štev. 3.
V Ljubljani, 15. februarja 1926.
Leto XLIII.
Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo.
Izhaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Člani Kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Cena listu za nečlane 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno. Posamezna številka stane 1 Din. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Turjaški trg št. 3. Urejuje Viljem Rohrman.
Vsebina :
Skladišče Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. -Uspeh z azotogenom. — Vpliv suhe detelje, ajde in korenja
izrodba živine. - Zboljšanje Orodje za cepljenje in obrezo-- Poraba modre galice v vino-polju. Jajca za valjenje, delovanja podružnic. — Kmetij-sko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo. - Uradne vesti. Tržne cene. Inserati.
na mlečnost- - Degeneracija prašičereje na Dolenjskem. -vanje drevja. — Režnja trt. gradili, v sadovnjakih in na Vprašanja in odgovori. — Iz
Skladišče Kmetijske družbe za Slovenijo
v Mariboru, Meljska cesta štev. 12.
Takoj po prevratu so se štajerske kmetijske podružnice, ki so pripadle Sloveniji, priključile Kmetijski družbi v Ljubljani. Kmalu zatem se je med štajerskimi udi pojavila želja po ustanovitvi posebnega skladišča na Štajerskem, iz katerega bi tamo-šnje podružnice dobivale kmetijske potrebščine. Ta želja je bila opetovano izražena na družbenih občnih zborih, pri sejah glavnega odbora in na zborovanjih podružnic. Vodstvo Kmetijske družbe je ponovno pozvalo činitelje na Štajerskem, naj poiščejo primerno poslopje, po možnosti v Mariboru ali v njega neposredni bližini. Ti so se tudi odzvali temu vabilu in predlagali razne stavbe, ki so se pa vse izkazale v ta namen za neporabne ali pa predrage.
V minulem letu je glavni odbor izvolil poseben odsek iz štajerskih odbornikov in drugih činiteljev, ki naj posvete svojo skrb pridobitvi takega skladišča. Po dolgi dobi se je temu odseku posrečilo najti poslopje, ki je prav primerno v ta namen.
To poslopje je dvonadstropna hiša v Mariboru, v Meljski ulici štev. 12., ki ima obsežno dvorišče s primernimi skladišči in je oddaljeno komaj 4 minute od glavnega kolodvora, od blagovnega kolodvora pa komaj par sto metrov: leži torej na zelo prometnem prostoru in nudi vse pogoje, ki olajšujejo blagovni promet in omogočajo udom lahko nabavo gospodarskih potrebščin.
Kmetijska družba je prevzela to poslopje v svojo last šele 10. t. m. in je takoj odposlala nekaj umetnih gnojil (Tomasove žlindre, kalijeve soli, super-fosfata in apnenega dušika) v to skladišče, da bo mogoče takoj postreči štajerskim udom s pomladanskimi gnojili. Razeutega bo še tekom tega meseca spopolnila to zalogo z vsemi potrebščinami, ki jih ima v glavnem skladišču v Ljubljani, predvsem pa z onimi, po katerih bo več povpraševanja od strani štajerskih udov.
Posebno se vabijo podružnice mariborskega okoliša, da nemudoma sporočijo Kmetijski družbi v Ljubljano svoje posebne želje glede tistih kmetijskih potrebščin, ki naj bodo vskladiščene v Mariboru, da bo mogoče točno postreči.
Ker bo družba zalagala to skladišče z blagom naravnost iz tvornic, ne bo tovornina tako obremenjevala cene blaga kakor dosedaj, zato bodo štajerski udje imeli večje ugodnosti pri dobavi gospodarskih potrebščin.
Družba je v tem skladišču nastavila posebnega skladiščnika, ki bo- skušal vsem odjemalcem ustreči, kolikor mu bo mogoče.
Tako je torej družba ugodila dolgoletnim željam štajerskih kmetovalcev. Zato pričakuje tudi od njih strani popolnega umevanja svojih teženj. Le tako bo mogoče podpreti to važno akcijo Kmetijske družbe, katere se je poprijela z velikimi žrtvami.
Štajerski kmetovalci!
Zavedajte se svojih dolžnosti, ki jih imate kot člani napram svoji Matici — Kmetijski družbi za Slovenijo!
Stran 18.
K M KTOV A L KC
Letnik XI,
Uspeh z azotogenom.
Inž. Sadar, Maribor.
Znano je, da sprejemajo stročnice (fižol, grah, leča, itd.) dušik iz zraka s pomočjo drobnoživk tzv. koreninskih bakterijev, ki se naselijo na njihove korenine. Vsaka stročnica ima posebne svojelastne drobnoživke, da z njihovo pomočjo izrabi zračni dušik. Vsaka zemlja pa nima teh prepotrebnih koreninskih bakterijev ali pa jih nima dovolj ali pa ne pravih, t. j. odgovarjajočih posejani stročnici.
Kmetijska veda je našla načine, da vzgoji imenovane bakterije v laboratoriju in jih nato prenese vunkaj na ono njivo, kjer jih primanjkuje. Seveda mora dati bakterijem na pot tudi dovolj hrane za prvo potrebo. Zmes hrane teh bakterijev nazivajo z raznimi imeni n. pr. nitragin, azotogen ter jih krstijo za cepiva.
Navedem naj poskus o učinkovanju azotogena. Azotogen izdeluje Azotogen-Institut, Dr. Teisler & Ziegenspeck, Dresden-A, Plauenscher Platz 1., ter ga razpečava v dozah za !4 in 1 ha. Cena na licu mesta brez omote za male doze 3 M (40 Din), za velike doze 11 M (150 Din). Za vsako vrsto stročnice se mora zahtevati posebno azotogen-cepivo, tako n. pr. posebno za domačo ali črno deteljo, posebno za lu-cerno, rdečo deteljo itd.
Mi smo pri poskusu rabili cepiva za fižol, črno deteljo in lucerno. Dosedaj se je pokazal rezultat le na fižohvdočim bo uspeh na detelji viden šele tekoče leto.
Poskus s fižolom smo napravili takole:
1.	Fižol prepeličar (nizki) smo navlažili (poškropili), raztrosili po njem cepiva in pošteno premešali, da se je cepivo prijelo slehernega zrna. Sadili smo takoj nato in posadili 10 arov lahke, ilnato-peščene zemlje, kjer je poprej rastla pšenica in za njo ajda. Ajdišče je bilo peorano jeseni in tudi lahno enakomerno zagnojeno s straniščnim gnojem (fekalijam). Razdalje vrst: 60X30 cm. Množina semena na 1 ha: 130 kg.
2.	Sosednjih 10 arov na isti njivi in v istih okoliščinah smo zasadili z istim fižolom, toda cepivo smo pomešali z zemljo, in sicer smo v vsako jamico prisuli nekoliko cepiva. Da smo cepivo kolikor mogoče dobro zmešali z zemljo smo vzeli vedno toliko zemlje, kolikor cepiva, in tako mešali osemkrat, da je znašala končna teža mešanice za 10 arov okoli 8 kg.
3.	Nadaljnjih 10 arov smo izbrali za kontrolno parcelo.
Fižol smo dvakrat okopali, popipali oktobra in ga izluščili tekom decembra.
Uspeh je bil naslednji:
Pridelek
Večji Večja pridelek vrednost
zrnja na 10 arih
zrnja na 1 ha
na 1 ha
v Din na ha, kg 3 Din
na kontrolni parceli	226 kg 2260 kg — —
na parceli s cepljeno zemljo 247 kg 2470 kg 210 kg 630 Din na parceli s cepljenim semenom 406 kg 4060 kg 1800 kg 5400 Din
Ker so znašali stroški za cepivo 150 Din in stroški za delo 30 Din, skupaj tedaj 180 Din, se je pokazalo s cepljenjem zemlje 450 Din in s cepljenjem semena 5220 Din pri 1 ha čistega dohodka.
Poskus je torej pokazal, da je azotogen odlično učinkoval, najbolje pa tedaj, če smo cepili seme.
Gornji poskus seveda še ne more zajamčiti, da bo uspeh vedno in povsod tako ugoden. Zato bi bilo potrebno več poskusov na raznih krajih naše domovine. Poudarim naj še enkrat, da se je poskus vršil na lahki ilnato-peščeni zemlji, ki je zaradi slabega gnojenja s hlevskim gnojem precej oslabljena in da je spodnja plast iz prodnate naplavine. Zanimivo bi bilo kakšen bi bil uspeh na težji, krepkejši zemlji.
Vpliv suhe detelje, ajde in korenja na mlečnost.
Večkrat se sliši, da gori imenovana krmila ne vplivajo dobro na mlečnost in da se mleko po takem krmljenju suši. Kaj je na stvari? Ali so navedena krmila res manj vredna za molzno goved?
V tem pogledu je po stanju današnje vede in dosedanjih izkušenj sledeče povedati: Suha domača detelja se kravam sama zase navadno ne poklada, ampak kvečjemu pomešana z drugimi krmili. Res pa je, da bi lahko neugodno vplivala suha domača detelja, če bi je v večji meri pokladali molznim kravam. Škodilo bi to njih mlečnosti, ker vpliva detelja razburljivo na krvni obtok. Vzroka za to je najbolj iskati v zvezi z različnimi bakteriji, ki se naselijo na detelji, bodisi v podobi glivičnih boleznih že za časa rasti, ali pa pozneje, ko jo spravljamo in sušimo v kozolcih. Suhe domače detelje je pokladati zaradi-tega kvečjemu do polovice dnevnega odmerka.
Ajda v zrnju je dobra za pitanje živali, za molzne krave pa ne. Suha ajdovica je sploh slaba za mlečnost in je molznim kravam ni pokladati. Zelene ajde tudi ne kaže same zase pokladati. Pri belih prašičih in ovcah in tudi pri drugih živalih so se že pojavile neugodne posledice takega krmljenja in velja to tudi glede zrnja, ajdovih otrobov, plev in slame. Živali dobe vročino, noge in glava jim otečejo, nazadnje pride celo do omotice in božjastnih krčev. Opazovalo se je to zlasti ob lepih solnčnih dnevih, če so bile živali zunaj na planem. Ko je prišla taka živina v hlev, se je zopet bolje počutila. Postanek te bolezni je do danes nepojasnjen.
Korenje vpliva ugodno na dobroto mleka in daje prav lepo barvano in prav okusno surovo maslo. Hvali se tudi pri pitanju živine. Na zdravstveno stanje živali vpliva prav ugodno. Manj ugodno pa vpliva na množino mleka, oziroma na mlečnost. V tem oziru je živinska pesa veliko več vredna. Zaraditega pokladamo pri nas korenje najrajše prašičem. R.
Degeneracija — izrodba živine.
Pogostorna se sliši beseda „degeneracija" kot škodljiva posledica plemenjenja v sorodstvu pri posameznih vrstah domače živine.
V čem pa obstoji pravzaprav ta degeneracija in kako se nam pokaže? tako se vprašuje eden ali drug naših čitateljev.
Za pojem „degeneracije" nimamo nobenega pravega izraza. Tudi Nemci ga nimajo. Pri nas bi se dala še najprej rabiti beseda „izrodba", dasi se oba pojma povsem ne krijeta. Beseda degeneracija je
Poljedelski stroji.
Plugi:
Univerzalni plug D7 MN s kratko desko po Din 1150.
Univerzalni plug D7 MN z dolgo desko po Din 1150.
Univerzalni plug D6 MN s kratko desko po Din 850.
Univerzalni plug ESB5 po Din 920.
Univerzalni plug D5 MNR po Din 780.
Obračalni plug UW5 po Din 1040.
Obračalni plug UW4 po Din 920.
Podzemeljski plug po Din 400.
Plug za saditev krompirja po Din 560.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175.
Okopalnik H4 po Din 315.
Osipalnik HSE po Din 310.
Osipalnik HZL po Din 700.
Osipalnik manjši po Din 350.
Brane:
Njivska brana Z3 po Din 700.
Njivska brana SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 in A4 po Din 700,
Njivski skarifikator po Din 620.
Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160.
Sejalni stroj ..Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000.
Naročila na sadno drevje.
lz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane: Landsberška reneta, zlata parmena, Dama-sonova reneta. bellefleur, Kaselska reneta, voščenka, Jakob Lebel. bobovec. beli ananas. I. vrsta po Din 12.50, II. vrsta
po 8 Din.
2.	Pritlične jablane: Landsberška reneta, bellefleur, Lord Suf-field, čellini, Bismark. rdeči astrahan, Viljem Transparento-vec, Jakob Lebel, Deanov Kodlin. po 20 Din.
3.	Pritlične hruške: Avranška. Pastorovka, Dielovka, Abreška krasotica, Vojvodina Elza. Klapovka, po 20 Din.
Visokih žlahtnih hrušk, moštnic in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje leto. Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čimpreje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev, kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo, dokler je še kaj zaloge. Manj kot 10 dreves se ne bo poslalo. Stroški za ekspedicijo za vsak ovoj po 20 Din.
