GozdVestn 80 (2022) 8-9 295
Hibridno sodelovanje zainteresirane javnosti v procesu obnove 
območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov 
za obdobje 2021–2030
Hybrid participation of the interested public in the process of revision of regional 
forest and game management plans for the period 2021–2030
dr. Aleš POLJANEC1, mag. Matjaž GUČEK1, dr. Matija STERGAR1, Andreja GREGORIČ1, 
dr. Tina SIMONČIČ1, Miha MARENČE1, Tjaša BALOH2, Boris RANTAŠA1
Izvleček:
V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravljavskih načrtov (v 
nadaljevanju območni načrti), ki bodo usmerjali razvoj slovenskih gozdov do leta 2030. Zaradi vse zahtevnejšega 
upravljanja gozdnih ekosistemov in usklajevanja številnih interesov je sodelovanje deležnikov v postopku priprave in 
sprejemanja območnih načrtov ključnega pomena. Pri tokratni obnovi območnih načrtov je bil velik poudarek ravno 
na vključevanju lastnikov gozdov in drugih deležnikov v proces izdelave in sprejemanja načrtov. Formalno določeno 
participacijo smo nadgradili z aktivnejšim vključevanjem zainteresirane javnosti prek številnih predstavitev, delavnic, 
anket in sestankov. V letih 2020 in 2021 je bilo tako v sklopu priprave območnih načrtov, poleg zbiranja pobud in 
javne razprave ter javne predstavitve načrtov, dodatno organiziranih 73 delavnic na regionalni in nacionalni ravni, na 
katerih je sodelovalo več kot dva tisoč udeležencev. Zaradi preprečevalnih ukrepov zaradi epidemije bolezni covid-19 
je večina participativnih aktivnosti v letih 2020 in 2021 potekala v spletni obliki, kar je pospešilo digitalizacijo goz-
darstva. Nastala so številna orodja za digitalno sodelovanje, in sicer od novih programskih rešitev na spletni strani do 
široke implementacije in uporabe orodij za digitalno sodelovanje. Rezultati participativnih aktivnosti so bili vgrajeni 
v osnutke območnih načrtov. Nadgradnja participativnega pristopa in vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi 
priprave osnutkov območnih načrtov sta prispevala k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega 
dela območnih načrtov, večji kakovosti in izvedljivosti načrtov ter usklajevanju ekonomskih, ekoloških in socialnih 
vidikov upravljanja z gozdnimi ekosistemi.
Ključne besede: gozdnogospodarski načrti območij, dolgoročni lovskoupravljavski načrti, participativno načrtovanje 
Abstract:
In the years 2020, 2021 and 2022, the regional forest management and game management plans (hereafter referred to 
as regional plans) are being revised; they will guide the development of Slovenian forests until 2030. Due to increasing 
challenges in managing forest ecosystems and the need for harmonization of various interests, participation of stakehold-
ers in the process of preparation of regional plans is of outmost importance. In the current revision of regional plans, a 
great deal of emphasis was given to the inclusion of forest owners and other stakeholders in the process of preparation of 
the plans. Formally defined participation was upgraded with more active involvement of the interested public through 
various presentations, workshops, surveys and meetings. In 2020 and 2021, in addition to the collection of initiatives 
and public debate and public presentation of plans, 73 workshops on regional and national level with 2000 participants 
were additionally organized as part of preparation of regional plans. Due to preventive measures due to covid-19, most 
of the participatory activities in 2020 and 2021 were carried out online, which accelerated the digitalization of forestry. 
Various tools for digital participation have been developed, from new software solutions on the website to the wide 
implementation and the use of tools for digital participation. The results of participatory activities were integrated in 
the drafts of regional plans. The upgrade of participatory approach and the inclusion of the interested public in an early 
phase of plan preparation contributed to greater coordination of forest management and game management part of 
the regional plans, to the greater quality and feasibility of the plans and to the harmonization of economic, ecological 
and social aspects of managing forest ecosystems.
Key words: regional forest management plans, regional game management plans, participatory planning
Strokovna razprava
1 Dr. A. P., mag. M. G., dr. M. S., A. G., dr. T. S., M. M., B. R. Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, 
Slovenija: ales.poljanec@zgs.si.  
2 T. B. 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana.
GozdVestn 80 (2022) 8-9296
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
1 UVOD
Slovenija ima bogato tradicijo načrtnega upra-
vljanja z gozdovi in spada med gozdarsko najbolj 
razvite evropske države (Bončina, 2003). Gozd 
pokriva 58 % površine Slovenije in prispeva k 
prepoznavnosti države ter odslikava odnos družbe 
do trajnostnega razvoja. Načrtno upravljanje z 
gozdom je pomembno zaradi kompleksnosti goz-
dnih ekosistemov, dolgih proizvodnih ciklov, velike 
obsežnosti gozdnega prostora, velikega javnega 
pomena gozdov, razdrobljenosti gozdne posesti in 
številnih lastnikov gozdov (Poljanec, 2019). Zato 
je gozdarsko načrtovanje pomembno orodje za 
uresničevanje ciljev trajnostnega, sonaravnega in 
večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. 
V letih 2020, 2021 in 2022 je potekala obnova 
območnih gozdnogospodarskih in lovskoupravlja-
vskih načrtov za obdobje 2021–2030. Načrti bodo 
usmerjali razvoj slovenskih gozdov v naslednjih 
desetih letih. Območni gozdnogospodarski načrti 
(v nadaljevanju GGN GGO) za štirinajst gozdno-
gospodarskih območij in območni lovskoupra-
vljavski načrti (v nadaljevanju LUN) za petnajst 
lovskoupravljavskih območij, ki se vsakih deset let 
pripravljajo hkrati za celotno območje Slovenije, so 
pomembno orodje za uresničevanje Nacionalnega 
gozdnega programa (Resolucija o nacionalnem 
gozdnem programu [ReNGP], 2007). GGN GGO 
so bili prvič izdelani za obdobje 1971–1980, 
tokratna obnova GGN GGO je torej že peta po 
vrsti. Nekoliko krajšo tradicijo imajo LUN, ki so 
v predpisani obliki in vsebini v pripravi četrtič, 
drugič hkrati z GGN GGO. 
Posebnost območnih načrtov je hkratna 
obravnava gozdnogospodarskih vsebin in vsebin 
upravljanja s prostoživečimi živalskimi vrstami, 
zato so načrti pomemben instrument gozdarske 
politike, zagotavljanja lovskoupravljavskih ciljev, 
pomembno pa prispevajo tudi k interesom drugih 
področij (varstvo narave, kmetijstvo in razvoj 
podeželja). Ključne naloge območnih načrtov 
so: opredelitev temeljnih gozdnogospodarskih in 
lovskoupravljavskih težav ter zasnova strategije za 
njihovo reševanje, opredelitev območij s poudar-
jenimi funkcijami gozdov in določitev izhodišč za 
odločitve o rabi gozdnega prostora, opredelitev 
ključnih usmeritev za gospodarjenje z gozdovi 
in upravljanje divjadi na različnih območjih. 
