Št. 84.
V Gorici, v sredo dne 21. oktobra 1903!
/       Tečaj XXXIII.
IahtTja trikrat u tedea v Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, četrtek in lebote, ijutrsnje U-daaie opoldne, večerno tedanje pa ob 3. vi popoldne, in stane z tirednSkimi izrednimi prilogami ter s,Kažipotom* ob novem leta vred po poŠti prejemat*  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Tse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60
pot leta ....••••   6 , 60 ,   ,    ,   3*30
5etrt leta......•  3 » «S   .    .   l*W
Posamične številke stanejo tO vin. Od 43. julija 1902. do preklica izhaja  ob  sredah in sobotah ob H. uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki ulio Stv. it v Gorici v «Gorigki Tiskarni* A. Gabrfioek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa o<! 9. do 12. ure. Na nareSHa brea dopeslaue naročnine le ne oziramo.                                              »   -*^,..
Oglasi I" paslaal«« se raeunijo po petit-vrstah 5e tiskano 1-krat 8 kr., S-kwt 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VedTcrat po pogodbi. — Večje črke po prostora. — Reklame in spisi v oredniJkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
»Vse za omiko, svobodo In napredek!«    Dr.  ST. Latmt
Uredništvo
se nahaja v Gosposki uliti Bt, 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki tuici št, 11.
Naročnino In oglase Je plačat! loco ttorlcu. Dopisi n..; se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in droge reol, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvn.
»PRIMOREC«'
izhaja neodvisno od «Sooe» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld. 1-60.
«So5a» in »Primorec« se prodajata xGoiioV v to-bakarni ^dbwarz v SolsM nlioi *n Jellersitz v Nunski ulioi; — v Trata v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
»Gor. Tiskarna« A. Gabr&ček (odgov. !v, Meljavec) tiska in zal.
Skupna akcija.
Boj, ki se bije za pravice slovenskega jerika na koroških sodnijah. je privedel vodstvi narodno-napredne in klerikalne stranke do tega koraka, da so odposlanci obeh strank sedii k skupni mizi v svrho posvetovanja, kaj ukreniti, da ne ostane na Koroškem zopet započeta akcija brez vspeha. Obe stranki sta poslali na to vsaka enega odposlanca skupno na Dunaj posredovat pri ministerskem predsedniku, da se imajo spoštovati obstoječi zakoni ter se ne sme ugoditi krtku in viku iz nemških vrst proti rabi slovenščine na koroških sodnijah.
Taka akcija je gotovo vesel pojav v našem političnem življenju, kaže pa tudi, da bi bilo lahko tako vedno in dosledno pri vseh vprašanjih, ki se tičejo najvital-nejsih interesov našega naroda. Mi smo 2e opetovano povdarjali, da nam je potreba skupne akcije povsodi tam, kjer prihajajo v poštev v prvi vrsti splošni interesi slovenskega naroda, povdarjali smo pa tudi, da naprednjaki so vedno pripravljeni na tako skupno akcijo; da se omogoči, je odvisno le od dobre volje na strani gospodov klerikalcev.
Zatirani smo na vseh koncih in krajih, zapostavlja se nas že z« vsakega pritepenca, da le zna kričati, naš jezik se izganja iz uradov in šol, gospodarsko se nas uničuje, sploh na celi črti trpimo, ves narod trpi, kakor da nam je Avstrija odločita edino le trpljenje, zapostavljanje in uničevanje. In Če pogledamo pri tem okoli, mora človeka srce boleti, zlasti radi tega, ker vidimo, da naS odpor proti združenim tlači-tetjem nikakor ni tak, da bi mogel dovesti do trajnih vspehov v naš prilog.
Slovenci res beležimo krivico za krivico, ki se nam godi, in naše časopisje se sme imenovati s te strani velika knjiga trpljenja slovenskega naroda, pišemo, da naj zavlada pravica in bratoljubje, kličemo po ravnopravnosti, razpravljamo tuintam o važnih rečeh, semtertje se oglasijo tudi naši voditelji na merodajnih  mestih proti  krivicam,
ki se nam gode, ali to je tudi vse. Slovenci nimamo nikake akcije, ki bi spajala v sebi moči proti vsem onim krivičnim dejanjem nasproti nam, katera beležimo, za katera torej dobro vemo. Tu vmes tiči tisto veliko zlo, katero nas spravlja ob vsako veljavo, katero pomaga tujcem in vladi kopati nam narodni grob. AH tu ho prizadeti zopet največ klerikalci, ki najraje nočejo nikake skupne akcije nikjeri, ki pa vprizorijo skupno akcijo le takrat, kadar nji m kaže. Še nam je v spominu, kaj vse je počel dr. Šu-steršic, da je onemogočil na Dunaju skupen jugoslovanski klub, ki bi se jako lepo repre-zentiral v zbornici. Takrat je stala njegova oseba visoko gori nad skupnimi interesi slovenskega naroda in nad veljavo enotnega kluba jugoslovanskih poslancev, takrat, ko se je imel dati najlepši izgled, da je še mogoče nastopati skupno za splošne interese našega naroda, takrat dr. Šusteršič ni hotel. Samo iz tega dejstva je že razvidno, da klerikalcem a splošnega stališča ni nič za skupne akcije, da torej posežejo po njih le tukrat, kadar jim to veli najnujnejša potreba tor imajo pri tem pridobiti. Na Koroškem so zavozili klerikalci, prav je torej, da bi tudi oni spravili voz zopet iz jarka na cesto; no, ker gre res za jako važno reč, ker gre za to, da ali obstane še na površju naš jezik na Koroškem ali pa izgine za vselej, umevno niso bili naprednjaki niti za hip v mislih, da ne bi pomagali. Splošni interes je stopil nad morebitne osebne aspiraeije, in tako vidimo v boju za Koroško složno postopanje.
Da pa ti ko složno, skupno postopanje zadobi svojo pravo veljavo ter je isto smatrati tako resnim, kakor zasluži, je treba takega skupnega nastopanja tudi v drugih vprašanjih; saj jih imamo cel kup. Sistematično germaniziranje sodnij na Spodnje-Štajerskem, iztiskavanje slovenskih dijakov na našem goriškem gimnazija, boj Lahov proti slov. šolam v Istri, v Trstu, pri nas, itd. itd. so reči, katere potrebujejo le skupnega nastopanja, ako hočemo beležiti kak vspeh. — In naše gospodarsko stališče! Ako bi bival v naših deželah kak drugi narod, bi ga bila idada že zdavnaj podprla gospodarsko in trgovsko tako, da bi cvetela v nas in iz nas
trgovina in obrt ter bi ne bile cele pokrajine jedna sama velika hipoteka. Gospodarsko stališče I To je nekaj, ker nas v nekaterih delih ločuje prav diametralno. Tiste »zadruge*, ki prihajajo v konkurz druea za drugo, te klerikalne uši, ki razjedajo kmetije ter spravljajo kmeta ob tisočake in v luknjo, še vedno niso spametovale klerikalne stranke, Posnemanje drug h, industrijclmh, naprednih dežel, je sicer prav lepo, aH treba tudi vpošte-vati, ali pa je tako posnemanje na mestu, da ne bo škode. Škoda pa je že velika..,, in morda pride tudi tu čar, ko bo treba velike skupne akcije, da se reši kmeta popolnega gospodarskega poloma.
Skupna akcija, kadar se pojavi med nami, je le slab odsev tiste skupne akcije, katera bi nas morala spajati nasproti vladi in našim drugorodnim sovražnikom, kljubu temu, če smo razkrojeni v dve stranki. Nam gre tudi za*, biti aH ne biti, ne le za ta-časne pridobitve.
Kakor smo že povdarjali, so naprednjaki pripravljeni vselej sodelovati pri vseh vitalnih rečeh in splošnih naših interesih, seveda no da bi kar slepo potrjevali, kar bi narekovali klerikalci, ampak res skupno, složno, po treznem preudarku z obeh stranij. Za to pa je ležeče edino le na klerikalni stranki, da stopi s svojega intransigentnega stališča na stališče naših splošnih potreb, s katerega je mogoče voditi vedno skupno akcijo na vse strani.
Toda mislimo, da ne grešimo prav nič, ako rečemo, da dokler bo načeloval dr. šusteršič klerikalni stranki, ne more biti govora o kaki stalni skupni akciji, kakor smo jo gori želeli, Ako je klerikalni stranki res kaj za narod slovenski, mora pred vsem opustiti svojo intransigentnost in pa odkrižati se čimprej največje nesreče za slovenski narod, ki sliši na ime: dr. Ivan Šusteršičl
»Krojaška zadruga"
in klerikalni švindl.
»Gorica* se je kolikor možno previdno izogibala stvarnim odgovorom na celo vrsto mojih člankov. Ker je pa menila, da je treba
včasih „-<mdarle katero ziniti, pa tako, da se izogne jedru, je začela z velikim trudom iskati v mojih člankih..,, nasprotij in nedoslednosti. Tudi v soboto je priobčila članek po ameri-kanskem uzorcu s štirimi naslovi, ? katerih pa se ni dotaknila bridkih resnic v mojih člankih, marveč zadovoljila se je s par citati, ki naj dokažejo, da sem sprva govoril o pasivni, potem pa o aktivni zadrugi,
Klerikalni pisar ni tako neumen, da bi sam verjel temu, kar je moral napisati na višje povelje. Ako pa so čitatelji .Gorice« tako neumni, da mu verujejo, tedaj imajo klerikalni sleparji na vrvici čedo ovac, ka-koršne so vredni.
Jaz sem vendar pisal jasno dovolj o »K. z." ter razkrival klerikalni švindl, kateri so ž njo uganjali, namreč: najpoprej so jo kazali v najžalostnejši luči, da so jo mogli uničiti, pozneje pa, ko jo jo pograbila Centrifuga, je postala nakrat zopet aktivna,
Prvi članek v .Soči' IS, julija je dokazal, ,dn jo Centrifuga ubogo zadrugo iztožila, zarubila in pognala na boben za okroglo 118.000 K dolga in da je postala izključna lastnica vsega blaga le za 65.000 K, tako da je K. z. v resnici popolnoma izginila, pa imela še vedno okroglo 63.000 K dolga pri Cmtrifugi, Ker je bila deležna glavnica 30.000 K zgubljena, je bilo vse zgube okroglo 93.000 K.
To so številke, katere sam izpisal iz sodnih aktov; da, vse te številke obsega fa-mozna pogodba med Centrifugo in zadrugo. — Taka je prva slika, katero so pokazali kavči, in sicer c, kr. okrožni sodniji.
Ali ni ta slika naravnost strašna ? Centrifuga je pognala zadrugo na boben, pobrala vse blago, a je imela prejeti še 63.000 KI
Jaz sam sem verjel, da je bilo stanje K. z. res tako obupno, kakor so ga pokazali kavči. Verjela je tudi okrožna sodnija, sicer bi ne bila dopustila, da je Centrifuga tako po ceni spravila zadrugo v svojo bisBgo,
Ali glejte čudo! Komaj je imela Centrifuga K. z. v svoji malhi, je vrednost blaga nakrat poskočila od 44.000 K.... nad 10 0.000 K, in nakrat so nam kavči po« kazali aktivno prodajalnico bivše K. z. Jaz sem  hudomušen dovolj,  da  sprejemam na
TrUe mušketirji.
