117. številka. Ljubljana, v ptek 22. maja 1896. XXIX. leto. Izhaja VBiik dan Mvećcj;-, izim3i nedelji; in praznike, ter volja po poftti prejeman za vntro-ogerake deSele »a vse leto 16 gld., ru pol leta 8 gld. f°trt teta 4 gld., za jeden uaouec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brti pošiljanja na dom z:\ vso leto 18 fdd., ga <*(rt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mcfoc 1 gld. 10 kt. Zh pošiljanje na dora računa se po 10 kr na mesoc, po SO kr. za četrt let*. — Za u j e deželo toliko vuč, kolikor poštnina zna&a. Za oznanila plafinie ee od etirietopne petit-vrate po iJ kr., če so oznanilo p enkrat tiska, po 5 kr., Če ae dvakrat, iu po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirafi. — Rokopisi se ne vračajo. - OreduiStvo in npravuiStvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati narofime, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. Poslanica goriškega nadškofa. in. V včerajšnjem Članku srao dognali, da je nad-t'kof goriški izdal svojo poslanico na željo in v obrambo ljubljanskega škofa, in da drugega količkaj resnega razloga ni bilo. Nadškof goriSki se spodtika torej ob ostrih napadih „Soče* na ljubljanskega škofa. Ti napadi so bili res hudi, a stvarno BO b>li povsem resnični in utemeljeni, kar potrjuje tudi okolnost, da se »Slovenec" ni upal nastopiti proti njim in s „8060" polemizovati. A nam h« zdi, d a goriški nadškof ni iroel pravice nastopiti zoper »Sodo*, t odi ko bi bila še stokrat ostrejo pisala zoper ljubljanskega škofa. Spoštovanje, katero so dolžni lajiki in duhovniki škofom, temelji na četrti božji zapovedi, katera je tudi podstava principu o monarh izenn. Ta božja zapoved se jo doslej vedno tolroaoila tako, da je vsak dolžan spoštovati svojega očeta in svojo mater, ne pa tudi sosedovega očeta in sploh vse očete in matere na svetu. Avstrijanci smo pač dolžni spoštovati svojega cesarja, nikakor pa nismo dolžni spoštovati srbskega kralja Milana. O fem lahko na polna usta povemo svoje mnenje. Isto tako je s škofi „Soča" mora pač spoštovati svojega škofi iu ga tudi resnično spoštuje, ljubljanski škof pa ni njen škof, ljubljanski škof je zanjo tujec, nima ž njo nič opraviti in zato lahko o njem tako svobodno govori, kakor o bonolulekem kralju Kala kavi. Ta nazor je veljal doslej sploh v Avstriji in tudi v uas Slovencih. Ljubljanski škof ni rekel besedice, ko je njegov list. od katoliških duhovnikov pisaui „Slovenec" pred tremi leti glede takratnega voditelja zagrebške nadškofij» pisal o »hunsko-azijatskeoi kopitu" in o „ostud-ni h m a d j a r o n i h", in ni se zmeuil, ko je isti „Slovenec" nape Jal kardinala Simorja zaradi slovaških šol. Tudi dunajski nadškof so ni spodtikal, ko je njegovo glasile „Vaterland" hndo pestilo cgereke škofe. Od „S>venca" in od „Vaterlanda" se ni zahtsvalo, naj oleg svojega škofa spoštn jeta tudi sosedovega, d „Soče" pa so to hkrati zahteva. Precedončna slučaj s „Slovencem" in s „Va« terlandom, sta dokaz, a je goriški nadškof storil „Soči* kruto krivico. Imuno pa za to še jeden dokaz. Na katoliškel shodu se je govorilo o slovenskih „libernlcev* vdnem sklice*anju na škofa Strosam?yerja in tam se 1 povedalo, da škofa Stross-maverja nji«ii in nazori nimajo za nas nobene veljave. S posebnim, uprav lemonstrativnim povdarkotn se je naglašalo, da s« mora vsak držati svojega Škofa, prav sedaj živečega, od sv. Duha postavlja neg a škofa, ne pa dragih ali že umrlih škofov. Sv. Duh je pač nam Kranjcem postavil gospoda Missio za škofa, nt pa Goričanom in ti nimajo nobenih dolžnostij napram ljubljanskemu škcfu, on nima zanje nikake veljave. To je slovesno priznal katoliški shod, katea sta priredila nadškof dr. Zcrn in škof dr. Missia. Ako se ljubljanski škcf čuti po »Sočinih* člankih užaljenega, lahko mstopi proti listu tožbani pot, in ako se mu je zgodila kaka krivica, dobi za doščenje, nadšk« f goriški pa ni imel pravice, zaradi ljubljanskega škofa izdati fako poslanico. Goriški nadškof je dober gospod, ali razmer na Slovenskem ne pozna dobro, zlasti pa ne razmer na Kranjskem. To priča njegova poslanica, v kateri piflo mej drugim: „Škofje . . ne samo ne nasprotujejo narodom in njihovim pravičnim težnjam, marveč celo vrlo pomagajo njihovemu srečnemu razvoju in podpirajo njihovo resnično slavo." Najbrž misli nadški f tako tudi o ljubljanskem škofu, dočim je resnica ta, da Missia, Kahn in Flapp, kjer morejo nasprotujejo pravičnim težnjam slovenskega naroda in še nikdar niso pomagali njega srečnemu razvoju, niti podpirali njega resnične slave. Da je to resnica, je bilo gli de ljubljanskega škofa vsaj deloma dokazano tudi v -Soči". Nadškof goriški jo „Sočo* obsodil ne da bi se bil prej prepričal, ali je pisala resnico ali ne, obsodil jo je, ker jo kritikovala tujega škofa, ni ee pa zmenil za bistvo njenih očitanj. Ko bi 8fl bil nadškof, kateremu je ljubljanski škof podrejen, prepričal o neresničnosti „Sočimh" navedb, bi mu njegove poslauice ne zamerili. IVkli bi bili: .Soča" je razširjala grde laži, zadeni jo torej