Opredelitev območij s poudarjenimi funkcijami 
gozdov in členitev prostora glede rekreacije in 
turizma v območnih načrtih sta pomembna za 
zagotavljanje večnamenskega gospodarjenja z 
gozdovi in sodelovanje v prostorskem načrtovanju 
(Poljanec in sod., 2022). 
V gozdarskem načrtovanju se je ob uvelja-
vitvi koncepta večnamenskega gospodarjenja z 
gozdovi in mednarodnih zavez (npr. Resolution 
L1, 1993),  naj načrtovanje vseh okoljskih zadev 
poteka v javno političnem dialogu, pojavil proces 
participativnega načrtovanja (MCPFE, 2002; 
Paletto, 2018). Sodelovanje z javnostjo tako postaja 
ena ključnih nalog gozdarstva in gozdarskega 
načrtovanja (Anko, 2003). Čas obnove območ-
nih načrtov je namenjen kritični presoji stanja 
slovenskih gozdov in gozdarstva ter razmisleku 
o prihodnjem ravnanju z njimi, hkrati pa je to 
tudi priložnost za seznanitev javnosti o stanju 
gozdov ter njihovo vključevanje v prepoznavanje 
težav in iskanje razvojnih priložnosti, povezanih 
z gozdom in gozdarstvom. 
2 IZHODIŠČA ZA NAČRTOVANJE 
PARTICIPATIVNEGA PROCESA V 
OKVIRU PRENOVE OBMOČNIH 
NAČRTOV
Skozi participativne procese lahko zainteresirane 
strani sodelujejo z akterji, ki ustvarjajo ali izvajajo 
javne politike, vključno z načrti razvoja gozdov 
(Quick in Bryson, 2016), z dialogom v participa-
tivnih procesih pa se lahko poveča legitimnost 
načrtov (Habermas, 1996). V gozdnogospodar-
skem in lovskoupravljavskem načrtovanju lahko 
participacija prispeva k večji stopnji uresničitve 
načrta, vzpostavljanju partnerstev, boljšim odno-
som med javnostjo in načrtovalsko institucijo, pri-
dobivanju novega znanja, izobraževanju javnosti in 
vzpostavljanju večjega zaupanja do profesionalnih 
gozdarskih organizacij ( Bončina in sod., 2004; 
Bachman, 2005). V devetdesetih letih prejšnjega 
stoletja so države začele uvajati različne modele 
participacije v gozdarstvu. Širok nabor načinov 
vpeljave participacije v gozdarsko načrtovanje 
kaže, da se upravljanje z gozdovi in načrtovanje 
rabe gozdov s časom spreminjata (oziroma se 
morata spremeniti) na način, da lahko različni 
deli družbe igrajo dopolnilno vlogo pri gospo-
GozdVestn 80 (2022) 8-9 297
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
darjenju z gozdovi (Appelstrand, 2002; Buchy 
in Hoverman, 2000). Za to je ključno predvsem 
sodelovanje treh sektorjev: državne gozdarske 
(in okoljske) službe, zasebnega sektorja in civilne 
družbe (Buchy in Hoverman, 2000).
Ker v praksi načrti pogosto ne dosegajo posta-
vljenih ciljev, je bilo v prizadevanjih za reševanje 
ovir za implementacijo načrtov temu namenjenih 
več raziskav na različnih področjih načrtovanja 
(Hogl in sod., 2012; Birnbaum, 2016; Kleinschmit 
in sod., 2018; Schulz in sod., 2018). Ugotovi-
tve kažejo, da je udeležba javnosti v procesih 
nastajanja in izvajanja gozdnih politik v Evropi 
še vedno precej nizka. Pogosta težava je prav 
oblikovanje participativnega procesa v postopkih 
načrtovanja (Kleinschmit in sod., 2018). Kljub 
intenzivni akademski razpravi in političnemu 
diskurzu koncept participacije v praksi ostaja 
slabo izražen (Alexander in sod., 2018). Partici-
pativni postopek v mnogih primerih temelji le na 
formalnem, vendar ne bistvenem vključevanju s 
pasivno udeležbo, ali pa je omejen na sodelovanje 
pri podajanju informacij (Paletto, 2018). 
V Sloveniji je bilo v preteklosti več aktivnosti 
za povečanje ravni participacije v postopku goz-
dnogospodarskega načrtovanja. Kljub temu so 
kasnejše študije ugotavljale, da proces načrtovanja 
še vedno v veliki meri temelji zgolj na informi-
ranju in le v majhnem obsegu na posvetovanju 
(Bončina in sod., 2004; Burgar Kuželički, 2011). 
Vključenost lastnikov in druge javnosti je bila še 
vedno nezadostna, v formalni postopek pa niso bile 
vključene aktivne oblike participacije (Matijašić in 
Poljanec, 2014). Z vidika legitimnosti načrtov je 
takšna pasivna participacija pomanjkljiva (Buchy 
in Hoverman, 2000). 
Zato smo pri snovanju procesa participacije v 
okviru obnove območnih načrtov sledili koncep-
tom, ki temeljijo na komunikaciji in sodelovanju z 
različnimi akterji v postopkih načrtovanja (Forester, 
1982; Innes, 1996; Healey, 1997, 2003; Innes in 
Booher, 2004). Poudarek je na zagotavljanju odpr-
tega prostora, ki omogoča dostop vsem deležnikom 
in spodbuja odprte razprave, ki omogočajo poda-
janje različnih stališč. V tem konceptu načrtovalec 
deluje kot mediator in si prizadeva rešiti konflikt 
med konkurenčnimi akterji v postopku načrtovanja 
(Fox-Rogers in Murphy, 2016). 
3 POSTOPEK IZDELAVE IN 
SPREJEMANJA OBMOČNIH 
NAČRTOV 
Proces priprave in sprejemanja območnih načr-
tov je obsežen, formalno se je začel z objavo o 
možnosti podajanja pobud skladno s Pravilnikom 
o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje 
z divjadjo (Pravilnik, 2010) v novembru 2020 in 
je v celoti potekal v letih 2021 in 2022 (Slika 1), 
priprave na območne načrte pa so se začele že 
konec leta 2019. 
V postopek priprave območnih načrtov smo 
aktivno vključili različno zainteresirano javnost 
(predstavnike lastnikov gozdov, zastopnikov 
upravljavcev lovišč, kmetijskega sektorja, služb 
za varstvo narave, služb za kulturno dediščino, 
sektorja za upravljanje z vodami, lokalnih sku-
pnosti …). Poleg formalno določene participacije 
deležnikov v okviru zbiranja pobud pred začetkom 
izdelave načrta ter v okviru javne razgrnitve in 
javne predstavitve osnutka načrta smo v procesu 
izdelave pripravili dogodke, na katerih so lastniki 
gozdov in njihovi predstavniki (Kmetijsko goz-
darska zbornica Slovenije, Zveza lastnikov gozdov 
Slovenije ...) ter drugi deležniki lahko aktivno 
sodelovali in prispevali k oblikovanju osnutkov 
območnih načrtov. Rezultati delavnic in drugih 
dogodkov so bili vgrajeni v osnutke območnih 
načrtov.