Napisal AIexandre Dunias.
(Dalj*.)
»Vi bi me torej ljubili, če bi ne bili kraljica, mi-lostiva ; povejte, če bi me ljubili ? Torsj smem biti prepričan, da vas samo dostojanstvo vašega stanu dela napram meni kruto; torej smem biti prepričan, da bi ubogi Buckingham mogel upati, Če bi bili vi gospa de Chevrsuse ? Hvala za te sladke besede, o moje lepo Veličanstvo, stokrat hvala U
* Ah, milord, vi ste razumeli napačno, napačno razlagali; jat nisem hotela reči...«
»Molčite, molčite U pravi vojvoda; »če sem srečen * v zmoti, ne bodite tako kmti, da bi me spravili iz zmote. Sami ste rokli, da so me zvabili v zanjko. Morda izgubim pri tem svoje življenje, kajti nekaj Časa sem imam čudne slutnje, da mi je umreti.« In vojvoda se nasmehne z žalostnim, a vendar vabljivim smehljajem.
»O moj Bog!« vsklikne Ana Avstrijska z naglasom strahu, ki je kazal, da ji je za vojvodo nekoliko več, kakor je hotela priznati.«
»Tega vam nikakor ne pravim zato, da bi vas ostrašil, milostiva; celo smešno je, kar vam pravim, in bodite prepričani, da takih sanj ne smatram preveč resnim. Toda beseda, ki ste jo izrekli ravnokar, upanje, katero ste mi skoro dahV mi poplača vse, in tudi življenje.«
»Torej prav!« pravi Ana Avstrijska, »tudi jaz,I vojvoda, imam slutnje, tudi jaz imam sanje; zdelo se mi je, da vas vidim ležati ranjenega, krvavečega.« j
»Na levi strani, ali ne, ranjenega z nožem ?« vpraša Buckingham.                                                    i
»Da, tako je, milord, tako je, ranjenega z nožem na levi strani. Kdo vam je pač mogel povedati, da se mi je sanjalo? Razodela sem samo Bogu in še to le v svojih molitvah.«
»Več ne maram vedeti, milostiva; kajti vi me ljubite.«
»Jaz vas ljubim, jaz?«
»Da, vi l Ali bi dal Bog meni iste sanje, ako bi me ne ljubili ? Ali bi imela oba iste slutnje, če bi najino življenje ne bilo združeno po srcih? Vi me ljubite, o kraljica, in vi me bodete objokovali?«
»O, moj Bog! moj Bog!« vsklikne Ana Avstrijska, »to je več nego morem prenesti. Za božjo voljo, vojvoda, odpotujte, oddaljil se! Ne vem, ali vas ljubim ali vas ne ljubim, toaa toliko vem, da prisege nikdar ne prelomim. Usmilite se me in odpotujte. Ah, če bi bili na Francoskem ranjeni, če bi na Francoskem umrli, bi morala misliti, da je moja ljubezen vzrok vaše smrti in nikdar bi se ne potolažila, zblaznela bi. Odpotujte torej, prosim vas, odpotujte.«
»Ah, kako lepi ste tako! Ah, kako vtis ljubim!« pravi Buckingham.
»Odpotujte, odpotujte, prosim vas, in pozneje pridite nazaj; pridite kot poslanik, pridite kot minister, obkoljen od svojih straž, ki vas bodo branile, obkoljen od svojih služabnikov, ki bodo čuvali nad vami, in
potem se ne bodem več bala za vaše življenje in bo-dem srečna, da vas zopet vidim.«
Ah, ali je res, kar r i. pravite?«
»Da...«
»Dajte mi torej kot poroštvo svoje dobrotljivosti kako stvar, ki me bode spominjala, da nisem sanjal, stvar, ki ste jo nosili na sebi vi in jo morem nositi jaz, prstan ali vrpco ali verižico.«
»In odpotujete, Če vam dam, kar zahtevate?«
»Da.«
»Takoj?«
»Da.«
»Ali hočete zapustiti Francijo in se vrniti na Angleško?«
*Da, prisegam vam.«
»Počakajte torej, počakajte.«
»Ana Avstrijska je stopila v svojo sobo in so vrnila skoro takoj z majhno Skrinjico iz rožnatega lesa, v katero je bil vdelan znak njenega imena iz zlata.
»Vzemite, milord-vojvoda, vzemite,« pravi, »in ohranite kot spomin na me.«
Buckingham vzame skrinjico in se drugič spusti na kolena.
»Obljubili ste mi, da odpotujete,« pristavi kraljica.
»In ostati hočem mož-beseda. Dajte mi roko, milostiva, dajte mi roko, in nato odpotujem.«
Ana Avstrijska zapre oči, opre se z roko na Este-fanijo — kajti Čutila je, da ji bode nedostajalo mo«ij — in mu poda drugo roko.
znanje klerikalne račune, ki kažejo, da je bila K. z. v resnici vedno aktivna. V raznih Člankih sem izkoristil to priznanje v dokaze: da je bivši poslovodja zapustil aktivno zadrugo, — da so jo kavči vkljnb temu pognali na boben ter se zdaj hiinijo, kako jo hočejo rešiti, — in da ne bo nikaka zasluga kavcev, ako se aktivna prodajalnica ohrani aktivno, da torej odpade sleherna zasluga Centrifuge, kakorSno bi si po vsem vrhu Se rada nadela!
Klerikalni slepar v »Gorici« pa vedoma in hote* zavija suha dejstva in pravi, da sem jaz bil tisti, ki sem kazal najprej, da je imela K. z. dolga Se 100.000 K (- bolje 93.000 KI —) in ,ta človek ttdi danes zopet s svojim lastnim podpisom, da je bila tedaj in da je tudi danes K, z. aktivna/
Tega klerikalnega sleparja bi jaz rad poznal, da bi mu nategnil ušesa, zakaj se nikoli ne podpise, ko jaz vendar s svojim podpisom odgovarjam za vsako besedo ? Kdo je bil tisti, ki je dokazal, da je K. z. prišla ob vse imetje in zapravila 93.000 K? Ta dokaz je podala Centrifuga c. kr. okrožni s o d n i j i! Poživljam klerikalnega lumpa ? .Gorici«, naj to zanika, toda naj se podpiie, da ga bomo poznali.
In dalje t Kdo je bil tisti, ki je pozneje dokazal, da je K, z. v resnici aktivna? — To je bilo zopet le načelstvo K. z., ki je na občnem zbora 17. avgusta dokazalo, da njena bivS a prodajalnica je bila vedno in je aktivna. Jaz sem sprejel podana Števila, le primerno sem jih razvrstil in pojasnil či-tateljem, ki se ne bavijo s podobnimi računi.
Toda ne bom ponavljal tega, kar sem v raznih člankih obširno obrazložil. Za vsako svojo trditev odgovarjam Se danes pred javnostjo in pred oblastnijami. Dokazano je, da so kavči uganjali s K. z. velikanski Svindl, in moja naloga je bila, da sem ga razkril in ožigosal.
Na osebne udriharije ne odgovarjam. Klerikalni sleparovič pa naj se opogumi toliko, da se podpise. Rad bi ga poznal!
A. Gabršček.
Dopisi.
LJubljana, 16.10.1903. —(Še kratek odgovor g. D. Fajgelju.) — vaše zasluge in odlikovanja na glasbenem polju Vas ne morejo opravičiti, da ste me napadli in hoteli osmešiti, in Vas tudi ne morejo braniti, da Vam razžaljeni slobodno primerno odgovori. VaSe opazke, da sem (kritik) doma iz Renč ali .Tripstriia" in da ste se Vi slučajno poprej učili glasbe, ker ste starejši, ne spadajo k stvari čisto nič, ker se tudi kot mlajši in Renčan lahko ponosno branim.
Stvarno Vam ni mogoče ovreči moje kritike, in veseli me, da pripoznavate sedaj vsaj deloma zmoto, ker .Trugschlusse* ali aTrugfortschreitungen"  vedno na isti način
skoro v vsaki pesmi je le sablonsko. Sicer mi je VaSe naziranje nekaj novega, da se imenujejo varani izvodi le v zadnjem deln večjih skladb, simfonij, sonat itd. Jaz se držim obče veljavnega mnenja in tolmačenja, da se taka okončavanja imenuje tudi v manjših skladbah varane izvode.
Iz VaSe opazke glede moje kritike neke VaSe fuge v »Novih akordih* moram sklepati, da je bil torej to pravi povod napada, in ne obramba Laharnarjevih »Planink*. Ke-daj in kako bi se bili radi tega oglasili, ako Vam kritika ni povsem vgajala, Vas ni treba učiti, fuga je vsaj vredna kritike, a obramba »Planink- je bila za Vas gotovo nehvaležna naloga, ker kot glasbenik gotovo više stojite, nego da bi Vam .Planinke* mogle imponi-. *i. Kritika in še pcšebej glasb, kritika je zelo nehvaležen posel, in bi Vam prav rad odstopil kritiko trfth glasbenih novih del, kakor so »Planinke*, ker mi je le ljubše preučevati in kritikovati novoSegno glasbo, katero pišejo naši najboljši in duhoviti skladatelji, makar da se j:h imenuje, kakor Beethoovna, ,Musikschwein*-e,
Tako — konec — pa brez zamere. Zdravo!                              L. Pahor.
Is Solkana. — Dne 15. t. m. je bila pri nas stareSinstvena seja, prt kateri je bila med drugimi na dnevnem redu tudi prošnja občinskega obhodnika za povišanje mesečne plače, katera sedaj znaša K 30. Isti ima v občini solkanski zelo razširjen delokrog, ne samo da mora vsak dan obletati črez pol ure dolgo občino, ampak obhoditi mora ob jednem tudi, in sicer dan za dnevom, vasi Kronberg, Loka, Ajševica in Staragora. Z ozirom na to, da ima dandanes, ko se občina Solkan vedno bolj množi in širi, ter da ima posla Se v drugih solkanski občini spa~ dajočih vaseh, je hila ponižna prošnja za povišanje mesečne plače gotovo primerna, po« sebno, če se So upošteva, da je to ves njegov zaslužek, ob katerem živita on in njegova žena. Upoštevaje vse to so dovolili starešine obhodniku K 40 — mesečne plače. Vendar se je pa našla še med njimi karikatura v podobi črnega klerikalca, ki hoče na ta način kazati se skrbečega za obč. gospodarstvo, da si pri bližajočih se občinskih volitvah pridobi več glasov za županski stolec, kateri mu je bil pri zadnjih volitvah izpod-maknjen. Ta človek torej, ki sliši na ime Miha BaSin, je vzrojil med sejo pred vrati obč. dvorane nad ?bhodnikovim sinom, ki je svojega očeta nadomestoval, ter vpil in razgrajal, kakor da bi se olike navadil pri svojem plemenskem biku. —
Solkanci! Skrbite torej, da si izberete tega moža za župana, ker on bode delal na to, da bodo občinski uslužbenci siti njegovega neotesanega kričanja, vsled česar ne bode občina imela nikakih izdatkov za svoje nastavljence!
fante hi run mict
PoštnopredstoJnISkI Izpit s prav dobrim vepehom je napravil pred izpraše-valno komisijo v ministerstvu na Dunaju gospod Anton P e z d i č, c. kr. poštni oficijal v Gorici.