kazen, čeprav je pisala le o tujem škofu, za katerega se jej ni treba brigati. A nadškt f tega ni storil, dasi je to njigova nadškf fovska dolžnost, nadškof je za-tisnil o?i in ni hotel spoznati resnice, nego je kar sodil. Bal se je resnice, ker so vse okolnosti kazale, da j« „Soča" pisala o ljubljanskem fckofa golo istino, in zato je „SoČou brez preiskave obsodil, zgolj iz postrežnosti in iz osebnega prijateljstva za ljubljanskega škofa. Taka sodba ne more imeti nobene vrednosti in na polna usta povemo prevzviše-cemu nadškofu goriškemu, da bo njegova po slanica imela le j eden nasledek: veliko pohujšanje. Državni zbor. Na Dnnaji, 21. maja. Včerajšnji govor finančnega ministra Bilin-skega je agrarce močno presenetil. Niso pričakovali, da se upre vlada na tako odločen način njih želji glede znižanja skupne svote zemljiškega davka za 'J1 , milijona goldinarjev, namesto za l1 , milijona, kakor je vlada predlagala. To vprašanje razburja agraren močno, vzlic temu pa moramo odkrito priznati, da ee nam zdi razburjenost kmetskih poslancev povsem neumevna. Tu gre samo za interese velepos»stnikov. Milijon goldinarjev je. pri zemljiškem davku prava malenkost, če se pomisli, na koliko milijonov posestnikov se ta svota razdeli. Kmttski stf.ii je pomoči potreben, izdatne pomoči in prav od srca bi želeli, da jo dobi. S tem milijonom goldinarjev pa kmetskeniu stanu ne bo pomagano. X- ki dunajski list je raču.jal, kako bi Ivi^teJke „Visoka zbornica". v. Julij grof Fa 1 k e a h a y 11: Sila širokopleč, mogočna glava, izredno kratke noge. Postava naredi ufia kakor kak popačen kolosalni kip. Na hoji se spozna bivši konjenik. Obra« rujav, polna brada Bkrbno ostrižena. Lasje temni, nekoliko osiveli. Veliko oči, dobrohoten pogled. Služil je kak tucat let pri ulancih in huaarjili, kjer si je pridobil veliko večino tistega znanja, s katerim j«* pozneje kot po-ljedelski minister služboval državi. Leta 1867. je kvitira), da so posveti nehvaležnemu poklicu siromašnega plernenitaša, bivaiočega na krnelih. Ljubezni za ta poklic pa ni imel in skrbno iskal prijet nejšega opravila. Skoro bi bil postal generalni ravnatelj Rothechildovih posestev, v zadnji uri pa je našel mininlerski portfvlj, k-bri je seveda njegovemu kr-ščanskosoeijaluemu srcu bolj ugajal. Kot veren pristaš griifa Tafcffea je polnih š«-^tnajat lot. prepuščal skrb za kmetijstvo nebeškemu očetu. Kar mu je nedo stiijalo stvarnega znanja, jo nadomeščal s pobož-nostjo. Izmej posvetnih zadev zunimalo so ga samo dirke. Totalizater so je po njegovi zaslugi mogočno razvil. Pri parlamentarnih ra^pravuh se jo vedno le 2 veliko težavo vzdrževal pri droge ncih običajnega tona. Polemizujoč z liberalno stranko je nekoč rekel: Surovo nečem odgovarjati, uljudno odgovarjati pa nisem dolžan Njegovo je lino zakonodajsko delo, predlogo o zadružni organizaciji kmetov, je njegov, aicer v pobožnosti vredni mu naslednik grof Lede-bur hitro po nastopu umaknil. Uradnikom svojega resorta je bil vedno najdobrotljivejši šef: nikdar ni zahteval, naj so pametnejši, kakor je bil sam. Omeniti je še, da je pred leti nastopil tudi kot pisatelj. Leta 187G. je izdal spis „Prispevki za proučevanje avstrijskega proračuna", kateri se začne z naslednjim fundamentalnim stavkom: ,I)enar igra v praktičnom življenju povsod veliko ulogo in vsled tega tudi v politiki". Sapiunti sat! Matija Kaltenogger: Male rasti a širok. Rujavo, ju ko zdtavo lice. Nekoliko osivela, moderno pristrižena brada, očitno posneta po bradi bivšega klubovega tovariša in sedanjega nasprotnika barona Morsey». Rujavi lasje. Kot izraz političnega mišljenja nosi vedno jopič iz nevaljanoga sukna. Celo kadar obleče črn telovnik in nosi belo kravato, nastopi v tem jopiču. Je deklariran sovražnik veeh uuditet. Satno avtoriteta grofa Hohonvf* rta je preprečila, da ni nekoč predlagal, naj se napravijo figova peresa vsem mitološkim figuram v poslanski zbornici. Pozna vae nuditeto, ki ee kje razstavijo, iu jih denuncira v parlamentu. Posebno ga skrbo kmetska dekleta, katera pridejo po njegovem mne- nju vhIphI obi«kovanja ljudsko šote direklno v pekel in katera Šola odtuji njih poklicu v hlevu. Sam je izgubil le tri leta svojega življenja z obiskom ljudske šole, pa mu je še dandanes žal za ta izgubljeni čas. Tip imovitega kmeta, ki se je cd svojega faj-moštra naučil nekaj praznih a zvenečih fraz. V svo ih govorih na pol neroden kmet, na pol želodčen pridigar, v celoti jedua tistih mnogih ničel, ki postavljene za grofa Hohei.vvarta, predstavljajo visoko politično Številko. Dr. Friderik Paca k: Jeden naiodličnejših Mladočehov, a najmanjši poslauec v celi zbornici. Na široki pleča je postavljena mogočna glava Gosti lasje stoje kvišku Lice kaže nenavadno inteligentnost. Dobrosrčen pogled, prijazno obnašanje. Pre-■ prost v govoru in v kretanju, vrh tega jako te-! molj it in vedno iskren. Dočim so mnogi njegovih i tovarišev bolj za »"alo delali opozicijo, je on že kot 22letni mladenič prišel za svoje politično prepričanje na tri leta v Jpčo. Še za časa, ko so bili j