Vzporedno s pripravo območnih načrtov je 
potekal tudi proces izdelave okoljskega poročila 
in dodatka za varovana območja (v nadaljeva-
nju OP) v postopku celovite presoje vplivov na 
okolje (v nadaljevanju CPVO) (Guček in sod., 
2022). Izvedena sta bila dva postopka CPVO, 
in sicer eden za štirinajst GGN GGO in eden 
za petnajst LUN. V okviru obeh postopkov je 
bilo izvedeno interno vsebinjenje in vsebinjenje 
s sektorji, na katerih smo skupaj z udeleženci 
prepoznali potencialne vplive, določili okoljske 
cilje in kazalnike ter merila vrednotenja. Osnutka 
OP sta bila, skupaj z osnutki območnih načrtov, 
obravnavana na seji Strokovnega sveta ZGS. 
Z vlogo za izdajo mnenja o ustreznosti OP in 
sprejemljivosti vplivov Območnih načrtov za 
obdobje 2021–2030 na okolje smo OP in območne 
načrte poslali na Ministrstvo za okolje in prostor 
GozdVestn 80 (2022) 8-9298
Sl
ik
a 
1:
 P
os
to
pe
k 
iz
de
la
ve
 in
 sp
re
je
m
an
ja
 g
oz
dn
og
os
po
da
rs
ki
h 
in
 lo
vs
ko
up
ra
vl
ja
vs
ki
h 
na
čr
to
v 
ob
m
oč
ij 
za
 o
bd
ob
je
 2
02
1–
20
30
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
GozdVestn 80 (2022) 8-9 299
(MOP). Pripravljena OP smo večkrat usklajevali 
z mnenjedajalci in v juniju 2022 prejeli mnenje o 
ustreznosti OP. Oba OP sta bila skupaj z območ-
nimi načrti razgrnjena in predstavljena na javnih 
obravnavah v avgustu 2022. 
Po končani javne razgrnitve so se območni 
sveti ZGS skladno z določili Pravilnika o načr-
tih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z 
divjadjo (v nadaljevanju Pravilnik) opredelili 
do pripomb, prispelih v času javne razgrnitve 
in javne obravnave načrtov. Območni načrti 
so bili, skladno z omilitvenimi ukrepi iz OP in 
utemeljenimi pripombami iz javne razgrnitve ter 
javnih obravnav, dopolnjeni in poslani v nadaljnji 
postopek sprejemanja območnih načrtov. 
Zaradi epidemije bolezni covid-19 je v letih 
2020 in 2021 večina participativnih aktivnosti 
potekala v spletni obliki (obveščanje, zbiranje 
pobud, predstavitve in delavnice, anketa za 
deležnike, odnosi z javnostmi). Omejitve med-
sebojnega druženja in organizacije dogodkov 
za preprečevanje širjenja bolezni so pospešile 
digitalizacijo gozdarstva. Razvita oz. uporabljena 
so bila različna orodja za digitalno participacijo, 
in sicer od novih programskih rešitev na sple-
tni strani (namensko izdelani spletni obrazci) 
do široke implementacije in uporabe orodij 
za digitalno sodelovanje (spletni dogodki in 
videokonference, spletne ankete in evalvacija, 
spletna orodja za skupinsko delo). V podporo 
digitalnemu sodelovanju je potekal tudi proces 
izobraževanja za uporabo orodij in sodelovanje v 
aktivnostih. V procesu izobraževanja in priprave 
navodil so sodelovali sodelavci ZGS in v okviru 
projekta Interreg Europe BIOGOV tudi sodelavci 
Gozdarskega inštituta Slovenije. 
4 METODE SODELOVANJA 
ZAINTERESIRANE JAVNOSTI V 
PROCESU OBNOVE OBMOČNIH 
NAČRTOV 
4.1 Uvodna predstavitev 
Novembra 2020 so se začele priprave na uvodno 
predstavitev procesa obnove območnih načrtov, 
ki je bila zaradi epidemije bolezni covid-19 in 
ukrepov prepovedi združevanja fizičnih oseb v 
zaprtih prostorih izvedena v obliki spletne kon-
ference. Organizacija spletne predstavitve je bila 
velik organizacijski in tehnični izziv, saj večina 
strokovnih kadrov in udeležencev ni bila navajena 
sodelovanja na dogodkih v spletni obliki.  
V uvodu sta udeležence nagovorila vršilec dol-
žnosti direktorja ZGS in Minister za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano. Sledile so predstavitve 
procesa obnove in ključnih področij območnih 
načrtov. Z uporabo orodja za organizacijo spletnih 
konferenc Cisco WebEx smo vnaprej posnete 
predstavitve predvajali udeležencem srečanja. 
Prednost tovrstnega pristopa je bila, da so stro-
kovni sodelavci na pisna vprašanja udeležencev 
lahko odgovarjali že med predstavitvami, pomanj-
kljivost pa so bile posamezne tehnične težave in 
nekoliko nižja raven energije, kot jo poznamo pri 
dogodkih v živo. 
Ob koncu je sledila zaključna diskusija, v 
kateri so sodelovali predstavniki lastnikov gozdov, 
resornega ministrstva, lovskih organizacij, znan-
stveno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij 
ter drugi deležniki v procesu. Predstavitve se je 
udeležilo več kot 120 udeležencev, ki so bili glede 
na opravljeno anketo (N = 66) z dogodkom veči-
noma zadovoljni, podobno je bilo z zadovoljstvom 
z možnostmi aktivnega sodelovanja v dogodku. 
Večina (95 %) udeležencev je menila, da bo v 
procesu obnove dovolj možnosti za sodelovanje 
in se bodo v procesu obnove območnih načrtov 
tudi aktivno vključili v dogodke. Udeleženci so v 
komentarjih večinoma izrazili zadovoljstvo glede 
koncepta obnove območnih načrtov in pričakova-
nje, da bodo v načrtih upoštevane njihove pobude.
4.2 Zbiranje pobud
ZGS je skladno z veljavno zakonodajo s področja 
gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo 
v proces priprave območnih načrtov vključil tudi 
vso zainteresirano javnost oziroma deležnike. V ta 
namen je od 1. novembra do 31. decembra 2020 
pred začetkom procesa priprave območnih načrtov 
potekalo zbiranje pobud k območnim načrtom. 
Zakon o gozdovih lastnikom gozdov in zaintere-
sirani javnosti omogoča sodelovanje v postopku 
priprave in sprejemanja načrtov za gospodarjenje 
z gozdovi že v fazi zbiranja pobud in pozneje prek 
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
GozdVestn 80 (2022) 8-9300
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
Preglednica 1: Udeležba na spletnih delavnicah
Sklop delavnic Dogodkov Udeležencev
Gozdnogospodarski načrti območij – interne delavnice 14 269
Gozdnogospodarski načrti območij – delavnice z lastniki gozdov 
in deležniki 14 419
Načrti lovskoupravljavskih območij 15 298
Skupaj 42 986
javne razgrnitve in obravnave osnutka načrta. 
Potrebe, predlogi in zahteve sodelujoče javnosti 
se v največji mogoči meri upoštevajo skladno z 
ekosistemskimi in zakonskimi omejitvami (Uradni 
list RS, št. 30/93). Namen zbiranja pobud je bila 
njihova vključitev v osnutke območnih načrtov. 