(Lednim prlstarom v Podgradu je imenovan avskultant B o n n e iz Gorice in ne Dane, kakor je bilo pomotoma pisano zadnjič.
Za pogorele« v Boren je daroval g. Ivan G olj a, e. kr. fin. sretnik v Gorici, 20 kron. Hvala!
»Kažipot* po Goriškem, Trstu in Ljubljani izidetndi za 1. 1904. kot brezplačna priloga »Soče*. --Korekturne odtise so dobili že po vseh občinah in večina jih je te dni že vrnila. Kdor še ni popravil, naj to gotovo stori in dopošlje do konca oktobra. Morebitne spremembe do IS. decembra naj se nam naznanijo po dopisnicah, ker v tisek pojde hkratu cela knjiga v drugi polovici decembra. Tako bo naš »Kažipot* preskrbljen z najnovejšimi podatki.
Važnost in vrednost našega »Kažipota* se čedalje bolje upošteva; da, knjiga postaja v mnogih ozirth naravnost neizogibna potreba. — Toda le kratek upogled v to knjigo prepriča vsakogar, da je to prav težavno, zamudno in drago delo, ki zasluži večje gmotne zastombe nego smo je bili doslej deležni.
Središče Slovenije, bela Ljubljana, bo letos Se točniSe zastopana. In kdo nima te ali one zveze z Ljubljano ? Vsakega Slovenca jbo jako zanimal »Kažipot* po središču Slovenije.
Oglasi v tem »Kažipotu* imajo veliko vrednost, ker knjiga je v rabi celo leto. Kadar kdo česa potrebuje, pogleda v »Kažipot* in si poišče naslov trgovca ali obrtnika, pri katerem potem naroči.....
Oglase že sprejemamo. Kdor hoče dati » v »Kažipot1* svoj oglas, naj se čimprei prijavi. Cene so nenavadno nizke.
Lepak ss voznimi nrnlkl za zimsko dobo izide kakor vsako leto v novembru kot brezplačna priloga »Soče*. Vrhu tega jih razpoSljemo več sto na javne lokale po vsej Sloveniji. — Kdo ne pozna tega lepaka, saj visi povsod?!
Oglase sprejemamo, dokler je Se kaj prostora,. Lani nismo mogli sprejeti vseh oglasov. Kdor prej pride, prej melje. Prostor za oglase je namreč omejen. Kdor želi, da bo letos gotovo na tem lepaku, naj se takoj oglasi.
Nor preiskovalni sodnik na e. kr. okrožni sodnljl v Gorici. — Torej vender! Preiskovalni sodnik, znani sodni tajnik Mu-sina, ne pojde sicer še v pokoj, pač pa mu končno, post tot discrimina rerum! — odvzamejo sodnijsko preiskovanje ter ga preložijo v okrajno sodnijo. — Zadnji čas je bil za to, kajti sodba o njem kot preisko-
valnem sodniku je bila le jedna, in ta se je glasila, da mož ne tiče na mesto preiskovalnega sodnika, ker ni sposoben za to in pa slovenski n-3 zna; vrhu vsega govori iz njega zagrizen Lah.
Nov preiskovalni sodnik bo dr. K. Snider, c. kr. sodni pristav, ki je premeščen v to svrho iz Ajdovščine v Gorico. G. Sniderja sicer poznamo, ali kako bo nastopal kot preiskovalni sodnik v Gorici, bomo sodili po dejanjih. Drugega ne rečemo nego to, da je zadnji čas, da ne bodo hodili nedolžni ljudje k preiskovalnemu sodniku v strahu in trepetu, češ, saj me ne razume, in pa da se bo v preiskavi one, ki se ima obtožiti, prav razumelo. Kam lahko zabrede kaka stvar, ako preiskovalni sodnik :>c razume popolno obtoženca, kaže slučaj bratuša na Štajerskem!
Dr. Šnsterši* — prijatelj učiteljev In kmeta. — Na Kranjskem je veliko pomanjkanje učiteljev. Pomagajo si kar mogoče z nastavljanjem učiteljic alt pa celo oseb, ki nimajo nikakih skušenj, katere bi jih vspo-sobljale za učiteljevanje. Uciteljstvo toži, da je preslabo plačano ter beži ali na Štajersko ali pa si išče službe pri kakem c. kr, uradu. Ker primankuje učiteljev, jih hočejo privabiti z regulacijo plač. Dež. predsednik baron Hein je predložil kranjskemu dež. zboru v imenu dež. Sol. sveta načrt za provizorično zvišanje učiteljskih plač. Načrt predlaga zvišanje temeljnih plač vseh učiteljev in učiteljic, proviznritnih in definitivnih, za 25*. Dež. šolski svet je podprl svoj predlog z jako dobrimi podatki. Ali kaj pomaga? Dr. Susteršič dela obstrukcijo, in z obstrukcijo preprečuje vsako redno delo. Zatorej tudi s povišanjem plač učiteljem ne bo nič. Trpel bo radi tega v prvi vrsti kmet. Ako ostane tuintam šola zaprta ter se ne morejo otroci ničesar priučiti, bo kriv temu dr. Susteršič, ki ovira delovanje dež. zbora na celi črti. Kriči: Ljudstvu pravice! ali ob jednem izganja učitelje ter jemlje kmetskim otrokom toli potrebni pouk. Za kakšne pravice se torej bori dr. Susteršič? Za take pravice, katerim se pravi — krivica! Tak je ta prijatelj Ijuo stva, da mu ni nič za ljudsko*Šolski pouk! Seveda stara je resnica, da klerikalci privoščijo kmetu le zabitost in neznanje, da ga Um lažje vlačijo na vrvici s seboj ter ga Um lažje slačijo.
Mnogi so Se vedno krivega mnenja, da se v času od trgatve pa do 11. novembra vsakega leta vsak vinski pridelek, ne glede na to, ali je že vrel ali ne, ob uvozu v tržaški užitninski okraj obdači kakor vinski mošt.
Da se v tem pogledu prepreči vsakoletne reklamacije, opozoruje se udeležence, da se morejo imenovani vinski pridelki tudi v navedenem času le tedaj obdačiti kakor vinski mošt, kadar imajo karakteristične znake mošta. C. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu. Trst, dne 9. oktobra 1903.
(Dalje v prUogl.)
Buekigham pritisne s strastjo svoje ustnice na to lepo roko ter vstane.
»Predno mine šest mesecev,« pravi »vas hočem zopet videti, milostiva, samo če bodem še živ, in če bi moral zato preobrniti ves svet.*
In zvest dani obljubi, odhiti iz sobe.
Na hodniku je našel gospo Bonaeieux, ki ga je pričakovala ter ga odvedla iz Louvra s prejšnjo previdnostjo in prejšnjo srečo.
XIII.
Gospod Bosacienz.
Kakor je čitatelj že mogel opaziti, je nastopila v naši povesti neka oseba, ki je vzbujala kljub svojemu neprijetnemu položaju navidezno jako majhno zanimanje; ta oseba je gospod Bonacieux, častivredni mučenik političnih in ljubezenskih spletk, ki so prehajale v tej dobi, ki je bila ob jednem tako vitežka in tako galantna, neprestano druga v drugo.
Na srečo — ne vemo, ali se čitatelj spominja ali se ne spominja, — na srečo smo obljubili, da ga mi ne pustimo iz očij.
Možje, ki so. ga odvedli iz njegove hiše, so ga peljali naravnost v Bastijo, kjer je ves trepetajo korakal z njimi mimo čete vojakov, ki so basali svoje muškete,   s
Nato so ga prignali v polpodzemeljski hodnik ter ga pričeli žaliti na naj surov ej še načine.. Vohuni so videli, da nimajo opraviti s plemičem, in so ravnali z njim res nasilno.
Ko je minulo kake pol ure, je zapovedal beričj peljati gospoda Bonacieuxa v izpraševalno sobo, ter napravil konec njegovim mukam, ali ne njegovemu strahu. Navadno so zasliševali jetnike v njihovih so-
bah, ali z gospodom Bonacieuxom niso marali imeti toliko sitnostij.
Dva stražnika sta prijela trgovca, ga peljala čez neko dvorišče, vstopila z njim na hodnik, na katerem so bile nastavljene tri straže, odprla neka vrata ter ga potisnila v nizko sobo, v kateri je bila samo jedna miza, jeden stol in policijski komisar. Poslednji je sedel na stolu pri mizi in pisal.
Stražnika sta spremila jetnika do mize ter se na komisarjev migljaj oddaljila toliko, da nista slišala ničesar.
Komisar, ki je imel do tega hipa glavo sklonjeno nad svoje papirje, jo je zdaj privzdignil, da bi videl, s kom ima opraviti. Ta mož je imel neprijazno obličje, oster nos, velike rumenkaste podočnioe, majhne, toda zasledujoče in žive oči in obraz, ki je imel na sebi nekaj kunjega in lisičjega. Njegova glava, nasajena na dolgem vratu, je gledala izmed široke črne suknje tako, da je bilo njegovo gibanje podobno gibanju želve, kadar pokaže glavo izpod svojega ščita.
Najprej je vprašal gospoda Bonacieuxa za njegovo ime in priimek, starost, stan in bivališče.
ZatoŽenec je odvrnil, da se imenuje Jaeques-Michel Bonacieux, star jedeninpedeset let, da je imel prej trgovino in prebiva v ulici des Fossoveurs številka 11.
Mesto da bi ga zaslišal nadalje, mu prične komisar govoriti o nevarnosti, v katero pride nižji meščan, če se meša v državne zadeve.
Ta uvod je spopolnil z razlago o moči in dolžnostih* gospoda kardinala, tega ministra brez primere, tega nadkriljevalca vseh ministrov preteklosti, tega vzgleda Vseh ministrov bodočnosti, dolžnosti in moči, katerim se nihče ne sme ustavljati brez kazni.
Po tem delu svojega govora obrne svoje jastre-bovii oči v ubogega Bonacieuxa in ga pozove, naj premisli resnost svojega položaja.
Trgovec ježe vse premislil: preklinjal je trenotek, ko je prišlo gospodu de La Porte na misel, da ga je spravil v sedanji zakon, in zlasti fc^notek, ko je stopila njegova žena v službo pri kraljici.
