LETO XXI. — Številka 3
Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, 6kofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za redakcijo odgovoren Albin Učakar
KRANJ, sobota, 13. 1. 1968
Cena 40 par ah 40 starih dinarjev
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot pol tednik.' Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko.' Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah io sobotah
GLASILO  SOCIALISTIČNE  ZVEZE  DE LOVNEGA  LJUDSTvA  ZA GORENJSKO
Bo kdo odgovoren (in kaznovan) za neodgovorno eksperimentiranje?
Velike težave v Iskri
Izredna seja centralnega delavskega sveta obsodila zvezno administracijo — Reprodukcijski material je, vendar na carini, zato delo stoji
Kranj, 12. januarja — V Iskri je bila danes izredna scja centralnega delavskega sveta z edino točko dnevnega reda: problematika dobave reprodukcijskega materiala *a leto 1968. Problem je — na kratko in poenostavljeno Povedano iz ekonomskega Argona — v tem, da reprodukcijski material leži na carini in da ga tam ne morejo ocariniti in poslati naročnikom, Iskra pa je zaradi tega prišla v tako zelo kritične težave, da je ogrožena letošnja proizvodnja nasploh; trenutno velja to posebej za tovarni v Semiču in Kranju. *Ostali smo praktično brez Materiala!« smo slišali v razpravi. Zakaj? Zaradi spremenjenih deviznih in carinskih Predpisov, za katere pa so bedeli šele nekaj dni po no-Vem letu. Spremembe se nanašajo na carinjenje uvoženega reprodukcijskega mate-rtala, na bistvene spremembe v strukturi blaga, ki se lah-^ prosto uvaža, in tistega blaKa, ki je vezano na centralno dodeljeno devizno kvoto, na omejevanje plačil v tujini, na zahtevo, da je treba naročeno blago iz uvo-*a plačati' mesec dni pred Qor»avo (medtem ko morajo na*a podjetja tujim dobavite-tjem pošiljke kreditirali) itd.
Za Iskro — Klektromehani-ko Kranj leži na carini za °krog 60 milijonov din reprodukcijskega materiala, ki Pa ga prav zaradi spremenjc-n'h carinskih predpisov ne morcjo poslati v tovarno, 2at« že ostajajo nekateri ^delki brez dela. In za te n°ve predpise so zvedeli seje Po novem letu, že potem, *° so to blago naročili. Podarjajo, da so taka stališča "sprejemljiva, da so proti načc!om gospodarske refor-me in proti načelom samoupravljanja, da pa jasno ka-2eJo na centralizacijo in na nesprejemljiva stališča zvezah upravni organov, vključno z zveznim izvršnim sve-
Vlln- Ta je s predpisi, sprejetimi
Ščitil
v zadnjem času, za-prolzvodnjo osnovnega ^Produkcijskega materiala 'železarne), ne pa proizvodnjo' ',nalnih izdelkov. To je neminljivo in proti temu bo os  t nastopila. Trenut-0 s'cer Še ne vejo, kakšne
bodo posledice, bodo pa nepopravljive, posebno če se ne bo kmalu kaj spremenilo. Podrobneje bomo o razpravi na izredni seji še poročali in tudi o ukrepih, ki jih nameravajo takoj podvzeti. Danes zapišimo le še io, da so na zasedanju izvolili štiričlansko komisijo, ki bo sestavila zahteve o spremembi predpisov in jih poslala zvezni upravi, razen tega pa so izvolili tričlansko delegacijo z generalnim direktorjem na čelu, ki bo v Beogradu skušala doseči svoje pravice. Med zaključki je bilo poudarjeno, da bodo posledice teh novih predpisov opazne vse leto in da bo izpad proizvodnje težko nadoknadili. S takim neodgovornim eksperimentiranjem zvezne administracije ne soglašajo, zato zahtevajo, da je treba zvezne organe oz. osebe, ki jih vodijo, poklicati na odgovornost in jih kaznovati za škodo, ki je in bo v Iskri zaradi tega nastala.       A. Triler
Konference krajevnih organizacij ZK v škofjeloški občini
Pospešiti vključevanje mladih v ZK
Sredi decembra so bile v škofjeloški občini krajevne konference ZK. Priprave za konference so bile temeljite in uspešne, predvsem zaradi prizadevnosti organizatorjev. Tudi udeležba je bila zadovoljiva, še bolj pomembno pa je, da so bile razprave na konferencah zelo razgibane, člani zveze komunistov so tokrat zelo odkrito spregovorili o problemih, ki doslej niso bili deležni dovolj pozornosti, so pa v današnjem življenju pomembni.