V procesu obnove je zbiranje pobud območnih 
načrtov potekalo s pomočjo spletnega obrazca, 
objavljenega na spletnih straneh ZGS, pobude 
pa je bilo mogoče oddati tudi pisno. Predhodno 
so bile k podajanju pobud z vabilom povabljene 
vse pristojne organizacije in institucije. Zanima-
nje je bilo veliko, saj se je odzvalo 148 različnih 
deležnikov (nekateri so svoje pobude naslovili 
na več različnih območij). Med deležniki so bile 
na prvem mestu nevladne organizacije (66) in 
fizične osebe (52), sledili so predstavniki lokalnih 
skupnosti (12) in pravne osebe (9) ter drugi (9). 
Med nevladnimi organizacijami so prevladovale 
lovske organizacije, društva zasebnih lastnikov 
gozdov in naravovarstvene organizacije ter med 
fizičnimi osebami zasebni lastniki gozdov. Prejeli 
smo več kot osemsto pobud. Vse se niso nanašale 
na območne načrte, ampak tudi na druga tematska 
področja, kot je na primer problematika velikih 
zveri. Določenih pobud ni mogoče uresničiti brez 
spremembe predpisov. V takih primerih je ZGS 
pobude posredoval pristojnim organom.
4.3 Spletne delavnice
Na območnih enotah ZGS so v prvi polovici maja 
2021 potekale prve delavnice v sklopu obnove 
območnih načrtov. Zaradi ukrepov za preprečevanje 
širjenja bolezni covid-19 in omejitve osebnih stikov 
ter združevanj so bile delavnice organizirane prek 
spleta z uporabo orodij Cisco WebEx in Google 
Jamboard. Sestavljene so bile iz predstavitev in ana-
lize območja s pomočjo PSPN (prednosti, slabosti, 
priložnosti in nevarnosti) oz. analize SWOT. Najprej 
so po posameznih območnih enotah ZGS potekale 
delavnice z zaposlenimi na območni enoti ZGS in 
pozneje še delavnice z vsemi zunanjimi deležniki 
(Slika 3). S področja GGN GGO je bilo štirinajst 
delavnic z vključitvijo zaposlenih na območnih 
enotah ZGS in štirinajst za zunanje deležnike, po 
dve v vsaki območni enoti ZGS.  
Osrednja cilja delavnic sta bila: (1) predstavitev 
gozdnogospodarskega območja, analiz stanja 
in razvoja gozdov, minulega gospodarjenja in 
presoje trajnostnega gospodarjenja v prejšnjem 
ureditvenem obdobju in (2) dopolnitev glavnih 
težav in priložnosti s prepoznanimi prioritetami 
zaposlenih na ZGS in zunanjih deležnikov s 
pomočjo izvedbe analize PSPN (angl. SWOT).
Konec junija in v prvi polovici julija 2021 je bilo 
še štirinajst spletnih delavnice na temo obnove 
dolgoročnih LUN LUO. Osrednji cilji delavnic so 
bili: predstavitev LUO in analiz stanja populacij 
divjadi in njihovega okolja ter presoja doseda-
njega upravljanja in dopolnitev glavnih težav in 
priložnosti pri upravljanju divjadi s prepoznanimi 
prioritetami deležnikov.
Skupaj je bilo v maju in juliju 2021 organiziranih 
43 spletnih dogodkov, ki se jih je udeležilo skoraj 
tisoč udeležencev (Preglednica 1). 
Delavnic so se udeležili predstavniki različnih 
deležniških skupin, pomembno pa je bil zastopan 
tudi interes lastnikov gozdov. Na delavnicah so bili 
tudi predstavniki različnih vladnih in strokovnih 
institucij, predstavniki lokalnih skupnosti, občin, 
lovskih društev in predstavniki varstva narave ter 
drugi deležniki, povezani z gozdom in gozdnim 
prostorom. Na delavnicah so se razvile diskusije o 
različnih temah, ki so pomembne za posamezno 
GGO in LUO. 
GozdVestn 80 (2022) 8-9 301
Sl
ik
a 
2:
 Iz
ve
db
a 
an
al
iz
e 
PS
PN
 v
 G
or
en
jsk
em
 lo
vs
ko
 u
pr
av
lja
vs
ke
m
 o
bm
oč
ju
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
GozdVestn 80 (2022) 8-9302
Na delavnicah na temo GGN GGO so bile 
pogosto izpostavljene teme: naravne ujme in 
sanacija v ujmah poškodovanih gozdov, pod-
nebne spremembe in spreminjajočemu podnebju 
prilagojeno gospodarjenje z gozdovi; aktivnost 
oz. neaktivnost lastnikov gozdov in razdrobljeno 
lastništvo gozdov; pristojnosti lastnikov gozdov 
pri gospodarjenju z gozdovi; socialne funkcije 
gozdov, možnost materialnih nadomestil za 
lastnike gozdov za omejevanje gospodarjenja 
zaradi ekoloških in socialnih funkcij; problematika 
ohranjanja posebno pomembnih gozdov z vidika 
ekoloških funkcij gozdov; problematika neugodne 
strukture razvojnih faz v posameznih območjih 
in večje upoštevanje zahtev lastnikov gozdov pri 
načrtovanju z gozdovi. Na delavnicah za LUN so 
bile najpogosteje izpostavljene teme: problema-
tika izvajanja načrtov glede izboljševanja okolja 
in enotne obravnave škod; učinkovito reševanje 
usklajevanja rastlinske in živalske komponente 
gozda glede nemotene naravne obnove ciljnih dre-
vesnih vrst; usmerjanje velikega pritiska na gozdni 
prostor zaradi rekreacije, nabiralništva; poenosta-
vitev načrtovanja in posledično omogočanje bolj 
prilagodljivega izvajanja lova; omejitev pojava in 
širjenja tujerodnih živalskih vrst. Zaključki delav-
nic so bili vključeni v vsebino območnih načrtov 
v poglavja Problemi in priložnosti.
Organizacija 42 spletnih delavnic ob vpeljavi 
več novih tehnoloških rešitev je bila organizacijsko 
zelo zahtevna. Za poenotenje organizacije delavnic 
so bila pripravljena navodila in gradiva za izvedbo 
dogodkov na temo obnove območnih načrtov. 
Po spletni predstavitvi in ob izvedbi delavnic na 
posameznih območnih enotah ZGS smo navodila 
sproti dopolnjevali in tako izboljševali pogoje za 
organizacijo naslednjih delavnic. 
Pristop izvedbe analize PSPN (angl. SWOT) 
pri oblikovanju strategij obravnava dvojni vidik: 
zunanjo oceno (nevarnosti in priložnosti v okolju) 
in notranjo (prednosti in slabosti organizacije). 
Analiza je bila izhodišče za načrtovanje ciljev v 
novih načrtih s presojo gospodarjenja z gozdovi v 
območju v zadnjih desetih letih (Slika 2). Namen 
analize je bilo prepoznati: 
•	 prednosti: dobro izvedene aktivnosti, ki so 
privedle do ugodnega stanja;
•	 slabosti: slabše izvedene ali neizvedene aktiv-
nosti, ki so privedle v slabo stanje oz. v nedo-
seganje ciljev;
•	 priložnosti: značilnosti območja, ki v preteklosti 
niso bile izkoriščene;
•	 nevarnosti: težave območja, na katere ni bilo 
mogoče vplivati. 