Jedro značaja gospoda Bonacieuxa je tvoril velik egoizem s primesjo umazane lakomnosti, in to dvoje združeno z največjo strahopetnostjo. Ker je bila ljubezen, katero mu je vdahnila mlada žena, popolnoma podrejeno čustvo, se ni mogla bojevati s prirojenimi čustvi, katera smo našteli.
Bonacieux je res premislil, kar se mu je reklo.
»Toda, gospod komisar,« pravi boječe, »verjemite mi, da nihče ne pozna in ne ve ceniti zaslug neprimerljive Eminence, od katere imamo biti čast vladani, bolj nego jaz.«
»Res?« vpraša komisar z dvomom na obličju, »ali ako je stvar taka, kako ste vendar prišli v Bastijo?«
»Kako, ali pravzaprav zakaj sem tukaj,« odvrne gospod Bonacieux, »vam pri najboljši volji ne morem poveda i, ker tega sam ne vom; ali toliko je gotovo, * da gospda kardinala vedoma nisem žalil.«
»Vendar ste morali napraviti kako hudodelstvo, ker ste zatoženi veleizdaje.«
«Veleizdaje!« vsklikne Bonacieux prestrašen, »veleizdaje l Kako je ubogega drobninarja, ki se mu studijo Hugenotje in ki proklinja Špance, mogoče obdolžiti veleizdaje!«
»Gospod Bonaeieux,< pravi komisar in pogleda zatoženea, kakor bi imele njegcve oči zmožnost, citati |v dnu srca, »gospod Bonacieux, ali nimate vi žene?«
Fribp „Sote" it. 84. z toc II. aktnlira 1SA3.
Nagloma je umrl v ponedeljek v jutro umirovljeni profesor Ivan Trojansek, stanujoč v ulici Dreossi. Pa zajutreku je stopil na verando, kjer pa mu je prišlo tako slabo, da se je zgrudil na stolico ter umrl pri tej priči. Zadela ga je kap.
Pokojni TrtfMJšek. je bil rodom Kranjec ter dolgo čaw profesor na tukajšnjem ženskem učiteljišču. Pokopali so ga daues na Vogerskem. Rojen je* bil 1.1830. v Ljubljatn>|
Jiiven ljudski »hod sklicuje deželni poslanec A nt. Jakončičza nedeljo 25. t. m. v Neblem na Križadi. Govora bo tam o narodnem gospodarstvu, zlasti pa Se o narodnem Šolstvu.        •                        •   -m--, v
Prodajalnlco mleka je otvorila danes črniška mlekarna v ulici Morelli št. 5. Pristno mTeko^rodaja po^ ^ samo 10 vin. liter.
Zavod a» pospeSevanje obrti. — V ponedeljek se je vršila seja, v kateri se je konstituiral kuratorij tega novega zavoda za pospeševanje   zlasti  male obrti.
Pri seji je bilo navzočih 13 Članov ku-ratorija, sekcij'»ki šef Esner in ministerijalni svetnik dr, Brevcha. Dvorni svetnik grof At-tems je v svojem govoru zahvalil vse one, ki so pripomogli k oživotvorenju tega potrebnega zavoda ter pozdravil navzoče v imenu vlade. Kuratorij ostane v svoji funkciji 6 let. Predsednikom kuratorija je bil izbran Holzer. Sekc. šef Exner je povdarjal, kako potrebna je bila ustanovitev takega zavoda v Gorici ter omenjal, da je najveC odvisno od ravnatelja zavoda, ako bo kos prevzeti nalogi« Omenjat je tudi, da zavod stoji v strani od vsake politične tendence ter ima pred saboj edino gospodarsko povzdigo dežele. SliCno je govoril tudi min. svetnik dr. Brejcha. Če bo le res! —
Dobrodelnost t Goric!. — Tudi letos se je osnoval odbor goriških gospa, s predsednico gospo Matildo Boksit ff, v svrlio podpiranja revežev v zimi z lesom in moko. Ker pa odbor nima na razpolago dovolj denarnih sredstev, se obraCa odbor do občinstva za prispevke.
Nova trgovina. — Kakor smo že omenili, je otvoril na tekaliSCu Josipa Verdija št. 38 g. Josip Medved svojo novo trgovino z narejenimi oblekami. Ogledali smo si izložbo, ki se nahaja sedaj zadaj v salonu, ter se prepričali, da ista popolnoma odgovarja reklami, ki je vezala občinstvo pred otvoritvijo. V skladišču se nahajajo najrazličnejše novosti v oblekah novega kroja najnovejše mode toli za dame, kolikor za gospode in otroke. Dunajski trg slovi na tem polju in dunajski kroj je merodajen tudi za jug. Zato pa se sponašajo dobro take vrste trgovine povsodi, istotako je gotovo, da se sponese tudi tu, zlasti ker je občinstvo kar težko Čakalo otvoritve take trgovine ter v nepričakovanem številu posetilo skladišče. V kolikor srno se prepričali, je blago jako dobro in tudi cene so zmerne. Z^io pa se je zateklo občinstvo
takoj kupovat v to trgovino, kjer se dobijo razne potrebščine za damske obleke elegantnega kroja, dobrega ukusa, kakor tudi se postreže gospodom z lepo narejenimi suknjami, celimi oblekami itd, po zahtevi sedanjega Časa. Zato opozarjamo občinstvo v mestu in na deželi na to novo trgovino ter jo priporočamo. Sodba o njej je z vseh stranij le ugodna.
¦l' ^Saari-^-vedo^ kaj.bl raAL^- Osve-tili snio, kako sta se izrekli »katoliški" društ-veci iz Kobarida in Bovca prav nasprotno glede" gradnje lokalne železnice med Sv. Lucijo in Kobaridom, oziroma Bovcora, nam-rsc" kobariški Ciril-Metod je bil' mnenja, da naj se napravi konsorcij, v Bovcu pa sta jo gospoda iz Trente in s Srpenice pogruntala tako, da naj ^egradi- taka železnica na^ troške države. Govorili so pač, kakor jim je kazalo; rudarjem vendar ne smejo govoriti o konsorciju! Sedaj pa prihaja Oril-Metod iz Kobarida v ,Gorici• ter razlega, da ni razumi ti mnenja z iderskega shoda tako, da bi se osnoval kak konsorcij, marveč vse občine naj se združijo v veliko akcijo, in »velika akcija" pomeni — konsorcij. Za poč'tl Kaj taka osleta ima klerikalna stranka, da se upa taka preobraCanja v javnosti priob-Cevati ter jim dajati pomen, kakoršnega nimajo ? 1
Blagor ubogim na duhu! Ali sta pa Upanja in Vuga že tako daleč, da sploh ne vesta veC, kaj govorita l — Pa še nekaj je. V dopisu v .Gorici" se sklicujejo na dr. Turno, ceš, da je nesprejemljiv njegov predlog, naj bi prizadeta županstva zložila 100.000 K kot osnovni zaklad za prihodnjo železnico. Seveda sveti možje so tega mnenja, da se ne smejo strinjati z dr. Turno v nikaki reci, ako pa bi se slučajno .zmotili" ter se pridružili mnenju dr. T„ treba to .zmoto" hitro popraviti. In tak »popravek* je priobčila .Gorica". So pač velike šalobarde!
V Zakrlžu pri Cerknem so otvorili vodovod. Dobili smo zahvalo več Zakrižanov, ki zahvaljujejo vse one, ki so se potrudili za vodovod ter sodelovali pri dvorjenju,
»Narodna  Čitalnica*   ?   Cerknem
nam je priposlala vabilo k otvoritvi ,Go-spodarskegadoma" kmetijskega društva v Cerknem, katera bode dne 25. okt. 1903. Vspored: 1. Na predvečer vsprejem gostov in sestanek v prostorih »Narodne Čitalnice". 2. Naslednji dan 25. oktobra bode po sv. maši, katera bo ob 10. uri, blagoslovljenje in otvoritev .Gospodarskega doma* s slavnostnim govorom. 3. Po otvoritvi ogledovanje prostorov, rolekarniških naprav in poskus parnih strojev. 4. Ob 1. uri popoldne banket v gostilni A. Kobal. (Kdor si želi udeležiti banketa, naj to "»znani do 22. t. m. odboru .Narodne čitalnice".) Ob 3. uri pop., prične se veselica, katero priredi .Narodna čitalnica", s sledečim vsporedom: 1. Govor. 2. I. Laharnar: .Pri zibeli", mešan zbor. 3. D. Jenko: .Na tujih   tleh", dvospev.  (.Novi
akordi" 1. I.) 4. J. Aljaž: .Triglav«, možki zbor. 5. T. Vole: .Morilec", deklamacija. 6, F. GerbiC: .Gondolirjeva pesem", čvetero-glasni ženski zbor. (,N. akordi«, 1. I.) 7. •Slovenske narodne pesmi", harmonizoval in za koncert priredil M. Hubad; a) .Sem slovenska deklica", mešan zber. b) .SkrjanCek", mešan zbor. c) , Pri trka n ples*, mešan zbor. 8. Dr. Vošnjak: .Svoji k svojim", veseloigra v enem dejanju. 9. Šaljivo srej&anje. 10. Prosta zabava. Med posameznimi točkamf in pri prosti zabavi udarja tamburaški zbor. Vstopnina za Člane .narod, čitalnice« 20 vin. za nečlane 40 vin. Sedeži 60 vin. K obilni udeležbi uijudno vabi                   odbor.
Socljalnl demokratje t Št. Andrežu.
— Za nedeljo so bili napovedali soc. demo-kratje v Št. Andrežu shod, in sicer v gostilni za cerkvijo. Govornik je imel biti znani soc. demokrat Linhart. Ali do shoda ni prišlo, ker so zahtevali navzoči, da se mora voliti predsednike, pri tem pa je prišlo do spora, kdo ima večino. Vznemirjenje je bilo tako, da ni kazalo drugače nego niti misliti več na javni shod. Soc. demokratje so zborovali na to po § 2. v zaprtih prostorih. Udeležba je bila seveda mičkana!
Deželna hipotečna banka. — Kjer se izposojuje denar, tam se oglasa vedno dovolj ljudij. To nam kaže tudi nova deželna hipoteCna banka, pri kateri je bilo tekom 3 tednov vloženih prošenj za posojila že nad milijon. Za promet zavoda lepa svota, za naše narodno gospodarstvo pa ne pre-vesel znak!
Na Vrhpolju pri Vipavi otvorijo in blagoslovijo slovesno v nedeljo 25. t. m. novo šolsko poslopje. Kakor Cujemo, je to poslopje sezidano prav moderno, lepo ter odgovarja vsem zahtevam. Pri dvorjenju ho sodelovala tudi vojaška godba iz Gorice.
Promet na furlanski leleinlel In iveil z Italijo. — Pišejo nam: Nekaj posebnega je furlanska železnica in njena zveza z Italijo. Ni ga vlaka, ki ima zvezo z Italijo, da bi prteel pravočasno v Tržič. Radi ' majo vlaki južne železnice velike zan. Tako ima vlak 1015 zveCer redno kakih 20—40 minut zamude, kar je za potnike prav nepovoljno. Tudi brzovlak 1004 ima v Tržiču vedno dosti zamude. Toliko zamud, potnikov pa tako malo!