Na vseh konferencah je bilo najbolj poudarjeno vprašanje vključevanja mladih v zvezo komunistov. Vzroke za sorazmerno počasno vključevanje mladih v ZK je treba po mnenju večine komunistov iskati v pomanjkanju sodelovanja ZK z mladino in v premajhnem zanimanju za probleme sodobne mladine. Ugotovili pa so tudi, da je precej mladih ljudi, ki se želijo vključiti v organizacijo ZK in da zaradi delavnosti v družbenih organizacijah to tudi zaslužijo. Hkrati pa so udeleženci konference ugotovili, da je v vrstah komunistov precej takih, ki zaradi nedelavnosti in nezanimanja ne zaslužijo članske izkaznice. Zahtevali so, da se take člane izključi in organizacije.
Prav tako so komunisti skoraj na vseh konferencah
Nezaposlenost še vedno narašča
Spremeniti bi bilo treba sedanji način zaposlovanja
Nezaposlenost na Gorenjskem po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje še vedno narašča. Konec leta so imeli na zavodu prijavljenih več kot 1503 ljudi. Med njimi je kar tri petine starih do 26 let, dobra tretjina pa je starih manj kot 20 let. Hkrati z nezaposlenostjo pa podatki kažejo, da se je tudi število zaposlenih na Gorenjskem v zadnjih dveh lotih zmanjšalo.
Ob teh podatkih pa moramo ugotoviti še to, da se danes prek službe za zaposlovanje na Gorenjskem zaposli le dobra tretjina delavcev. Zato je tudi dejansko število brezposelnih večje in presega po nekaterih podatkih celo številko 3000. Najslabše kažejo podatki na tem po-j^dročju za škofjeloško in radovljiško občino, nekaj bolje pa za kranjsko. Vzrokov za takšno stanje
na področju zaposlovanja na Gorenjskem je najbrž več. Edon najpomembnejših pa je, da delovne organizacije nimajo kadrovskih in drugih programov. To pa med drugim povzroča vrsto socialnih problemov. Precej brezposelnih se namreč v skrajni stiski potem obrača na zavod za zaposlovanje ali pa na občinske sindikalne svale za denarno pomoč. Tako je v Tržiču na primer vsak peti hranilec družine in vsak tretji iz take družine, kjer.pride na enega člana manj kot 25 tisoč starih dinarjev mesečnega dohodka.
Vse to kaže, da bo treba sedanji način zaposlovanja spremeniti. Tako službe za zaposlovanje kot kadrovske službe v delovnih organizacijah bodo morale to vprašanje rešovati bolj strokovno.
A. 2.
menili, da ima ZK premalo vpliva na nekatera področja družbenega življenja. Tu gre predvsem za šolstvo in pro-sveto. Pri tem pa je zanimivo, da so bili na konferenci v Poljanski dolini prosvetni delavci tisti, ki so dajali ton konferenci. Prav oni so najbolje znali prikazati probleme z vseh področij družbenega življenja in s tem dokazali, da so pomemben člen organizacije ZK in da znajo prisluhniti potrebam okolice. Nasprotno pa je bil na krajevni konferenci v Selški dolini prisoten le en učitelj. Očitno je, da prosvetni delavci v tej dolini niso tako
Večji promet na mejnih prehodih
Skoraj dva in pol milijona potnikov čez Ljubelj
Po podatkih, ki so jih sporočile carinske službe, se je na mejnih prehodih povečal promet v primerjavi z lanskim prometom za skoraj petino. Največ potnikov je prestopilo mejo na Ljubelju — skoraj dva in pol milijona — kar jc za dobro tretjino več kot lani. Prav tako so se močno povečali mejni prehodi v Ratečah. Skupaj je na vseh štirih mejnih prehodih prestopilo mejo več kot pet milijonov potnikov, medtem ko je bilo leta 1966 4,3 milijona potnikov.
Medtem ko so na vseh obmejnih prehodih zabeležili povečan promet, je prešlo mejo na Korenjskem sedlu nekaj manj potnikov. Zmanjšanje pripisujejo zapori cesto spomladi zaradi del na avstrijski strani. Na rateškem prehodu pa se pozna povečan promet zaradi večjega obiska Gorenjcev Trbižu, saj je promet večji za polovico v primerjavi z letom 1966.
vplivni in sposobni. Zato so na konferenci sklenili, da bo v bodoče pri razpisih prostih delovnih mest za prosvetna delavce morala imeti večji vpliv krajevna organizaoija ZK.
Pri obravnavi problemov mladih pa so komunisti skoraj na vseh konferencah opozorili tudi na problem zaposlovanja mladine, ki je še posebno pereč v Poljanski dolini. Zahtevali so, naj občinska konferenca preide od besed k dejanjem. Menili so, da je treba- izdelati program razvoja Poljanske doline, ki naj bi zagotovil nova delovna mesta.
2e prve konference v škofjeloški občini so pokazale, da je bila reorganizacija ZK nujna in smotrna. Z udeležbo komunistov iz gospodarskih organizacij se bo nedvomno dvignila kvaliteta dela v krajevnih organizacijah, to pa jc tudi namen reorganizacije.