Na podlagi poteka in rezultatov delavnic so bila 
za vse delavnice pripravljena podrobna vsebinska 
poročila, ki so dostopna na spletni strani www.
zgs.si/on2021.
4.4 Anketa o pomenu gozdov
Pomen gozdov se stalno spreminja zaradi socio-
-ekonomskih in okoljskih sprememb (Simončič 
in Bončina, 2018). V območnih načrtih smo 
pomen ciljev gospodarjenja z gozdovi v izbranem 
gozdnogospodarskem območju želeli ovrednotiti 
v širšem krogu deležnikov z različnih področij. 
Drugi sklop izdelave GGN GGO, ki je obravna-
val cilje in strategije gospodarjenja z gozdovi, 
je sovpadal z obdobjem poletnih počitnic, zato 
ovrednotenje ciljev na delavnici ni bilo mogoče. 
V ta namen smo zasnovali kratko spletno anketo 
o ciljih gospodarjenja z gozdovi. Širšo javnost 
smo k reševanju spletne ankete, ki je bila za 
reševanje odprta od 28. 6. do 28. 7. 2021, pozvali 
prek spletne strani ZGS in neposrednih vabil na 
več kot štirideset naslovov predstavniških orga-
nizacij (lastnikov gozdov, lovstva, varstva narave, 
nevladnih organizacij, varstva kulturne dediščine, 
lokalnih skupnosti in varstva voda).
V okviru ankete smo oblikovali dvanajst splo-
šnih ciljev, med katere so morali anketiranci raz-
porediti sto točk tako, da je posamezni cilj dobil od 
0 do 100 točk, skupni seštevek točk vseh ciljev pa 
je znašal sto točk. Več točk kot jih je anketiranec 
namenil določenemu cilju, večji je bil z njegovega 
stališča pomen tistega cilja. Poleg ovrednotenja 
ciljev gospodarjenja z gozdovi so anketiranci s 
šolsko oceno od ena do pet ocenili, kako v Sloveniji 
z gospodarjenjem z gozdovi skrbimo za uresničeva-
nje ciljev gospodarjenja. Skupno je anketo v celoti 
izpolnilo 643 anketirancev, ki so se opredelili kot 
predstavniki enajstih različnih interesnih skupin 
(izvajalci del v gozdovih, varstvo narave, upra-
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
GozdVestn 80 (2022) 8-9 303
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
vljanje voda, varstvo kulturne dediščine, lovske 
organizacije, turistične in prostočasne dejavnosti, 
lokalne skupnosti, lastniki gozdov oz. predstavniki 
lastnikov gozdov, nevladne organizacije, javne 
gozdarske službe in drugo). 
Ker je bilo število anketirancev po interesnih 
skupinah zelo različno, smo rezultate na ravni 
Slovenije standardizirali (Slika 3). Anketiranci 
so največji pomen dali proizvodnji lesa, ohra-
njanju voda, varstvu narave in čiščenju zraka z 
uravnavanjem podnebja, najmanjši pomen pa 
lovu in ohranjanju kulturne dediščine. V vseh 
interesnih skupinah je bilo zagotavljanje lesa 
uvrščeno med tri najpomembnejše cilje. Rezultati 
so primerljivi z obširnejšo raziskavo o pomenu 
gozdov (Simončič in Bončina, 2018), le da je bil 
v rezultatih raziskave pomen proizvodnje lesa 
postavljen na četrto mesto: za varstvom narave, 
čiščenjem zraka in ohranjanjem voda. Podobno 
je bil tudi v raziskavi Simončič in Bončina (2018) 
najmanjši pomen določen lovu. 
Anketiranci so izpostavili, da v Sloveniji z 
gospodarjenjem z gozdovi zelo dobro skrbimo 
za uresničevanje proizvodnje lesa, čiščenje zraka 
in uravnavanje podnebja, varstvo narave in 
ohranjanje voda, najslabše pa je bilo ocenjeno 
zagotavljanje lova in pridobivanje drugih gozdnih 
proizvodov. Rezultati ankete so bili v okviru pri-
prave območnih načrtov upoštevani kot podlaga 
za vrednotenje ciljev.
4.5 Delavnice o gospodarjenju z gozdovi 
in upravljanju z divjadjo v obdobju 
2021–2030 
V septembru 2021 so bile tretje participativne 
delavnice v procesu priprave območnih načrtov 
za obdobje 2021–2030. Njihov osrednji namen 
je bil obravnava strategij, ciljev in usmeritev za 
gospodarjenje z gozdovi v posameznem gozdnogo-
spodarskem območju ter za upravljanje populacij 
divjadi v lovskoupravljavskem območju. Bilo je 
štirinajst delavnic, v vsakem gozdnogospodarskem 
območju po ena. Delavnice so združevale vsebine 
gozdnogospodarskega in lovskoupravljavskega 
dela območnih načrtov in so potekale v živo. 
Delavnic se je udeležilo 244 udeležencev, ki so 
bili predstavniki zelo širokega kroga interesnih 
skupin in državnih ter strokovnih institucij. Glede 
na pogostost pojavljanja na posamezni delavnici 
in skupno število udeležencev je bil najbolj zasto-
pan interes lastnikov gozdov in predstavnikov 
varstva narave. 
Slika 3: Prikaz na podlagi ankete ovrednotenih ciljev gospodarjenja z gozdovi
GozdVestn 80 (2022) 8-9304
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
V prvem delu so bili predstavljeni cilji in 
temeljne strategije upravljanja z gozdovi, v drugem 
delu pa temeljni vidiki, strateški cilji in prednostne 
naloge upravljanja z divjadjo ter cilji po živalskih 
vrstah. V sklepnem delu predstavitev so bila obrav-
navana tudi tveganja za uresničitev območnih 
načrtov. Predstavitvam posameznih vsebin so 
sledile interaktivne moderirane delavnice pisnih 
mnenj udeležencev in njihovega združevanja v 
vsebinske sklope oz. vodenih diskusij. Na tak način 
so udeleženci oblikovali zelo širok nabor mnenj, 
ki jih na področju temeljnih strategij upravljanja 
z gozdovi lahko združimo v naslednje vsebinske 
sklope: usklajevanje odnosa gozd-divjad, raba 
gozdnega prostora, odpiranje gozdov in gozdne 
prometnice, varstvo gozdov, gojenje gozdov, ohra-
njanje biotske raznovrstnosti, tehnologije sečnje 
in spravila ter podnebne spremembe. V sklopu 
obravnave ciljev in prednostnih nalog upravljanja 
divjadi lahko večino mnenj združimo v naslednje 
tematske sklope: zmanjševanje ali preprečevanje 
nastajanja neželenih vplivov v okolju (v gozdu 
in na kmetijskih površinah), način izvajanja in 
omejitve lova, ukrepi za izboljšanje okolja divjadi, 
način krmljenja divjadi, upoštevanje velikih zveri 
pri upravljanju divjadi, sodelovanje z (in vplivanje 
na) drugimi deležniki in rabami prostora. Poleg 
navedenih vsebin so bili podani tudi predlogi 
glede urejanja področij, ki pomembno sovplivajo 
na gospodarjenje z gozdom in upravljanje div-
jadi, a presegajo pristojnost območnih načrtov, 
npr.: vzpostavitev naravovarstvenega nadzora, 
sprememba gozdarske zakonodaje, vzpostavitev 
financiranja sistema odstranjevanja invazivnih 
rastlinskih vrst, pomanjkanje delovne sile (sečnja, 
spravilo, opravljanje gojitvenih del), neskladje 
kmetijske in gozdarske politike, upravljanje velikih 
zveri. Konkretni in utemeljeni predlogi udeležen-
cev so bili v največji mogoči meri upoštevani in 
vgrajeni v ustrezna poglavja v GGN GGO in LUN.