S ta roče hi vsemogočoi, jo delal na to, da se usta-! novi od plemstva in od duhovščine neodvisnu ljudska j stranka. Ostal st je zvest do današnjih dnij. Učil I se jo mnogo in mnogo premišljava), a ne samo o i češkem državnem pravu. Govori izredno hitro, in o : najrazličnejših rečeh, ne da bi imel pred r^hoj kaj J notic, ne postane pa nikdar plitov ah frazast. Tudi ! kadar napada koga |fl tnko ostro, vo lno blaži njegov se ta milijon razdelil mej kmete in veleposestnike. In kaj je našel? Da bi na kmetske posestnike povprek prišlo 8 ki., beri: tri krajcarje, dočim bi na prve češke veleposestnike prišlo povprek 1500 gld. na leto. Kdo more po tem dvomiti, da gre pri vprašanju o znižanju skupne svote zemljiškega davka za 2Vi milijona jedino za veleposestniške interese? Vlada je to tudi spoznala in se uprla veleposestniški pohlepnosti. Finančni minister je s črnimi bojami naslikal strašilo, deficit, povdarjal težave in stiske avstrijskih financ in naravnost povedal, da se bodo morali zvišati indirektni davki, torej tisti, ki prav siromašno ljudstvo najbolj tišče, toda njegove besede niso nič izdale. Voleposestniki zahtevajo svoj milijon iu ga tudi dobe. V sinočni večerni seji kakor v današnji seji so zahtevali tako znižanje in kmetski poslanci so jim sekundirali. Za finančnega ministra nas ni strah. Znal si bo pomoči, tudi če. dobe veleposestniki svoj milijon-ček, od katerega bodo kmetom veledušno prepustili po tri krajcarje, sami pa vtaknili po 1500 gld. Čudno je le, da kmetski poslanci ne uvidejo, J kako velja tudi za avstrijskega kmeta, kar se je j reklo o kmetu v Plinijevi domovini: Latifundia j Italiam perdidere. V daua.šuji seji se je nadaljevala razprava o načrtu glede revizije zemljiško davčnega katastra. Mej drugimi je govoril tudi posl. Nabergoj, kateri se je krepko potegoval za interese primorskih kmetovalcev sploh, zlasti pa za interese tržaških. Koncem i--eje je dr. Vašatv nujno predlagal, naj vlada pove, koliko je prebitkov v državnih b'agajnicah in naj čim prej predloži zakonski načrt, s katerim ee uredi poraba teh prebitkov. Finančni minister Bil i ns ki je odgovoril, da je jako mnogo drž. blagajnic, katere morajo vedno bifi primerno dotirano, da se torej niti ne ve, koliko je prav za prav čistih prebitkov. V srednji drž. blagajuici ni Bog ve koliko. V svojem govoru je minister tudi povedal, da predloži tekom prihod-njih dnij zakoutki načrt za posojilo l1 , milijona, katero posojilo je vlada obljubila Liubljani in dež. kranjski. Danes bo še zvečer seja in se v tej dožeue razprava o tem načrtu. V ljlibjjatlli, 22 maja. Nemški liberalci. Nedavno je bil neki shod nemških liberalcev v Ustju ob Labi, na katerem je dr. Russ v dolgem govoru priporočal preosuovo liberalne stranke v veliko nemško stranko, kateri bode geslo nemštvo i o svobodomiselnost. Mlatil je znane fraze, katere so že nemški 1 beralci po raznih shodih neštevilnokrat preinlevali. Pri tem je pa po sebno nagla šal jednakopravnost pred zakoni in s tem dajal razumeti, da se mora nova stranka poganjati za jednakopravnost Židov. Liberalci še torej vedno niso spoznali stare napake, ali pa zaradi židovskega upliva ne morejo ukreniti na drugo pot. Dokler se bodo liberalci držali židovstva, nimajo iskreni ton pomen besed. Dasi ima kot advokat in poslanec mnogo posla, vender piše mnogo za politične časnike in v juridične strokovne liste. Spada mej tiste Bila redko poslanco, kateri se resno potegujejo za reformo tiskovnega zakona. Zaradi svoje sposobnosti in poštenosti je splošno priljubljen, samo ne pri stenografih, kateri se boje njegovega hitrega jezika. Vaclav Bfeznovsk^: Srednjevelika, suba postava. Lep mož ni. Obraz je dolg in suh. Barva zelenkasta, z rudečimi lisami. Po obrazu raztresena krojaška brada. Nos je brezmadežno mastnorudeč. Barva rudeče obrobljenih očij se ne da definirati. Šče-tinasti lasje, katerih ne ukloni noben frizer. Največji vmesklicalec cele zbornice. Navadni klici „čujte", »Oho* in „Vybornč" ne zadoščajo njegovi častilakomnosti, celo najkrepkejši „Feju ali „IIanba" 8e mu zdi premehak mejklic. Zlasti njegovi češki, ▼ atenograličnom zapisniku nezaznamovaui mejklici so tako grobi, da slušahu kar ostrmi. Po svojem poklicu je rokovičar, kdor sliši njegove inejkiice, ga zrnatra za piskrovezca. Hudobni jezici so razširili govorico, da ne zna ne brati ne pisati. Da ovrže to govorico, si je kupil čruo obrobljen cviker in ga časih natakne ter gleda dolgo na kak izdelek državne tiskarne. Kot poslušalec je brezprimerno potrpežljiv in vztrajen, zlasti ča ima priliko ee Oglalati z mejklici. Njegovi mladočeški tovariši imajo mnogo posla, da ga krote. upati nobenih uspehov, naj so sicer še na tako nemško-narodnem stališči. V'je mišljenje mej Nemci se sedaj obrača proti židonf in zastonj se je temu še ustavljati. Sicer pa .Bobemia" glasilo nemško-liberalne stranke na Češkem priznava, da liberalna stranka ne bode kar tako si pridobila popularnosti. Dolenjeavstrijske volitve v delegacijo. Do sedaj so dolenjeavstrijski državni poslanci volili v delegacijo same liberalce. 