S 1. nov. se uvede na krminski Črti južne železnice popolnoma prenovljen urnik in baje tudi Societa. Veneta premeni svoj .orario".
Promet na furlanski železnici je jako kilav. Cela vrsta vlakov nima nikdar več nego kakih 5—20 potnikov. Štirje imajo več, ker imajo direktne zveze Benetke-Trst. Izvoz je skoro vedno ničen. Ta mesec je bilo še nekaj, ker je šlo nekaj mošta na Dunaj, drugače pa le semtertje kaka tvrdka naloži kaj svojih produktov na to železnico. Uvoz pa je večji in povoljnejši.
m^^w^mwmmmmm^m^fm
Ww lb#>JM -S mMUmM k
Mrzleku trije odposlanci tukajšnjega magistrata, in sicer dr. Vecchi, dr. Bramo in dr. PinavCig; šli so tje gori, da konštatirajo,da je Mrzlek kalen. .domere*, glasilo inagi- * strata, piše prav odkritosrčno, da .»>--gli k Mrzleku .allo scopo di constatare le torbide della delta sorgente«. Ti trije dehtarji se torej že kar naprej vedeli, da bo Mrzlek katen. Računali niso slabo, ker po deževju so vode navadno kalne, in v soboto je bilo pošteno grdo vreme in dež je šel. Da se pa po dežju lahko konstatuje kalnost vode, za to ni treba biti dohtar!... .Infatti il Merzlek dava acqua torbida«, tako pišejo v .Corrieru«! Glejte jih, kako srečen trenutek so imeli! Veseli pa so bili tako te kalnosti, da so vzeli s seboj 4 steklenice vode-te~j^fekVTnlB''Šoeo7~ da jo preiščejo kemično in bakteriologicno, N6, kak bo rezultat, si lahko mislimo že naprej, pa tudi že najprej ne verjamemo nič takemu raziskavanju, kateremu je namen; poiskati slabo tudi tam, kjer ni nic slabega.
Toliko Časa jim je bil Mrzlek tako pri srcu. Mrzlek pa Mrzlek! so pisali, sedaj pa je kar nakrat .zastrupljen"! Oh, Ce bodo taki ljudje iskali Gorici vode, pororemo žeje poprej nego pridejo do kakega vodovoda. Uboga Gorica!
Vojaška uprava nakupi po trgovskih običajih 5900 q plenice in 20.080 q rzl; postavljene na glavni kolodvor, in stehtane v preskrbovalnem etablisseraentu v Mariboru in dalje postavljeno dotiCnim vojaškim pre-škrbovalnim magacinom: rži: 2700 q za Celovec, 1400 q za Beljak; ovsa i 3600 q za Gradec, 2900 q za Maribor, 6500 q za Beljak, 4100 q za Celovec, 4500 q m Ljubljano, 1000 q za Trst, 3500 q za Gorico, 1900 q za Pulj, Prodajne ponudbe sprejema do 26. okt, t, 1. 9. ure 30 min. dopoludne inten-danca 3. kora, Natančne}! pogoji se lahko pogledajo pri vsakem vojaškem preskrboval« nem magacinu, dalje pri političnih okrajnih oblastvih in pri kmetijskih družbah v okolišu 3, kora (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istra, Goriško-GradišCansko).
Konj ga je udaril. - . Tržiču je služil pri Riedlu 16 letni angelo Pelegrin za hlapca. Ko je šel te dni v hlev čistit konje, ga je udaril eden izmed konjev s kopitom v obraz, da je padel nezavesten na tla ter se" ni nic zavedel dobre pol ure. Ranjen je hudo. Prenesli so ga takoj v tamkajšnjo bolnišnico.
Aretirali so dva Purlana iz Gradeža, G. in B. Dovier, stara 23, oz. 27 let, ker sta na sumu, da sta kradla. Imela sta pri sebi tudi za to pripravno orožje. Prijeli so ju Podturnom.
Prijeli so tudi nekega 37 letnega Jos. Brežiča iz postojinskega okraja, ker je hodil okoli brez dela ter je bil že izgnan iz Gorioe,
Kontrolni shodi za rezerviste so pričeli danes 21. t. m. ter bodo trajali 22., 23., 24. in 26. t. m. Konec 26. t. m. ob i. uri pop. Vršijo se v vojaškem oskrbovališču v Gorici. Za domobrance kontrolni shod SI. t. m.
>Da, gospod,« odvrne drobninar, tresoč se na celem telosu, ker je čutil, da jo to usodepolna točka, »to se pravi, imel sem jo.<
»Kako ? Imeli sto jo! Kaj pa ste napravili ž njo, če je nimate več?«
»Odpeljana mi je bila, gospod !«
»Odpeljana vam je bila?« odvrne komisar. »Ah!«
Bonacieux je pri tem »Ah-u< začutil, da se stvar bolj in bolj zapleta.
»Odpeljana vam je bila?« nadaljuje komisar; »ali pa poznate moža, ki vam jo je ugrabil?«
»Mislim, da ga poznam.«
»Kdo je ta?«
»Ozirajte se na to, gospod komisar, da ničesar ne vem* natanko, ampak samo sumim.«
»Kaj pa strnite ? Povejte prosto!«
Gospod Bonacieus je bil v največji zadregi: ali naj bi vse zanikal ali vse povedal ? če bi zanikal, bi mogli misliti, da ve preveč in zato ne upa priznati; če nasprotno vse pove, jim da dokaz svoje dobre volje. Zate je sklenil vse povedati.
»Jaz sumim,« pravi, »velikega rujavega moža z odličnim obrazom, ki ima vso zunanjost visokega gospoda ; kakor se mi je zdelo, nama je večkrat sledil, ko sem pričakoval svojo ženo pri louvrskih vratih in jo odpeljal domov.«
Komisar je bil videti nekoliko nemiren.
»In njegovo ime?« vpraša.
»Kar se tiče njegovega imena, ne vem ničesar, toda Če ga kdaj zopet srečam, ga spoznam izmed tisoč drugih, to vam zagotavljam.«
Komisarjevo čelo je potemnelo.
»Spoznali bi gii izmed tisoč drugih, pravite?« nadaljuje.
»To se pravi,« odvrne Bonacieux, ki je uvidel, da je krenil na napačno pot, »to se pravi...«
»Odgovorili ste, da bi ga spoznali,« pravi komisar; »za danes je toliko dovolj. Predno nadaljujeva, mora nekdo vedeti, da poznate onega, ki vam je odpeljal ženo.«
»Toda jaz vam nisem rekel, da ga poznam!« vsklikne Bonacieux obupano. »Rekel sem vam nasprotno. ..«
»Odpeljita jetnika,« pravi komisar stražnikoma.
»In kam naj ga spravimo?« vpraša jetničar.
»V ječo.«
»V kakšno ?c
»Ah, moj Bog, v prvo, ki se dobro zapre,« odvrne komisar z ravnodušnostjo, ki je navdala ubogega Bonacieuxa s strahom.
»Gorje, gorje,« pravi, »nesreča je nad mojo glavo; moja žena je pač napravila kako strašno hudodelstvo; imajo me za sokrivca in kaznovali me bodo. Ona je pač govorila, priznala, da mi je vse povedala; ženska je tako slaba! Ječa, prva najbližja ječa! Ah, noč mine kmalu, in jutri na kolo, na vislice! O moj Bog, moj Bog, usmili se me!«
Niti najmanj se ne mene* za vzdihe gospoda Bo-nacieuxa, za vzdihe, kakoršnih sta morala sicer biti vajena, primeta stražnika jetnika za roko in ga odpeljeta, dočim komisar hitro napiše pismo, na katero je čakal njegov pisar.
Bonaeieux ni zatisnil očesa, ne morda, ker je bila ječa preveč neprijazna, ampak vsled prevelikega svojega nemira. Celo noč je presedel, tresoč se strahu; in ko so padli v njegovo sobo prvi žarki vzhajajočega solnca, se mu je zdelo, da ima zarja na sebi žalne barve.
Naenkrat jo začul, kako se   je odprl   zapah,
ter prestrašen skočil po konci. Mislil je, da prihajajo ponj, da ga odpeljejo v smrt; in ko mesto pričakovanega rablja zagleda komisarja in njegovega pisarja s prejšnjega dne, bi mu bil skoro padel okoli vratu.
»Vaša zadeva se je od sinoči sem zelo zapletla, moj dobri mož,« mu reče komisar, »in svetujem vam, da poveste popolno resnico; kajti samo vaš kes more potolažiti kardL<3iOVO jezo.«
»Toda saj semp ipravljen, vse povedati,« vsklikne Bonacieux, »vsaj vse to, kar vem. Vprašajte, prosim.«
»Najprej, kje je vaša žena?«
»Saj sem vam že povedal, da mi je bila ugrabljena.«
»Da, toda včeraj popoldne ob petih je z vašo pomočjo zbežala ?<
»Moja žena je zbežala !« vzklikne Bonacieux. »Ah, nesrečnica! Če je zbežala, gospod, vam prisegam, da to ni moja krivda.«
»Kaj ste imeli opraviti z gospodom d'Artagnanom, svojim sosedom, s katerim ste imeli čez dan dolgo posvetovanje ?«
»Ah, da, gospod komisar, da, res je, in priznam vam, da nisem imel prav. Bil sem pri gospodu d'Ar« tagnanu.«
»Kaj je bil namen tega obiska ?«
»Prositi ga, da bi mi pomagal iskati mojo ženo. Mislil sem, da imam pravico, zahtevati jo nazaj; kakor se mi zdi, sem se motil, in lepo vas prosim opro-ščenja.«
»In kaj je odgovoril gospod d'Artagnan ?«
»Gospod d'Artagnau mi je obljubil svojo pomoč; toda kmalu nato me je izdal.«
»Vi hočete varati sodnijo! Gospod d'Artagnan je sklenil z vami zavezo, in na podlag'  te  zaveze  je
»ežetae komisij« za prldobarfno. —
Dne 15. t, m. so se sestale deželne komisije za pridobarino za Trst fn okolico, za Goriško GradiSčansko in za fetro v skupno sejo pod predsedstvom c kr. dvornega svetnika in finančnega ravnatelja. Predmet razpravam so bila posvetovanja in sklepi o posamičnih došlih prizivih davčnih zavezancev davčne družbe I. razreda za Primorsko ter predlogi glede določitve kontingenta te davčne družbe za priredbeno dobo 1904/1905.
Tej skupni seji sti sledili posamični seji deželnih komisij za Goriško-Gradiščansko in za Istro. V teh sejah so se rešile stvari, ti-čoče se davčnih družeb U.tIU. in IV. razreda teh dežel.