4.6 Javne razgrnitve in javne 
predstavitve načrtov
Po izdelavi osnutkov GGN GGO in LUN 2021–
2030 smo načrte in OP z vlogo za izdajo mnenja o 
ustreznosti OP in sprejemljivosti vplivov območ-
nih načrtov za obdobje 2021–2030 na okolje v 
decembru 2021 skladno z Zakonom o varstvu 
okolja (v nadaljevanju ZVO-2) poslali na Mini-
strstvo za okolje in prostor. Po prejemu mnenja 
o ustreznosti okoljskega poročila v juniju 2022 
so bili izpolnjeni vsi pogoji za javno razgrnitev 
GGN GGO in LUN. Javna razgrnitev GGN GGO 
in LUN je drugi formalni del vključevanja javnosti, 
ki je opredeljen v 14. členu Zakona o gozdovih 
in traja štirinajst dni. Ker je obdobje javne raz-
grnitve sovpadalo s poletnimi počitnicami, smo 
trajanje javne razgrnitve za čim večjo možnost 
aktivnega sodelovanja javnosti podaljšali na več 
kot en mesec (od 26. 7. 2022 do 2. 9. 2022). Ob 
koncu javne razgrnitve so bile javne obravnave, ki 
so po dogovoru s predstavniškimi organizacijami 
lastnikov gozdov potekale popoldan, da je bila 
mogoča udeležba čim več udeležencev. Od 25. 8. 
do 2. 9. 2022 je bilo štirinajst javnih obravnav, na 
katerih so bili predstavljeni osnutki GGN GGO 
in LUN ter okoljski poročili z dodatkoma. 
Zainteresirano javnost smo na javne obravnave 
vabili neposredno prek vabil, spletne strani ZGS, 
objav v Slovenskih novicah, Delu in prek lokal-
nih medijev (lokalne radijske postaje in lokalni 
časniki). Javnih obravnav se je skupno udeležilo 
482 udeležencev, razprave pa so bile konstruktivne 
in so pogosto presegale vsebino območnih načr-
tov. Udeleženci so bili predstavniki Ministrstva 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), 
SiDG, Zavoda za varstvo narave (ZRSVN), Kme-
tijsko gozdarske zbornice (KGZS), Gozdarskega 
inštituta (GIS), lovskih organizacij, občin, društev 
lastnikov gozdov, agrarnih skupnosti in drugih 
interesnih skupin.
V okviru javne razgrnitve in javnih obravnav 
smo prejeli 326 pripomb na GGN GGO, 17 
pripomb na OP in dodatek za GGN GGO, 432 
pripomb na LUN in 37 pripomb na OP z dodat-
kom za LUN. 
Nekatere pripombe na GGN GGO so predsta-
vljale mnenje udeležencev javnih obravnav, druge 
so se nanašale na vsebine območnih načrtov, npr. 
določitev območij za strojno sečnjo, določitev 
obsega gojitvenih in varstvenih del, usklajevanje 
odnosov gozd – divjad … Del pripomb je presegal 
vsebine območnih načrtov, saj so se nanašale na 
sistemsko reševanje določenih težav, npr. področje 
GozdVestn 80 (2022) 8-9 305
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
financiranja gojitvenih in varstvenih del, reševanje 
problematike rekreacije in turizma v gozdovih ipd.
Pripombe na LUN so se večinoma nanašale na 
naslednja področja: višina oz. trend načrtovanja 
odvzema (zlasti jelenjadi), dopustna odstopanja 
pri realizaciji odvzema, conacija območij jelenjadi, 
krmljenje divjadi; metoda popisa, analize in prikaz 
podatkov objedenosti gozdnega mladja; obravnava 
tujerodnih vrst (zlasti muflona). Pripombe, ki so 
se nanašale na spremembo zakonodaje, so obrav-
navale: uvedbo metodologije in ureditev sistema 
odškodnin za škode zaradi popasenosti travinja in 
objedenosti mladja; uvedbo sistema nadomestil za 
izpad dohodka oz. omejitve dejavnosti lastnikov 
gozdov; podaljšanje lovnih dob in uvedbo nočnega 
lova. Do vseh pripomb so se skladno s predpisi s 
področja gozdarstva opredelili na svetih območ-
nih enot. Na podlagi pripomb, ki so se nanašale 
na območne načrte in smo jih lahko upoštevali, 
smo načrte dopolnili, relevantne pripombe, ki 
so presegale območne načrte in so se nanašale 
na spremembo zakonodaje, pa bomo predali v 
reševanje odločevalcem. Na javnih obravnavah 
so udeleženci večkrat poudarili pomen javnih 
obravnav kot dialoga med zainteresirano javnostjo 
in gozdarsko stroko, saj so eden redkih načinov 
neposredne komunikacije.
5 KOMUNICIRANJE Z JAVNOSTMI 
Proces izdelave in sprejemanja območnih načrtov 
je spremljala komunikacija z lastniki gozdov, dru-
gimi deležniki in javnostjo. Vzpostavljena je bila 
namenska spletna stran na naslovu www.zgs.si/
on2021, na kateri so bila redno objavljena gradiva 
in novice o procesu obnove območnih načrtov. 
Proces je dopolnjevalo redno objavljanje novic na 
spletnih straneh in spletnih družbenih omrežjih. 
Ob pomembnejših mejnikih in ob vabljenju 
udeležencev na aktivnosti so bili širša javnost in 
deležniki obveščeni s sporočili za javnost. Skupno 
je bilo na spletnih straneh ZGS objavljenih tri-
najst novic. Izključno na temo procesa obnove 
Slika 4: Plakat Tedna gozdov 2021: »Načrtno z gozdom!«
GozdVestn 80 (2022) 8-9306
območnih načrtov so bila medijem poslana tri 
sporočila za javnost, med letoma 2020 in 2022 pa 
je bil proces obnove območnih načrtov omenjen v 
večini sporočil za javnost ZGS. V tistem obdobju 
je bila obnova območnih načrtov osrednja tema 
dela na področju odnosov z javnostmi na ZGS. 
Zato je bila tematika vključena v večino komu-
nikacijskih aktivnosti, ki so jih izvajale območne 
enote na terenu.