0 kakem kompromisu niso ničesar hoteli slišati, dasi so imeli lani samo še jeden glas večine. Letos se bode pa jim povrnilo. Jeden liberalec je manj v zboru, jeden je bolan, in s Pernerstorferjem so se pa protisemitje sporazumeli. Protisemitjn so sklenili, da ne volijo v delegacijo nobenega liberalca. Volili bodo Rich-terja, dr. Gessmanna in Pornerstorferja. Liberalci «o beračili za kompiomis. Radi bi bili vsaj dra. Sueoaa spravili v zbor, a protisemitje ni.'o o kompromisu ničesar hoteli slišati. Nemški liberalci imajo že navado, da no dovolijo nobenega kompromisa, dokler so kje v večini, a ko pridejo v manjšino, pa moledujejo za kompromise in njih listi kriče o krivici, če so na njih želje ne ozira. Hrvatska stranka prava. Pogajanja zastrau zjedinjenja obeb frakcij ntranke prc«va se ša vedno nadaljujejo mej zaupniki obeh klubov. Doseglo se je nek ta žo skoro popolno sporaznmljenj*. Sklepom zaupnih mož so zato pritrdila, oba kluba. Hrvatski vladni stranki je jako nepovoljno, da se razpor mej stranko prava poravna. V kratkem bodo nove de-želnozborske volitve. Ko bi bili pravaši nejedini, bi vlada z opozicijo pri vol it /ah kar pomedla, tako pa ne pojde tako gladko. Nekaj pravašev gotovo pride v zbor, da bodo ondu že s svojimi govori protesto vali proti sedanjemu vladnemu sistemu. Posebno pa grof Kbuen-Hedervary bi rad vso opozicijo spravil iz deželnega zbora, da hi mogel potem sporočati v višjih krogih, kako je on vse pomiril na Hrvatskem, da eo vsi narodni zastopniki zadovoljni že z njegovo politiko. Upamo, da ss iolje bana in vladni stranki pri bodoči deželnozboraki volitvi še ne izpolnijo. Monarhizem v Franciji. Vojvoda Orleanski hoče na svet nekih mladih ljudij, ki ga obkro* žujejo, kandidovati pri raznih volitvah, da tako opozori prebivalstvo na oe. Monarhistični odbor se jo temu odločno uprl. Tako je delal general Bou-Ianger iu se popolnoma pogubil in osmešil. Nič boljše bi se kraljevemu princu ne godilo. Prijatelji pa vojvodi svetujejo, naj ne posluša odbora. Napoleon bi tudi nikdar ne bil cesar, ko bi bil kake omahljivce poslušal. Sedaj je neki popoten razpor mej vojvodo Orleanskim in monarbističnim odborom. Če bode hotel kandidovati, ga odbor ne bode podpiral. Brez podpore starih monarhist ov pa ne bode dobil večine. Vojvoda Orleanski nima toliko popularnosti v Franciji, kot jo je imel nekaj časa general Boulaager. Od poslednjega so Francozi pričakovali, da poniža Nemčijo. Angleži in Sudanci. Angleška vlada je sklenila, da ne bode dalje prodirala v Sudan. V Londonu so se menda prepričali, da nič na opravijo. Vsa akcija proti Sudanu ni imela drngib posled c, kakor da je egiptaka država nekaj denarja potratila. Angleži sami tako niso ni česa dali. Sudana zopet pod-jsrmiti ni moč. Italijanom pa sedaj podpore ni več treba, ker je vojna z Abesinci prenehala in zlasti ne kaže, da bi Abesinci se mislili zjediniti s Sudanci. Dolge neplodne vojne pa ne gre nadaljevati, ker bi /lanii Francozi ugovarjati, Če bi se trosil egipteki državni denar v škodo evropskim kapitalietom, katerim je Kgipt mnogo dolžan. Od vojne bi bilo najbrž še za Angleže več Škode nego dobička Na prazno vojno čast pa Angleži ne dado veliko. Tukaj bode v prvi vrsti omadeževana le ogiptska vojna čast, kar pa Angležem že ni prav nič mari. Dopisi. IlltMlu, 20. maja. Kakor se je narava prebudila iz upanja, ravno tako smo se Blejci predramili iz zimskega sna. Kakor pred praznikom ali pred prihodom kakega vehkaŠa, se vse giblje, da pripravi čeda o in pripravno stanovanje za izletnike in tujce, kateri nas bodo čez poletje obiskali. Jedni cedijo in slikajo svoje hiš*, drugi vozijo apno in pesek za nova stavbe, tretji dovažajo kamenje za nove o-*sto, Četrti pa — tudi teh ee pri nas ne manjka — sede v senci in kritikujejo dela druzih. Tujci se bodo čudili, ko bodo videli Bled ves prenovljen. Našteti hočem večje stavbe, katere so se ali se bodo dodelale še to poletje. Najprej omenim zdrav iščne hiše — Gurhaus — v utaronemškem slogu, katera bo čez jedeu mesec popolnoma dodelana. To poslopje stoji sredi zdraviščuega park« na vzvišenem prostoru in ima krasen razgled na jezero. Imelo bo veliko dvorano za veselice in stranske sobe. V njem bodo imeli tujci skupno shajališče, bralno sobo, gostilno in kavarno. V mesecu juliju se menda slovesno odpre. Takoj zraven stoji dokončana vila nadučitelja Rusa, katera se mimo druzih odlikuje s krasno verando in lego. Zunanja in zno-tranja oprava očara vsacega, kdor si jo natančneje ogleda. Nič čudnega, da so že prvi tujci v njej. Njegov leeen pavilon z dvema sobama — izdelan po švedskem načinu — bode tudi skoro dodelan. Oboje — vilo in pavilon — in znotranjo opravo je izvršil župan Jakob Zamer iz Gorij, kateri se je pokazal s tem delom veščaka v stavbarskem in umetnem mizarstvu. Pod župniščem je dozidal znan zdravnik Rikli zdraviščno hišo, seveda samo za svoje bolnike i u goste. V Gradu se je Martinovčeva hiša razširila in vzdignila za jedno nadstropje. V Zaduki in pod Stražo stojita