S. Zupan
V današnji številki:
2. stran:
Proste sobote v šolah
7. stran:
Specializirane živinorejske kmetije
8. stran:
Dražgoše: spomini in sedanjost
9. stran:
Pakistan — »dežela čistosti«
16. stran:
Želodčna obolenja
GLAS * 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO
SOBOTA — 13. januarja 1968
Novost v naši pedagoški praksi
Proste sobote v šolah
»Pomembnejša postaja funkcija vzgoje, ki bo tudi enakomerneje razdeljena med šolo in domom,« pravi direktor Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Kranj Ivo Zrimšek
Svet za vzgojo in izobraževanje kranjske občinske skupščine je že sprejel predlog Zavoda za prosvetno-pedagoško službo Kranj, naj bi že v drugem polletju tega šolskega leta vse štiri kranjske osnovne šole (šole France Prešeren. Simon Jenko, Stane Žagar in Lucijan Seljak) s podružnicami vred poskusno prešle na petdnevni pouk, torej na proste sobote. Seveda bodo morali o tem poprej sklepati samoupravni organi v teh šolah. Ker so proste sobote v šolah novost, ki jo v letošnjem šolskem letu šele eksperimentalno uvajajo v nekaterih šolah v Ljubljani, Mariboru in Kranju, v prihodnjem šolskem letu pa jih bodo uvedli v vseh šolah, smo s tem v zvezi zastavili nekaj vprašanj direkiorju Zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj Ivu Zrimšku.
— Kdaj in zakaj ste začeli razmišljati o tej novosti, ki je — vsaj za nekatere, s katerimi sem govoril — precej nenavadna?
»Vzporedno s prizadevanji
gospodarstva, javne uprave in družb enih služb, da bi z deljenim delovnim časom dosegli večjo produktivnost dela in da bi delavec lahko bolje izkoristil čas za svojo rekreacijo, se je tudi v pedagoškem tisku začela razprava o možnostih za prehod na prosto soboto in o dilemah, ki s tem nastajajo zaradi sedanje neusklajene organizacije dela v proizvodnji na eni in šolstvu na drugi strani, pa zaradi šibko razvitega celodnevnega bivanja učencev v šolah. Na pobudo Zavoda za šolstvo SRS naj bi že v drugem polletju tega šolskega leta poskusno prešle nekatere šole v Ljubljani, Mariboru in Kranju na proste sobote, preden se v prihodnjem šolskem letu v vseh šolah in drugih vzgojno-izobraževalnih zavodih uvede ta organizacijska sprememba (razen v srednjih šolah s periodičnim poukom). Anketirali smo 2826 učencev in 5396 staršev, ki so zaposleni v proizvodnji, in ugotovili, da sta razpored in Število prostih sobot staršev zelo različna in da bo za določeno število otrok po prehodu na proste sobote treba zagotoviti dopoldansko varstvo otrok v šolah.«
— Kako boste uskladili proste sobote v šoli s predpisanim učnim načrtom?
»Prav to je bil največji problem pri sestavljanju našega predloga. S to spremembo bo nujno treba spremeniti tudi samo organizacijo šolskega dela. Od številnih različic pridejo v poštev tele: prvić, celodnevno bivanje otrok v šoli, drugič, spremenjen šolski koledar, ki bo zagotavljal, da šole kljub prostim sobotam opravijo obveznih 210 dni pouka, in tretjič, skrčenje predmetnika oz. učnih načrtov. Prva varianta, ki je najboljša, ni uresničljiva, ker nobena šola na Gorenjskem ni grajena za enoizmenski pouk. Tretja va-
rianta zahteva globlje stro kovne analize, ki so tesno povezane s celotno strukturo osnovnega obveznega šolanja in bi jih moral opraviti pedagoški institut. Preostane torej le še druga varianta, ki ne zahteva sprememb zakonskih predpisov, temveč se dotika le organizacije šolskega dela. Za to možnost so se odločili tudi direktorji kranjskih osnovnih šol France Prešeren, Simon Jenko, Lucijan Seljak in Stane Žagar.«
— Nedvomno bo vse naše bralce, posebno pa starše otrok, ki hodijo v šolo, zanimalo, kakšne bodo po uvedbi prostih sobot v šolah spremembe v organizaciji pouka in v šolskem koledarju?
»Tele:
1. Drugo polletje se bo začelo 5. februarja in končalo 29. junija.
2. Proste bodo vse sobole, razen ene vsak mesec, ki mora biti izrabljena za šolske športne dneve. Med te sodi tudi 25. maj, dan mladosti.
3. Prosti dnevi bodo tudi L, 2. in 3. maj (sreda, četrtek, petek), če ne bodo šole za 3. in 4. maj drugače organizirale šolskega dela (3. maja pouk, 4. maja športni dan).