Proces obnove območnih načrtov je bil tudi 
tema Tedna gozdov 2021, ki je potekal pod geslom 
Načrtno z gozdom! V letu 2021 je bil osrednja 
tema predstavitve ZGS na sejmu AGRA (Slika 
4). Lastniki gozdov, deležniki v procesu in drugi 
so bili o dogodkih in poteku procesa obveščeni 
tudi prek elektronskih sporočil, s katerimi smo 
redno obveščali zainteresirane ciljne skupine. Eno 
izmed osrednjih orodij informiranja so bile številne 
(spletne in fizične) delavnice in druge aktivnosti 
za lastnike gozdov in deležnike, na primer redni 
sestanki vodstva ZGS s predstavniki organizacij 
lastnikov gozdov. Za obveščanje in vabljenje 
deležnikov k sodelovanju so bili objavljeni tudi 
časopisni oglasi. 
Čeprav gre pri procesu obnove območnih 
načrtov za kompleksno temo, ki je za širšo javnost 
načeloma manj zanimiva, je bilo po analizi medij-
skega klipinga ZGS in GIS od 1. 6. 2020 do. 11. 
2022 objavljenih 126 medijskih objav; večinoma 
so bile objave s pozitivno in nevtralno konotacijo. 
Veliko podobnih objav je bilo tudi v regionalnih 
in lokalnih časopisih in glasilih. V medijih je bilo 
objavljenih tudi več mnenj, ki so bila kritična 
do procesa, njegove izvedbe in rezultatov. Taka 
mnenja so bila objavljena v Sobotni prilogi Dela, 
Dnevnikovem Objektivu in Kmečkem glasu. 
Proces obnove območnih načrtov in njegovi 
glavni izzivi so biil obširno predstavljen tudi v 
oddaji TV Slovenija Ljudje in zemlja.
Proces obnove območnih načrtov je potekal v 
okviru Gozdnega dialoga, ki ga sicer vodi MKGP. 
Gozdni dialog je odprt dolgoročni dialoški proces, 
ki spremlja proces gospodarjenja z gozdovi in 
je namenjen vsem deležnikom, ki so povezani 
s področjem gozdov in gozdarstva. V okviru 
partnerskih diskusij nudi možnost za izmenjavo 
različnih stališč in oblikovanje dogovorov, oceno 
težav in oblikovanje rešitev v podporo trajno-
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
stnemu gospodarjenju z gozdovi. Omogoča tudi 
povezovanje gozdno-politično relevantnih temat-
skih stališč z različnih področij v t. i. module in 
tako učinkovito obravnavo aktualnih tem. 
6 ZAKLJUČKI 
Vsakokratna obnova območnih načrtov je v slo-
vensko gozdarstvo vpeljala pomembne novosti. 
Tudi tokratna prinaša številne, med pomembnimi 
je prav participativna priprava in sprejemanje 
načrtov. Pri obnovi območnih načrtov v letu 2011 
se je izkazalo, da formalno določen postopek 
participacije za strateške gozdnogospodarske in 
lovskoupravljavske načrte ni zadosten. Zato je pri 
tokratni izdelavi območnih načrtov pomembna 
novost razširjen participativni proces načrtovanja, 
ki je prispeval k večji legitimnosti odločitev 
in usklajenosti različnih vidikov upravljanja z 
gozdovi. Poleg formalno določene participacije je 
vpeljal možnosti aktivnega, neformalnega sodelo-
vanja lastnikov gozdov in njihovih predstavnikov 
ter drugih deležnikov že v času nastajanja načrta. 
Takšen proces je zahteven in od nosilca načrto-
vanja terja bistveno večji obseg dela, nova znanja, 
veščine in stalno komuniciranje in usklajevanje 
stališč različnih deležnikov. 
Zaradi epidemije bolezni covid-19 smo se v 
letih 2020 in 2021 morali odločiti za izvedbo 
participativnih aktivnosti v spletni (digitalni) 
obliki, saj takrat veljavni ukrepi niso dovoljevali 
tovrstnih dogodkov. To je še povečalo zahtev-
nost izpeljave posameznih dogodkov in hkrati 
otežilo sodelovanje. Hkrati pa je takšna oblika 
participacije dala zelo spodbudne rezultate, saj je 
odprla možnost udeležbe tudi lastnikom gozda 
in deležnikom, ki jim tak način sodelovanja bolj 
ustreza oz. se iz različnih razlogov ne morejo 
udeležiti fizičnih dogodkov. Zato ocenjujemo, 
da so kljub oviram zainteresirani deležniki imeli 
dobre možnosti za sodelovanje v procesu, kar je 
bilo med procesoma večkrat izraženo, javnost pa 
je bila o poteku procesa redno obveščena. Na velik 
potencial spletne participacije nakazujejo tudi 
statistike udeležbe na spletnih delavnicah, ki so 
višje od fizičnih, prav tako pa je bila ob uporabi 
preprostih spletnih orodij za participacijo aktiv-
nost udeležencev bistveno večja kot na fizičnih 
dogodkih (več prejetih pobud in pripomb). 
GozdVestn 80 (2022) 8-9 307
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
V samem procesu sodelovanja smo prejeli 
številne pobude, ki so pogosto presegale okvir 
območnih načrtov, bodisi so bile preveč podrobne 
ali pa navezane na zakonodajo in druge postopke. 
To po eni strani kaže, da so sodelujoči premalo 
poznali vsebino in pristojnosti strateških načrtov, 
po drugi pa so udeleženci dogodke izkoristili za 
izražanje vseh mnenj o gospodarjenju z gozdovi 
in upravljanju divjadi. Proces participacije bo zato 
treba prilagoditi in razmisliti o uvedbi »kanala« za 
podajanje pobud oziroma okrepiti gozdni dialog, 
ki pomeni platformo in kontinuiran proces za 
razprave in sodelovanje več deležnikov o najbolj 
perečih vprašanjih. Izkušnje iz javnih obravnav 
nakazujejo, da je treba še okrepiti aktiven gozdni 
dialog z lastniki gozdov in drugimi deležniki ter 
omogočiti diskusijo o aktualnih izzivih in težavah, 
s katerimi se soočajo lastniki in drugi deležniki v 
gozdnem prostoru.
V procesu pospešene digitalizacije gozdarstva 
bo treba pozornost nameniti tudi sodelovanju 
lastnikov gozdov in deležnikov v procesu načrto-
vanja razvoja gozdov. V prihodnosti bi napredna 
digitalna orodja lahko omogočila sodelovanje 
najširšega kroga deležnikov v procesih načrtovanja 
razvoja gozdov. Nikakor pa ne smemo pozabiti 
na osebni stik med pripravljavci in uporabniki 
načrtov, saj omogoča pristno komunikacijo in 
iskanje uresničljivih kompromisov med delež-
niki v gozdnem prostoru z različnimi stališči. 
Za uporabo v prihodnosti predlagamo model t. 
i. hibridne participacije, ki združuje klasične in 
digitalne pristope k skupinskim procesom pri 
načrtovanju razvoja gozdov. 
