-kelj. Nelagodje tretjeligašev je razširjeno po vsej Italiji, po kateri se je med društvi spletla prava solidarnostna mreža. Kakšne pa so za povsem amaterske klube nesorazmerno visoke zahteve, ki jih iz leta v leto predpisujeta vsedržavna zveza FIP in združenje društev Lega Nazionale Palla-canestro? Nekaj številk za pokušino. Pred začetkom sezone morajo ob vpisu v C ligo amaterjev nastopajoči plačati zvezi FIP 11 tisoč evrov, v katere so vključene pristojbine za vsako tekmo (30X150 evrov). Obvezno zavarovanje za vsakega registriranega tekmovalca znaša vsaj 70 evrov. Na vsaki domači tekmi je treba odšteti trojici za zapisnikarsko mizo skupno 120 evrov, za obvezno prisotnost rešilca pred dvorano pa vsaj sto evrov, pač odvisno od pogodbe z Rdečim križem. Gostitelj mora tudi poskrbeti, da je računalniško vodena kompletna statistika obeh ekip (potrebni sta dve usposobljeni osebi, ki sta opravili poseben tečaj v Trevisu) po posebnem programu takoj po tekmi objavljena na spletni strani Lege, in da je kaseta s posnetki cele tekme (snemalec!) že v ponedeljek ob trinajsti uri v Bologni (stroški za hitro pošto). V telovadnici obvezno prisoten zdravnik pa stane V ospredju igralci, v zakulisju ogromno obveznosti in stroškov za odbornike kroma i jfcr ._ vsaj petdeset evrov, če društvo le nima zdravnika-prostovoljca med prijatelji ali sodelavci. Vsako pomanjkljivost, pa tudi zamudo pri izpolnjevanju omenjenih zahtev, zveza kaznuje z globo v višini sto evrov. Poglavje zase je tudi letni vpis v LNP, ki stane 2500 evrov. Združenje poleg tega zadrži 6 odstotkov dohodkov društev od prodaje vstopnic, letos pa je dodalo dajatev dodatnih 2350 evrov, ki jo opravičuje kot strošek za pogon projekta računalniško vodene statistike, posnetkov tekem in informatiziranega poletnega servisa za kupoprodajno borzo. Društva se odločno upirajo vsaj plačilu te zadnje pristojbine. Breme, ki teži na njihovih ramenih, je namreč že tako skoraj nevzdržno, če vemo, da za razliko od A in B lige amaterjev (B1 in B2 liga) k športu ne pristopajo poklicno, pač pa ljubiteljsko. Finančni organizacijski zalogaj menda ni primerljiv z nobeno amatersko kategorijo v ostalih ekipnih športih, v katerih sodelujejo zamejske ekipe. Sossi in Štokelj sta v imenu Jadrana in Bora zavzela skupno, jasno stališče o zadevi: »Če se stvari ne bodo spremenile in ne bodo na junijskih volitvah prišli v vodstvo Lege ljudje, ki jim zaupamo, bomo iz združenja izstopili. Čeprav so skoraj vsa društva vpisana v Lego, članstvo ni obvezno. Zahtevamo, da se s C ligo, v kateri društva delamo res amatersko, glede zahtev ravna drugače kot z A in B ligo. Pričakujemo pa tudi večjo transparentost računov pri poslovanju združenja LNP.« Petek, 20. marca 2009 VREME KOŠARKA - Bor Viscianu tri, Muri pa dva kroga kazni! Z dežja pod kap. Po vseh nevšečnostih, ki jih je imel Bor Radenska v drugem delu letošnje sezone v državni košarkarski C ligi, je hude posledice pustila še sobotna nesrečna domača tekma proti San Danieleju. Center Giancarlo Visciano je bil kaznovan kar za tri kroge, trener Andrea Mura pa za dva. Oba sta bila med tekmo izključena, po splošnem mnenju dokaj prenagljeno: Visciano kar neposredno zaradi ugovarjanja, kar navadno sodniki kaznujejo s tehnično napako, Mura pa zaradi dveh tehničnih napak. Položaj obeh je poslabšalo dejstvo, da sta konec tekme dočakala znotraj telovadnice (pri vhodnih vratih, Visciano v resnici že po tušu), kar samo po sebi prinaša en krog diskvalifikacije. Po pravilniku morajo namreč izključeni zapustiti dvorano in se vanjo ne smejo vrniti. Kljub temu pa bodo pri Boru vložili priziv, ker je sodnik svoje poročilo »posolil« še z neresnico, da ga je namreč Visciano po izključitvi porinil s telesom. Do