Sem. krompir Jubel"
Ernest Osiander u Oušfanju.
Ta krompir je preizkušeno dober. Dobi se tudi zgodnji semenski krompir in semensko žito. Če bo dosti naročnikov, se preskrbi iz Nemčije izvirni semenski krompir „Parnassia", ki je posebno pripraven za teško zemljo. Cena za 1 kg v Prevaljah približno Din 2'75 pri popustu carine pa Din 2"50 brez vreče. Sprejema se v nakup tudi seme domače detelje in prosi vzorce z navedbo cen.
Semenski oves pšeni- \ : ene otrobe in koruzo :
♦ v
♦ -
za krmo
♦
: :
prodaja najceneje	J
^ veletrgovina z žitom ♦
\ A. VOLK, LJUBLJANA \
l Resljeva cesta štev. 24. |
Zopet se dobijo
Žlahtna semenska žita in sem. krompir iz šve skeg« semenogojskega zavoda „Svalof" Semenogojski zavod za krompir K v. Kameke in Streckenthin. Žlahtna semena jamčijo najvišji pridelek.
Zastopnik:
BENO POLAK,
WIEN IV. Koschitzkygasse No. 16 Int. telet'. 59 951 Brzojavni naslov: Transagra Wien.
Na željo se pošlje popis vrši. Strokovnjake se išče glede zastopstva.
10. DUNAJSKI MEDNARODNI VELESEJM
cd 7. do 13. marca 1926 na Dunaju (Wien).
Razstava poljedelskih strojev in orodja kakor tudi vseh kmetijskih potrebščin. — Ogled kmetijskih in gozdarskih izdelkov. — „Elektrika v kmetijstvu". — Mlekarska razstava. — Razstava malih živali. — Lovska razstava. — Lovski dan 11. marca! — Streljanje! — Pivovarniška razstava-jedila in živila. — Vinska razstava s poskušnjo. — Znatno znižane vozne cene na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah. — Brez vizuma se lahko prekorači mejo, če imate sejmsko vstopnico in
potni list. — Pojasnila in vstopnice se dobijo pri

WIENER MESSE" WIEN Vil.
13
in pri avstrijskih konzulatih, kakor tudi pri zastopstvih „WIENER MESSE" v vseh večjih krajih.
JVTaia naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačali 50 para v denarju ali znamkah, najmanj pa skupaj Din 8.—, si-er se naznanila ne objavijo. — Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
100 češpljevih sadik
ima takoj za oddati Ivan Zupan, Hlebce, pošta Lesce, Gorenjsko.	87
Proda se:
,,mala kmetija in lepa domačija" z velikim sadnim vrtom in velikim umetnim čebelarstvom na ugodni legi, 15 minut od Novega mesta. (Proda se tudi samo kmetija ali samo čebelarstvo). Na prodaj je tudi 201) kg trčenega medu. Več se po-izve pri Brata Udovič, strojno mizarstvo. Novo mesto.	83
Posestvo in gostilna
se odda koncem marca 1926 za več let v najem. Pridnim in delavnim ljudem obstoj zagotovljen. Pismene ali osebne informacije pri lastniku: Simon Ribarie, Unec, pošta Rakek, (in minut od postaje).
7 letnikov Kmetovalca
od 1. 1916.—1924. ima proti primerni odškodnini na prodaj: Martin Sottler, Sromlje pri Brežicah.
76
25 hI rdečega vina
ima na prodaj Vid Žabka, Artiče pri Brežicah.
Cena po dogovoru.	78
Jagodove sadike
več sto, od najboljših vrst, (50 komadov za 40 Din), ima na prodaj: Lekarnar Bergmann, Novo mesto.	74
Ekonom,
■>amee z dolgoletnimi spričevali, išče primerne službe. Nastop tak o i ali pozneje. Naslov v upravi .Kmetovalca" pod št. 81.	81
Lucerno ali nemško deteljo
pravo francosko in vsa druga semena v najboljši kakovosti prodaja Josip Urbanič, semenska trgovina v Ljubljani, Miklošičeva cesta 8. (Nasproti hotela Union). Cenik se dobi brezplačno.	82
Cepljene prvovrstne korenjake
vinske
kakor rdeči traminec. muskatni silvanec, ruUin-dec na podlagi Monticela Goethe 9, ter beli bur-gundec, graševina laška in žlahtnimi mešana na Kip. Port., 1)0 najprimernejših cenah, ima na prodaj: Konrad Žnuderl, Maribor, Frankopanska ulica št. U.	88
Semenski krompir
dobavi Kmetijska zadruga v Ptuju.
80
Jabolčnih divjakov
več tisoč, enoletnih, zelo močnih, nekaj stotin tudi že okuliranih proda: losip Mursa, Krapje, pošta Ljutomer.
Breskve in kostanji!
Breskve od sort: Zmagovalec, (zori junija), Ams-den in Hallejeva zgodnja, ((zorite julija), ivlikado, (avgusta), Willermoz, (septembra). Za lil komadov zavito in postavljeno na kolodvor Din 100. Visokodebelni kostanj: Kranjski maroni po Din 12 za komad Ia. Drevesnica Dolinšek, Št. Pavel v Savinjski dolini.	65
Več mladih bikov in telic
čiste montafonske pasme ima na prodaj: Uprav-ništvo posestva Brandhoi, pošta Studenci pri Mariboru.	67
Koleselj in zapravljivček
še popolnoma v dobrem stanju ima na prodaj radi pomanjkanja prostora: Franc Kuralt, Zabnica št. 36, pošta Škofja Loka.	68
Knjigo: Fr. Povše:
„Umni kmetovalec"
I. snopič 1875. leta; izdala družba Sv. Mohorja, želi kupiti Kmetijska družba. Kdor jo ima, naj jo ponudi v nakup.	69
Dva montafonska bika
(eden 7, drugi 10 mesecev star), vpisana v mon-tafonski rodovnik od izvrstnih mlekaric in jajca za valjenje od radvanjskih kokoši, ima na prodaj: Oskrbništvo Radvanje (Rossmanit) pri Mariboru.	70
3000 kg repe
za krmo, ima na prodaj Valentin Erjavec, ,|ežica št. 7 pri Ljubljani.	71
Zvesta služkinja
začetnica, 17 do 19 let stara, poštena in snažna se sprejme takoj v dobro stalno zasebno službo v Ljubljani. Ponudbi je priložiti sliko in potrdilo o poštenosti ter takoj poslati na Upravo »Kmetovalca" v Ljubljani, Turjaški trg 3.	73
Vabilo
na 21. redni občni zbor ,,Kmetijskega društva za Ptujski okraj, vknjižena zadruga z o. z. s sedežem v Ptuju," ki se vrši na Jožefovo, dne 19. marca 1926 ob 10. uri dopoldne v prostorih Posojilnice v Narodnem domu v Ptuju. Dnevni red: 1. čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze ter ukrepi vsled istega. 2. Čitanje zapisnika o lanskem občnem zboru. 3. Poro?ila načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1925. 5. Volitev treh udov načelstva. VI. Volitev petih udov nadzorstva. 7. Slučajnosti. — Načelstvo.	74
Absolvent
vinarske in sadjarske šole želi vstopiti v primerno službo. Ponudbo je poslati na „Zvonček" Ptujska gora.	42
Dva lepa bika
simodolske, ozir. muropoljska pasme, licencovano in premirana, stara 2 in pol leti, proda Franc Rojnik, Podvrh, pošta Braslovče.	48
Vešč vrtnar
se išče za posestvo na deželi, izurjen	vrtnarstva
in sadjereje, z dobrimi dolgoletnimi	spričevali.
Ponudbe na Franc Urbane, Ljubljana,	Sv. Petra
cesta št. 1.	50
Stroj za strešno opeko (Ambi)
popolnoma nov, z vsemi pripravami za izdelavo strešne cementne opeke (Falzziegelmaschine) na prodaj! Več se poizve pri Franc Urbane, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 1.	51
Sadno drevje
od Kmetijske družbe. Glej razglas!
Kupujemo zlato, srebro,
platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. 8.) 31
Ljubljanska posojilnica r. z. z o. z.
v Ljubljani, Mestni trg 6 izkazuje: stanie vlog 1. jan. 1925 Din 1,380.474.95, vloženo v letu 1025 Din 2. 854.013.58, dvignjeno v leta 1925 Din 1.(119.146.(13, stanje vlog I. jan. 1926 2,615.342.50, denarni promet v letu 1925 9,301.246.96. Hranilne vloge obrestuje letos sledeče: brez odpovedi po 6 odstotkov, na trimesečno odpoved po s odstotkov in na polletno odpoved po 10 odstotkov.
Prvovrstne cepljene trte
in korenjake najboljših sort in podlag nudi po najnižjih cenah „Trtnlčarsko podjetje SENICA i" RlZNAR, Cvetkovci, pošta Velika nedelja." Ceniki zastonj I	(>]
Šafar-vinogradnik
z dobrimi spričevali, išče stalne službe. Nastopi lahko takoj. Anton Kisovar, Sv. Pavel pri Preboldu (Sav. dolina).	h2
Mostna tehtnica
za težo 5000 kg z hišico, se ugodno proda! Pojasnila pri županu Lavtižarju v Kranjski gori. 63
Oskrbnik-ekonom
z večletno prakso želi mesta na veleposestvu ali kaj primernega. Na upravni* tvo ..Kmetovalca" pod štev. 64.	(,4
Absolvent Grmske kmet. šole
s prav dobrimi izpričevali, izobražen v vseh kmetijskih strokah, želi mesto ekonoma-šafaria. Cenjene ponudbe s pojasnili na Upravo ..Kmetovalca" št. S5.	s 5
Sackov plug
dobro ohranjen, za srednje težko zemljo se proda zelo poceni! Alojz Stuhec, Stara vas. p. Kri-ževci pri Ljutomeru.	s6
Več tisoč sadnega drevja
raznih dobrih preizkušenih vrst ima na prodaj drevesničar Andrej Hafner, Dorfarje 14, p. Škofja
Loka. (Manj kot 30 dreves se ne pošlje. Kdor pride osebno, dobi poljubno množino.)	n9
Fižol!!!
dobite ceneje nego otrobe, popolnoma zdravo blago za prehrano po Din 170 za 100 kg pri Fran Pogačnik, Ljubljana Dunajska c. 36.	32
20.000 kg krompirja
ima na prodaj Anton Vidmar, posestnik v Ani-brusu, p. Zagradec na Dolenjskem.	90
Štiri voze sladkega sena,
lesen čebeljnak za 16 A.-2. in 8 drugih panjev, ki se razloži, lege za prevažanje čebel, 6 obljudenih A.-2. panjev in drugo čebelarsko orodje ima na prodaj L. Fiirsager, Radovljica.	25
Štelaže za špecerijo
za manufakturo in drugo nove lepe iz mecesna, lepe pulte itd. proda: L. Fiirsager, Radovljica. 26
„Jullienovo" čistilo
za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe. Glavna zaloga: Droge-rija ,,SAN1TAS". Ce.je in Ljubljana.	348
Motna vina čistiti
in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno!
Na zalogi imamo špeciielno francosko želatino ..Lainč" tvrdke Clerment & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija ,,Sanitas", Celje in Ljubljana.	349
Drevesa in grmičevje!
Laške kostanje velike, cepljene breskve, slive, jabolčne pritlikovce, grme Kordone najboljše vrste. rože tudi plezavke, lepotično grmovje vsakovrstno, ribesel, Senčulin podlaga, prodaja po najnižji ceni I. Straser, vrtnar. Dečno selo, pošta Artiče pri Brežicah
Cepljeno trsje
prvovrstno, dobro zraščeno in koreninjeno kakor silvanec, rizling, burgundec in peček na tip. pnr-tis in Goethe 9 ima za oddati po nizki ceni Blaž Košan, St. Janž, pošta Velenje.	55
Vabimo
vse, ki se bavijo z mlekarstvom, sirarstvom. dalje mlekarske tehnike in trgovce teh strok, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora (strogo nestrankarskega) ..Mlekarskega društva za Slovenijo", ki bo na praznik, dne 25. marca t. I. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani ,,Kmetijske družbe za Slovenijo" v Ljubljani, Turjaški trg 3, I. nad-strop e. Interesenti naj skrbijo, da pridejo zastopniki iz vseh okrajnih glavarstev. Spored: 1. Poročila. 2. Odobritev pravil. 3. Volitve funkcionarjev. Za pripravljalni odbor ..Mlekarskega društva za Slovenijo". I. Florjančič 1. r., predsed-nik. Dipl, agr. A. Jainnik I. r., tajnik.	77
Priporočamo sledeča zdravila:
Hočevarjeva aromatična železnata tinktura zoper slabokrvnost, slabo prebavo in oslabelost vsake vrste. Pol litra stekl. 20 Din. Za uspešno zdravljenje je porabiti 3 steklenice. Rastlinski krepilni eliksir. Krepi želodec in dviga
tek. Steklenica 15 Din. Lecithin krogljice z železom. Za živčno oslabele, nervozne in od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatlja 24 Din. Rastlinski čistilni prašek. Cisti želodec In kri
Škatlja 10 Din. Migrenol. Tablete proti glavobolu, trganju in vročici. Tuba 15 Din. Kapljice zoper slabosti. Se jemljejo na sladkorju ali na vodi. Posebno na poti ne bodite brez njih! Steklenica 10 Din. Protinski cvet. Preizkušeno mazilo zoper revma-
tizem in trganje. Steklenica 14 Din. Prsni sok in prsni čaj. Zoper kašelj in bolečine v prsih. 16 Din.