Štirje utopljene!. Zvečer 16. t. m. so se vsedli v Gradežu v malo barčico, ki je last svetišCa.vBarbanu, mežnar Iv. Zardi, neki ka-pucin iz Barbana, Jos. Verzegnassi, mežnar v Sacilettu, Marija Gregorič iz Terza in neki kmet in kmetica iz Vidma v Italiji, da se popeljejo v Barban. V barčici so imeli tudi več jestvin. Edini, ki je znal veslati, je bil ribič Zerbin. Komaj ao priili na morje, je zrčel vibar tuliti in pa dež liti, tako da se je bilo bati, da barko zdajpasdaj zvrne. Ni kazalo drugače nego vrniti se, ko so bili komaj za 1 km poti napravili. Pri kanalu v pristanišče pa je zadela barka ob vogel ter se prevrnila. Rešili so se Verzegnassi, ki si je pomagal na kopno z vso silo svojih močij, Marija Gregorič se je bila oprijela ob zidovje bivše tamkajšnje tovarne, ko je bila vržena J proti kopnemu, in rešil se je tudi ribič Zerbin. Utonili pa so Zardi, kapucin in oni zakonski par iz Vidma, katerega ime se ne ve. Gregorič in Zerbin sta se rešila le s pomočjo na relitev priteklih ljudij.
Dražbi s?. Cirila In Metoda sta izročila gg. brata Perdana zopet 1000 kron od vžigalic. Mi ne moremo prehvaliti narodne vneme te si. tvrdke. Iz zgodovine družbe sv. Cirila in Metoda ae ne izbrise ime Perdsn nikoli. Upamo, da tudi nikdar iz srca slovenskega redu. — Ce pripomnimo, da koncem tega leta prejmemo menda zopetnih 1000 kron od tod, povedali smo vse. Kaj Vam je v očigled temu storiti, Slovenci, to veste I —
IBČe ae stanovanje z dvema sobama, kuhinjo in kletjo za družino treh odraslih oseb. Ponudbe na naše upravništvo.
Najviše odlikovanje. — Grand P«x je dobil domači izdelek, kranjski redilni prašek za prešiče doktor pl. Trnkoczy-ja, re-dilno in varstveno sredstvo, v mednarodni razstavi živil v kristalni palači v Londonu leta 1903.
The International Food, Grocerv & Allied Trades Exhibition August-September 1903. Crvstal Palače London, G. E. Foreign Section.
Za bolne t vrata. — Največ bolezni v vratu nastane vsled hitre izpremembe vremena. Ker pa se taki slučaji vedno bolj   umože,   opozarjamo,   da   je  grgranje
z zdravilno vodo .Rogaški sr/rja - vrelec* najboljši pripomoček proti katarju v bolne slišne mrene« Pri pravilni, vedro upo-grlu in goltancu. To potrjujejo zdravniki in osebe, ozdravljene s to vodo. Že po prvi uporabi odstrani zasliženje in zabrani vnetje rabi pa daje tudi pri zastarelih, kroničnih boleznih te vrste najboljši uspeh. Dobiva se v vseh prodajalnah z rudninsko vodo, v dro-gerijah in lekarnah in direktno od studenčne uprave v Rogatcu-Slatina.
Poročilo o stanju ljndskega šolstva t okraju goriškem aa 1. 1903./1903. -Izšla je pod tem naslbvom brošura, katero je sestavil c. kr. okr. šolski nadzornik Franc FinSger. Obsega: Kako naj se poučuje na ljudskih Šolah geometrijsko oblikoslovje, sestavil učitelj Anton Kutin; obrazec k temu spisu; navodilo, kako naj se bori šola proti alkoholizmu; Šolska oblastva, okr. Šolski svet, krajni Šolski sveti, pregled Sol in učiteljatva v okraju, pregled Šolske mladine, razvoj ljudskega Šolstva od I. 1870. dalje.
Zaprli so Ern. Kosa, bivšega mizarja, posestnika v Medani. Prišel je v Gorici v stanovanje svoje žene ter začel tam pretepati svojega 2V, letnega otroka. Hotel je tepsti tudi ženo, ali priskočili so sosedje ter to zabranili. Ž ženo se ne razumeta in baje se je hotela ona ločiti sodnijsko od njega.
Nesreče v predora Podbrdom In r Boh. Bistrici. — Pišejo nam iz Podbrda 15. t. m.: Dne 13. t. m. je vozil prvikrat za poskuSnjo parni stroj za prevažanje mate-rijala iz predora in v predor, vožnja pa je bila krščena z veliko nesrečo. Tikom pred predorom se je odtrgalo 14 vagonov, kateri so drdrali z vso silo nizdoli proii prepadu, tako da zavirači niso mogli vstaviti, dokler se niso vagoni preobrnili v prepad drug na drugega. Delavec Gašper Kikelj, zavirač, je težko ranjen na glavi, drugi, Franc Daksko-bler, ima zlomljeno nogo, da mu jo bodo morali odrezati. Dakskoblerja so odpeljali danes v ljubljansko bolnišnico. Eden pa se je rešil s tem, da je odskočil še v pravem času iz nizdolu drdrajoCih vagonov. Oba ranjenca sta domačina.
V Bohinjski Bistrici je delo v predoru radi vode ustavljeno. Prišli so namreč do vodnega izvirka, kateri .da po 250 1 vode v sekundi. Neki Macedonec je padel v vodo ter utonil, zbog česar delavci tudi za povišano plačo niso hoteli več na delo v predor.
Vol gaje pobodel. — Neki 16 letni Luznik I. je šel s težko obloženim vozom z dvema voloma po Raštelu. Ker sta mislila dva mestna stražnika, da je voz preveč obložen, sta šla za njim do ulice Dreossi. Tam sta ga vprašala po voznem listu; med tem pa, ko je vstavljal vola, ga je eden pobodel, in sicer je prišlo fantu tako slabo, da so ga morali peljati z izvoščikom v bolnišnico.
Razgled po svetu.
Kriza na Ogrskem. — Cesar še vedno sprejema   Khuena-Hedervarvja   ter   drage
ogrske politike. Napovedano je, da prevzame Lukacs sestavo novega mioMeratva. Baje predloži 2e te dni listo novih ministrov.
Občinske volitve v Mareaigah. — Pri zopetnih občinskih volitvah v Marezigah, za katere so se toliko trudili Lahi, so zmagali Slovenci sijajno v vseh treh razredih. Laski vrag je poražen in pobit. Razmerje glasov: prvi razred naši 96, protivni 25; drugi razred naSi 63, protivni 7; v prvem razredu Lahonov. sploh biku ni bilo.
NaS cesar pojde prihodnjo spomlad v London na poset angleškega kralja. Oficijelno napoved tega obiska so že dobili v Londonu.
V kranjsk »m dei. ibom je vprizoril včeraj ŠusterSič velik krik. Jakliču so klicali, da je bil že kaznovan radi nepravilnosti pri volitvah. Klerikalci so nadaljevali obstrukcijo s kritikovanjem zapisnika zadnje seje. Šuster-šičev krik je bil tak, da je moral dež. glavar sejo zaključiti.
Min. predsednik Kffrber se nahaja v Trstu, kjer je prisostvoval danes spuščanju v morje ladije, ki nosi njegovo ime.
Shod slovenskih odvetnikov. - V nedeljo se snidejo v Ljubljani odvetniki vseh slovenskih pokrajin, na katerem se bode razpravljalo o slovenščini na koroških sodnijah pa tudi o justičnih razmerah v vseh slov. obmejnih pokrajinah.
Belgijski kralj se je mudil te dni na Dunaju. Sprejet je bil oficijelno tako, kakor se sprejema monarhe, ali brez vsake večje prisrčnosti. Sedaj pa je mpovedan obisk grškega kralja.
Dvojna mera. — V Var&ždinu so se oglašali dne 16. in 17. t. m. pri kontrolnem shodu rezervisti namesto nemški ,Hier* ogerski »jelen*. Navzoči častniki so to dopustili ter niso nikogar kaznovali, ploh ničesar rekli. Ako se pa pri nas kdo oglasi z ,zde" ali .tukaj*, pa dobi najmanj 3 dni zapora. —
,TakaJ" I — V Litiji na Kranjskem se je oglasil rezervist in posestnik Sirk na kontrolnem shodu slovensko: Tukaj l Aretirali so ga ter zaprli za tri dni.
Dalmacija. — Dalmatinski deželni zbor se je sešel 19. t. m. Namestnik je naznanil med drugim glede jezikovnega vprašanja, da je dolžnost vlade poskrbeti za zadoščenje upravičenim jezikovnim zahtevam dežele in da se uredi to vprašanje brez preziranja zgodovinskega razvoja in zahtev javne uprave. Kakor se čuje, se misli končno opustiti v Dalmaciji laški uradni jezik, ali namestiti se ga hoče ne s hrvatskim, ampak z — nemškim I —
Srbija. — V zadnjem času se je veliko lagalo o Srbiji. Nemški listi so pripovedovali celo o zaroti proti kralju Petra, da pripovedovali so že tako skrivnostno, da ga zdaj-pazdaj umorijo. Zato je zanimivo, kaj piše o Srbiji laški publicist Mantegazza. V milanskem »Corriere della Sera" od dne 15. t. m. priobčuje daljši dopis pod naslovom »Pošteno   novinstvo".  Mantegazza  biva sedaj v
Belemgradu, more torej poročati o stanju srbskega dvora in srbskega naroda tako, kakor je videl in gledal na svoje lastne oči. Mantegazza zatrja, da ni sedaj v Srbiji niti sledi o kakem nemiru. Narod in 'ralj seza-resno pripravljata, da zacelita ran.', ki jih je vsekala minolost. Sleherni dan se vozi kralj po beligrajskih ulicah — brez vsakega spremstva 1 Dan na dan postaja priljubljeneji. Ra-dikalci obeh skupin imajo sedaj pred očmi le blagor naroda in države. Pa tudi oni, ki so bih najbolj vneti pristaši -propale dinastije Obrenovičev, ne žele sedaj drugega, nego miru in konsolidacije. Ko je Mantegazza označil tako sedanje stanje v Srbiji, pa prihaja s pojasnjevanjem, kako da je izvestno evropsko časopisje začelo naenkrat prinašati tendencijozna, lažnjiva in kralju Petru sovražna poročila o stanju stvari v Srbiji. Nekega dne je bila predložena kralju Petru v podpis neka listina, ki jo obsezala dovoljenje, da je smeti dvigniti svotico 300.000 dinarjev in jo razposlati raznim evropskim novinaml Kralj Peter pa je mirne duše vzel svinčnik in je z neusmiljeno roko prečrtal ves račun. Tako je z eno potezo kralja Petra odpadla .podpora*, ki so jo žrle razne židovske no-vine od leta do leta in iz krvavih žuljev naroda srbskega i Tu nam je Mantegazza razkril vzrok, zakaj je to novinstvo jelo pošiljati v svet tiste izmišljene in perfidne vesti, kakor da je Srbija na predvečeru velikega plamena — jasli so se podrle, v tem je glavni vzrok sedanjim infamnim napadom na kralja in Srbijo.