konca manjkajo še štirje krogi in položaj borovcev je po petih zaporednih porazih iz tedna v teden slabši. V nedeljo bodo kljub vsemu skušali presenetiti na gostovanju v Rovigu, že zdaj pa je jasno, da bo odločilna prihodnjo soboto domača preizkušnja proti sedanji pepelki Venezii, proti kateri bi moral biti na razpolago vsaj povratnik Ivan Kralj. Z zmago bi si Radenska zagotovila vsaj mesto v play-ou-tu, v primeru poraza pa bi resno tvegala neposredno nazadovanje preko zadnjega mesta. KOŠARKA - V Dolini bo Breg gostil tradicionalne tekmece iz Tržiča Krašovec proti Čehovinu Kontovel v Foljanu, Dom šele prihodnjo sredo - Promocijska liga: važno za Sokol Deseti krog povratnega dela vzhodne skupine se bo začel že drevi ob 21.15 s tekmo Nab - San Vito. Štiri tekme bodo na sporedu jutri, ena (Poggi - Villesse) pa bo v nedeljo ob 18.00. Krog pa se bo zaključil komaj naslednjo sredo ob 21.15, ko bosta v goriški telovadnici UGG igrala Dinamo in Dom. Tekmo sta morali ekipi odigrati v soboto, zaradi predvidene odsotnosti Bel-lija in Kristančiča pa so jo domovci preložili na sredo. Brežani bodo jutri prvič po napredovanju igrali pred domačim občinstvom. Ob 20.30 bo na gostovanje v Dolino prišel Bregov »zgodovinski nasprotnik« Pallacanestro Monfalcone. Krašovčevi varovanci so v povratnem delu še neprema-gani in seveda nesporni favoriti. Tržičani, ki jih vodi bivši Jadranov trener Čehovin, se sicer še vedno borijo za mesto v končnici. Za to pa morajo zmagati predvsem zadnji medsebojni spopad z Romansom. Poraz proti Bregu je zato povsem sprejemljiv in najbrž celo predviden. Kontovel bo moral prav tako jutri ob 20.30 na gostovanje v Fo-ljan, kjer ga čaka tretjeuvrščeni Aibi Europool. Kontovelov nasprotnik je pod vodstvom stratega Lussina izpeljal dobro sezono in si v bistvu že skoraj zagotovil mesto v končnici. Po porazu v zadnjem krogu pa bo mlada ekipa gotovo reagirala in skušala tudi drugič premagati Kontovelce. Kljub sojenju dvojice z Goriškega (Zinni in Morassutti) pa lahko Paoletič in soigralci igrajo povsem neobremenjeno. V promocijskem prvenstvu bo med tekmami zadnjega kroga rednega dela gotovo izstopala tista med Ferroviariom in Sokolom. Najboljši dve peterki letošnjega prvenstva se bosta spopadli že drevi ob 21.15 v telovadnici Addobbati. Pomembno srečanje so na košarkarski zvezi zaupali Tržačanoma Bartoliju in Vatti. Borovce čaka sinoči ob 21.30 na I. maju lahka tekma z Barcolano. Sancinovi varovanci se najbrž ne morejo več uvrstiti v končnico, kljub temu pa se lahko z zmago poslovijo od domače publike. (M.O.) »NAŠA NAPOVED« - Sergio Spadoni Sokol bi bil že letos soliden tudi v D-ligi, okrepiti pa je treba društvo Sokolov dolgoletni spremljevalec Sergio Spadoni tudi letos zvesto sledi svoji ekipi v promocijskem prvenstvu. Sokol trenutno zaseda drugo mesto, že drevi pa bi lahko ekipa z zmago v medsebojnem spopadu dohitela Ferroviario Soglietto. »Skušali bomo doseči tudi boljšo koš razliko. Prvo tekmo smo izgubili za tri pike, tokrat pa lahko brez težav zmagamo za 5 ali 6.« Za tem je v promocijskem prvenstvu na sporedu končnica: koliko ekip bo sploh v njej nastopalo? »Prve štiri iz tržaške in goriške skupine. Ekipe bodo obdržale točke medsebojnih spopadov iz prvega dela in igrale proti nasprotnikom iz druge skupine.« Sokol se je pred dvema letoma boril za mesto v končnici za C2 ligo, za tem pa se je iz organizacijskih razlogov odpovedal pravici do nastopanja v D ligi. Zdaj pa se s skoraj nespremenjeno postavo bori za povratek med D-ligaše. »Boljši smo od Ferroviaria. Bolj kot nasprotnikov se bojim svojih igralcev, predvsem če bodo tokrat obdržali mirne živce.