4. Osmi razredi naj bi končali pouk 22. junija. Temu primerno bi srednje šole vsaj za 10 dni preložile rok za sprejemne izpite, za vpis. O tem morajo republiški organi obvestiti vse srednje šole v Slavoniji.
5. 8. februar — Prešernov dan — se praznuje s proslavo na sam dan praznika.
6. Podrobnosti v zvezi z organizacijskimi pripravami za prebod na proste sobote v šolah v drugem polletju tega šolskega leta bodo urejene do konca januarja.
Ob upoštevanju teh sprememb bo v drugem polletju 20 prostih sobot (oz. 19 za osme razrede). S časovnim podaljšanjem drugega polletja in z nekaterimi drugimi spremembami v šolskem ko ledarju bodo šole po našem izračunu opravile predpisani minimum 210 dni pouka in tudi število ur, ki jih za posamezne razrede določa učni načrt.«
— Kako pa bo z otroki, ki v sobotah doma nimajo varstva?
Ce odštejemo 3 ali 4 so bote, odmerjene športnim dnevom, preostane okrog 16 sobot, ki ne bodo programirane za redno šolsko delo. Za otroke, ki so v dopoldanskem času broz varstva, bi morale šole organizirati varstvo in jim zagotoviti malico. Za to bi potrebovale dodatni denar, če z notranjo razporeditvijo sredstev, s katerimi razpolagajo, same vsaj delno ne bi uredile tega problema. Sredstva bi morda lahko šole dobile z organizacijo do datne pomoči učencem v sobotah, morda pa tudi sredstev, iki jih že sicer dobivajo za dodatno pomoč, ne porabijo v celoti. Vsekakor pa je treba varstvo zagotoviti in delo učiteljev v teh na novo nastalih varstvenih oddelkih posebej nagraditi. Koliko bo teh oddelkov, to lahko ugotovijo vodstva šol še pred začetkom pouka v drugem polletju in na tej osnovi tudi pripravijo predračun stroškov.«
»In še nekaj je ob tej priliki treba posebej poudariti,« je nazadnje rekel Ivo Zrimšek. »Pomembnejša postaja funkcija vzgoje, ki bo odslej tudi enakomerneje razdeljena med šolo in domom. S prosto soboto, ko bodo otroci v glavnem doma, postaja vzgojna vloga družine znatno večja.«
A. Triler
Sestanek predstavnikov poravnalnih svetov
»Izogibajmo se poravnav za vsako ceno,«
Honorarne sodelavce
za razširitev časnika Glas na področju občin: Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj, Šk. Loka, Kamnik, Domžale, Ljubljana, Logatec in Cerkno
sprejme
delovna enota Glas Kranj.
Vse informacije v upravi časnika Glas (stavba skupščine občine Kranj) soba 110.
je dejal predsednik občinskega sodiSea Jesenice na sestanku s predstavniki oziroma člani poravnalnih svetov v občini. Sestanka so se udeležili predstavniki sedmih poravnalnih svetov, niso pa prišli člani poravnalnih svetov krajevne skupnosti Hrušica, Kranjska gora in Sava.
Uvodoma je predsednik občinskega sodišča poročal o delu poravnalnih svetov v občini in o novem zakonu, ki zadeva to področje. Iz tega poročila povzamem naslednje podatke in misli:
Poravnalne svete smo začeli ustanavljati leta 1959 — potem ko je dobila ideja o njihovi ustanovitvi podporo v resoluciji republiške ljudske skupščine. Njihov namen je bil, naj kot družbeni organ posredujejo med občani za sporazumno odpravo sporov v njihovih medsebojnih razmerjih in s tem pomagajo pri razvijanju dobrih odnosov med njimi. V začetku ni bilo jasnosti, ali naj poravnalni sveti sodijo ali samo poravnavajo. Ni bil jasen obseg pristojnosti poravnalnih svetov.
Maja letos je bil sprejet splošni zakon o poravnalnih svetih, s katerim se določajo splošna načela za delo poravnalnih svetov, tako da bedo ti po temelju enotno urejeni za vso državo. Novembra je bil nato sprejet še republiški zakon, s katerim je ta materija urejena z načeli, ki jih določa splošni zakon.
Na območju občine Jesenice deluje 10 poravnalnih svetov; od tega 4 na ožjem in mestnem področju, drugih šest pa v drugih krajih občine. V prvih letih dela poravnalnih svetov je bila v veljavi praksa, da so sodišča odstopala nekatere zadeve ne glede na voljo strank, najprej poravnalnim svetom. Pozneje je bila ta praksa opuščena, kar je tudi v skladu z načeli, ki jih je sedaj sprejel zakon. Sodišča so prepuščala občanom samim to odločitev, ali bedo najprej poskusili urediti spor pred poravnalnim svetom ali pa bodo vložili tožbo pred sodiščem. V skladu s temi stališči se giblje število sporov, ki so jih reševali poravnalni sveti jeseniške Občine.