Za živino:
Bosulin svečice, zoper srainnično vnetje ter jalovost krav in telic. Z >ivin»/.dravni&kim navo dilom 30 Din, Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Izborno preizkušen pri boleznih na prebavilih in zaprtiu. Z živinozdravniškim opisom rdečice 12 Din. Hesalin uniči takoi vse uši in bolhe pri domačih
živalih. Tuba z navodilom 8 Din. Konjski cvet. Fluid za mazanje, staro, izborno
zdravilo. Steklenica 15 Din. Redilnl prah za živino. Škatlja 5 Din. Zdravilno mazilo za živali. Celi rane in suši hraste. Tuba 10 Din. — Za vse te izdelke zahvale na razpolago! V zalogi vsa druga zdravila. Izdeluje in razpošilja z navodili samo:
Lekarna Mr. STANKO HOČEVAR,
Vrhnika 96.	72
Železna korita
pregibljiva na omrežju za svinjake, železna okna in štedilnike! ..Peči za kurjavo z žaganjem". Razpošilja od tukajšnje postaje naiceneiše: ..Delavnica železnih konstrukcij" Malcnšek. Bohinjska Bistrica.	5,,
la KNOCH-JERMENA ZA POGON
vedno na skladišču
A. LAMPRET
Ljubljana,
Dunajska cesta 22. Telefon 247.
Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila! — Naposled se boste odločili vendar le za Elza-mila.
Ta mila zdravja in lepote niso samo prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, ampak imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej ko-
Posamezna steklenica Elzafluida se dobi v lekar
ristna proti pegam, fišajem in različnim nečistostim kože. One store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst Elsa mil. Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo, Elsa boraksno milo, Elsa milo za biitje, Elsa katransko ali šampon milo. Za poizkušn.io 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti v naprej poslanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti: lekarnarju Eugen V. FeHer v Donjoj Stubici. Elsatrg 333, Hrvatska.
h in sorodnih trgovinah po znižani ceni za 9 Din.
Letnik XLUI.
KMET©VALEČ
Stran 19.
danes pri vseli narodih, tako vpeljana in razširjena, da jo lahko tudi pri nas rabimo, četudi se je tujk po možnosti ogibati, posebno v takih glasrlih, ki so namenjena preprostemu ljudstvu.
Po naše in v našem pomenu besede bi prav lahko rabili za degeneracijo tudi besede „izpre-\ ržba", „opešanje" ali „oslabljenje krvi".
Degeneracija se pojavlja pri posameznih živalih in v posledicah tudi lahko pri celili rodovih. Obstoji pa v tem, da se izpremcni (kvari) staničje posameznih važnih životnih delov na tak način, da trpi vsa telesnost in z njo vred ves užitek, ki ga imamo od živali. Živali nam krvno oslabe in se to ne razodeva le na šibkejšem ustroju in razvoju vse telesnosti, ampak tudi na opešanju življenskih opravil in na plodovitosti.
Kvarne posledice v bližnjem sorodstvu se na pr. najpreje pokažejo pri prašičih. Zato se sliši še najpogosteje glas, ki -svari, da teh živali ni plemeniti v krvnem sorodstvu in da treba izbirati merjasce iz tu;;h gnezd. Degeneracija prašičev se kaže predvsem v ooešani plodovitosti, v slabem razvoju in slabem uspevanju pujskov in v njih veliki občutljivosti. Namesto po 7 in več praset nam skoti taka krvno prizadeta svinja samo po 2 ali 3 praseta in še to gnezdo nam lahko v kratkem pogine. Če nam pa take živali odrasejo, se navadno slabše redijo in so vse bolj podvržena raznim škodljivostim. Sploh so občutliiva, telesno zaostajajo in so glede kosti sploh slabše razvita.
Tudi pri vseh drugih živalih se lahko pokaže de-generacija, če gremo s plemenjenjem v sorodstvu predaleč. Živali se izprevržejo v svojih lastnostih, oslabe v svoji telesnosti in opešajo v svoji koristnosti in plodovitosti. Izprevržejo se živali tudi, če vpeljujemo žlahtne pasme in če jim ne damo nri nas tako dobro žilveti. V slabih rokah začnejo važni telesni deli (organi) pešati, slednjič nazaduje ves organizem in ves užitek, ki smo ga pričakovali od takih pasem. Vse to se pokaže toliko prej, če vodimo tudi nedorasle živali po plemenu.
Slične pojave opazujemo tudi v rastlinstvu. Tukaj nravimo, da se je seme „izmenilo", vsled česar se zniža vsa plodovitost in vsa vrednost nridelka, tnko kakor pri živalih.	R.
Zboljšanje prašičereje na Dolenjskem.
V novomeškem in krškem okraju je prašičereja odnekdaj močno razvita. Na močne novomeške sej-move prihajajo kupci od vseh strani, iz Belekrajine, Kočevskega in tudi s Hrvaškega.
Požlahtnjeni dolenjski prašiči.
Dolenjski prašiči so vsled tega močno zasloveli, zlasti odkar se jih je požlahtnjevalo z nemškimi Hoeschovimi prašiči. Ti prašiči se odlikujejo s tem, da so dolgega in širokega života in imajo dolga in viseča ušesa. Noge so trdnih, toda bolj tankih kosti. Mišičje je močno razvito. Prašiči se hitro razvijajo; svinje so rodovitne in imajo za mladiče dovolj mleka. V hrani niso izbirčni, imajo utrjena prebavila, vsled česar so prav sposobni za pašo kakor-tudi za hlevsko rejo. Jzpremetnba v podnebju ali v hrani jitn ne škoduje. Tudi proti boleznim so zelo utrjeni. Dajejo slastno meso in mast.
Pešanje dolenjske prašičereje.
V zadnji dobi se opaža, da vsa dolenjska prašičereja nekam nazaduje. Slišijo se pritožbe o pre-I majhni rodovitnosti svinj, o slabem uspevanju mladičev itd. Vzrok tem pojavom tiči deloma tudi v sledečem: Manj zavedni prasičerejci redijo le mlade svinje, ki jih po odstavljenju prvih praset navadno opitajo in zakoljejo. Za nadaljnjo rejo pa odbirajo zopet mladiče od takih prvesnic, vsled česar je nemogoče dobiti dober plemenski naraščaj. Isto je z merjasci. Za njihove tnlade svinje je takoj vsak starejši in večji merjasec pretežak, in zato gonijo svinje tja, kjer imajo malega in mlajšega merjasca. Vsak pameten živinorejec si lahko misli, da mora na ta način vsa reja opešati.
Odbiranje praset za pleme.
Plemenska svinja pokaže vse svoje sposobnosti za pleme šele pri 3.-4. gnezdu, torej v starosti 2] -2 -3 let. Isto velja tudi za merjasce. Praseta iz drugega in nadaljnjih gnezd so najboljša za pleme. Od starejših svinj odbirajmo največje in najbolj rastne pujske od sprednjih seskov, ker imajo mladiči od teh seskov več mleka.
Ne kupujmo plemenskih praset na sejmu, ampak v hlevu, dokler so pujski pri svinji, da si jih lahko izberemo in da se obenem poučimo, v kakih razmerah rastejo.
Zamenjava merjascev.
Nadalje je treba skrbeti za redno zamenjavo merjascev. Merjasca je dobiti iz gnezda, ki ni z našimi prašiči v sorodu. Reji in odbiri kakortudi zamenjavi merjascev se pri nas posveča še zmeraj premalo pozornosti. Občinski odbori bi morali vstaviti vsako leto primeren znesek v občinski proračun, iz katerega bi se priskrbeli potrebni merjasci. Na uvoz plemenskega materiala iz tujine ne smemo računati, ker so taki nakupi danes predragi.
Kvečjemu bi kazalo nakupiti nekaj originalnih Hoeschovih merjascev za državne zavode n. pr. kmet. šole in drž. posestva, kjer bi se vršila vsa reja pod strokovnim nadzorstvom, da bi take živali več zalegle. Ako bomo prasičerejci vse to vpošte-vali, ohranimo sloves naših dol. prašičev. S tem bomo zadovoljili tudi kupce, ki so v naše kraje radi prihajali.	Franc Malasek, Grm.
Orodje za cepljenje in obrezovanje drevja.
Sadjar in vrtnar potrebujeta dobrega orodja za cepljenje in obrezovanje drevja in trt. Posebno za cepljenje je treba prvovrstnih nožev, da gre delo hitro in uspešno izpod rok. Najvažnejšo vlogo igra tukaj rezilo, ki mora biti iz najboljšega in trpežnega jekla. Potrebno je dobro orodje tudi za obrezovanje in trebljenje drevja. Danes se dobe za različne načine cepljenja prvovrstni noži iz najboljšega jekla, v najprimernejši obliki in opremi. Tako orodje je drago, zato pa tudi dosti več vredno kakor tisto orodje, ki se dobi po raznih trgovinah in ki se prodaja po nižji ceni. Danes prinašamo nekaj podob, ki nam predstavljajo v pomanjšani meri najvažnejše eepilno in drugo vrtnarsko in sadjarsko orodje. To
Stran 20.
orodje se dobi pri Kmetijski družbi in je izdelek sve-tovnoznane tvrdke S. Kunde & Sohn v Dresdenu, ki ima priznano najboljše jeklo za cepilno in drugo orodje.
Pod. .3. Vrtni nož.
Ped 3. nam kaže močan vrtni nož za obrezovanje sadnega drevja z nalahko zakrivljeno klinjo in držalom z lesenimi platišči. - Pod: 4. kaže cepilni nož za okulacijo in kopulacijo in za cepljenje trt.
Pod. 4. Cepilni nož za okulacijo in kopulacijo.
Rezilo (klinja) ima na spodnjem koncu hrbta nos (ločilo) za odločanje (odluščanje) kože. V držalu so močni medeni (inesingasti) vložki, platišča so pa iz trdega gumija. Te vrste noži so se v zadnjem času močno priljubili. - Pod 5. Cepilni nož z zavito ostri-
Pod. 5. Cepilni nož za okulacijo.
no rezila in navzgor obrnjeno konico. Držalo je roženo in je z jezikom (ločilom) za odločanje kože iz enega kosa. — Pod 6. Navadni cepilni nož za okula-
Pod (i. Navadni cepilni nož za okulacijo.
cijo vrtnic in sadnega drevja. Držalo ima rožena platišča. Na koncu držala je rožen jeziček (ločilo) za odločanje kože. — Pod 7. Cepilni nož z dvema kli-
Z
Pod. 7. Cepilni nož za okulacijo in kopulacijo z dvema klinjeina.
ujema za okulacijo in kopulacijo. Na koncu držala je trdno pritrjen rožen jeziček za odločanje kože. — Pod. 8. Vrtne škarje za obrezovanje drevja, ki se ra-
bijo tudi za obrezovanje trt in so znane tudi z imenom trtne škarje. Škarje so iz najboljšega jekla, ima-
jo vdolbena držala, varstveno matico in usnjato zaporo. — Pod. 9. Drevesna žaga napeta z locnom.
Žaga ima držalo z lesenim platiščem in je posebno pripravna za trebljenje in čiščenje drevja.
Režnja trt.
Bliža se čas režnje trt. To delo je silno važno, ker je od režnje odvisna rast in rodovitnost in tudi trajnost trsja. Zato bi vinogradniki tega dela ne smeli nikoli prepuščati neveščim ljudem, ker se s tem lahko znatno oškodujejo, z večletno slabo režnjo pa lahko vinograd celo uničijo. V splošnem je opomniti, da vlada v tem oziru pri nas silna brezbrižnost in malomarnost, tako da je naravnost žalostno, kako izgledajo nekateri naši vinogradi p® Dolenjskem in tudi po sosednjem Štajerskem. Zaraditega naj bodo tu vinogradniki opozorjeni na glavne napake, ki se pri nas pri režnji delajo, oziroma naj bodo tu navedena glavna načela pravilne režnje trt.