tudi že novi vili. Tudi graščak Mobr zida še jedno vilo pod gradom ob jezeru. Kdor hoče videti, kako se stotaki mečejo v vodo, naj pride jo pogledat. V Zagorioah od I Peternelovo gostilne naprej se je deželna cesta ob ovinku izdatno razširila, da zdaj ne bo ovirala prometa. Ravno tam sta se naredili dve novi cesti, vodeči k novima vilama na griču Križanci, a ka terega je prekrasen razgled. Tu post a vi kmetijska podružnica še to polet e po 1 streho novo stavbo z jednim nadstropjem m<>j moštarno in gaaiiarno. V to poslopje pride občinska pisarna s stanovanjem cbč. tajnika, bralno društvo in posojilnica. Ob jed-nem se pripravi večja dvoran* za seje in shode. Glasovit klanec Grimšičak je predelan in uravnan in nov most čez Savo v Bodeščah se je pretekli teden blagoslovil. To dve stavbi bodeta gotovo pri-pomogli k večjemu prometu in živahnejšemu obisku našega kraja. In kakor je slišati, gremo bolj a bodočnosti naproti. Ž*j zdaj so stanovanja v vilah skoraj vsa oddana za poletni čas in tudi v sosednjih Gorjah in v bližnjem Zasipu poprašujejo po njih — znamenje, da so se izletniki bolje začeli zanimati za gorenjski biser. Dunajski inženirji nam pa hočejo napraviti električno razsvetljavo. Saj pred Vehkonočjo je bil zastopnik neke firme z Drmaju tukaj in je pozvedoval in pregledoval i a meril v ti namen. Rekel je, da nam za kapital 50 tisoč ni treba skrbeti, zamo da zagotovimo tisoč luii. Aii bi ne bilo prav, d* bi se naši zastopniki nekobko o tej važni stvari p imenih in sami pričeli, mesto da bi tujcem puščali dobiček. Če še povom, da je anana Petranova gostilna dobila novo gospodinjo, povoda! sem za danes najvažnejše novice iz našega letovišča. Dnevne vesti. V Ljubljani, 22. maja. — (Hudomušni dr. V Gregorič) nam je zoaet poslal popravek. Kar smo pisali, to se je govorilo v občinskem svetu ; mi smo samo konštaio-tovali, kar sta gospoda Hribar in Svetek v javni seji povedala dr. Gregoriču, a dočim je dr. Gregorič v občinskem svetu molčal, in ni vedel besedice od-govoriti, poslal je nam naslednji popravek: Ni na, da sem trdil, g. župan je naredil 00 000 gld. dolga v Trstu. Res je, da sem vprašal g. poročevalca, zakaj se ni dolg HO 000 gld. pri kreditnem zavodu v Trstu ža poravnal, akoravno je bilo posojilo 200.000 gld. pri mestni hranilnici že pred leti dovoljeno, in se na ta način daje dobiček tujemu zavoda. Da bi bilo to mogoče, dokazuje faktum, da je mestna hranilnica ljubljanska prevzela dolg okroglih GO 000 gld. katere je bila občina ljubljanska dolžna kreditnemu zavodu v Trstu." — O vrednosti dr. Gregoričevih popravkov so so naši čitatelji že tolikral prepričali, da o njej ni treba več govoriti. Mož popravlja vse, zanika vse, kar mu ni vJeč in čudimo se, da v današnjem popravku ne beremo odstavka: Ni res, da še nisem objavil izjave prejšnjih de/, odbornikov glede mojega imenovanja primarijern v dež. bolnici. — (Občni zbor .Dramatičnega društva*) bo jutri ob polu 8. uri zvečer v n Narodnem domu , na kar še jedenkrat opozorujemo gg. društvenike, da se udeleže v polnem številu. — (PetindvaJBetletnico) svojega službovanja kot ravnatelj dež. bolnice je v sredo praznoval vladni svetnik prof. V a lenta. — (Zgodovinska hiša.) Vsakdo pozna Poze vo ali Permetovo (sedaj Ravnibarjevo) hi*0 v Špitalskih ulicah št. 7. Sedaj padajo zadnji ostanki te hiie, ki je vredna, da se tudi v slovstveni zgodovini ouiM.ja, ker v Permetovi krčmi je ranjl11 Levstik okoli leta 1880. nčil, bodril in navduševal mlade slovenake pisatelje. Znano bole marsikomu, da je bil nekdanji lastnik te hiše Volhenk Po* (Potih), mestni župan ljubljanski I. 1520. in 152*« Malokdo pa bode vedel, da je leta 1562. v tej hiši stanoval Primož T r u b ar, kakor sam pripoveduje v svojem „Katekizmu z dvema izlugauia" »z Ii l57w»i 9tr. 189. Trubar in njega družina je slišala iz kuhinje, kako ara dve dekli v hiši nekega mesarja, za Poževo hišo proti vodi", protestantske pridgarje obrekovali, da jima je moral s „trauco" pretiti. V pritličju Poževe hiše so bili gotiški oboki, pet po-dolgoma in trije počez, ki pričajo, da je morala tu 8tati domaČa kapela. Ta biša je bila baje tudi del meščanske bolnice in imela na severni strani lopam podobne oboke. Grb pa, ki je bil nekdaj na hiši, ni pripadal Poževi rodovini. — (Za lovce ) "V revirju g. Franca P o c k a v Logu pri Brezovici je včeraj lovec gosp. Pocka, Janez Sever, ustrelil v naših krajih sila redkega ptiča plešca (gyps fulviiR, vveiskopfiger Geier). Ustre Ijeni plešec meri od kljuna do repa 1 m 50 ««, razprostrte perotuice pa so 2 m 55 cm široke. — (Državno podporo) v znesku 900 gld jo dovolilo poljedelsko minieterstvo za napravo vodnjaka in napajališča v Radečah pri Zidanem moatu. Troški za to napravo so premen nun i na 1800 gld. — (Dovoljena efektna tombola) Finančno ministerstvo je pr< sto voljnemu gasilnemu društvu v Breznici v radovljiškem okraju dovolilo, da priredi i. Umu letošnjega leta efektno tombolo, katere čisti dohodek je namenjen za nabavo gasilnega orodja. — (Ponesrečil) je minoli teden Franc