« Prvi prvenstveni poraz so sokolovci doživel tudi zaradi izključitve Sergiovega sina Angela, prvega playmakerja Nabrežincev. Sokol je v primerjavi z nasprotniki predvsem bolj uigrana ekipa, ki lahko zmaga proti boljšemu ali izgubi proti slabšemu nasprotniku. Kako pa bi se lahko Sokol po napredovanju odrezal v višjem prvenstvu? »Gotovo bi bili nekje sredi lestvice, z dobro igro pa bi lahko ce- lo naskakovali končnico.« Za uspešno nastopanje pa potrebujejo v Nabrežini tudi boljšo organizacijo. »Programirati moramo dolgoročno, vsaj na tri ali pet let. Naš sponzor je zelo navdušen, tako da lahko okoli njega gradimo bodočnost.« Sokol je pred tednom dni osvojil slovenski derbi z Borom. »Končna razlika ni odražala razmerja sil na igrišču, saj je bila v glavnem sad odlične igre Marka Hmeljaka v tretji četrtini. V par letih bi lahko z resnim delom Fabia Sancina Borova ekipa naskakovala napredovanje, iz letošnjih napak pa se mora naučiti, da jih ne bo ponavljala v naslednjih sezonah.« SERGIOVE NAPOVEDI Rovigo (28) - Bor Radenska (18) zmaga Rovigo +5 (-13) Jadran Mark (24) - Codroipo (28) zmaga Jadran +5 (-7) Breg (42) - Pall. Monfalcone (28) zmaga Breg +5 (+14) Dinamo (22) - Dom (6) zmaga Dinamo +7 (+5) Fogliano (30) - Kontovel (20) zmaga Fogliano +10 (+5) Pordenon (10) - Polet (4) zmaga Pordenon (+12 in -22) (M.O.) KOŠARKA - V prvenstvu under 17 Premočnemu nasprotniku so se poletovke solidno upirale Žal pa enako dobro ne igrajo, ko so nasprotnice premagjive Polet - SGT 44:85 (8:19; 14:22; 10:26; 12:18) POLET: Croselli 5, Grisoni 5, Bo-gatec 10, Pertot 6, Budin 5, Kraus 13. Trener: Vremec Zadnja faza letošnjega prvenstva Under 17 se za poletovke ni mogla začeti s slabšimi obeti: ekipa, zreducirana na minimum zaradi raznih poškodb in drugih obveznosti, za nameček pa še tekma proti ekipi, ki zaseda prvo mesto na lestvici. Končni izid pa je v nasprotju z vsemi (črnimi) pričakovanji popolnoma dostojen, kot je bila povsem dostojna igra celotne ekipe, oz. njenega ostanka, skozi celo tekmo. Seveda, kdaj pa kdaj so boleče prihajale na površje pomanjkljivosti, ki še vedno tarejo ekipo, v glavnem pomanjkljiva natančnost pri tehničnem izvajanju podaj in zamaknjenost ob zgrešenem metu, ki neizbežno proizvede lahek protinapad nasprotnic. V glavnem pa so poletovke zelo korektno pristopile h tekmi, se srčno borile v okviru svojih sposobnosti in kdaj pa kdaj tudi uprizorile kakšno lepo in domiselno akcijo. Končni vtis je bil torej povsem drugačen kot po prejšnji tekmi in lahko pohvalimo prav vse članice peščice igralk, ki je branila Poletove barve. Škoda pa je le, da poletovke odigrajo najbolje, ko so nasprotnice premočne in še zdaleč ne tako dobro, ko igrajo proti ekipi, ki je povsem premagljiva. Zakaj je tako, pa res ne moremo vedeti. (ST) Nataša Bogatec (Polet) kroma zopet srecali z ekipo Poggi, tri dni po visokem nedeljskem porazu (-41) proti istemu nasprotniku. Tokrat pa so domaci nastopili mnogo vec zbrani in motivirani, tako da so se boljsemu nasprotniku upirali vse od prve minute. Na zalost so vsako napako domacih gostje kaznovali s kosem in zato na koncu tudi zasluzeno slavili z 27imi tockami razlike. Koncni rezultat pa naj ne vara, saj so nasi koncno pokazali napredek v igri in zato lahko ocenimo ta poraz kot pozitiven rezultat. Ü] Obvestila UNDER 13 MOŠKI Breg - Poggi 2000 38-65 (10-21,19-33, 25-47) BREG: Giacomini 5, Semen, Gre-gori 12, Kralj 4, Zobec 2, Bole 8, Ma-tarrese 1, Milic 2, Coretti, Golubovic, Gruden 4. Trener: Briscik SON 17, PON: Gruden. V zaostali tekmi iz prvega dela so se igralci zdruzene ekipe Bora in Brega AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža sklicuje redni občni zbor v sredo, 25. marca, ob 12. uri v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Kulturnem domu Andreja Budala v Štandrežu. SK