Leta 1961 so obravnavali 229 zadev, od tega 88 na pobudo sodišča, 16 na pobudo javnega tožilstva, državljani sami pa so se obrnili na poravnalne svete 103-krat. 1962. leta je bilo pred poravnalnimi sveti obravnavanih 183 zadev, od tega na pobudo sodišča 73 m, javnega tožilstva 18 zadev. Dve leti kasneje (1964.1.) je sodišče povsem opustilo prvotno prak-
so odstopanja nekaterih zadev poravnalnim svetom. Ti so kljub temu obravnavali 98 zadev, od tega 74 na pobudo občanov samih. V zadnjih letih opažamo, da upada število zadev, ki jih rešujejo poravnalni sveti.
Zanimivi so tudi podatki o uspehu dela poravnalnih svetov v preteklih letih. — Leta 1961 je bilo s poravnavo rešenih 136 sporov, medtem ko poravnava ni uspela v 87 primerih. Naslednje leto so bili rešeni 104 spori — uspeha pa ni bilo v 86 prir merih.
Leta 1967 so poravnalni sveti v jeseniški občini uspešno rešili 24 spornih zadev med strankami, neuspešno pa se končalo 11 zadev. Poravnalna sveta v Kranjski gori in krajevni skupnosti Sava nista 1967. leta reševala nobenega primera. — Ker se člani teh poravnalnih svetov niso v ponedeljek; udeležili sestanka na sodišču, ne moremo te podatka komentirati. Največ zadev so obravnavali poravnalni sveti v Žirovnici, Javorniku, Dov-jah in Podmežaklji.
Obseg pristojnosti poravnalnih svetov je po novem zakonu velik. Poravnalni sveti lahko posredujejo v izvensodnem poravnavanju sporov med občani pa tudi med občani in organizacijami in celo v sporih med organizacijami. Zato poravnalne svete lahko ustanovijo tudi delovne in druge organizacije. Poravnalni sveti pa ne smejo obravnavati tiste spore v kazenskih zadevah, ki se preganjajo na javno obtožbo.
Zakon o poravnalnih svetih jasno določa, da je obravnavanje sporov pred poravnalnimi sveti prostovoljno. Delo poravnalnega sveta je v vsakem primeru odvisno le od volje strank. Teh ni mogoče siliti, naj se vabilu na poravnavo odzovejo in pri obravnavi sedelujejo.
Predsednik občinskega sodišča Jesenice je na sestanku svetoval, naj se poravnalni sveti ne spu-čajo v zadeve, ki jim ne bodo kos. Ob takih primerih naj stranke napotijo na skrbstveni organ cbčine ali pa na sodišče. To je še vedno boljšo kot polovično in dvoumno rešiti neki spor. Tudi poravnav za vsako ceno se je treba izogibati, ker taka poravnava nima vrednosti, saj se bo zadeva ponovila.
Na sestanku so nekateri člani poravnalnih svetov menili, da je v zadnjem času manj sporov med občani. Vendar število zadev na sodišču to tezo ne potrjuje. Ce pa ta podatek drži, potem smo tega lahko veseli.
J. Vidic
Pogled na proračun za leto 1968
Sredstva so omejena
Letos bo imel zvezni proračun 10 milijard 660 milijonov N din sredstev. Ali je to veliko ali malo, in ali je ta številka v skladu z možnostmi in potrebami?
Na ta vprašanja je odgovorila nedavna razprava v zvezni skupščini. V primerjavi z lansko vsoto, bo proračun za letos večji za 8,7 odstotka. To ni malo. Tako povećan proračun je cdsov naš.h materialnih možnosti ali predvsem naših neodlože-nih potreb. Kajti možnosti so precej majhne, medtem ko so potrebe velike. Po tem, kar je do sedaj znanega — o tem je tekla beseda tudi na omenjenem zasedanju zvezne skupščine — ne bosta niti narodni dohodek niti skupna proizvodnja zabeležila takšno stopnjo porasta.
To praktično pomeni, da je Precej odstopanja od načela reforme — da je treba ohraniti razmerje med porastom narodnega dohodka in porastom proračuna. Seveda ni kilo to načelno proglašeno kot sveto, vendar se je vseskozi pojavljalo kot eno iz-nied najvažnješih v izvajanju reforme. V tej smeri je °ilo tudi slišati pripombe v skupinski razpravi. Da se ne bo morda primerilo, da bo proračun spet dobil tisti značaj, ki ga je imel včasih, a katerega ne bi smel več imeti — je 'bilo slišati bojazljivo vprašanje.
KOMU VEC, KOMU MANJ?