Homec, posestnika siu iz Mengša. Vozil se je z nekaterimi drugimi fanti in ko se je konj splušil, skočil z voza, a tako neirečno, da je obležal na lici m«>sta brez zavesti. Prenesli so ga na njegov dom, kjer je kmalu potem umrl. — (Požar) Tu dni je v Oešnjici v krškem okraju pogorela biša posestnika Jožefa Mirta. Škoda znaša 1800 gld Ogenj je zanetila pogorelčeva štiriletna hčerka, igraje ee z žveplenkami. — (Grozno klanje ciganskih konj ) Cigani s Hrvaškega prignali so na sejm v Bučko, dne 25. aprila t. 1. mnavadno veliko konj. Gotovo st se i.adejali dobre kupčije, kajti naš km*t še vedno nekako posebno rad kupčuje s cigani. To nado pa jim je hipoma podrl okrajni živinozdravnik s Krškega, gospod VVirgler, ki je našel mej konji nekaj smrkavih, na kar je dal vse ciganske tonje odgnati v Leskovec h konjaču v kontu maci jo. Ker s* je pri treh konjih, ki so bili ubiti precej drugi dan, pri raztelesenju dokazalo, da so bili res smrkavi, dala je dtželna vlada, sporazumno z deželno vlado hrvaško, pobiti vse kontumacirane konje razven štirih, nekoliko boljših, kateri pa so se rdgnali v daljno opazovanje na Hrvaško. V ponedeljek, dne 18. t. m vršilo se je klanje konj, kakoršnega na Kranjskem ui videti vsaki čas; zi»to pa se je nabralo tudi obilo gledalcev. Padlo je oič manj kot 19 veledoeluženih konjskih glav pod br i kim nožem konjačevim. Značilno pri stvari pa j«, da izroej vseh teh konj — ne glede na smrkavost, ki je bila konstatirana pri petih — po izjavi živinozdravnikov niti jeden ni bil na pljučih zdrav; vhi so bili nadušljivi, ali pa so imeli kake druge pljučne bolezni. To naj bi slu žilo našemu kmetu v pouk, kako nevarno je kupo vati konje od ciganov. Prizadetim c«ginom, katerim se je dovolilo potrtim srcem gledati, kako brezob zirno se meče njih blago v mrzli grob konjaškega pokopališča, za kar pa jim ne preostane niti kraj carja odškodnine, ker so se konji že zajedli, bode gotovo prešlo veselje hoditi več na Kranjsko po kupčijah; as tem še dolgo nismo odkrižani te lihe, če. se jej ljudstvo samo ne upre. Nekaj konj so ci gani prodali že prej, ko jih je živinozdravnik za sačil in nekaj jih je, pomešavši se mej množico, s svojimi konji ušlo, kar bodi tu povedano zaradi opreznosti onim, ki ho znabiti na tem sejmu prišli v dotiko s cigani. V novejšem času se je pojavila smrkavost pn konjih že v več krajih na Dolenjskem, čemur je gotovo krivo kupčevanje s cigani. — — (Volilni shod) je eklical dr. Gregorec na binkoštni pouedelitk dne 25. t. m. na Ponikvo ob južni železnici. Shod so bo vi šil v gostilni g. Podgorška — (Promocija) Jutri, v soboto, bo ia gra škem vstučiiifiči promoviran doktorjem vsega zdravilstva gosp. Josip Malerič, bivši sekuudurij v dež. bolnici ljubljanski, rodom iz Črnomlja. Če stitamo! — (Shod štajerskih učiteljev in učiteljio v Gradou) so bode iz ozira na učitelje organiato vršil dne 2 0. maja t. 1., ne pa 28« t. m. kakor je bilo naznanjeno. — (Smešni Celjani) Celjokih prusakov že davno ni več resno jemati. Ti so samo še skrajno smešni. To dni so so mestni očetje posvetovali glede prostora, kje naj se zala nova višja gimnazija; dogovorili so ne za proa'or, zajedno pa sklenili, da sme država na tem pro«toru sezidati samo poslopje za višjo nemško gimnazijo z izključno nemškim učnim jezikom. — (Slovensko pevsko društvo v Ptuj i) Odbor „Slov. pevskega društva v Ptuji " nam pi6e : Ime 21. t. m. ao se razposlale note s partiturami za letošnji veliki Koncert 15. avgusta v Brežicah določenih pesmij raznim slovenskim pevskim društvom in nekaterim „Čitalnicara". Ko bi se bilo po "eljubi pomoti katero slovensko pevsko društvo pre zrlo, uljudno prosimo, naj se blflgovoli takoj zgla- siti za note pri odboru v Ptuju. Čestite pevke in pevci, zdaj pa le veselo in urno na delo! Prve dni meseca avgusta t. 1. vršile se bodo skupne skušnje po onih krajih, iz katerih se zglasi najmanj 20 pevk in pevcev za veliki koncert. Skupne skušnje in koncert sam bo vodil odličen iu ulavnoznani koncertni vodja. — (Prevarana pošta.) Rokodelski pomočnik Cajhen iz Ljubečne pri Celju jedne 20. maja dvignil na pošti namesto iz Laškega trga poslanega 1 gld. 201 gld., na katero svoto je bil „popravit" poštno nakaznico. Zapravil je bil šele 4 gld., ko so ga prrijtdi orožniki. — (Shod katoliško-politionega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem) dne 10. t. m. v Konatečrth pod Strmcem obnesli se je v vsakem pogledu prav sijajno. Vreme je bilo krasno, vdeležba dobra. V prijazni Sušnikovi gostilni, l«-po okrašeni z zelenjem in zastavami, zbralo se je do 500 ljudij, ki so pazno sledili govorom. Vzpre-jeli sta se naslednji resoluciji! 