Pri nas je skoraj povsod v navadi renska vzgoja trt, to je režnja na reznik (čep) in šparon (napnje-nec, locenj), dasi ta režnja za vse vrste trt nikakor ni pripravna. Pozno zoreče vrste z velikimi jagodami (kraljevina, črnina in dr.) pa tudi nekatere rane vrste trt (španjol, portugalka in dr.) dajejo pri vzgoji na roglje ali rogovila z reznički, katera režnja je v navadi v večjem delu Štajerske, pri enaki rodovitnosti mnogo boljši pridelek.
Pa ostanimo zaenkrat pri režnji na reznike in šparone, pri kateri velja:
1.	Ne vzgajajte trt previsoko. Star les bodi le 30 do 40 cm visok, tako da visi grozdje na šparonih kvečjemu m nad zemljo. V tej višini grozdje občuti dobro od zemlje izžarevam) toploto, greje se pri
..topli zemlji kakor ob zakurjeni peči in zaraditega dobro dozori. Pri visoki vzgoji grozdje slabo zori, trs šibko raste, zemlja je preveč obsenčena, zato se ne segreje in ostane vlažna. Trto napadajo zaraditega tudi razne bolezni. Za visoko trto je treba dolgih kolov in je vsako delo (ti. pr. vežnja, škropljenje itd.) težavneje. Zato proč s previsoko vzgojo trt. Previsoke trte znižamo polagoma. V to svrho pustimo na trti kak približno 30 cm od tal na starem lesu izrastel poganjek. Drugo leto spomladi ga obreže-mo na eno oko (palec), naslednje leto na dve očesi (reznik, ščep), v jeseni na to pa že staro trto lahko gladko odžagamo nad mestom, kjer stoji reznik in smo na ta način trto pomladili. Spomladi na to obre-žemo na reztiiku stoječo gornjo mladiko na šparon, spodnjo pa zopet na reznik in to vsako leto ponavljamo.
2.	Rodni les naj bo vedno nad nadomestnim lesom. Reznik tvori pri trti nadomesten les, šparon pa rodni les. Šparon mora stati na trti torej vedno višje kakor reznik, ne pa narobe. To napako dela
Letnik XLlll.
K ME T O VALEČ
Stran 21.
večina naših vinogradnikov in je ravno ta napaka vzrok, da se trte prehitro zvišujejo in postanejo sčasoma previsoke. Torej šparon narežimo iz zgornje, reznik pa iz spodnje mladike, ki je izrastla na lanskem rezniku in trta nam ne bo silila kvišku.
Da vzdržimo ravnotežje v rasti^ mladik, moramo šparone tudi pravilno privezati. Šparon upogne-mo in vežemo vedno navzdol, kolikor mogoče vodoravno, ali pa gornji konec šparona malo nižje kakor spodnji, pri tern pa ne v visokem loku, temveč kolikor mogoče stegnjeno.
Poleti moramo šparone tudi pravilno oskrbovati. Mladike na njih zaščipnemo v pričetku do srede julija (po cvetju) nad 5—6 listom nad najvišjim grozdom. S tem bomo dosegli, da se bodo mladike na rezniku, ki imajo dati les za režnjo v prihodnjem letu, dovolj močno razvile. Za slučaj, da je eno oko na rezniku izostalo ali slabo odgnalo, pustimo eno mladiko na šparonu neskrajšano in ta nam bo dala v prihodnjem letu les za šparon. Ta mladika pa naj bo prva, ali vsaj čim bližja kolu, oziroma lanskemu rezniku. Tako ne bomo nikoli prišli v zadrego, ker dobimo spomladi vedno za režnjo potreben les.
3.	Redni les naj stoji vselej na dvoletnem lesu. Rodni les tvori pri naši režnji šparon, ta mora tedaj stati na dvoletnem lesu, to je na lanskem rezniku oz. v prej omenjenem slučaju na lanskem šparonu. Od tega pravila ne smemo nikdar odnehati. Ne narežimo torej nikdar šparona iz kake mladike, ki raste iz starejšega lesa, le-ta ni nikoli dovolj rodovita, čim žlahtnejša je vrsta, tem manj.
Take mladike sličijo vodenim poganjkom na sadnem drevju, ki tudi ne rodijo.
Reznik tvori pri trti nadomesten les, na tem imajo izrastki mladike, ki jih rabimo za režnjo v prihodnjem letu. Reznik, če je sila, narežemo lahko tudi iz kake mladike na starejšem lesu, ampak tu ne smemo pričakovati, da bo rodil. Da pa nam bo obenem tudi lepo grozdje, naj stoji po možnosti tudi reznik na dvoletnem lesu, torej enako kakor šparon na lanskem režniku, ampak vselej nižje kakor šparon.
Vodene poganjke iz starega lesa režemo gladko proč. Samo v slučaju, da je trta že previsoka in jo mislimo znižati, obrežemo eno tako mladiko, ki stoji nizko pri tleh, kakor že omenjeno, na eno oko, da si vzgojimo polagoma potreben nov rodni in nadomestni les (novo garnituro).
4.	Mlade trte ne režimo prezgodaj na šparone, temveč šele v 5. letu ako so dovolj močne. Da trto do 5. leta pravilno in za nadaljnjo režnjo dovolj visoko odgojimo, režemo na naslednji način:
Prvo leto po saditvi režemo na 1 oko, drugo leto na dvoje očes, tretje leto, ako je trta močna, na dva reznika dveh očes, ako je šibka na 1 reznik treh očes, četrto leto režemo na en pokončni reznik 4—5 očes (prerezavko) z namenom, da dosežemo pravilno višino trte. V'petem letu režemo iz najvišje lepe mladike šparon, z nižje pa reznik in to se redno vsako leto ponavlja.
Na ta način spravimo red in sistem v svoj vinograd, trte enakomerno rastejo, rodijo in nam režnja ne dela nikakih težav.
Mlade trte, vsaj do petega ali šestega leta, je treba tudi vsako spomlad do prvega členka odko-pati, da jim porežemo rosne korenine, ki se razvijajo
tik pod površjem zemlje, če tega ne storimo, postanejo rosne korenine sčasoma premočne, spodnje (vznožne in stranske) korenine pa opešajo in je trta „brez nog". Ce slučajno presekamo pri kopi kako preplitvo rastočo korenino, trta opeša, če je suša, ji škoduje, sploh take trte ne dočakajo nikoli visoke starosti, zato bodimo tudi tu previdni.
B. Skalicky, Grm.
Poraba modre galice v vinogradih, v sadovnjakih in na polju.
Vsakemu količkaj zavednemu gospodarju, oso-b i to vinogradniku se že čudno vidi, če mora vsako leto zopet in zopet čitati eneiuiste članke o škropljenju trt z modro galico. O potrebi in važnosti pravočasnega in pravilnega škropljenja z modro galico in Bosno pasto za uspešno pokončevanje trtnih (pe-ronospore) in v novejšem času tudi drevesnih (fu-zikladija), krompirjevih listnih bolezni (peronospore) mora biti vsak vinogradnik, sadjar in poljedelec že tako prežet in prepričan, da je vsako tozadevno priporočilo in navodilo po strokovnih listih malone odveč.
Toda vkljub vsem navodilom se najdejo še zmeraj ljudje, ki sicer ne dvomijo o uspehu in potrebi škropljenja te ali one rastline proti najrazširjenejšim boleznim na trti, sadju in krompirju, toda v svoji neodločnosti in zakrknjenosti cincajo in odlašajo z na-ročitvijo in škropljenjem toliko časa, da jih bolezni prehitijo, nakar začne običajno jamranje, podvojeno delo in seveda — tudi podvojeni izdatki za večjo porabo in za dražje priskrbovanje pokončevalnih sredstev.
Skrajni čas je torej, da si vsakdo že sedaj zagotovi dovoljno množino modre galice, rajši več kakor manj, in da si že sedaj nakupi in pripravi pri domu ali zidanici dovoljno množino (gašenega) apna, kojega je z ilovnato zemljo na debelo pokriti, da se do porabe ne presuši, kajti vse to se sedaj lahko še i>o prav ugodnih cenah nabavi, dočirn se bo pozneje gotovo vse podražilo.
Od pravočasnega in pravilnega prvega škropljenja, ki se mora vršiti pri sadnih drevesih zadnji čas marca pred brstenjem, pri trtah pa že maja, od-nosno ko postanejo prvi poganjki pedenj dolgi, pri krompirju pa pred cvetjem, je odvisen ves nadaljnji razvoj teh bolezni.	Fr. Gombač.
Jajca za valjenje
sledečih kurjih pasem oddajajo, in sicer:
1.	rjave štajerske kokoši: Franc Lilek v Št. IIju v Slov. Goricah;
2.	plimetke: Kari Pirnat, Dravlje št. 4., p. Št. Vid nad Ljubljano; Graščinsko oskrbništvo Grmače, p. Šmartno pri Litiji;
.i laške jerebičarke: Josip Žužek, Velike Lašče; Uprava veleposestva v Gor. Lendavi;
4. orpingtonke: .los. Žužek, Vel. Lašče; Uprava veleposestva v Gor. Lendavi.
KMETO
Letnik XL111
VPRAŠANJA IN ODGOVORI.
Vprašanje 5- Iz česa se izdeluje pok lajno apno in zakaj je tako težko? (I. Z. v U.)
Odgovor: Poklajno apno se izdeluje iz zmletih kosti s pomočjo solne kisline in apnenega mleka. Vsebuje poleg apna 38/44% fosforne kisline. Vzrok, da je enkrat težje, drugič lažje, leži v tem, da poklajno apno rado vpija zračno vlago ter postane na ta način težje. Hraniti ga je le v suhih pro-storih.	T.
Vpraašnje 6. Kdaj je treba škropiti krompir z modro galieo in koliko odstotno? (G. P. v G.)
Odgovor: Svrha škropljenja je, da obvarujemo rastline pred napadom bolezni in da preprečimo razvoj bolezni. Za-raditega je škropiti preden nastopi bolezen. Škropiti moramo v lepem, suhem vremenu. Tekočino pripravimo na ta način, da vzamemo na 100 litrov vode kg modre galice in do 2 kg apna. Skrbeti moramo, da je tekočina razkislinjena. To doznamo s pomočjo Laekmusovega papirja. Prvič škropimo pred cvetjem, ko je krompir osut; škropljenje je pozneje, če treba, ponoviti.
Vprašanje 7. Kako je najbolje razkužiti okužene svinjake? (G. P. v V.)
Odgovor: Način razkužitve svinjakov je odvisen od materiala, iz katerega so svinjaki. Svinjake, ki so leseni, je težko, oziroma se jih včasih sploh ne da razkužiti. Pri teh je potrebno najprej iztrgati pod, ves gnoj odstraniti in ga politi z gosto apneno vodo. Vse stene, strop in pod je namazati z apnom. Za razkuževanje je bolje, da vzamemo živo ai.no, ki mnogo bolje in zanesljiveje deluje. Pri zidanih svinjakih s cementnimi tlami. je stvar enostavnejša. Tla in zid moramo dobro zmiti z vrelo. 3—5 odstotno raztopino sode. Svinjak je na to nanovo prebeliti in med belež dodati surove, karbolne kisline (3 do 4%). Železne predmete je dobro očistiti z vrelim lugom in pobeliti z apnom.
IZ DELOVANJA PODRUŽNIC.
Kmetijska podružnica v Dolenji vasi pri Ribnici je zborovala 3. januarja t. 1. Od 47 članov je bilo navzočih H). Načelnik poroča o delovanju podružnice v zadnjem triletju in o podi užnični drevesnici. Blagajna izkazuje 3275.89 Din dohodkov, 2647.50 Din stroškov, prebitka 628.39 Din- V odbor so bili izvoljeni: Herman Kmet načelnikom in Jož. Henigman, lož. Kro-mar. Marko Oražem ml., .lak. Hreu, Fr. Tanko in Iv. Ilc odbornikom. Delegatom je bil izvoljen Fr. Merhar. Sprejelo se je končno nabavo trijerja večje vrste in ograditev drevesnice.
Kmetijska podružnica Sv. Trojica v Halozah .ie zborovala 3 januarja t. I. Od 30 članov je bilo navzočih 10. Pri nadomestni volitvi je bil izvoljen Ant. Brezinšek za tajnika in blagajnika. Občni zbor se je pečal slednjič z vprašanjem nakupa mlatilnega stroja, ki je zelo potreben.
Kmetijska podružnica v Kostrivniei, p. Podplat, je zborovala 6. januarja. Od 19 udov je bilo 10 navzočih. Načelnika namestnik Ogrizek poudarja potrebo bolj živahnega delovanja, večkratnih sestankov in skupnega naročevanja kmetijskih poti ebščin pri družbi. Iz blagajniškega poročila je povzeti, da je imela podružnica 44.265 Din dohodkov in 43.863 Din stroškov, tako da je ostalo 402 Din gotovine. Delegatom je bil izvoljen lak. Ogrizek. Zborovalci so sklepali o rabi podružničnega orodja in žveptalnikov.