Ta bojazen pa odpade, če se pogleda strukturna proračuna, in to predvsem s stališča njegovih izdatkov, oziroma se vidi, za kaj vse s^ bodo proračunska sredstva porabila letos.
Izdatki za narodno obrambo se letos povečajo za okoli ^2%, kar je manj, kot pa 1« bilo zahtevano. Nujno je bilo tudi povečanje sredstev j* invalidsko zaščito, za izboljšanje življenjskega standarda udeležencev NOB, do-
polnilnih sredstev za nerazvite republike in kraje itd.
Proračun ze letos vsebuje tudi sredstva za intervencije v gospodarstvu. To je v glavnem razdelitev akumulacije med posameznimi gospodarskimi panogami skozi proračun. Ta sredstva, za razliko od drugih postavk v proračunu, bodo manjša kot lani. To dejstvo in podatek, da so proračunske rezerve za letos precej majhne (le 15 milijonov N din), govorijo o tem, da gospodarstvo ne more pričakovati večjih intervencij iz proračuna za reševanje svojih problemov.
PRORAČUNSKA DISCIPLINA
Vsi omenjeni proračunski izdatki so ocenjeni kot realni in celo skromni in so daleč od tega, da bi jih lahko nekdo imenoval razsipne. Obstoja upravičeno prepriča-
nje, da bi morala vojska in nerazvita področja kot tudi nekateri drugi uporabniki proračuna dobiti več, kot so dobili. Vendar sredstva so bila omejena in so bile celo najbolj realne zahteve omejene na minimum. Iz vsega tega izhaja, da je predloženi proračun odsev tistega, kar se je lahko storilo in ne tistega, kar bi se meglo napraviti.
V tako prenapetem proračunu bo potrebno precej proračunske discipline in to ne samo pri zveznih proračunskih uporabnikih, temveč tudi drugih proračunov. Ce se proračunske postavke ne bedo upoštevale, pa čeprav tudi najman:še, bi lahko prišlo do nadaljnjega omejevanja narodnega dohodka, tj. do oteževanja gospodarstva, kar pa bi pomenilo kršitev osnovnih reformnih načel.
(po Tanjugu)
Devetmesečno gospodarjenje v Domžalah
Zmanjševanje zalog in naraščanje izvoza
Pred kratkim je analitično statistična služba domžalske občinske skupščine objavila podatke o gibanju gospodarstva v domžalski občini za obdobje lanskih devetih mesecev. Glavne značilnosti gospodarskega razvoja domžalskih delovnih organizacij v tem obdobju so: zniževanje zalog končnih izdelkov, intenzivno naraščanje izvoza, zmanjševanje izvoza na konvertibilno področje, zmanjšanje števila zaposlenih v tretjem četrtletju, zniževanje stopnje porasta osebnih dohodkov in zniževanje produktivnosti, rentabilnosti in ekonomičnosti.
Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v omenjenem obdobju povečal za 4 odstotke. Zaloge so se v primerjavi z lanskim polletjem precej znižale V Papiirnici, tovarni sanitetnega materia-
la, Univerzalu, Termitu in LIP zaradi prilagajanja proizvodnje potrebam tržišča.
V lanskem četrtletju so domžalske gospodarske organizacije izvozile za 908.000 dolarjev svojih izdelkov ali za 12 % več kot v enakem obdobju 1966. Največji delež izvoza gre v Sovjetsko zvezo (28%), Italijo (13%), in Zahodno Nemčijo (13%) ter Češkoslovaško (11%). Prek polovice izvoza v občini je bilo realizirano z izvozom kartona, oljnih barv, konfekcijskih oblačil, usnjene galanterije in šotorov.
Gospodarske organizacije v občini so v devetih lanskih mesecih izpolnile 74,4 odstotka predvidene letne proizvodnje. Nad polovico gospodarskih organizaoij tega poprečja ne dosega, zlasti velja to za Oljarno, LIP, Induplati in Filc. vlg
Kranjska pekarna: preskrba s kruhom ni v redu zaradi karamboliranega avta in slabe embalaže
Občinski komite ZK Kranj
o reelekciji v delavnih organizacijah
Minulo sredo je občinski kemite ZK v Kranju razpravljal o reelekciji oziroma ponovnih volitvah direktorjev in delavcev na tistih delovnih mestih, za katere je to določeno v statutih nekaterih delovnih organizacij. Znano je namroi (o tem smo že pisali), da temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja določa, da je treba vsaka 4 leta ponovno razpisati delovna mesta direktorjev.
Prva (obvezna) reelekcija je bila v kranjski občini 1964. leta in je zajela tiste delovne organizacije, kjer so bili direktorji na teh delovnih mestih več kot osem let. Takrat so bile ponovne volitve direktorjev v kranjski občini v 29 delovnih organizacijah. Letos pa bodo ponovne volitve v 66 delovnih organizacijah (36 v gospodarstvu in 30 v družbenih službah).