1 V Konatečah pod Strmcem dne 10. velikega travna na shodu katoliško političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem zbrani Sloveoci obžalojejo, da koroški deželni zbor ni vpeljal usmiljenih sest« r kot. postrež-niče v deželni bolnišnici v Celovcu. leti opore kajo tudi novemu volilnemu redu deželnega zbora koroškega, ker hm njim vsled nepravega razdeljenja volilnih okrajev delajo ovire, da se ne morejo posluževati svoje volilne prav-lenjeavstnjski poslanci so trikrat glasovali; ko-utčno se je srtčkalo ; vsi trije delegatje: Dot z, G e s s m a n n in R i c li t e r so protisemitje. Dunaj 22. maja. Poslanska zbornica je naroČila predsedniku Chluineckeniu, naj sporoči cesarju sožalje poslanske zbornice glede smrti nadvojvode Karla Ludvika. Liberce 22. maja. Mej fitrajknjofiimi delavci iu orožniki je nastal danes krvav boj. Delavci so orožnike houibardovali s kamni, orožniki pa so na delavce streljali. Trije delavci so bih ubiti, jako DMOgO je ranjenih. Razburjenost prebivalstva je velikanski. Narodno-gospoddrsKu stvari. — Nemci in Slovani glede na obrt Ni dolgo tega, kar sem čital v „Miiuch. N. Nadir." dopit, kateri se je doposlal listu z Dunaja. Ker je zanimiv tudi za naše obrtnike, ga hočemo priobčiti; .Avstrijsko obrtno strokovno šolstvo j* jako razvito, radi česar je bilo že mnogim drugim državam v zgled. Leta 187i>. je pričelo duuajsko obrtno drušivo v tem oziru delovati in glavno oporo ima Ae dandanes to delovanje v tehnolog*škem muzeju, usta-novbeneui po obrtnem društvu. Tehnologieki muzej podpira iu kiepi obrtno delovanje s »vojuni etro-kovuuiii šol.i mi, p«■skuševalnioami iu zbirkami. Po-knzalo se je pa, da se C«hi. Slovenci iu celo Poljaki veliko iivahasje poslužujejo tega zavoda ter njega koristi, kukor pa Nemci. Nemški obrtniki, zapeljani po aut iseirntskih obljubah, da ne obrtnikom pomore le poeta vodaj al oim potom, nasprotujejo telo temu gibanju. Tehnologiški obrtni muzej je zadnje čase priredil več razst*v motorov v provinciji za male obrtnike. V 1'ragi se je tem potom nakupilo za 237 000 gl. v k'1 kakor pri vseh ostalih osmih razstavah. V č» škem Kraljevem dvoru je obiskalo to razstavo jedno nedeljo 18.000 oseb; v Gradcu pa tekom vsega razstavnega časa (štiri tedne) le 10.000 oseb. Tam je bilo čistega dohodka 1000 gld., v Gradcu pa HOO gid. z>;ube. Vzprejeinnih prošenj v takozvane „Meisterkurse" H čevljarstvo, stavbeno mizarstvo itd. js vedno vpč kot polovico iz slo vauskih krajev. Ker Slovani dobro umevajo kaj je tu dobiti, godi se deloma nemškim obrtnikom že veliko slibeje nego slovanskim. Ti podatki so zajeti iz najvi rodostojnejšega vira in kažejo na novo ne varnost nemštvu v Avstriii.u — Temu značilnemu j dopisu, katerega je priobčilo več finskih časopisov, ni skušal nihče oporekati. Uma*?i so v Ljubljani: 18. maja: Kftrol Mallncr, umir. pristav pomožnih uradov, N»i' „ lota, Tržaška cesta it, 22, ostarelost. — Miklavž Saiinik, agentov sin, 5 mesecev, Poljanski trg (barakah, je-tika. — Marija Zupančič, delavčeva hči, 2 meseca, Kurja vas st. 4, jetika. — Klementina Aličin, hranilnici.ej;a uradnika hfii, l1 lotu, Poljanska cesta flt. 86, jetika. Mete or o log ično po? očilo 53 Čas opazovati i a St anja barometra v mm, Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrimi v rrira. v 24 nrah 21. 22. 9. zvečer ' 728"2 7. »jntraj 729*4 i!, popol. 1 7'M G 11-4 89 106 sr. pever sr. sever sr. sever dež dež oblačno 90 Srednja včeraiSnja temp.iratnra 11*6', za B'2' pod ne* malom dne 22 maja 1890. Bknpni državni dolj; v notah..... 10! gld. 20 tr. Sknpni dr£;»vni dolg v srebru .... 101 „ 10 „ Avstrijska zla'a renta ...... 122 k 50 r AvHtrijaka kroriwka renta ..... 101 , 20 w OgenKa zla: a renta t' „....... 122 , 4f» O^eraka l-.rons.ka rotita 4 ..... 98 , 85 , ATstro-o^ar^ke bančne mark . ?8 72',', . BO mark . . ......... f \ „ 75 , 20 frankov ... ...... 9 , 53 „ StaliJKMi.ki b&nkovol ...... 44 „ 45 . C kr. cekini . . . .... b , hf> Izprašan strojevodja ki mora biti tudi praktičen Ulj"«*'***** ««• isitfe. PoUtlđbe pod ,,Mašini8t11 upravništvu „slovenskoga Narod.'-. (2113—2) Ravnokar j.^ izScl v nasi zalogi: (2440—3) v Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Nabral in izdal -A-nton Brezovnl"a:. Druga povsem predelana !n za polovioo pomnožena Izdaja. Str. 808. ---1 Cena 90 kr . po posti 10 kr. več. Ig", pl. Kleinmayr & Fed. Bainberg' lf ■■ j i£.(111-1111 "V I.| ul>l |iiui. V Vintgar! r. Solztliul v Auaaoo, Iachl, • m.......Ion, BoloOgmđ, Htevr, I.im-, Dunaj vi;. Amntetten. Ob 6. Url 15 min. Zjutraj moSani vlak v Kočotjo, Novo mesto. Ob 7. url 10 min. zjutraj .....,„,j vlak v Trbiž, Pontebel, Bo- Iji.k, (Vlovi'C, ]''ritiiZRHHfflKtii, Ljubno, Dunaj čer. Snlutlml v Sulnu/r nI, Stnyr, I.itic, MiKlcJnvicn, 1'lznnj, Mnrijiim varo, llc>b, Kruniovo varo, Karlovi) vuro, Vni«o, I.ipuko 6(H AmHtotti-n na Dunaj. Ob 12. url 55 min popoludne m«Uni vlak v koćovJo, novo mesto. Ob 11. url 50 min dopoludne • • -'••n vlak v Trbiž, Vontabel, Hfljnk, Olovne, Kriuurnnfnttn, Ljubno, Selztliul, Dunaj. Ob 4-. url popolndno MObnl Yl:»k t Trbiž, lloljilk , Otorec, Ljubim. Ucse Sulztlii.l v SolnoKrail, Lerul-Uastelll, /.«11 nt» jezom, Inn-tnoHt, I'. r. r. Ounli, Cleiiovo, 1'arlit, Stcyr, Line, liitmmloti. Iscbl, lludiije vicu, 1'lzonj, Marijinu rtrn, H ob, »anvovo varo, Karlovo vuro, l'r I.ipiiko, Dunaj vin Ainslottnn. Ob 6. url 30 min zvočor mriani vlak v Kočovje, >Tovo motto' Ob 7. url 4-4 min. zvečer ■ • ■.. 