Eaznoterosti. X Deset zapovedi za matere. Av- strijska zveza za materinsko varstvo je izdala deset zapovedi za matere: 1. Hrani svojega otroka sama; materinsko mleko je najboljša hrana in varuje otroka pred črevesnimi boleznimi; tričetrtine otrok, ki umrje v prvem letu starosti. je bilo izrejenih s steklenico. — 2. Kadar dojiš, jej, kar ti diši in ne jenjaj z dojenjem, če nastopi mesečno čiščenje. — 3. Čez dan ne doji otroka nič več kakor štirikrat, ponoči le enkrat; kadar otroka odstavljaš ga doji vsak teden enkrat na dan mani. zato mu pa daj eno steklenico mleka. — 4. Ako ne utegneš dojiti, ker moraš iti na delo, tedaj ga doji vsaj trikrat na dan, vmes pa mu dajaj steklenico. Dvojno mleko prav nič ne škoduje in je še vedno boljše kakor le stekienica. Ako misliš, da si bolna in da ne moreš dojiti, vprašaj takoj zdravnika, če res ne moreš dojiti. — 5. Ako hraniš oiroka s kravjim mlekom, tedaj ga pripravi po zdravnikovem navodilu; čim starejši postaja otrok, tem več mlska potrebuje in tem manj vode. — 6. Tudi steklenico dajaj otroku le po štirikrat na dan, ponoči pa le po enkrat. Mleko naj vre tri minute; preden ga pije otrok. segrej mleko. Ako otrok ne izpije, ostanek zlij proč ali izpij sama, nikdar pa ne smeš ostanka še enkrat ponuditi otroku. Dobro izkuhai vsakokrat steklenico in cucelj. — 7. Koplji otroka vsak dan, a ne y pretopli vodi in pazi na to, da mu ne pride voda v usta, ušesa, oči. — 8. Ne izbriši otroku nikdar ust, da ne dobi oteklin; ne zavijaj otroka pretrdo in v pretoplo oblačilce, dostikrat pa pelji otroka na zrak. — 9. Nikar ne veruj, da nastanejo različn^ otroške bolezni, kakor mrzlica. dobrci. bljuvanje in griža zaraditega, ker dobiva otrok zobe. Vprašaj takoj zdravnika. — 10. Preveč nikar ne nosi otroka, tudi zibati ga ni potreba; ne sili ga, da bi hodil ali sedel, dokler nima sam veselja do tega * Kako živi Japonec. V »Uraniji« na Dunaju je predaval te dni japonsiki žurnalist Shuba Shiba o Japoncu od njegovega rojstva pa do groba. Ko se otrok narodi, ga zavijejo v rdečo, toplo odejo in mu dado prvo hrano iz cukrene vode in škrobove moke. Šele tretji dan ga začne dojiti mati. Japon>ka, ki svojih otrok saraa ne doji, se smatra v čislani družbi za slabo mater. Šele 21. dan po rojstvu otroka nese mati dete v najbližjo cerkev, kfer dobi otroTi ime. Deklice dobijo imena cvetic, dečki imena raznih junakov. Rojstne dneve proslavljajo Japonci le v mladosti. 3. marca se priredijo slavnosti za dekleta, 5 maja za dečke, Ob tej priliki dobijo otroci darove, in sicer deklice majhne punčke, dečki pa vojake. V četrtem letu pride japonski otrok v otroški vrtec, v sedmem pa v šolo. Razlike poučevanja med nami in Japonci ni mnogo, le veronauika se Japonci ne uče. Namesto tega je učni predmet nauk o etiki človeka. Doma ponovi otrok starišem, kar je v šoli slišal. Šele potem se sme igrati. Ko dečki izvršijo ljudsko šolo, gredo v srednjo šolo deklice pa v višjo dekliško šolo. Dečki se učijo dvobojevati se, deklice pa šivati in kuhati. Preden gredo mladeniči na vseučilišče, morajo napravit poseben kurz. Izkušnja za sprejem na vseučlišče je iako težka. Tudi za dokleta na Japonskem so kolegija, vendar je japonska študentka do danes še redek pojav. Ko študent napravi doktorat, mu poišče njegova rodovina nevesto. Poroka se vrši brez cerkvenih ceremonij v stanovanju mladega moža. Bor, bambus in češpljevo drevo zastopajo priče in reprezentirajo simbole potrpežljivosti, energije in molčanja. Zelva je pri svatbi simibol sreče. Japonska gospa ne dela mnogo obiskov. Ona le v spremstvu svojega moža obiskuje gledališča, koncerte, variete in podobne zabave. V modernih gledališčih nastopajo že ženske, v gledališčih starega japonskega tipa igrajo ženske vloge moški. Kinematografi so našli na Japonskem mnogo simpatij. Neoženjeni možje hodijo po čajarnah, kjer se zabavajo z gejšami Po smrti odpeljejo vsakega Japonca v krematorij, kjer ga sežgo. V vsakem mestu in v vsaki vasi imajo krematorij. * Kinematograf je zdravju škodljiv. Ameriški očesni zdravnik dr. Gould je v glasilu ameriškega medicinskega društva priobčil svoje bogate izkušnje o vplivu kinematografskih predstav na zdravje gledajočega občinstva. Ob dolgiem gledanju svetlopisev se mnogokrat pojavijo znaki bolezni, ki se najlaže primerjajo z migreno v njenih mnogoličnih nastopih. Navadno se pojavi čut velike utrujenosti možganov in zlasti oči, pomanjkanje teka in večkrat celo bruhanje in nespanec — vobče torej znaki, ki nastopijo ob vsakem prenapenjanju oči. Zanimivo je, da imajo osebe, ki nosijo očala, v kinematografu občutek, kakor bi ne imele pravih očal. Seveda je pa to le prevara in posledica prenapetja oči. Morda bodo kdaj prišla v rabo posebna očala za kinematografske predstave; s tem bi se morda vsaj deloma dale preprečiti slabe posledice dolgega gledanja svetlopisov. Pravi vzrok teh bolestnih pojavov je po mnenju dr. Goulda trajno menjanje stalne točke oči, migljanje podob in mnogokrat nezadostna razsvetljava.