Kmetijska podružnica v Koroški Beli je zborovala 10. januarja. Od 38 udov je bilo 17 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je bilo izvoljenih 7 odbornikov, med temi Jer. Erbežnik načelnikom. Ant. Žumer tajnikom in Mart. Noč blagajnikom.
Za delegata je bil izvoljen Jož. Mulej, namestnikom pa Andr. Krevlič.
Kmetijska podružnici v Breznici ie imela občni zbor 17. januarja. Od 73 udov je bilo 15 navzočih. Iz poročila povzamemo, da je imela 509 Din dohodkov in 105 Din stroškov, tako da je ostalo gotovine 404 Din- Hranilnična vloga pa znaša 600 Din. V odbor so bili izvoljeni: Jan. Finžgar načelnikom. za odbornike pa Fr. Zupan, .los. Pogačar, Val. Zima in Jan. Anderle. Dogovorilo se je vse potrebno zaradi rednej-še porabe in boljšega gospodarstva s podružničnimi stroji.
Kmetijska podružnica v Češnjici v Bohinju je zborovala 17. januarja t. I. Od 36 članov je bilo 14 navzočih. Blagajniški preostanek znaša 731 Din. V odbor so bili izvoljeni: Iv. Arli načelnikom in za odbornike: Jože Mlakar, Mart. Hribar. Jan. Korošec. Delegatom .ie izvoljen Iv. Ar h- Pri slučajnostih si. je obravnavalo vprašanje lastne drevesnice in skupne na-bi-ve gospodarskih potrebščin, zlasti umetnih gnojil, ki so veliko pripomogle k razvoju današnje živinoreje in sirarstva. Pomanjkanje denarja je glavni vzrok, da so se naročila v zadnjem času skrčila.
Kmetijska podružnica Letuš .ie zborovala 27. januarja t. I. Od 23 članov je 17 navzočih. Tajnik apelira na številnejši pristop. Blagajniško poročilo izkazuje 6675 Din dohodkov in 6615 Din stroškov. V odbor so bili izvoljeni: Adalbert Sulzer načelnikom, Bogomir Zdolšek tajnikom, Jož. Kodre blagajnikom in za odbornike Jož. Pader in Ant. Dobnik. Delegatom je bil izvoljen A. Sulzer. Nabirala so se na to naročila na umetna gnojila in semena.
KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK.
Gospodinjski tečaji po deželi. V 1. 1925. je priredil Veliki župan mariborske oblasti 8 gospodinjskih tečajev. Ti tečaji so se vršili z jako dobrim uspehom in je zanimanje zan.ie zelo veliko- Te tečaje, ki sta jih vodili gospodinjski učiteljici Jela Premrou in Olga Sittig, je obiskalo skupno 171 deklet. Voditeljica Jela Premrou je vodila tečaje: pri Sv. Lovrencu na Drav. polju (19 deklet), v Negovi (24 deklet), pri Sv. Benediktu v Slov. gor. (20 deklet), pri Sv. Antonu v Slov. gor. (27 deklet); voditeljica Olga Sittig pa v frankolovem (21 deklet), v Št. Ilju pri Velenju (16 deklet) in 2 tečaja v Št. Andražu pri Velenju (44 deklet).
Premalo zanimanja kažejo naši kmetovalci in interesenti za kmetijski pouk. Kmetijska šola na Grmu je sredi januarja razpisala sledeče tečaje za praktične gospodarje: živinorejsko-mlekarskega, vinarskega, kletarskega, sadjarskega in tečaj za pridelovanje krme. Ti tečaji bi se imeli vršiti povečini še ta mesec. Do 2. t. m. bi se imeli udeleženci zglasiti, zgfasilo pa se je dosedaj samo 8. najmanj bi jih pa moralo biti 20. J a malobrižnost bo imela za posledico, da se taki velevažni in piepotrebni tečaji pri nas ne bodo več vršili, seveda v škodo kmetijskega stanu, ki bo temu sam kriv. Do 15. t. m. se bodo udeleženci še sprejemali od strani ravnateljstva šole za letošnje tečaje, ki so 2—3 dnevni-
GOSPODARSKE STVARI.
Vinska razstava v Št. Ilju v Slov. Goricah. Kmetijska podružnica v Št. Ilju in njene sosedinje priredijo 22. marca v Št. Ilju v gostilni Dimnik pri kolodvoru vinsko razstavo. Vinogradniki iz Št. Ilja, Št. Jakoba. Jarenine, Št. Jurja, Svečine, Sv. Križa nad Mariborom in obeh Sv. Kungot se opozorijo, da se oglasijo kmalu pri načelnikih svojih podružnic, če hočejo razstaviti svoje vinske pridelke. Do 20. februarja mora-
I etnik XI.III
1110 vedeti, kdo bo razstavil svoja vina. Delalo se bo na to. da pridejo na razstavo posebno Štajerci iz Nemške Avstrije, ki želijo kupiti naša izborila vina.
Jajca za valjenje morajo biti pravilne oblike; izredno podolgovata ali drugače nepravilna niso dobra. Lupina mora hiti gladka, svetla, snažna in popolnoma nepoškodovana- Teža jajc naj znaša 55 do 65 gr. Manjša jajca izpod 55 gr, pa tudi t.žja nad 65 gr ne pridejo v poštev. Jajca naj so sveža in kvečjemu 1(1 do 14 dni stara. Jajca )d jarkic so mani vredna. Jajca, ki smo jih od drugod dobili, morajo najmanj 24 ur na mirnem in zračnem prostoru počivati, preden jili nastavimo-Samoobsebi je umevno, da morajo biti jajca tudi oplojena, sicer dobimo namesto piščet same klopotce.
Vestnik društva kmetijskih strokovnjakov za Slovenijo.
Osebne vesti: Tov. H. Steinbrenner, vrtnarski demonstrator na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, je podal ostavko na državno službo in se posveti zasebni vrtnarski praksi — Poučni zlet v Račje v svrho ogleda tovarniških in gospodarskih objektov g. E. Bachler je priredila mariborska sekcija v nedeljo, 24. jan. t. i. Zlet je izpadel v vsakem oziru v popolno zadovoljstvo, za kar gre nemala zalivala upravi veleposestva. - Prosta mesta. Na drž. kmetijski šoli na Grmu v Novem mestu je popolniti mesto 1 strok, učitelja za sadjarstvo in vinarsko stroko. 1 kmetijskega upravnika in I kvalificiranega vinogradarja (viničarja). Podrobnosti pri ravnateljstvu imenovanega zavoda. Opozorilo. Tovariši v drž. službah, ki morebiti še niso prosili za vštetje vojaških in ka-derskih let, naj to nemudoma store. Zadeva je veleaktualna in nujna- Opozarjamo hkrati na tozadevni članek, priobčen v , Našem Glasu" št. 3 od 31. jan. t. 1. Evidenca službenih mest. Prosimo vse tovariše, da prijavljajo odboru prosta službena mesta. Doslej je bilo pač veliko povpraševanje za službe po brezposelnih, a skoraj nobenih ponudb. Dolžnost tovarišev, ki imajo zasiguran obstanek, je, da pomagajo številnim strokovnim tovarišem, ki so — ne po svoji krivdi — ali brez služb, ali sicer pomoči potrebni. Pokažimo vendar z dejstvi, da umevamo kolektivizem: ne bodimo brezčutni egoisti! -Glede članarine naj blagovolijo tovariši upoštevati notico, i belodanjeno v zadnji številki.
URADNE VESTI.
ZAPISNIK
o rednem občnem zboru Kmetijske družbe za Slovenijo, v četrtek, 17. decembra 1925. v ..Mestnem domu" v Ljubljani.
Zborovanje je vodil družbeni predsednik g. Ivo Sancin, od družbenega glavnega odbora so bili navzoči gg.: podpredsednika Jarc in Pipan ter odborniki: Ažman, Bajuk, Brenčič, Hočevar, Hrastnik, Hribernik, Jan, dr. Jančič, Košar, Meden, Mencinger, Paulin, Petovar, Remškar, Skalicky, Steblovnik, Supanič in Urek- Navzoča sta bila tudi oba pregledovalca računov: gg. Piber in Roškar.
Zapisnik je vodil družbeni tajnik inž. Lah. Mariborsko oblast je zastopal šef oddelka za kmetijstvo inž. Zidanšek.
Od 293 podružnic, ki so bile upravičene na družbeni občni zbor poslati 463 delegatov, je filo zastopanih 185 podružnic s 310 delegati, in sicer: iz Kranjske 103 podružnice s 179 delegati, iz Štajerske in Koroške 82 podružnic s 181 delegati. Vsled zakesnitve štajerskega vlaka se je zborovanje začelo šele ob enajstih.
1. Poročilo predsedništva. G. predsednik je otvoril občni zbor s sledečimi besedami: Gospodje delegati! Otvarjam redni
občni zbor Kmetijske družbe, koustatiram sklepčnost; navzočih je sedaj 167 delegatov, ki zastopajo 100 podružnic. V zmislu S 15. družbenih pravil je tedaj zadostno število za sklepčnost.
Pozdravljam vse, ki ste prišli od blizu in daleč. Posebna čast pa mi je pozdraviti g. zastopnika Velikega župana mariborske oblasti, oblastnega kmetijskega šefa inž. Zidanška-
Danes praznuje Njegovo Veličanstvo naš kralj svoj rojstni dan. Slovenski kmetje so bili vedno udani svojim vladarjem: tlni bolj mu moramo biti danes udani, ko imamo kralja sina kmetskega pokoljenja. (Vse se dvigne s sedežev z vzkliki „Zi-vio kralj Aleksander!"). Predlagam, da se odpošlje Njegovemu Veličanstvu brzojavno udanostne čestitke. — Obenem predlagam brzojavni pozdrav ministru za kmetijstvo Krsti Mi-letiču. (Odmevajo „živio-kliei!")
Meseca decembra lanskega leta sem prevzel pod težavnimi razmerami predsedstvo Kmetijske družbe. Zadnji redni občni zbor se je vršil I. 1922. Po smrti bivšega predsednika, generalnega ravnatelja v pok., Pirca, so se godile pri Kmetijski družbi razne nepravilnosti in kršita so se globoko pravila. Imenovani so bili razni komisarji, ki so upravljali Kme-tjsko družbo. O rekurzu gospoda podpredsednika Pipana proti postopanju državne oblasti iti komisarju Jarcu je razpravljal državni svet, ki je izdal sledeče rešenje, ki naj bo ..momento" in svarilo vsem onim, ki bi hoteli tudi v bodoče s kršenjem pravil priti kot gospodarji v Kmetijsko družbo. — (Čita rešenje državnega sveta v srbskem jeziku.) Izza rešenja državnega sveta je bil imenovan uradnim komisarjem v Kmetijski družbi dr. Franc Spiller-Muys, ki je izvedel' na temelju tega rešenja volitve novega odbora popolnoma pravilno na podlagi izvoljenih delegatov za I. 192,3.
Današnji odbor z menoj vred ne odgovarja za obračune, o katerih bomo danes razpravljali. Pri tej akciji nismo sodelovali. Prihodnje leto bo obračun o našem delu. Nadejam se, da se bodo razmere pri družbi ublažile, kar ho le v dobrobit našega kmeta in za njegov napredek.
Mnogo naših odličnih članov ni več med živimi. Dolžnost me veže, da se posebno spominjam bivšega zasluženega predsednika Gustava Pirca, umrlega 3. maja .1923. Nadalje članov glavnega odbora zasluženega in pridnega dr. Karla Verstov-ška, umrlega 27. marca 1923. in Ivana Štrumblja, umrlega 5. avgusta 1925. Izgubili smo tudi nekaj družbenih članov in marljivih delavcev pri podružnicah: Franca Stajnkota v Ljutomeru, Franca Prijatelja v Tržišču na Dolenjskem in Ivana Žarka v Lescah. Izmed kmetijskih strokovnjakov je zaznamovati sledeče izgube: Ivan Bele, umrl 30. maja 1924.; Franc Dular. «
tnnrl 14- januarja 1924.: oba izvrstna strokovna pisatelja: inž. Rado Švigelj, profesor na vinarski šoli v Mariboru in Martin Jelovšek. živinorejski nadzornik na Štajerskem. — Prosim gg. delegate, da se dvignejo s sedežev ter z menoj vred zakličejo v njih spomin trikratni ..Slava!"
Prosim, gospoda tajnika inž. Laha, da prečita poročilo o delovanju Kmetijske družbe v 1. 1923. in 1924.