DEVIN prireja za zaključek letošnje sezone 4-dnevni velikonočni smučarski izlet od 10. do 13. aprila 2009 v Sexten v Pustertalu. Informacije in vpisovanje na: info@skdevin.it ali na tel. 3402232538 Petek, 20. marca 2009 VREME Št. 47 (100) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. Najlepše človeško dejanje je biti koristen drugim. Sofokles Veliko beremo ali vidimo po televiziji o solidarnosti, nenehnem iskanju pravic za vse ljudi, pogosto slišimo o ljudeh, ki nudijo potrebnim pomoč, naj bo to zdravstvo, izobrazba, komunikacija ipd. Pri tem se za kratek čas zamislimo nad problematiko, nato pa prav kmalu pozabimo in živimo naprej svoje življenje, saj smo prepričani, da nimamo sredstev, da bi lahko tudi sami pomagali potrebnim. Vendar se krepko motimo. Vsakdo je lahko na kak način koristen. Prav zaradi tega se je Klop tokrat odločil, da se bo spustil v problematiko izkoriščanja in zasuž-njevanja in poizvedel, kako lahko posameznik priskoči na pomoč. Odpravil se je v Trgovino sveta Senza confini - Brez meja in se pogovoril z dvema prostovoljcema, ki delata v trgovini: z Marijo Besednjak in s študentom Carlom Nerijem. Pogovor se je sukal okrog enakopravnega in solidarnega trgovanja, trgovine nasploh in obravnaval reakcije ljudi, ki pridejo v stik s to problematiko. Kaj je pravzaprav enakopravno in solidarno trgovanje? To je nov način trgovanja, ki ne temelji na izkoriščanju in za-sužnjevanju, temveč na socialni in ekonomski pravičnosti, ki priznava ceno dela proizvajalcev na jugu sveta, na spoštovanju delavca in okolja, na dostojnih in varnih delovnih razmerah ter na predfinan-siranju, ki omogoča in podpira samoraz-voj skupnosti. S tem zavaruje človeške pravice, ki jih mnogi spregledajo v lastno korist. To trgovanje, ki ga urejujejo konzorciji kakor Ctm, uvaža iz različnih držav proizvode, ki jih nato prodajajo trgovine, kakor sta, tu v Trstu, Trgovina sveta - Senza confini - Brez meja in Trgovina sveta Mozaik. Prva trgovina, ki je nastala tu v Trstu s pomočjo skupine ljudi, je začela delovati leta 1993. Nato je stvar počasi stekla in vedno bolj uspevala, dokler nista nastali tile dve trgovini. Ljudje, ki delajo v trgovinah, so prostovoljci, kupci pa lahko najdejo tu karkoli, od obrtniških izdelkov do živil. Še posebno živila so najbolj priljubljena, kakor npr. kava, sladkor, čaj ... To je tudi prav, kajti to običajno hrano pridelujejo na plantažnih nasadih in plantaža je ena najbolj zasužnje-valskih delavskih situacij: prvič, ljudem počasi odvzemajo tudi vrtove in majhne njivice, na katerih pridelujejo stvari za svojo prehrano, in na tistem delu polja morajo pridelovati to, kar zahteva gospodar; drugič, to, kar pridelajo, prodajo po najnižji možni ceni, drugače posrednik tega ne kupuje, kar potrebujejo in ne morejo pridelovati na svojem zemljišču, pa morajo drago plačati. To so tisti mehanizmi ekonomije, ki pahnejo večino ljudi v revščino, iz katere se ne morejo rešiti, če ne najdejo kake rešitve, kakor je solidarno trgovanje. Uradna ekonomija, žal, živi na njihov račun. Zanimanje ljudi za to problematiko je doživelo od leta 2000 do leta 2003 vse-državni vzpon. Organizacije so se okrepile in povečale ter odprle veliko število trgo- Gibanje za enakopravno in solidarno trgovanje je nastalo leta 1959 na Holandskem, ko je skupina mladih ustanovila združenje SOS Wereldhandel (danes Fair Trade Organisatie), da bi pomagala revnejšim družbam. Leta 1964 je gibanje prvič uporabilo geslo "Trade not aid" (trgovanje, ne pomoč) prve konference UNCTAD (United Nation Commission for Trade and Development) in je začelo iskati nova tržišča za izdelke malih proizvajalcev, s katerimi so bili v stiku. Gibanje se je nato tako razvilo, da je leta 1969 nastala