Dobra priprava na obnovo območnih načrtov, 
vključevanje zainteresirane javnosti že v fazi 
priprave osnutkov območnih načrtov ter proces 
celovite presoje vplivov na okolje so prispevali 
k večji usklajenosti gozdnogospodarskega in 
lovskoupravljavskega dela območnih načrtov, 
uravnoteženem pospeševanju ekonomskih, eko-
loških in socialnih vidikov upravljanja z gozdnimi 
ekosistemi in vpeljavi strategij blaženja in prila-
gajanja gozdov na podnebne spremembe. Poleg 
tega je proces participacije omogočil tudi širšo 
diskusijo o izzivih gospodarjenja z gozdovi in 
upravljanja divjadi, ki presega okvir strateškega 
načrtovanja in prispeval k krepitvi zaupanja med 
gozdarsko stroko, lastniki gozdov in zainteresirano 
javnostjo. Zato moramo participacijo lastnikov 
gozdov in zainteresirane javnosti razumeti kot 
dinamičen proces, iz katerega se vsi udeleženci 
izpopolnjujemo in ga je treba tudi v prihodnje 
razvijati za boljše načrtovanje in sprejemanje 
načrtovanih strategij ter ukrepov.
7 VIRI 
Alexander M., Doorn N., Priest S. (2018). Bridging the 
legitimacy gap - translating theory into practical 
signposts for legitimate flood risk governance. 
Regional Environmental Change, 18, 2: 397–408. 
Anko B. 2003. Interes javnosti v razvojnih perspektivah 
slovenskega gozdarstva. V: (Bončina, ur.) Območni 
gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive 
slovenskega gozdarstva. Univerza v Ljubljani, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire: 5–7.
Appelstrand M. 2002. Participation and societal values: 
the challenge for lawmakers and policy practitioners. 
Forest Policy and Economics, 4, 4: 281–290. 
Bachman R. P. 2005. Forstliche Plannung. ETH Zurich: 
345 str. 
Birnbaum S. 2016. Environmental Co-governance, 
Legitimacy, and the Quest for Compliance: When and 
Why Is Stakeholder Participation Desirable? Journal 
of Environmental Policy & Planning, 18, 3: 306–323. 
Bončina A. 2003. Uvod. V: (Bončina, ur.) Območni 
gozdnogospodarski načrti in razvojne perspektive 
slovenskega gozdarstva. Univerza v Ljubljani, 
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire: 187–199.
Bončina A., Ficko A., Kotnik T. 2004. Zasnova 
participativnega načrtovanja. Gozdarski vestnik, 
62, 1: 85-95. 
Buchy M., Hoverman S. 2000. Understanding public 
participation in forest planning: a review. Forest 
Policy and Economics, 1, 1: 15–25. 
Burgar Kuželički D. 2011. Vključevanje deležnikov 
v proces izdelave gozdnogospodarskih načrtov 
gozdnogospodarsih enot na območih NATURA 2000. 
Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška 
fakulteta, Ljubljana: 71 str.   
Forester J. 1982. Planning in the Face of Power. Journal 
of the American Planning Association, 48, 1: 67–80. 
Fox-Rogers L., Murphy E. 2016. Self-perceptions of the 
role of the planner. Environment and Planning B: 
Planning and Design, 43, 1: 74–92. 
Guček M., Simončič T., Danev G., Harmel M., Weldt S., 
Stergar M. 2022. Celovita presoja vplivov na okolje – 
GozdVestn 80 (2022) 8-9308
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Gregorič A., Simončič T., Marenče M., Baloh T., Rantaša B.: Hibridno sodelovanje zainteresirane 
javnosti v procesu obnove območnih gozdnogodpodarskih in lovskoupravljavskih načrtov za obdobje 2021–2030
izkušnje s priprave območnih gozdnogospodarskih in 
lovsko upravljavskih načrtov 2021–2030; Gozdarski 
vestnik, 80/2022, št. 8-9: 298–311. 
Habermas J. 1996. Between Facts and Norms. London: 
Polity Press: 631 str.
Healey P. 1997. Strategies, Processes and Plans 
Collaborative Planning: Shaping Places in Fragmented 
Societies. London: Macmillan Education UK: 243–
283.
Hogl K., Kvarda E., Nordbeck R., Pregernig M. 2012. 
Legitimacy and effectiveness of environmental 
governance: concepts and perspectives. Environmental 
Governance: The Challenge of Legitimacy and 
Effectiveness: 1–26. 
Innes J. E., Booher D. E. 2004. Reframing public 
participation: strategies for the 21st century. Planning 
Theory \& Practice, 5, 4: 419–436. 
Innes J. E. 1996. Planning Through Consensus Building: 
A New View of the Comprehensive Planning Ideal. 
Journal of the American Planning Association, 62, 
4: 460–472. 
Kleinschmit D., Pülzl H., Secco L., Sergent A., Wallin 
I. 2018. Orchestration in political processes: 
Involvement of experts, citizens, and participatory 
professionals in forest policy making. Forest Policy 
and Economics, 89: 4–15. 
Matijašić D., Poljanec A. 2014. Gozdnogospodarsko 
načrtovanje: kritična ocena stanja. Povzetki posveta: 
Načrtovanje v gozdarstvu - nujno orodje za usmerjanje 
razvoja in rabe gozda. Ljubljana: 3–5.
MCPFE (Ministerial conference on the protection of 
forests in Europe), 2002. Public participation in 
forestry in Europe and North America. Synopsis. 
MCPFE Paper 2. Joint FAO/ECE/ILO committee on 
forest technology, management and training: 21 str.
Paletto A. 2018. Preface to‚‘Participatory Forestry: 
Involvement, Information and Science‘‘. Forests, 9 
(Special Issue): ix-x.
Poljanec A., Guček M., Stergar M., Simončič T., Rantaša 
B., Marenče M. 2022. Območni gozdnogospodarski 
in lovsko upravljavski načrti 2021- 2030 : temeljni 
problemi in izzivi upravljanja gozdnih ekosistemov 
v prihodnjem desetletju. V: BONČINA, Andrej 
(ur.). Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji do leta 2030: 
razvojni problemi in njihovo reševanje : XXXVIII. 
Gozdarski študijski dnevi: 3–13.
Poljanec A. (ur.). 2019. Gozd in gozdarstvo v samostojni 
Sloveniji – 25 let javne gozdarske službe, Ljubljana, 
Silva Slovenica: 68 str.
Pravilnik o načrtih za gospodarjenje z gozdovi 
in upravljanje z divjadjo (Uradni list RS, 
št. 91/10 in 200/20).
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni 
list RS, št. 111/07).
Quick K., Bryson J. 2016. Theories of public participation 
in governance. Handbook in Theories of Governance, 
Torbing, J. (ur.), Ansell, C. (ur.). Edward Elgar Press: 
158–169.
Schulz T., Lieberherr E., Zabel A. 2018. Network 
governance in national Swiss forest policy: Balancing 
effectiveness and legitimacy. Forest Policy and 
Economics, 89: 42–53. 
Simončič T., Bončina A. 2018. Mnenje prebivalcev 
Slovenije o pomenu gozdov in gozdarstva. Acta Silvae 
et Ligni, 117: 17–34.
Third Ministerial Conference on the Protection of 
Forests in Europe 2-4 June 1998, Lisbon/Portugal. 
RESOLUTION L1 People, Forests and Forestry 
– Enhancement of Socio-Economic Aspects of 
Sustainable Forest Management. 
Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – 
ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 
110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 
24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16).