2. Poročilo tajništva. Tajnik je prečital poročilo o delovanju Kmetijske družbe v 1. 1923. in 1924.. ki je bilo posebej objavljeno v 1. in 2. številki letošnjega ..Kmetovalca".
K tajniškemu poročilu se je oglasil g. Vodopivec iz Krškega, ki se je pritoževal glede galice. Cena družbeni galici je previsoka, vsled česar so člani s tem nezadovoljni. Vsak kramar prodaja galico ceneje kakor družba. (Več glasov: Galica je bila res dražja pri družbi kakor drugod.)
G. predsednik je pojasnil, da je galica raznih kakovosti, in sicer: nemška, italijanska, angleška itd. Cena se ravna po kakovosti in po množini, ki se jo naroči. Za to stvarno poslovanje v I. 1923. in 1924. ni odgovoren. Ce bodo vsi galico liri družbi naročevali, bo gotovo cenejša. Ko je letos zmanjkalo galice, so trgovci hoteli izrabiti priliko, tako da je galica
Stran 24.
K M E T O V A L E C
Letnik XLlil.
poskočila na 15 do 20 Din. Družba je skrbela za novo nabavo in ni pri Jem nič zaslužila, ker jo je prodajala po lastni ceni.
Po nekaterih nadaljnjih pojasnilih se je poročilo tajništva odobrilo.
3. Prečitanje obračunov za I. 1923. in 1924. Tajnik je podal na to obračunsko poročilo za i. 1923. in 1924. Iz tega je razvidno, da se je obračun za 1. 1923. sklenil' z dobičkom od 340.764 Din 32 p; obračun za 1. 1924. pa z izgubo od 154.334 Din 32 p.
Po prečkanju obračunov se je oglasil k besedi g. Čeme, ki je pripisoval krivdo, da je bila bilanca 1924. pasivna, tedanjemu vladnemu komisarju g. Jarcu. C.. Jarc se je zagovarjal, da se ne zaveda nikake krivde, ampak nasprotno delal je vedno na to, da bi družbo obvaroval škode. K temu predmetu so se oglasili k besedi tudi razni drugi delegati.
G. Ažman je obsojal, da se je svoječasno zadevo z modro galico spravilo v javnost, četudi se je o tem razpravljalo v tajni odborovi seji. Glede podpor, ki jih je svoječasno dovolil minister Kulovee Kmetijski družbi, je bil mnenja, da je vsak Slovenec, ki postane minister, dolžan podpirati Kmetijsko družbo.
G. predsednik je pojasnil, da je ministrstvo poljoprivrede po posredovanju g. ministra Puclja v tem letu dovolilo podpore po 10.000 Din za živinsko razstavo na Ljubljanskem ve-lesejmu in za različne prireditve na Bledu in v Krškem. Velika župana ljubljanske in mariborske oblasti sta tudi nakazala družbi 10.000 Din podpore. Svoječasno, ko je bil gospod Pucelj minister, je nakazal družbi prispevek za „Kmetovalca" od 100.000 Din. Kar se tiče svoječasne razprave o galici pokojnega predsednika, bi se morala ta zadeva obravnavati pri glavnem odboru, ne je pa spravljati v javnost in jo politično izrabljati. Nerednosti se dogajajo v masikaterem društvu in pri marsikateri zadrugi, toda v javnost ne prihaja ničesar, ker se hoče ščititi koristi dotičnih društev in zadrug. Ce bi se svoječasno postopalo pošteno in pravilno, bi ne bilo niti globe niti odvetniških stroškov.	(Dalje sledi.)
VABILA
k občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo.
SPORED:
1.	Točke I. (i. po § 31. družbenih pravil.
2.	Slučajnosti.
Opomba: Opozarjajo se načelnišlva, da pravočasno (t. j. vsaj 10 dni pred izidom onega „Kmetovalca", v katerim ima bili objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poorej ra«glaSeni v družbenem glasilu z natančno navedbo krata. prostora in časa.
Iiizeljsko, v nedeljo, 28. februarja 1926. ob dveh popoldne v šoli;
Cerklje, v nedeljo, 28. februarja 1926. po krščanskem nauku v občinski pisarni;
Dob, v nedeljo, 28. februarja 1926. ob treh popoldne v šoli:
Domžale, v nedeljo, 28. februarja 1926. ob treli popoldne v občinski pisarni;
Gorenja vas, v nedeljo, 7. marca 1926- ob treh popoldne pri Matevžu Ingliču;
Lcž, v nedeljo, 7. marca 1926. ob treli popoldne pri načelniku Alojziju Znidaršiču;
Negova, v nedeljo, 7. marca 1926. po rani sv. maši v gostilni g. Beziaka;
Studenec pri Krškem, v nedeljo, 28. februarja 1926. po prvi sv. maši v šoli;
Sv. Gregor, v nedeljo, 28. februarja 1926. ob treli popoldne v ..Društveni dvorani";
Šmarjeta, v nedeljo, 28. februarja 1926. po prvi sv- maši pri g. Moletu;
za Tuhinjsko dolino, v petek, 19. marca 1926. ob enajstih dopoldne pri g. Vidu Žavbiju, Zgornji Tuhinj, 25.
Tržne cene v Ljubljani In v Mariboru.
Cene »o navedene ▼ dlnarflh.
Ljubljana Maribor
Konji (prigon v Lj. 380, v M. 13):
1 par dobrih konl..........4'°°° d° >4-<»°
Voli in krave (prigon v Lj. 226, v M. 634 glav):
1 ki žive teže I.......
1...... II. ...... .
1...... "II.......
1	., ., krave, klobasarice
8 50 do —	7 50 do	8'-
8-_ do —•-	7' - do	7-25
7'50 do - ■—	5'25 do	V—
3 _ do 4'—	3'5J do	5'-
Teleta (prigon v Lj. 16, v M. 4 glav);
1 kg žive teže...........l>-50do 12-- 10-75
Prašiči (prigon v Lj. 28, v M. 89 glav):
do •—
1	komad 6— 8 tednov stari
1	„3—4 mesece ,,
1	.. 5-7 =.
1	.. 8—10
l	,. enoletni	. ■
1	k k žive teže, debeli . .
1	.. mrtve teže. debeli .
do 250"-
Kože:
1 komad konjske kože 1 kz goveje kože . . 1 .. telečje koži .1 prašičje kože . 1 .. gornjega usnla 1 .. podplatov . . .
-25'— do	250 -
ojO-— do	38 J'—
1..0-— do	480'—
-oO*— do	650'-
1 0-— do	1600-—
10 50 do	12*50
15'— do	17'-
8r- do 14*— do 22 - do 9-— do 80'— do 60 - do
175— 16'-23--1G-110--80-
Perutnina:
1 komad, piščanec 1 ,. kokoš .
Ljubljana
-•- do —•-25-- do 35'-
Mleko, maslo, jajca, sir:
1 liter mleka......................2-- do 3'-
1 „ smetane...........„ . ....
1 kg čajnega masla.........M-- do 51. -
1 .. surovega masla........4U — (to —
1 ,. bohinjskega sira........
1 .. sirčka..........10 -
1 jajce............................1 25 do 1 50
Žito in drugo:
1 Q Pšenice...........£0;- do ?6
...........2<50"- do 291
" S ' .......................240'— do 260'
" 'fjf"..........: :	245- do 260'
" prosa ■ : : :::;.'.'....	275-- d°3r,)
!! koruze (nove. sušene).......i|15;_ 'lo 22j>
.. ajde .............300;- d0 325
. ližola. ribničan.........MJ ~
„ fižola, prepeličar.......
.. krompilla (novoga) .....
Maribor
15-— do 18'-40'- do 55'-
2'50 do	3'—
12'— do	16'-
50-— do	60'-
45'— do	5C' —
3'- do	9'-
1-50 do	1 75
325*-200"-225--230'-251--2'!0'-225'-200' •
do 340'-do 225-do 250'-do 250"-do 300*-do 225* do 251' do 330'
360*-
125 - do 15T- 75 - do 125'
Krma:
1 a sladkega sena........
1.,. kislega sena.........
1 .. slame . ............M'- do -
75'- do 80-50-
Kurivo:
i m' trdih drv . I .. mehkih drv
160'- do 180' 100'- do —•■
75 -45'-
>50--105-
do 90' do JO
do 180"-do 120.
Tl»k J. Blatniki na»l. t Ljubljani. —
Poštnina plačana v gotovini.
štev. 3.
V Ljubljani, 15. februarja 1926.
Leto XLIII.
ETOVALEC
Glasilo Kmetijske družbe
za Slover&ifo-
Inserati (oznanila) se računajo po nastopnih cenah: inserat na pol strani 600 Din, na \'4 strani 300 Din, na V8 strani 150 Din, na "/u strani 100 Din, na '/2< strani 50 Din. Vsaka beseda v „Malih naznanilih" stane 50 para, najmanj pa skupaj 8 Din.
Kmetovalci — udje Kmetijske družbe!
Naročajte vse kmetijske potrebščine edino-le pri svoji strokovni organizaciji t. j. pri Kmetijski družbi za Slovenijo; edino-le ona Vam more dati vsa potrebna jamstva glede izvirnosti in dobre kakovosti umetnih gnojil, krmil, semen in strojev. Bodite previdni pri nakupovanju potrebščin, ne nasedite raznim „cenejšim" ponudbam.
Kmetijska družba ima za svoje ude v zalogi naslednje kmetijske potrebščine.
Vse cene so popolaoma neobvezne.
Opozorilo! Kmetijska družba oddaja vse potrebščine načelno le proti gotovemu plačilu, ker jih mora sama tudi naprej plačati. Podružnice naj zato denar po možnosti nakažejo že ob naročanju potom poštnih položnic na čekovni urad št. 10.712, če se jim je pa blago izjemoma proti računu poslalo, naj skrbijo za takojšnjo poravnavo.
Deteljna, travna in druga semena.
Brez jamstva glede čistote in kaljivosti naj nihče naših udov travna in deteljna semena ne kupuje. Zahteva naj vselej natančno navedbo odstotkov čistote in kaljivosti in naj ne upošteva cenikov, ki teh navedb nimajo, kajti v tem slučaju gre navadno za slabo in staro seme, ki je le navidezno „ceneje".
Kmetijska družba je letos kupila najčistejša in najbolj ka-Ijiva semena in jamči pri deteljnih semenih in mačjem repu za popolno brezpredeničnost. Travna semena dospo s parnikom prve dni februarja v Trst. Cene za nadrobno oddajo so naslednje, pri odjemu celih vreč znaten popust: domača detelja, gorenjska . . 98% C 90% K 25.50 Din domača detelja, italijanska . . 98% „ 96% „ 24,—
lucerna .........97% „ 92% „ 26.—
hmeljna lucerna......96% „ 85% „ 18.—
švedska detelja......97% „ 90% „ 28,—
bela detelja.......90% ,. 95% „ 60,—
mačji rep........98% „ 95% „ 16.—
pasja trava........80% „ 90% „ 28.—
francoska pahovka.....85% „ 85% „ 24,-
angleška ijulika......90% „ 80% „ 17,—
laška Ijulika.......97% „ 95% „ 17,—
travniška bilnica.....98% „ 92% „ 29.50
travniška latovka.....82% „ 82% „ 58,—
lisičji rep........75% „ 75% „ 60,—
mehka stoklasa......85% „ 85% „ 12.—
navadna šopulia......90% „ 90% „ 48,—
pasji rep.........95% „ 70% „ 54,—
ovčja bilnica.......70% „ 85% „ 25,—
Vreče iz jute kakor tudi poštna frankatura se posebej računa po testnih stroških.
Zmesi travnega in deteljnega semena.
Iz gori imenovanih zajamčeno čistih in kalijevih vrst, sestavljene po strokovnih navodilih stanejo: I. za barski svet kg Din 26.—; II. za peščeno zemljo kg Din 24; III. za srednje težko temljo kg. Din 24.—; IV. za težko zemljo kg Din 22.—.
Domača (triletna) detelja (gorenjski pridelek) po Din 25.50 za 1 kg. To seme je dražje in na oko ni tako lepo kakor črna detelja laške provenijence, ki stane samo Din 24.— za 1 kg, in ki za naše hladnejše kraje ni dosti utrjena; ob količkaj hudi zimi se laška domača detelja pri nas ne more aklimatizirati.
Semenski oves, švedski („Svalof") po Din 3,50 za 1 kg, vreče se računijo posebej po 12 Din. (Graščinski pridelek, druga setev)-
Semenska pesa, Mamut in Eckendorfovka po Din 15.—
za 1 kg.
Umetna gnojila za jesensko gnojenje.
Udom iz mariborske oblasti sporočimo, da je žlindra, superfosfat in kalijeva sol na zalogi tudi v Mariboru, Meljska c. št. 12, v lastni hiši Kmetijske družbe.
Udje se lahko obračajo tudi naravnost na skladišče Kmetijske družbe v Mariboru, Meljska cesta 12.
Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na družbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene-
Apneni dušik z 16 do 17% dušikom po Din 310.— za sto kg v vrečah po 100 kg, v pločevinastih posodah po Din 340. la sto kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Kalijeva sol, 42% po Din 150,— za 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg, vreče po 50 kg stanejo 80.— Din z vrečo vred.
Kajnit po 100. —Din za 100 kg.
Kostni superiosfat z 18% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 150.— za 100 kg z vrečami. Za 1 ha 300 kg.
Mavec (gips) za gnojenje. Cena po 50 Din za 100 kg z i vrečami vred.
Rožena moka, izborno dušičnato gnojilo po Din 400 — za luO kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 200 do 300 kg.
Rudninski superiosfat 16—18% po Din 96,— za 100 kg, v vrečah po 100 kg, za 1 ha 500 kg. Pri celih vagonih po 92.— Din 100 kg franko na vsako postajo v Slovenji.
Razklejena kostna moka, 26% fosforove kisline, 2H% dušika po Din 190,— za 100 kg. Vreče po 100 kg. Za 1 ha 250 do 300 kg.
Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 140,— za 100 kg. Vreče po 80 kg. Za 1 ha 300—400 kg.
Thomasova žlindra po Din 140.— sto kilogramov. Na hektar se rabi 600 kg, pri odjemu vsaj pol vagona po Din 138 za 100 kg.
Thomasova žlindra za jesensko in zimsko gnojenje. Po družnice in posamezni udje naj čimpreje prijavijo svoja naročila, kajti le tako bo omogočeno zadostno in pravočasno pre-skrbovanje tega potrebnega fosforovega umetnega gnojile Pričakovano ukinjenje sedanje carine utegne nastopiti šele po preteku dvanajstin, zato z naročitvami ni odlašati onim, ki mislijo še tekom zime gnojiti z žlindro. Cena za žlindro znaša pri odjemu celega ali pol vagona franko kolodvor Ljubljana Din 138.— za sto kg, pri manjšem odjemu pa v skladišču Ljubljana Din 140. za sto kg.
Krmila:
„Elcema" — sredstvo proti metuijavosti pri goveji živini, ovcah, konjih in prašičih. Bolna odrastla živina dobi 10 gramov vsak dan, kot varstveno sredstvo 2—3 krat na teden po 10 gr, teleta, ovce, koze, žrebeta po 5 gramov na dan in glavo, jagneta in pujski po 1—2 grama. 1 kg te bakrove soli stane 30 Din.
Kostač, moka za pokladanje živini po Din 14 za 1 kg
Lanene tropine z 38/40% beljakovin in maščabo po Din 3.50 za 1 kg v vrečah po 50 kg.
Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 75 kilogramov po Din 4.50 kilogram, na drobno Din 5.— za kg, najmanj 5 kg.
Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 9.50 za kg na drobno Din 10— za kg, najmanj 5 kg.
Vinogradniške in vrtne potrebščine:
Arborin, drevesni karbolinej, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v steklenicah po 1 in pol1 kg po Din 20.—. Po pošti se razpošiljajo samo v ročkah po 3 in pol kg po Din 65.—. Poštnina posebej.
Antlavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, gra-šiče, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst eu poljskimi vranami, vrabci, Kokosnil itd., je zopet došel lu 0e dobi v zaklopnicah 100 gr Din 35.— za % kg Din 50.— X kg Din 80,—
Antiklor (salojidin) po Din 5.50 za 1 kg.
Bakreno cedilo za vino, Patent Kovina, (tronožno) po Din 450.— za komad.
Cepilna smola v škatljah po V8 kg Din 8.—, po 1j4 kg Din 16.—.
Drevesne škropilnice za prevoz po Din 200. — za komad.
Eponit, vinski, po Din 65 za kg.
Enokarboii (Oenocarbon), prepar. ogljen prah za čiščenje vina po Din 65.— za 1 kg-
Gnojne vile s 3 roglji po 13- Din za komad.
Grozdni mlin ELA po Din 1030.
Gumijeve cevi za trtne škropilnice in za škropljenje ze-lenjadnih vrtov (za priklop k vodovodni cevi) po 5 Din za 1 meter (izredno znižana cena). Gumijeve plošče po 5 Din komad.
Hora aparate za zatiranje poljskih miši po Din 400.— za komad..
Hora patrone po 12.— Din komad.
„Jullien" sredstvo za čiščenje vina v zavitkih, K kg Din 30., po K kg Din 50, 1 kg Din 100—.
Karbokrimp, sredstvo za pokončevanje drevesnih škodljivcev v zaklopnicah po 3% kg po Din 45.—. Opozorimo na spis v „Kmetovalcu" 15. januarja 1926.
Lopate ošiljene in za štihanje po Din 18 za 1 kg.
Petrolienol, sredstvo zoper krvavo uš po Din 12.50 za kg v posodi kupca.
Ročni žveplalniki po Din 70.— komad.
Sadni mlini po Din 1500.—.
„Srgo" aparati iz Mannesmanove cevi rjavo pleskani po Din 200.
„Srgo" patroni po Din 7.— za komad.
Stiskalnica za grozdje in sadje EPD po Din 34000.—.
Škarje za trte št. 37a po Din 30.—; št. 45 po Din 2b,—;
16 po Din 20.— za komad.
Trtne škropilnice, bakrene, sistema Vermorel po Din 500, sistema Jessernik po Din 500. sistema Kmetijska družba po Din 450.—• za komad.
Uspulun —• najuspešnejše, že dobro znano sredstvo za razkuženje vseh vrst semenja — je zopet na zalogi. Uspulun je barvasti prah, ki se v vodi hitro razstopi in se dobiva pri Kmetijski družbi v škatljicah po 50 gramov za Din 12.50, 100 gr Din 22.—, 500 gr Din 92.—, 1 kg Din 170.
Vinalkometer za določanje alkohola od tvrdke Theo Seitz po Din 120 za kompletno garnituro v lesenem kartonu. Vinometri „Weinlaube" od tvrdke Weiss po Din 60.— za garnituro v okrogli škatlji.
Vrtnarsko orodje orig. tvrdke S. Kunde & sin. Okulirni noži, cepilni noži, škarje po tvorniških cenah.
Žveplene trakove na azbestu po Din 16 za kg.
Žveplalniki za sode po Din 60.— za komad.
Žage, vrtnarske po Din 15.— komad.
Razne kmetijske potrebščine:
Brusni kamni, bergamaški po Din 9.— za komad.
Grablje železne, 10 zobne po Din 9.—; 12 zobne po Din 11.—; 14 zobne po Din 13.—; 16 zobne po Din 15 za komad.
Gumijevi seski z premerom 20 min po Din 30 komad.
Heidovi (izvirni) trijerji (čistilniki) znamka II., razred II. po Din 3600.—.
Mlečne cevi št. 3561 po Din 7.—.
Mlečne cevi št. 3562 po Din 6.—.
Orodje vrtnarskega društva: male plošnate škropilnice po 10 1 po 90 Din, lesene grabljice po 15 Din, klini za vrvico po 3.— Din. Na zalogi so zopet škropilnice „Flora", ki stane Din 350.— za komad, lopate za štihanje po 23 Din komad.
Požiralnikove cevi za teleta Din 160, za goved po Din 350.—.
»Ptičji strah" strašilo proti vranam, škorcem, vrabcem 1. dr. škodljivcem v vinogradih, koruznjakih in na poiju. Vsebuje 20 strelov, ki enkrat užgani počijo vsake pol ure. Komad stane Din 20,—
Ročno sejalico po Din 210.— komad.
Slamoreznice 10 col, reg. od 6 mm do 48 mm, komad Din
1050.
Sirišče. Mlekarnam priporočamo namesto telečjih želodcev ali drugih sredstev za napravo sira sirišče po navodilih dr. Mor. Blumenthala. Dobi se v pločevinastih puščicah po 50 gr Din 24, po 100 gr Din 46, 250 gr Din 110.
Sesalke za gnojnico (gnojne pumpe) 360 cm po 970,— Din, 420 cm po 1025,— Din, 290/420 po 1120.— Din.
Telečji napajalniki po Din 100.—
Tobačni izvleček v sodih po približno 100 kg po 12 Din kilogram nadrobno v pločevinastih kantah po 4 in pol kg vsebine po 75 Din in v steklenicah po dva kg po 30.— Din kg z ambalažo vred. Po pošti se razpošiljajo le pločevinaste kante.
Trokarji za goved po Din 100.—.
Trokarji za teleta in ovce po Din 70.—.
Žitni čistilniki manjši z 7 sitami po 1400.— Din.
Brzoparilniki:
„Al!a" brzoparilnike pocinjene za 501 po Din 1180.—, za 65 1 po Din 1300.—, za 801 po Din 1560.—, za 1201 po Din 1900.—, za 2001 po Din 2620. Ti brzoparilniki so pripoznano najboljšega in najnovejšega sistema ter priporočamo interesentom naj si te stroje ogledajo-
Posnemalniki:
Orig. „Alfa" Laval Viola 601 po Din 1580.—.
Orig. ,.Alfa Viola št. 4 po 1001 po Din 1950.—.
Pinje Alfa Separator št. 9 po 760 Din.
Na željo nekaterih mlekarn si je Kmetijska družba nabavila tudi zelo priljubljene ročne posnemalnike znane švedske znamke „Baltic", ki jih oddaja po sledečih tvorniških cenah.
na uro 351 posnemajoč ..Baltlc" posnemalnik H : F z» gospodinjstva Din 620.—.
na uro 100 1 posnemajoč „Baltlc" posnemalnik K : I DI« 1700,—
na uro 1301 posnemajoč JBaltSr" posnemalnik V : 7 -kmetije 4-7 krav Din 1900 ali isti stroj s podstavkom Din 2950.
Posnemalnik „Titan" od danske ivrdke „AKtieselkabt Titan" Kobenhavn L za 150 1 po Din 2500.—.
Poljedelski stroji.
Plugi:
Univerzalni plug D7 MN s kratko desko po Din 1150
Univerzalni plug D7 MN z dolgo desko po Din 1150.
Univerzalni plug D6 MN s kratko desko po Din 850.
Univerzalni plug ESB5 po Din 920
Univerzalni plug D5 MNR po Din 780.
Obračalni plug UW5 po Din 1040.
Obračalni plug UW4 po Din 920.
Podzemeljski plug po Din 400.
Plug za saditev krompirja po Din 560.
Plužni trupi (glave) URB4 z rez. nožem po Din 175.
Okopalnik H4 po Din 315.
Osipalnik HSE po Din 310.
Osipalnik HZL po Din 700.
Osipalnik manjši po Din 350.
Brane:
Njivska brana Z3 po Din 700.
Njivska brana SE2 po Din 700.
Travniška brana A3 in A4 po Din 700.
Njivski skarifikator po Din 620.
Travniški skarifikator „Darius" 14 po Din 2160.
Sejalni stroj „Isaria" širok 1.25, vrst 11, Din 5000.
mr Naročila na sadno drevje.
Iz drevesnice Kmetijske družbe se bodo oddajale v zgodnji pomladi sledeče vrste sadnega drevja:
1.	Visoke jablane: Landsberška reneta, zlata parmena, Dama-sonova reneta, bellefleur, Kaselska reneta, voščenka, Jakob Lebel, bobovec, beli ananas. I. vrsta po Din 12.50, II. vrsta po 10 Din.
2.	Pritlične jablane: Landsberška reneta, bellefleur, Lord Suf-field, čellini, Bismark, rdeči astrahan, Viljem Transparento-vec, Jakob Lebel, Deanov Kodlin, po 20 Din.
3.	Pritlične hruške: Avranška, Pastorovka, Dielovka, Abreška krasotica, Vojvodina Elza, Klapovka, po 20 Din.
-4. Marelice (omejeno število) po 25 Din.
Visokih žlahtnih hrušk, moštnie in češpelj letos ne bo na prodaj, pač pa prihodnje teto. Naročila, ki se morajo zaarati, sprejema Kmetijska družba že sedaj in je v interesu naročnikov, da se čimpreje prijavijo s svojimi naročili. Družba si pridržuje pravico, poslati ev. kako drugo pripravno vrsto, če bi naročena vrsta že pošla. Pri vsaki naročitvi je navesti železniško postajo. Naročitve se sprejema samo do 28. februarja t. I. Manj kot 10 dreves se ne bo poslalo. Stroški za ekspedi-cijo za vsak ovoj po 20 Din.
IKMIM ■» M WM>
Ze S let
poznam Vaše sredstvo „THiirpII/' ki je
najboljše zdravilo proti driski naše domače živine. Vedno sem dosegel dobre uspehe, zato ga lahko vsakemu priporočam.	i. K., ekonom v G.
„THURPIL" se dobiva v vseh lekarnah in pri živinozdravni-kih. Zahtevajte pristni „Thiirpil", in odklanjajte nadomestilo.