1.111 vlak v I.....-Mini. l*rllio4l v Ij)ii>»l|ano juž. kol.). Ob 5. url 52 min. zjutraj imobui vlak i Diinnja vi.t Ainntottru, Sulriuirraila. 1......., Sti>yra, Oinmnlf>iia, ludilu, A u Lv>, Ljiibun, Ce- biv.-.i, lli']|.ik:i, Krnu/iMirtf^^U', Trbi/.*. Ob 8. url zjntraj oaolmi vlak is Lcnu-HUnla. Ob 8. uri 10 min. zjutr tj meiani vl«.k it. Koiravja, Novoga mesta. Ob 11 url 2& min. dopoludna oauhui vlak is Duunja vla Ain-■lett.'ii, Iji|>Hknrfa, Kraneoviti varov, Karlovih vurov, lluba, Marijinih vnruv, IM/.nji., Iluilejevic, SolnoHraila, Lmca, StejTil, 1'nriza, (loiinvo, (!nriha, llrounn. i, liionutata, /ulla na jezeru, Leud-Oastoiua, Ljubila, CđloTcn, 1'outabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne inoiani vlak i/ Koćovja, Ho* vnifa mesta. Ob 4-. url 55 min. popoludne OHobui vlak r. Dunaja, I.iubini, BflUrtbalat, Heljiik», Colovca, Krmizemfusti', 1'ontabla, Trbiža. Ob 8. url 35 min. zvečer motani vlak Iz Kočevja, N'tivoira mest«. Ob 9. uri 4- :nin. zvečer tiBobni vlak z Dunaja preko Amstettena, iz CtiptH«, l'r»if«», Kraiit-OTili varov, Karlovih varov, Heb.i, Marijinih vurov, 1'Imiju, Kuilejovic, SolnoLtrad«, Ljubita, lleljaka, Celovca, 1'un-tabla, Trbižu. — oiitio«! i r. LJtiblJame (drž. kol.). Ob 7. url 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 ,, popoludne „ .. ,, 6. n 50 „ zvečer „ lO. „ 25 i»«cor 11 ■ . > 11111 >lik lo ob iiodeljab in pruznikih.) 1'rilm«! v IpiLI jjitito drt. kol). Ob 6. uri 50 min. zjutraj li Kamnika. (1706*117) ii 11. ,, 15 ,, dopoludne „ „ 6. i, 30 ,, zvečer „ „ O. ,, 55 ,, zvečer „ , (1'oslednji vlak lo ob nedeljah iu praznikih > Gornja. Idrija! Iidem zmožnega dobavitelja za platnene klepkane čipke. (2148) Oskar Hliinc Eibenatook (Saksonsko). Tovarna na Jesenicah vw^ri'S buk* takoj \>e>*\ u^odiilnal pogoji r več sodarje\ v k1ii£1m>. Ponndbe naj se pošiljajo ravnateljstvu tovarne na Jesenicah (Gorenjsko). (2447 i:, N > ■•-J Solnčnike v najbogatejši izberi in solidno izdelane priporoča i2113—lu) p r n-ELjiiižjili cenah V I^)iililjiiiil, mi 31 «*c4tt*«3»t u-^n in. Najnovejše klobuke za gospode in dečke iz IrloToiačIiie priporoča z velespoStoviuijem C. J. HAMAO c o p w o < o m rr- f-lavni ivx Nt. M. Najnižja cena! <21391) Spodnja krila za dame iz sifona, listra, klota in satina noene korzete s švicarskim pletenjem ženske srajce z gumbi na rami predpasnike (2054-11) za dame in otroke V. priporoča z velespoStovanjora i Karel Recknagel. r ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^i^1^r'^ž Fostojinska jama. Binkoštni ponedeljek popoludne ob 3. uri velika jamska veselica pri briljantni električni razsvetljavi. KONCERT vojaške in civilne godbe. "\7";i3trpialrii3. 2 lir^nl za esebo. I Pozor! N*S^.tr*' Pozor! | \ slavnim prostovoljnim gasiinim društvom in občinam X za nabavo vnakojakili brizgalnic, gasilnega orodja, pasov i. t. d., kakor tudi kmetijskih strojev A\ svojo bogato aaloieno 8 podružnico v Zagrebu, Fraakopanska ulica št. 9. ffl W Postrežba točna, Bolidna, z nizkimi cenami pod ugodnimi v w plačilnimi pogoji na obroke Za oblli naročila s« priporoča G) vT> s Kpofitovanjcra ^ t«8-0-*' podružnica R. A Smekal <^ %>^s * jv» */^v. vA< *A* *yj +/\+ *^» vjs« [aj sa] *Aj Friderik Hoffman ■arar \ v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča za (2421—3i birmanska darila tire v največji izberi in po najnižjih cenah. 3t3trosla,T7-rxo ŽTrepleno Iropcilišče tisi. I I rv.rl sin »m VfVaraždinsketoplice.Sf ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovec). Analiza p<» dvornem Hv»'tnikn profesorju dr. Iiudwign I. l^'.*4. SiH" i\ vro* vri-I«'«', i>«*pl|«*Ua> ninhof |f, nedosegljivo v svojem delovanju pn hiInI^iiI Hkrutiil in k«»Hl.e»ilni v iicnluli. boleznih v suclblh iu «tftr|>ii«*ii|ii po \ ii. 4 ni in /.loniijfiijii k o Nil. priitluu, aiv^iilli bi>l«*Kulli, l>o!«'«iitli \ Ultllii i. t. d., ■/••iiuliilt liiilr/iiili. poltMitl iu *j»J.iI»i l>i.'«v.ui!i. t. ro 111 <' 11 i 11 ii..lt/itii: « Iumjij, iitcltiiriieiii liitlaru. MUr«»f>ljuili. Mii«l«Mtl bol«>r.oi. Lomili tliHkriul|m!i. n. pr. zustrupljenju po ž.ivein tirehru ali uvincu i t. d. Pitno zurovIjPiijG \. i,.i,„i,, , .i. ^,, ,a. pri k<»l«>#.iiii> v ii'i'lu, ii 11 jn»i<«ir*n. prnili. |«*frtli. v Ai 1'hIi m m v 4'ri'tili, pn /.Oni Ellclitrili^*. — IVI a. s a ±a.. /.ilrikviliHČe » VHeiu komfor lom. eelo leto i>dprt<>* K0/,oua i ni j a od 1. naji t do i. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Sl.«lnu IhIiii , Koillut. kutero oNUrliu)*' o. in Ur. prnpolU Hornij AlekMttiiilroii<>. vrliki knai rusui, At. 101. Platna aabave, koncerti i t d. (2909—6) Na postaji Varaždinsko topilo* irii-v.^kuje slelierni dan omnibus j:oste. Tudi so j na razpolago posebni vozovi in ho jo zaradi istih prej obrniti na oskrhnistvo kopališka Z d Favni lita OOJaaailA daja kopaliiki zdravnik «lr. \. [fOHKlttnO. — Prospekte j in brošuro ruzpoSilja anstonj in postnim prosto USkrbiliŠtvo tC>[lallŠCU. Izdajat*!)) in odgovorni urednik: Johi p 21 o 11 i. Lastnina in tisk „Narodna Tiskarne".