Strajkl. — Štrajk • Trbovljah je končan, ker so se poravnale diference. —• V Armentieresu v Franciji je glasovalo 12000 tekstilnih delavcev za štrajk. — V Dunkerque nadaljujejo štrajk nakladalci oglja.
Nesreča na železnici. — Na kolodvoru v Kranju je zadel v nedeljo opoludne strojni vlak ob tovorni vlak s tako silo, da je zadnji del stroja tovornega vlaka s tako močjo potisnil nazaj vozove, da sta bila dva vagona takoj zmečkana, nekaj vozov pa je skočilo s tira. Težko sta ranjena vlakovo-deja in 1 kurilec, lahko strojevodja in 1 sprevodnik.
Dovttpen ponarejaleo denarja. — Nedavno je zajela italijanska policija tnnogo-brojna zločinsko družbo, ki je preplavljala vso južno Italijo in Sicilijo s ponarejenimi bankovci. Poglavar ponarejalcev je neki Or-sini, pri katerem so tudi našli prostorno delavnico in inozemskih bankovcev za 140.000 lir. Orsini pa ni bil samo spreten »fabrikant* bankovcev, temuč tudi dovtipen mož. Uradne napise na bankovcih je prenarejal po svoji dobri volji, ne da bi bil kdo to mesece in mesece opazil na njegovih bankovcih. Mesto napisa »Regno d' I tali a" nosijo njegovi bankovci napis „Regno della follia* (.kraljevina norcev*.) Zagrožena kazen zatadi ponarejanja, ki je zabeležena na *shkeri bankoveu, si je Orsini na svojih bankovcih takole prikrojil: .Zakon kaznuje male bedake, ki razširjajo krive novce, ako so tako neumni, da še puste prijeti". In sedaj se bo pač Orsin moral sam prištevati  med take razširjevalce
pregnal stražnike, M so prijeli vašo ženo, ter jo odtegnil vsem poizvedovanjem.«
»Gospod d'Artagnan je odpeljal mejo ženo? Ah, ali kaj mi pravite ?«
»Na srečo je a'Artagnan v naših rokah, in postavimo vaju skupaj, da se bodeta gledala iz obličja v obličje.«
»Ah, pri moji duši, kaj boljšega ne zahtevam,« vsklikne Bonacieus; »ne bode mi neljubo, videti znanega človeka.«
»Pustita vstopiti gospoda d'Artagnana,« pravi komisar stražnikoma.
Stražnika pripeljeta Athosa.
»Gospod d'Artagnan,* pravi komisar, obrnivšise k Athosu, »povejte, kaj ae je zgodilo med.vami in gospodom.«
»Toda ta človek, ki ga mi kažete, ni gospod d'Artagnan !< vsklikne Bonacieux.
»Kako! ta ni gospod d' Artagnan?« vsklikne komisar.
»Niti najmanj na svetu ne,« odvrne Bonacieux.
»Kako se imenuje gospod?« vpraša komisar.
»Ne morem vam povedati, ker ga ne poznam.«
»Kako! Ne poznate ga?«
»Ne,«
»Ali ga niste nikdar videli?«
»Pač; toda ne vem, kako se imenuje.«
»Vaše ime ?« vpraša komisar.
»Athos,« odvrne mušketir.
»Toda to vendar ni človeško ime, tako se imenuje neka gora!« vsklikne ubogi komisar, ki je pričel izgubljati glavo.
»To je moje ime,« odvrne Athos mirno.
»A, saj ste vendar rekli, da se imenujete d' Artagnan.«
»Jaz?«
»Da, vi.«
»To se pravi, reklo se mi je: »Ali ste vi gospod d'Artagnan ?« Odgovoril sem: »Menite ?« Moji stražniki so trdili, da so si svesti svoje stvari. Nisem jim hotel ugovarjati. Poleg tega sem se mogel motiti.«
»Gospod, vi žalite dostojanstvo justice.« *
»Nikakor,« pravi Athos mirno.
»Vi st   gospod d'Artagnan.«
»Vidite, da še vedno trdite fo.«
»Toda,« vsklikne gospod Bonacieux, »povem vam, gospod komisar, da tu ni nikakega dvoma. Gospod d'Artagnan je moj najemnik in poznati ga moram, dasi mi ni plačal najemnine, in zlasti Še radi tega. Gospod d'Artagnan je mlad mož, ki ima komaj devetnajst do dvajset let, in ta gospod jih ima najmanj trideset. Gospod d' Artagnan služi pri gardni stotniji gospoda Des Essarts in ta gospod v mušketirski stotniji gospoda de Trčville; poglejte uniformo, gospod komisar, poglejte uniformo.*
»Res je,« zamrmra komisar, »vsekakor je res.«
Ta hip se hitro odpro vrata ir. vratar Bastije prižene nekega sela, ki izroči komisarju neko pismo.
»Ah, nesrečnicaU vsklikne komisar.
»Kako ?« Kaj pravite ? O kom govorite ? Upam, da pač ne o moji ženi.«
»Nasprotno, o nji. Vaša zadeva stoji izborno, gospod.«
»Ah, ah!« zakliče drobninar ves iz sebe; »izvolite mi vendar povedati, gospod, kako se moja zadeva more poslabšati s tem, kar je storila moja Žena, ko sem bil jaz v ječi!«
»Ker je to, kar dela ona, posledica načrta, katerega sta skovala oba, posledica peklenskega naira.
»Prisegam vam, gospod komisar, da ste v naj-
večji zmoti, da ne vem ničesar o tem, kaj je hotela storiti moja žena, da nisem v nikaki zvezi s tem, kar je storila, in če je napravila kake bedarije, da jo zatajim, da jo prekolnem.
»če me več ne potrebujete, gospod komisar, me odpustite od todi, kajti vaš gospod Bonacieux je zelo dolgočasen.«
»Odvedite jetnika zopet v njune ječe,« zapove komisar ter pokaže z roko na Athosa in Bonacieuxa. »Stražiti ju morate strožje kot prej.«
»Ce imate kaj opraviti z gospodom d'Artagnanom,< odvrne Athos s svojim navadnim mirom, »ne vem, v koliko ga morem nadomestovati.«
»Storite, kar sem vam rekel!« zakliče komisar, »in najstrožji molk! Saj razumete!«
Athos je zmajal z rameni in sledil svojima stražnikoma, dočim je Bonacieux pričel zdihovati, da bi bil tigru omečil srce.
Drobninarja so zopet zaprli v ječo, v kateri je bil čez noč, in ga pustili tam cel dan. Cel dan je Bo-nacieux jokal kot resničen drobninar, ker kakor nam je zagotovil sam, ni imel vojaškega srca.
Zvečer Tuoti deveti uri, ko se je končno vendar odločil, da leže v posteljo, zasliši na hodniku korake. Ti koraki so se bližali njegovi ječi, vrata se odpro, prikažeta se njegova stražnika.
»Pojdite z menoj!« pravi policijski sluga, ki je prišel s stražnikoma.
»Da bi Šel z vami!« vsklikne Bonacieux; da bi vam sledil ob tem času! In kam, moj Bog?«
»Tja, kamor so nam zapovedali odpeljati vas.«
»Ali to vendar ni nikak odgovor.«
»Vendar jedini, ki vam ga moremo dati.»
»Ah, moj Bog, moj Bog,« zamrmra ubogi drobninar, »to pot sem izgubljen.«              (Dalje pride).
Baski car namerava obiskati laškega kralja prihodnjo spomlad. Ako se socijalisti dotle ne spametujejo, se bo vršil obisk v obliki sestanka na morju, kakor v Gdanskem.
100-letnIca Fr. »eaka, velikega ogrskega državnika, se je praznovala v soboto po vseh šolah in po celi Ogrski. Cesar je dal položiti na Deakov spomenik ogromen lovo-
rjev venec z napisom  na trakovih v- <ie^ta^4?*?jLi^^                     1000  delavcev,
barvi: .Spominu Deakoverau njegov hvaležni
kralj."
Itaiijansko-francosko pobratlmstvo.
— Ob priliki bivanja italijanske kraljeve dvojice v Parizu so se prirejale po vseh v&^ Cjih italijanskih mestih izjave simpatije italijansko-francoskemu pobratimstvu. V Turinu je bila v ta namen slavnostna predstava v gledališču, ki so se Je udeležile vse oblast-nije. V Paternu je zahtevalo občinstvo, da se je med predstavo igrala marziljanska himna, ki jo *e občinstvo slušalo stoje in klicalo: slava Franciji in Italiji.
No?! držami tajnik v Vatikanu,— Papež Pij X, je imenoval državnim tajnikom msgr. Meri? del Val, Kardinal postane v prvem konsistoriju. Novi tajnik je rodom Španec, rojen v Londonu, ima sedaj 38 let. Avstrija je hotela nastopiti zopet s protestom proti novemu državnemu tajniku v Vatikanu,
Laiki kralj in kraljica sta zupustila Pariz, kjer sta slavila prave triumfe. V na-pitnicah sta poudarjala kralj in predsednik Loubet prijateljske odnoiaje obeh držav ter zagotavljala tesnejšo vez za bodočnost.
Posebne ovaeije je vživala lepa kraljica Jelena. Ko jej je podarila neka laska deklica v nežni starosti šopek cvetlic z nagovorom, jo je kraljica objela ter srčno parkrat poljubila. Dame so kar gorele za kraljico. Kralj pa je bil pogruntal eno. Ko so stali pred spomenikom Napoleona l., je rekel navzočim, da je on naslednik velikega Napoleona. Vsi so gledali začudeno, končno je rekel kralj: N6, saj je bil Napoleon kralj Italije 1
Žldjo ? ttualjl. — Zadnja številka dunajske* »Izraelitske Alijance" prinaša izerp-Ijiv članek o vsem tem, kar se je pisalo, kako da v Rusiji preganjajo 2ide v zadnjem času. IzvzemSi Kičeneva, za kar so bili krivci kaznovani, ni od vsega drugega, kar se piše, resnice niti 1%. Pisalo se je pred kratkim mnogo o morenju in klanju v Mohtlovu, pa vse tisto ni resnično. Tako piše židovski list, in ta je pač merodajen nasproti onim, ki tako radi udarjajo po Rusiji.
Kokoš pozebals stotsk. — Čudna neteča je zadela občinskega uradnika Petra Juretiča v Kastvu. foia mizo je položil dva stotaka, ko skoči kokoš na mizo ter eden bankovec pozoblje. Kokos so sicer takoj zaklali, toda od stotaka so našli v njenem želodcu le par papirnatih koščkov.
Koliko Izdajo vladarji za brzojavke! — Ruski car, ki brzojavi s tajnimi znaki, porabi na leto za brzojavke 80 000 rubljev, nemški cesar 60.000 mark, angleški kralj in kraljica sta izdala 1901. za brzojavke 50.000 frankov. Avstrijski cesar, italijanski in grški kralj razpošljejo le prav malo br zojavk.