v Breukelenu prva Trgovina sveta. V teku let so tudi v drugih državah, kakor v Nemčiji, Švici, Avstriji, Franciji, Angliji, Belgiji in na Švedskem, ustanovili solidarne trgovine, medtem ko se je tole gibanje razširilo v Italiji šele v osemdesetih letih. Enakopravno in solidarno trgovanje se je vedno bolj širilo in vedno bolj pritiskalo na državne ustanove, da bi priznale in sprejele njihove zahteve. Leta 1994je Evropski parlament legitimiziral delo solidarnih organizacij s tako imenovano "Langerjevo resolucijo", ki priznava v trgovanju ekonomsko neravnovesje med Severom in Jugom in vnese v svojo politično sodelovanje in razvoj t. i. "fair trade". Kasneje se je Evropski parlament še večkrat ubadal z enakopravnim trgovanjem, npr. leta 1998, ko je dopolnil in razširil vsebino prejšnje resolucije. Če želiš tudi ti podpreti enakopravno in solidarno trgovanje, obišči Trgovino sveta - Senza confini - Brez meja, U. Torre Bianca 29/b, in Trgovino sveta Mozaik -za skupno prihodnost, Ul. SS. Martiri, 8/d. Za dodatne informacije lahko pišeš na elektronska naslova HYPERLINK "mailto:asso-ciazionemosai-co@libero.it" associazio-nemosaico@libero.it oziroma HYPERLINK "mail-to:senzaconfini@adria-com.it" senzaconfini@adriacom.it. vin. Od leta 2003 je zanimanje zopet padlo, sedaj pa se ponovno počasi dviga in ostaja na neki stalni ravni. Sedaj je v Italiji kar petsto Trgovin sveta. Prav z ekonomsko krizo začenjajo nekateri ljudje razmišljati o teh ekonomskih mehanizmih in pridejo do zaključka, da zaradi uradne ekonomije, kakor smo že prej omenili, ljudje obubožajo, to sicer tudi pri nas. Zaradi tega se ljudje začenjajo spraševati, kaj in kako. Kot reakcija, kdor zvemo, da se v takih trgovinah prodajajo stvari, ki so pridelane pod drugačnimi pogoji, nas ta drugačen način trgovanja pritegne. Kupovanje v solidarnostnih trgovinah je znak tistega pristanka, da se odločiš za neko etično ekonomijo. Menjave valut seveda vplivajo na cene, res je, da nekatere stvari stanejo več, vendar, kdor se s tem ukvarja, dobro ve, da je prav to dokaz, kako uradna ekonomija izžema, kajti kdor tu v Evropi ali recimo na Zahodu vodi ekonomijo, gotovo obogati. Če pa potem gremo po lestvici nazaj do kmetovalca oziroma bolj se približamo začetku te produkcijske verige, opazimo, da manj tista oseba zasluži. To se pravi, da od kmetovalca, ki nastra-da, do posrednika, ki že živi na boljši ravni, pridemo do evropskega bogataša. Zato se moramo, vsakokrat ko vidimo cene, ki so tako zmerne in nizke, vprašati, kako so bile te stvari proizvedene. Problem ekonomije je velik začaran krog, ki ga je treba nekje prekiniti. Rešitev bi bila tudi v tem, da ne kupujemo najbolj poceni stvari, temveč da razmislimo, kaj zares potrebujemo in česa ne. Kupovati bi morali bistvene stvari po pošteni ceni in pustiti ob strani, kar je odveč. To je pameten način prihranjevanja. V zadnjih letih, na primer, se poraja polno novih pobud, ki nimajo neposredne zveze s prodajalci z juga sveta, ampak gre za nove mreže sodelovanja, kjer se, tudi v naših krajih, ekonomske izmenjave uresničujejo na pravičnejši ravni. Nastajajo pa tudi take skupine ljudi, ki se zberejo in si posojajo stvari, ki jih ne potrebujejo, od knjig do hišne opreme, tako da stvar, ki si jo kupil, izkoristiš do kraja na tak način, da ko je ne potrebuješ več, jo posodiš nekomu, ki jo potrebuje. To ne spada ravno v solidarno trgovanje, a spada v ves tisti spekter rešitev, ki ima kot cilj, da bi se speljalo tako ekonomsko poslovanje, ki ne za-sužnjuje. V Trstu imamo torej dve solidarni trgovini, ki prodajata obrtniške izdelke, živila, kozmetične pripomočke in obleke ter imata tudi knjižnico, v katero se lahko kdorkoli včlani. Kolikšno pa je zanimanje v našem