Ko so člani občinskega komiteja Zveze komunistov razpravljali o letošnji reelekciji, so poudarili, da se je je treba lotiti resno in z vso odgovornostjo. Posebej pa je treba upoštevati nekatere napake izpred štirih let, da se te ne bi tokrat ponovile.
Posebne naloge pa se letos postavljajo pred samouprav-
ne organe v tistih delovnih organizacijah, kjer bodo ponovne volitve. Ti naj bi predvsem ocenili dosedanje uspehe oziroma razvoj delovne organizacije, talko na področju gospodarjenja kot razvijanja samoupravljanja. Člani komiteja so posebej poudarili, da je ob teh razpravah hkrati treba upoštevati tudi kadrovsko strukturo v podjetjih. Posebno pozornost pa je treba posvetiti sestavi komisij, ki jih imenuje občinska skupščina. Komisije bi si namreč morale prizadevati, da bi posamezne odločitve, ki jih bodo predlagale* oziroma z njimi seznanile samoupravne organe, tudi utemeljile, ne pa da bi se samo odločale za ali proti. Predvsem pa naj bi upoštevale podatke, ki jih bodo o poslovanju oziroma gospodarjenju samoupravljanja kadrovski strukturi itd. v delovni organizaciji zbrale razne strokovne službe.
Na seji so podprli tudi po-roJilo, ki ga je na predlog družbenopolitičnih organizacij sprejela kranjska občinska skupščina. Sklenili so tudi, da bodo v tistih delovnih organizacijah, kjer bodo letos imeli reelekcijo, pripravili pogovore s člani zveze komunistov. A. Ž.
B	a		e G	LAS	KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1
					
Naročnina po slari ceni dve veliki žrebanji
GLASILO SZDL ZA GORENJSKO
12 N DIN ZA POL LETA, TUJINA 20 N DIN 24 N DIN ZA CELO LETO, TUJINA 40 N DIN
ZA VSE NAROČNIKE V MAJU IN SEPTEMBRU, LE DA STE PORAVNALI POLLETNO NAROČNINO. ČAKA VAS PRESENEČENJE!
berite GLAS
Naraščanje prometa v domžalski trgovini in gostinstvu
V domžalskih, trgovinah se je v lanskem tretjem četrtletju povečal promet za 9 odstotkov, predvsem zaradi povečanja prodaje neživi!. Zanimivo je, posebej še v primerjavi s prvim polletjem, da se je znižal promet pri ži-
V torek, dne 16. januarja 1968, ob 16. uri se začne tečaj za voznike
motornih vozil pri Avto-moto društvu Škofja Loka, Jegorovo predmestje št. 10. Sprejme se še nekaj kandidatov. Prijave v društveni pisarni.
NOVI PLESNI TEČAJI
V DELAVSKEM DOMU
V KRANJU
Plesna in baletna šola organizirata v novem letu plesne tečaje za začetnike in nadaljevalni plesni tečaj. Začetek začetnega plesnega tečaja (ob torkih in petkih od 18.30 do 20.30) bo 12. januarja, nedeljskega tečaja (samo ob nedeljah od 9. do 12. ure) pa bo 21. januarja. Nadaljevalni plesni tečaj (ob nedeljah in četrtkih) se začne 15. januarja. Zveze z avtobusi ugodne. Vpis je možen vsak dan od 18.30 do 20.30 v Delavskem domu Kranj, vhod 4/1. Plesalke imajo prost vstop.
vilih, zato pa se je njihov delež v skupnem prometu močno znižal (od 45 % na 37 odst.). Vzrok tega so nižje cene v primerjavi z letom 1966, predvsem pa znatno zmanjšanje prodaje blaga za ozimnico.
Skupni promet se je v trgovini povečal za 19% po tekočih in za 13 % po stalnih cenah. Nasprotno porastu prometa so se v lanskih devetih mesecih zmanjšale zaloge za 9%, in to predvsem zaradi njihovega hitrejšega obračanja, saj se je koeficient obračanja zalog povečal od 5,9 v lotu 1956 na 7,1 v letu 1967. Ta pa se med posameznimi trgovskimi organizacijami zelo razlikuje, deloma zaradi vrste blaga, dedoma pa zaradi neustreznega asortimenta blaga.
V gostinstvu so zabeležili 18% povečanje, od tega v družbenem sektorju za 9% in v zasebnem za 41 %• Samo pri zasebnih gostilnah, ki so bile odprte že 1966. leta, se je promet povečaj za 32 %, medtem ko gre drugo povečanje prometa na račun na novo odprtih gostinskih obratov.