Sežiganje mrliče? ca Nemškem. — Do leta 1902. je bilo na Nemškem sežganih 6814 mrličev; in sicer v Golhi, kjer obstoji krematorij že od leta 1878., 1934., v Hei-delbergu 1174, v Hamburgu 1014, v Jeni 1899, v Offenbachu 323, v Mannheimu 63 in v Eisenachu 17.
Poljska sloga t Nemčiji. — Poljaki v Nemčiji se vežejo vedno čvrsteje v jedno falango nasproti germanskemu nasilstvu. Poljakom v Poznanju so se pridružili sedaj tudi Poljaki v Sleziji. Doslej so bili Poljaki deljeni, pa tudi njihova katoliška stranka je bila nekako sama zase. V zadnjem času pa, po volji in zahtevi rodoljubnega nižjega du-hovništva, razvija ta stranka jako akcijo za obrambo poljske narodnosti, ali složno z vsemi Poljaki.
TseoMISča v Ameriki. - V Ameriki je dandanes 41 državnih vseučilišč. Razun tega je še več vseučilišč, ki jih od časa do časa podpira država. Pretečeno leto je bilo na državnih vseučiliščih v Ameriki 42.500 slušateljev in lO.vJO slulateljic.
Človek In stroj. — Koliko delavnih sil se je v nekaterih obrtih prihranilo z uvedbo stroja, izkazuje neki angleški strokovnjak, ki piše: Mojster z dvema učencema zmore dandanes delo, ki je potrebovalo  pred   leti   1100 tkalcev.  Apreturai
stroji prekašajo ročno delo za 1500%. Eden delavec izdela s strojem v gotovem času toliko konjskih podkev, kot jih je v istem času izdelalo poprej 500 pomočnikov. Stroj za izdelovanje žebljev je zavzel prostor, ki ga je imelo prej 1000 delavcev. Pri izdelovanju papirja je stroj prekosil prejšnje delo za 95%. V lončariji izdela eden delavec dan-
He' ve^rWBKTjte !>TPrTd«tr v pristaniščih. Eden delavec opravi s škripcem tisto delo, ki je zahtevalo poprej 2000 mož. Spreten urar napravi s stroji na leto 200 — 300 ur ter prihrani na ta način 85% ročnega dela.
Gospica
26 let stara, lepe zunanjosti, v potrebnem izobražena, s 6000 kron premoženja, ker pa radi službe na deželi nima prilike priti z gospodom v dotiko, se želi seznaniti z gospodom uradnikom ali učiteljem, če tudi na deželi, kateri v resnici Želijo srečno in v ljubezni živeti. — Ponudbe naj se pošiljajo s sliko do 15. novembra: »Post r os tu n to« Nr. 50 - Celje, (Štajersko).
Meblirana  soba
se odda v najem.
s hrano ali brez. Naslov pove upravništvo.
C. kr  tSflHBao*           privil.
civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici
na Travniku it, 6.
So dobivajo vsakovrstna moderna sukna kam-gara, picjuet laslink, adrin, Sevjot itd,, blaga iz av-atrijskih in inozemikih tovarn ter gotovo obleke, perilo vseh vrst in spjidajoJe pripravo k paradnim oblekam za vsaki »Uib, Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tnko po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca.
Obleke vsake mode od   5 do   9 let K  6*40  in viio
.         .       .       .    9   .   l-> ,   ,   S'50      ,
,        ,      ,      ,   15 dalje . . , 15-™      ,
vrhne suknje vsake mode ..... j 24'—      ,
,         .    za častilo duhovSčino   , 28-—      ,
hfoče..............„   5'—      ,
Haveloke  in sobne plašče 15 K naprej. Za dame in gosplce:
Haveloke...............25 K
Sako in pelegrine............9 B
V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu.
Razprodaja dežnikov!
Anton Potatzky v Gorici.
N* tr«4i RaStelJa ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kapovallače nlruberikega la drobnega bltfa ter tkaala, preje In alttj.
POTREBŠČINE
za pitarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojaše in ievljarfe.
Svetinj fee. — Rožni venel. — Masne knjižice.
tišM obuvala za vse letne čase.
Posebnost:
Semena za zeleajave, travi ii detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pen-"-- - *
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Sprejme se i stanovanje
jednega gospoda ali dva dijaka
s hrano  ali brez   hrane.   Kje
pove naše upravništvo.
Sobarica,
ki zna govoriti slovenski in za potrebo laški  in nemški,  dobi takoj  službo v večjem hotelu. — Ponudbe na upravništvo »Soče«.
štiri konjske moči, na parno i silo, v prav dobrem stanu.
Cena je prav nizka.
Kje", pove* npravništvo.
Fran Melinek
krcraar in zidarski mojster na Vrhofljah it. 30 tNa Planini« priporoča svojo
gostilno,
kjer toči pristna domaČa bela in trna vina in vedno sveže pire, Ima izvrstno kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter prenočišča za potnike in hleve za konje.
Cene zmerne.
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu in svojim cenj. naročnikom, da
atvori s IS. oktobrom
brivsko podružnico
na Stolnem trgu ite*. 2,
kjer bode mogel postrecl posebno naročnikom spodnjega dela mesta ter  onim z dežele, bolje nego je to storil doslej. Obe brivnici sta preskrbljeni z izbornimi delavskimi močmi, da je vsakdo točno postrežen.
V zalogi so vedno v veliki izberi ,vae potrebščine brivske stroke, kakor fina in navadna mila, razne parfumerije za dame In gospode, vse po zmernih cenah.
Rojakom z mesta in z dežele se toplo priporoča udani
Anton Pucelj,
brivec.
Razglas.
»Trgovsko-obrtna reg. zadruga v Gorici z neomejenim jamstvomt prodaja svoje (preje Jurija Možeta) posestvo pod d. o. Bukoviea, - Prodaja se vrli po želji ponudnikov ali v celoti, ali tudi po parcelah. Kupnine se zahteva pri podpisu pogodbe vsaj eno tretjino, ostali dve tretjini se zamoreta odplačevati v obrokih.
Ponudniki naj se oglase* pri zgornjem zavodu.
Načelstvo.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Naftaistvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilna vlog« se obrestujejo po 4V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojilni na vknjižbe po 5Vi%» na varščino ali zastavo 6%, na menice &%, s 7t% uradnino. Glavni deleži koncem leva 5;/, *.
Stanja 31. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z deleži K-129.026. — Hranilne vloge 1,479.006 70.— Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (vresnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Mizarska zadruga
v Gorici (lolkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotovljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia St. i, katero bodemo vodili Dod iednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrSi točno po naročilu t najkrajšem Času.
===== Cene zmerne.---------
Mi je Ii5m ter difan isiien.
V Ameriko potujoči
naj se blagovolijo obrniti na
Agenturo Zwilchenbart
v  Buchsii al!  Baslts (Švica) stopstvo francoske  prekmorske brzoparobi
Na vsako vprašanje daje se kretom poŠte in brezplačno odgovor in poji
Med. univ. dr. B. Piki, zobozdravnik
v Goriei
naznanja, da je preselil svoj zobozdravniki atelje* s I. oktobrom 1903. v Corso Oinseppe Verdi 19- (poprej Vrtne nlice) nasproti ljudskemu vrtu in ordinnje od 9-12 dopold. in od 2—5 popol.
Prva kranjska z vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov Fran Švigelj
na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imete-Ijera in predstojnikom zavodov in Sol, krCmarjera in kavarnarjera, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno fn trpežno izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gugalnlke, naslonjače itd. itd.
Blago le izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno Ukano ali v naravni barvi i miti rano.
Največja izbira stolov, naslonjačev In gugalnikov Iz trstovlne.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. Narofevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Tr^ov^ko-obrtna re^i$troVaqa zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranila« vloga obrestuje po *,.'«%, --¦  večje stalne, naložene najm?*ij na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. -  Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na   5-letno  odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, -   proti vknjižbi varščine tudi na 10-Ietno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanje 31. avgusta 1903:
Dalaal: a) podpisani.........K 1,210.300 -
b) vplačani.........>    405.I88-—
Daaa pasojlla..........»  1.G3U64-—
Vtoa« . ............. .  . » 1,203.438 —
Pfaff-ovi šivalni stroji
BNp^ so najboljl.
To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakep agenta, ki navadno niti ne ve kaj je šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi srno po naši več kot 20-letni poskuSnji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so rs* Pfaffovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim.
Pfaffovi Šivalni stroji L&L!."" "*"*"So ni°° Pfaffovi šivalni stroji ZZ3"L™L2a "omaf"""'"'"
Pfaffnui iiualni cfrnii so posebno pripravni za umetno vezenje I lallUf I  «11 »lili ali Ujl   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno,
Pfaffovi Šivalni stroji EKr.ofu •""""<"""'»¦
Nikar naj se re zamudi pred nakupom ogledati Pffaflfovo šivalne stroje.
Salona Plaffovih šiialnih in drugih strojev y Gorici via Municipio štev. 1 y                                        SAUMG & DEKLEVA.
PopravljalBlca Bivalnih strojev, dvokoles Nunska ullea 14.
Anton Pečenko
Vrtna oiica 8 —
pristna bala In Črna vina iz vipavskih, furlanskih.
Dostavlja   na  uum   ui   iti*|ju*iijtt  |iu iciuuim 11 .J
»ae  kraje  avstro - ogerske  monarhije v sodih  od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Caaa imam«. Postrežba paitana.
V^arol praščiK,
pekovski mojster in  sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače aa
birmance, torto i. t. d,
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jakn zmernih reiah.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzikaličnih predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prost«
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   ekspertna   hiša Mo*t it, 249. — (Češko).
"
Gorica <§¦ Gorica
Hdtel
jri zlatem jeleni"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten jvrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. DomaČa in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj» -pivo.
priporoča o priliki   praznikov   ?sch  Svetili
Fran Podberšič
avtorizovan kamnoseški mojster v Gorici, Tržaška ulica št. 17.
Izdelki so vsi iz kraškega kamna najbolje vrste. Cena nagrobnim spomenikom je od 15 kron više. V zalogi ima kamnite plošče, umivalnike za kuhinje itd.
Veliki požar!
zamore ae lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi = = brizgalnicami
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
¦Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine fn kapltallje: 75,000000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
« vaaskozl slovansko-narodno uprava.
Vsa pojasnil« daje:
zastopv Ljubljani, gegar pisarne 30 F lastnej bančnej hiši
Gospodskih ulleah štev. te.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih 'cenah, škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne
podpore v narodne in občnokoristne
namene.
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
i ! 129 odlikovanj i I
Posnemanja vreden
je odločen nastop skrbnih gospodinj: one zahtevajo le
„Ilirske testenine"
in si ne puste vsiliti drugih. Te  testenine izdeluje le Prva  kranjska tovarna   testenin
Žnideršič &  Valenčič v II. Bistrici.