mestu do solidarnega trgovanja? Žal v trgovino zahajajo večinoma iste osebe, ki si pač lahko dovolijo, da večkrat kupujejo malo dražje izdelke. Vendar ta problem ni prisoten samo v Trstu. Kljub raznim prireditvam in informativnim tečajem ljudje težko razumejo, za kaj gre, če pa se tega zavejo, le redko hodijo po nakupe v solidarne trgovine, s časom pa popolnoma odnehajo. Starejši ljudje hodijo v take trgovine bolj redno, medtem ko mladi le občasno. Zanimivo pa je to, da je med strankami bistveno več žensk kakor moških. Vsekakor prostovoljci ne odnehajo pri svojem delu in optimistično gledajo v prihodnost, saj gre iz leta v leto bolje in se zanimanje veča. V vsaki tržaški trgovini je na primer okoli trideset prostovoljcev. Ko govorimo o enakopravnem in solidarnem trgovanju, ne smemo misliti, da gre tu za dobrodelnost. Sploh ne. Prav zaradi tega v Trgovinah Sveta prodajajo izdelke, ki so ljudem nujni v vsakdanjem življenju ali ki jih zanimajo, kakor na primer izdelki, ki jih lahko kupimo za okras ali kot posebno darilo. Zato, da vse skupaj pravilno steče, je treba prodajati stvari, ki so uporabne, ne pa stvari, ki jih ljudje ne potrebujejo, drugače bi šlo tu res za dobrodelnost. Cilj enakopravnega in solidarnega trgovanja pa ni ta. Zavedati se moramo torej, da vsakdo izmed nas lahko pripomore k skupni pravični prihodnosti, tudi v vsakdanjih malih stvareh, na primer z nakupovanjem v solidarnih trgovinah. Kam ta konec tedna ... Skupina Mladi za mlade organizira žur, po zelo ugodni ceni, ki bo v soboto, 21. marca, od 22.00 dalje, v Guinness Pound pubu v Briščikih. Za glasbo bo poskrbel Zamot dj. Toplo vabljeni! V domu Andrej Budal v Štandrežu bo jutri, 21. februarja, ob 20.30 prireditev Geyser - Izbruh mladostne ustvarjalnosti. Nastopili bodo break dance skupina Go Breakers, čezmejni pevski zbor Primož Trubar, filmsko združenje IAV, slikarji grafitov Scim-mie in gabbia, plesna skupina Kremenjak in glasbena skupina Simplex. Bralce Klopa spominjamo, da se mednarodni Teden možganov počasi bliža koncu, na sporedu pa je še kar nekaj zanimivih prireditev, projekcij in delavnic. Vse informacije, urnike in programe dobite na spletni strani "http://www.2units.it/~brain/BAW2009/in-dex.html". Vstop je brezplačen! 29. maja bo v diskoteki Miro velik žur za vse višješolske, univerzitetne in bivše študente. Začel se bo ob 23.00, zaključil pa ob 6.00. Vstopnina znaša 15 evrov. Če želite naročiti vstopnice, se pozanimati za prevoz, ali pa imate kako drugo vprašanje, kličite na številko 3292165906. / RADIO IN TV SPORED Petek, 20. marca 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ Štmaver 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Raccomandati (v. Pupo) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 Aktualno: Zdravje 6.25 14.00, 19.00, Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Montagne 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. . Medici in prima linea 22.40 Nan.: Medical Investigation 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: L'era glaciale 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Rai News 24 - Morning News 8.15 Aktualno: La storia siamo noi 9.15 Aktualno: Verba volant 9.20 Aktualno: Cominciamo bene 12.