„Thiirpll" odvrača tudi ovčjo grižo.
Cl. Lageman
Chem. Fabrik, Aachen (Nemčija)
I. JAX & SIN
Ljubljana, Gosposvetska c. 2
priporoča bogato zalogo. Pisalni stroji Adler in Urania, šivalni stroji za rodbino in obrt.
Vozna kolesa St^ria Dttrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko.
LJUBLJANSKA POSOJILN ICA
r. z. z o. z. V LJUBLJANI, MESTNI TRG 6
obrestuje hranilne vloge sledeče:	»
brez odpovedi po ... . 6 °/0 na trimesečno odpoved po . 8 °/0 na šestmesečno odpoved po 10°/0
Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbe in poroštva.
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejena zavezo
io	v LJubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 320 milijonov kron.
Zopet se dobijo
Žlahtna semenska žita in sem. krompir iz šve Iskeg;* semenogojskega zavoda ,,S v a 1 o f". Semenogojski zavod za krompir K. v. Kameke in Streckenthin. Žlahtna semena jamčijo najvišji pridelek.
Zastopnik:
BENO POLAK,
WIEN IV. Koschitzkygasse No. 16 Int. telet". 59.951 Brzojavni naslov: Transagra Wien.
Na željo se pošlje popis vrst. Strokovnjake se išče glede zastopstva.
10. DUNAJSKI
VELESEJM
od 7. do 13. marca 1926 na Dunaju (Wien).
Razstava poljedelskih strojev in orodja kakor tudi vseh kmetijskih potrebščin. — Ogled kmetijskih in gozdarskih izdelkov. — „E!ektrika v kmetijstvu". — Mlekarska razstava. — Razstava malih živali. — Lovska razstava. — Lovski dan 11. marca! — Streljanje! — Pivovarniška razstava-jedila in živi/a. — Vinska razstava s poskušnjo. — Znatno znižane vozne cene na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah. — Brez vizuma se lahko prekorači mejo, če imate sejmsko vstopnico in
potni list. — Pojasnila in vstopnice se dobijo pri
13
„WIE£3EB MESSE" VIMEN VII.
in pri avstrijskih konzulatih, kakor tudi pri zastopstvih „WIENER MESSE" v vseh večjih krajih.
JVIala naznanila.
Za vsako besedo ie naprej plačati 50 para v denarju ali znamkah, najmanj pa skupaj Din 8.—, si-er se naznanila ne objavijo. — Vsakega 10. in 25. v mesecu se zaključi sprejemanje oglasov. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Posnemalnik
se proda, skoraj nov, malo rabljen, posname 140 titrov na uro, cena Din 500. Franc Hočevar, Struge I pri Dobrepoljah.
Posnemalnik „Baltic"
ki posnema 40 litrov mleka na uro, popolnoma v uobrem stanju, ima na prodaj (radi nabave večjega) za Din 650 Ivan Leskovec, mlekar, Mirna, Dolenjsko.__37
„Krosna"
tkalnica domačega platna v Ljubljani, Zrinjskega
cesta 6 izdeluje najmočnejše domače platno, zamenjava tako platno za predivo, sprejema prejo \ tkanje ter ima v zalogi kmečko platno za rjuhe. Naročajte dobro domače blago!__
Sani in koleselj
z 4 sedeži, pripravno za izvoščeka, ima na prodaj Anton Hočevar, Zgor. Šiška št. II._39
Dva bika
čistokrvne pinegavske pasme od 18 mesecev do 2 let stara, kupi Josip Kuralt, Zabnlca 39, posta Skoijaloka, __^
Absolvent
vinarske in sadjarske šoie želi vstopiti v primerno službo. Ponudbo je poslati na „Zvoncek Ptujska gora.____2Z,
Tri montafonske bike
o I 6 do 9 mesecev stare, od prvovrstnih krav (dubrih mlekaric) ima na prodaj: Oskrbmstvo Radvanje (Rossmanitl pri Mariboru. _
Smrekove droge
do 300(1 komadov, dolžina 6-7 m, premer 6—7 cm se kupi za drž. trtni nasad Arnovasela. Ponudbe z ceno naj se pošljejo na srezko poglavarstvo v B r ežice.______
Posestvo z gostilno
se odda v najem za več let. 15 oralov njiv, 10 travnikov, 5000 trt, vinograd, sadovnjak i. t. d. Josip Zurc, Dvor, stanujoč v Semiču pri Metliki.____
Dva lepa bika
simodolske, ozir. muropoljska pasme, licencovano in premirana, stara 2 in pol leti, proda Franc Rojnik, Podvrh, pošta Braslovče._
Lepo brejo svinjo
ima na prodaj Jernej Jeglič, Podtabor, pos.a Podbrezje.	__4
Vešč vrtnar
se išče za posestvo na deželi, izurjen vrtnarstva in sadjereje, z dobrimi dolgoletnimi spričevali. Ponudbe na Franc Urbane, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. I.__jjjj
Stroj za strešno opeko (Ambi)
popolnoma nov, z vsemi pripravami za izdelavo strešne cementne opeke (Falzziegelmaschine) na prodaj!. Več se poizve pri Franc Urbane, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 1._ 51
Sadno drevje
od Kmetijske družbe. Glej razglas!_
Sanske koze
križane in čiste z mladiči se prodajo ali zamenjajo za ovce. M. Arh, Bodešče. p. Bled. 59
Gepelj
(vitelj), stoječ, skoraj nov, ima na prodaj radi selitve za 2000 Din Ana Frčej, Zasip št. 41, pošta Bled.
Kupujemo zlato, srebro,
platin, vsake vrste srebrni in zlati denar, metalne odpadke po najvišjih cenah. (Večje množine prevzamemo osebno). Tovarna za ločenje dragih kovin Ljubljana, Spod. Šiška (Jernejeva c. 8.) 31
Vabilo
na IV. redni občni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice na Logu, r. z. z. 110. z., ki se vrši dne 7. marca t. 1. ob 15. uri na Logu št. 17 s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Računski zaključek za I. 1925. in njega odobritev. 4. Revizijsko poročilo. 5. Poročilo nadzorstva 6. Volitev načelstva. 7. Slučajnosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem kraju z istim dnevnim redom drug občni zbqr, ki bo veljavno sklepal brez ozira na število navzočih članov. K obilni udeležbi vabi načelstvo.	52
Bik
simodolske pasme, 17 mesecev star, 400 kg težak, je na prodaj! Naslov pove uprava ,,Kmetovalca".
63
Dve služkinji
za kmečko delo, pridni in pošteni, se iščeta. — Plača in hrana izvrstna. Obrniti se je na ,,Mestno javno bolnico" v Koprivniku na Hrvatskem. 54
Cepljeno trsje
prvovrstno, dobro zraščeno in vkoreninjeno kakor silvanec, rizling, burgundec in Peček na rip. port. ima za oddati po nizki ceni: Blaž Košan, Št. Janž, pošta Velenje.	55
Fižol!!!
dobite ceneje nego otrobe, popolnoma zdravo blago za prehrano po Din 170 za 100 kg pri Fran Pogačnik, Ljubljana Dunajska c. 36.	32
Jajca
od čistokrvnih velikih kokoši „Plimontk", so na prodaj komad po 3 Din pri Avgust Kuhar, go:,til-ničar, Vevče, pošta Dev. Mar. v Polju pri Liub-
iM't'.	_
Mizarski učenec
se sprejme. Hrano in stanovanje pri mojstru. Ponudbe je poslati na Franc Berlič, mizarski mojster. Diavlje 87, p. Št. Vid pri Ljubljani.	58
Krasno tele — bikec,
simodolec, od dobre mlekarice in krava dobra mlekarica sta na prodaj pri Franc Vrtačniku, Vič štev. 44.	_ _
Štiri voze sladkega sena,
lesen čebeljnak za i6 A.-Z. in 8 drugih panjev, ki se razloži, lege za prevažanje čebel, 6 obljudenih A.-Ž. panjev in drugo čebelarsko orodje ima na prodaj L. Fiirsager, Radovljica.	25
Štelaže za špecerijo
za manufakturo in drugo, nove lepe iz mecesna, lepe pulte itd. proda: L. Fiirsager, Radovljica, 26
„Jullienovo" čistilo
za hitro in uspešno čiščenje vina. Vporabljajte to sredstvo vestno in ob vsaki potrebi, ker kalno ali nečisto vino nima prave cene ter ga vsakdo zavrže! Vporaba je enostavna. Preprodajalci zahtevajte špecijelne ponudbe. Glavna zaloga: Droge-rija ..SANITAS", Ce.je in Ljubljana._348
Mesarski učenec
z ljudsko šolsko izobrazbo, poštenih staršev in lepega vedenja, se sprejme takoj pri Anton Bule. mesar v Mokronogu.	60
Motna vina čistiti
in trpka, ter prekisla omiliti je zelo enostavno!
Na zalogi imamo špecijelno francosko želatino „Lain6" tvrdke Clerment & Ouigaard, Pariš. K vsaki pošiljki pridenemo točno navodilo. Zahtevajte cene! Glavna zaloga: Drogerija ..Sanitas", Celje in Ljubljana.	349
Agrarni biro
Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana
Šelenburgova ul 7, I. nadstropje
(v hiši Jadransko-Podunavske banke).
Strokovni nasveti, najcenejše preskrbo-vanje vseh kmet. potrebščin. Pomoč pri vnovčevanju kmet. proizvodov. — Posredovanje pri nakupu in prodaji posestev, graščin, hiš, trgovskih in drugih obrtov, vodnih sil itd. Pomoč pri iskanju posojil. — Pouk v kmet. davčnih zadevah. Prodaja lastne zelo priporočljive in praktične knjige, in sicer: „Določanje žive teže pri govedu — brez tehtnice — (slov., srbohrv., nem., madj., ital.). Cena Din 10.— s poštnino vred, v inozemstvo Din 11.—. Vsak takoj razume. Denar vnaprej! — „Osnovni pojmi modernega bančništva in borzništva" za razumevanje kako delajo denarni zavodi in borza. Cena Din 22.— s poštnino vred, v inozemstvo Din 24.—. Denar vnaprej!
Strokovnim vprašanjem ie za odgovor priložiti Dir, 22.—. Ako kdo želi kaj kupiti potom Agrarnega biro-a, priloži pismu Din 2,— (oni iz inozemstva v obeh slučajih po Din 2.— več).
Lep vinograd
poldrug oral obsežen v Metliki se proda! Izboren pridelek! Proda se tudi zidana pristava z velikim vrtom, kleno in velikim tnagazinom ob cesti. Preuredi se brez posebnih stroškov za stanovanje in obrt. Končno je istotam naprodaj 5 in pol oralov obsežne kostanjeve hoste. Pojasnila o prodajalcu daje uprava ..Kmetovalca".	23
Železna korita
pregibljiva na omrežju za svinjak?, železna okna in štedilnike! ..Peči za kurjavo z žaganjem". Razpošilja od tukajšnje postaje najcenejše: „Delav-nica železnih konstrukcij" Malenšek, Bohinjska Bistrica.	5(j
SJ o o ■
M^:
: CZ O T3 T " XI O ^ .	S.
I-
M
U
>
P3 bt 4)
s
t/i >
o >
u,
O.
i §"S
"g N '
U O
c —■ *

12 O C3
' a &
55
fl) </5	>- U.
j M *
; ® = i
8 S <
63 - X '
3 o
Priznano najsolidnejša !
domača tvrdka
JOS. ROJINA
LJUBLJANA
Aleksandrova c. 3.
Velika zaloga vsa-' ko\rstnega češkega in angleškega blaga in sukna. — Bogata izbira vseh vrst iz-gotovljenili oblek, ra-glanov, površnikov, dežnih plaščev etc. po izredno nizkih
cenah. LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Solidne cene ! Točna postrežba ! Proti gotovemu jam" stvu daje tudi na ugo" dna mes. odplači.a*
la KNOCH-JERMENA ZA POGON
vedno na skladišču
A. LAMPRET
Ljubljana,
Dunajska cesta 22. Telefon 247.
je od nekega časa postal redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo za obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti, onemoglosti, nervozi in vsled tega povzročenemu nespanju, Feller-jev blagodišeči „Elsafluid", ki osvežuje, krepi mišice in živce,
lajša bolečine. Kot nam vedno iznova potrjujejo, Fellerjev Elsafluid tudi pri močnih reumatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum- Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje, 6 dvojnatih ali 2 veliki speci-jalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenica za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanemu denarju lekarnar Evgen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 333, Hrvatska..
:v utaguuiseei ,,i^isanuiu , i\i v/ov^^uj^.,	... .—, ----
Posamezna steklenica Elzafluida se dobi v lekarnah in sorodnih trgovinah po znižani ceni za 9 Din.