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.20 Dok.: Geo & geo 14.00 Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapolis 15.10 Dnevnik, kratke vesti 15.15 Variete: Trebisonda 16.15 Tg3 GT Ragazzi 16.30 Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 23.10 Variete: Parla con me 0.00 Deželni nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Economix Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nad.: My Life 16.40 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nan: Un detective in corsia 12.25 Nan.: Renegade 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 15.35 16.30 18.35 18.55 20.30 21.10 23.30 Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: Assassinio sul Nilo (det., VB, '78, r. J. Guillermin, i. P. Ustinov, J. Birkin) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore 20.20 Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Walker Texas Ranger Film: High crimes - Crimini di Sta-to (triler, ZDA, '02, r. C. Franklin, i. A. Judd, M. Freeman) Film: C'era una volta in Messico (akc., ZDA, '02, r. R. Rodriguez, i. A. Banderas, S. Hayek) 1.35 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Jutranji dnevnik 8.40 Aktualno: Mattinocinque 9.55 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad: Beautiful 14.05 Resničnostni show: La fattoria 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Dnevnik O Italia 1 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.20 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Malcolm 18.30 Dnevnik in vremenska napoved, sledi Studio sport 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene Show (L. Bizzar-ri, I. Blasy, P. Kessisoglu) 23.00 Variete: Le Iene.it 23.15 Nan.: Gossip Girl 0.05 Variete: Saturday Night Live ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.04 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti, sledi Hard Trek 12.50 Il direttore incontra 13.15 Il Rossetti 13.50 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 16.00 La compagnia del libro 17.00 Risanke K2 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.20 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.50 Aktualno: Qui Cortina 0.05 Nan.: L'uomo che viveva al Ritz La 7 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne vesti 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.15 Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Jeff & Leo - Gemelli poliziotti 11.30 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: L'ispettore Tibbs 14.00 Nan.: Jack Frost 16.05 Nan.: Mac Gyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.00 Šport: V-ictory 1.05 Nočni dnevnik 1.30 Aktualno: La 25" ora - Il cinema espanso (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Kratki film: Rdeči alarm 9.50 Enajsta šola 10.25 Dolgcajt 11.20 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. film: Vojna v Arktiki (pon.) 14.10 Dok. feljton: V prostranstvu pampe 14.30 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 18.35 Risanke 16.10 Iz popotne torbe 16.30 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 0.10 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.35 Šport 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub 0.25 Sedma moč osamosvojitve, Tv dnevnik 20.03.1991 0.55 Dnevnik 1.25 Dnevnik zamejske Tv {p Slovenija 2 6.30 9.00, 1.35 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 10.25 Nogometni magazin (pon.) 13.15 Glasnik (pon.) 10.30 Umetnost igre (pon.) 11.55 Sedma moč osamosvojitve. Tv dnevnik 20.03.1991 12.25 Falun: SP v nordijskem smučanju 13.30 Šport špas 14.00 Planica: finale SP v smučarskih skokih - poleti 17.30 SP v nordijskem smučanju, smučarski teki 18.00 V dobri družbi z Blažem 19.00 Zlata šestdeseta - Nostalgija s pesniki 20.00 Arhitekturna potepanja 21.00 Hum. nad.: Želite, milord? 21.50 Film: Končni obračun 23.30 Film: Jezdeci na dolge steze 1.00 Nad.: Svitanje (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.05 22.35 23.25 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews, Vesolje je ... Športna oddaja Film: Zlate steze Dok. odd.: Via francigena Fanzine (mladinska oddaja) Študentska Pravljice Mike Make Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 21.50, 23.45 Vsedanes - TV dnevnik Vsedanes aktualnost Zoom - mladi in film Potopisi Dok. oddaja Globus Arhivski posnetki Košarka - magazin Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.00 23.55 Videostrani 11.30 20.00, 23.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Kmetijska oddaja (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.15 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 12.00 Prihaja vikend; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 18.45 Postni govori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o... ; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.0014.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Poročila; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.15 Evrotrip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Izštekani Orlek. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos koncerta; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 20. marca 2009 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1010 - 1000 1020 1030 ¿54/8SLO STOCKHOLM K0BENHAVN —^. 2/1V 9 «s AMSTERDAM ONDON O „ O 4/12 3/16 ja MOSKVA O KIJEV 0/5 V naslednjih dneh bo naša dežela pod vplivom mrzlih in suhih severovzhodnih tokov. Nad osrednjim Sredozemljem se poglablja novo območje nizkega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka od severovzhoda precej hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 18.17 Dolžina dneva 12.09 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.10 in zatone ob 11.45 A BIOPROGNOZA Danes se bodo pri občutljivih ljudeh občasno še pojavljale z vremenom povezane težave. Okrepljeni bodo nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.53 najnižje -2 cm, ob 6.33 najvišje 15 cm, ob 13.12 najnižje -36 cm, ob 20.01 najvišje 25 cm. Jutri: ob 1.58 najnižje -9 cm, ob 7.14 najvišje 24 cm, ob 13.41 najnižje -43 cm, ob 20.15 najvišje 30 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................650 Piancavallo..........500 Vogel.................360 Forni di Sopra........310 Kranjska Gora.........80 Zoncolan............370 Krvavec..............330 Trbiž..................260 Cerkno...............150 Na Žlebeh...........640 Rogla.................170 Mokrine..............340 Mariborsko Pohorje . . 80 Podklošter...........170 Civetta...............250 Bad Kleinkirchheim . 170 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo zjutraj in zvečer prevladovalo jasno vreme, podnevi pa bo zmerno oblačno. Pihala bo zmerna do močna burja, zlasti ob obali, kjer bodo lahko sunki dosegli hitrost okrog 100 km na uro. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Čez dan se bodo pojavljale kratkotrajne snežne plohe. Pihal bo severovzhodni veter. Burja na Primorskem bo čez dan nekoliko oslabela in se spet okrepila v noči na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -1, na Primorskem okoli 4, najvišje dnevne od 3 do 7, na Primorskem okoli 9 stopinj C. cjí^y J CniX^ CELOVEC "ÜjsO -5/5 TOLMEČ O -9/5 TRBIŽ O -10/4 O -6/3 KRANJSKA G. O GRADEC -4/6 -5/5 S. GRADEC MARIBOR O-1/6 M. SOBOTA O-2/5 ČEDAD O O TRŽIČ -5/6 O KRANJ CELJE -3/6 O 'vy PTJ mt ¿>v2T ° O PORDENON -1/12 K -1/1G A o ^ LJUBLJANA Kj GORICAH O N.GORICA N -2/7 ti/N. MESTO -2/6 GORICA o 3/9 rs/POSTOJNA O 2/13 s^3/9 '-i o -3/4 PORTOROŽ O A, V £RNOMEJ 4/9 .„ REKA 3/9 OPATIJA ZAGREB -2/6 O £ PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo prevladovalo jasno vreme, pihala bo burja ali severovzhodnik, ki bo lahko tudi močan. Močnejše sunke pričakujemo ob morju. Jutri bo na zahodu precej jasno, drugod bo občasno več oblačnosti. Predvsem na jugovzhodu države bo še naleta-val sneg. Še bo vetrovno. Na Primorskem bo pihala močna burja, ki bo oslabela šele zvečer in v noči na nedeljo.