V .strukturi prometa po sektorjih lastništva je zato prišlo do povečanega deleža zasebnih gostilničarjev predvsem zaradi prodaje alkoholnih pijač, vendar se je količinska prodaja alkoholnih pijač znižala zaradi povišanja cen alkoholnim pijačam. Zato pa se je povečala pro dana količina hrane v gostinskih objektih zasebnega in družbenega sektorja.
vi g
Dejavnost Delavske univerze v
Pridobiti kar največ kvalitetnih
Čeprav je Delavska univerza v Škofji Loki za letošnjo izobraževalno sezono dobila približno četrtino sredstev manj kot v preteklem letu, bo obdržala približno enak program dela. Razliko bo uspela nadoknaditi z organizacijo tečajev, ki jih financirajo zainteresirane delovne organizacije.
Na področju strokovnega izobraževanja letos delujeta tretji in četrta letnik srednje ekonomske šole ter drugi in četrti letnik strojne tehniške šole. Na novo pa je letos vpeljan enoletni administrativni tečaj, ki ga obiskujejo predvsem mlada dekleta, ki so že zaposlena, nimajo pa še ustrezne izobrazbe. V okviru delavske univerze je pred kratkim začela delati tudi šo la za lesne tehnike v LIP češnjica, kri jo sicer vodi kssintOMkidusitrJjisld oddelek ljubljanske srednje tehniške šole.
Ker je bilo lani zanimanje za tečaj za skladiščnike zelo veliko, so ga tudi lelos uvrstili v program. Na pobudo inšpekcijskih služb v občini bodo priredili tudi tečaj higienskega minimuma, ki ga bodo obiskovali na novo zaposleni v živilski stroki.
Program splošnega izobraževanja obsega tečaje tujih jezikov, in sicer začetni in nadaljevalni tečaj nemščine, konec tega meseca pa se bo začel še intenzivni tečaj italijanščine. Tega bodo obiskovali predvsem člani odbora, ki sodeluje s pobratenim mestom Medicino v Italiji, in nekaj posameznikov, ki se zanimajo za italijanski je~ik. Izredno veliko je zanimanje za gospodinjske tečaje. Tako je bilo v lanski sezoni kar
Prihodnost Tuhinjske doline v boljši cesti
Za modernizacijo ceste bi potrebovali 820 milijonov S din
Pred stoletji Je bila cesta skozi Tuhinjsko dolino, od Kamnika skozi Motnik glavna prometna zveza med Dunajem in morjem. Ko pa po tej cesti ni več vodila glavna poštna zveza Dunaj — Maribor — Ljubljana, je v 17. sto let j u Kamnik začel zamirati
Danes pa je vprašanje Tu hinjske ceste spet pereče, saj se vprašanje njens moderni zacije že več let pojavlja na vseh sestankih socialistične zveze in zborov volivcev, zlasti v Tuhinjski dolini. O upravičenosti številnih razprav, teženj in želja prebivalcev za sodobno urejeno cesto govore naslednji podatki:
Na območju kamniške obči .te živi 21.500 prebivalcev, od tega je v 46 vaseh in naseljih Tuhinjske doline 5321 občanov ali 14 vseh kamniških občanov. Področje Tuhinjske doline gospodarsko ni razvito, vendar ob-stajaje   možnosti   za raz-
voj turizma, zlasti kmečkega turizma, lovstva, zimskega športa na Menini planini. Glede tega so vse te možnosti neizkoriščene.
Tudi sam Kamnik bi s krajšo povezavo s Štajersko postal turistično bolj odprt in bi še bolj zaživela Velika planina, saj je v zadnjem času opaziti večje zanimanje prebivalcev s štajerske.
T*uhinjske doline zaenkrat ni mogoče gospodarsko razvijati, temveč le s turizmom, kmetijstvom in z izkoriščanjem kaolmove rude v Selah pri Kamniku, ki jo pripravlja in raziskuje rudnik kaolina Crna pri Kamniku.
Čeprav je cesta skozi Tuhinjsko dolino slaba, pa je promet po njej iz leta v leto večji, saj so tovornjaki prepeljali leta 1960 dnevno po 200 ton tovora, leta 1963 že 675 ton, leta 1964 774 ton in predlani 3146 ton. Promet bi bil še večji, če bi bila dovoljena večja osna obremeni-
tev, saj sedanja osna obremenitev 6 ton ne ustreza poire-bam.
Predračun za modernizacijo ceste predvideva, da bi mo-dernizacijska dela veljala 720 milijonov S din, priključek do magistralo Ljubljana •<*-Maribor pa bi veljal nadaljnjih 100 milijonov S dinarjev. Sredstva za moderrjzarijo bi dobili s samoprispevkom, sredstvi delovnih organizacij ia iz občinskega proračuna ter iz republiši:cja cestnega sklada. Čeprav je višina sredstev za modernizacijo precejšnja, v Kamniku računajo, da jih bodo zbrali v štirih letib.
Modernizirana cesta v Tuhinjsko dolino bi omogočila poživitev turističnega prometa v sami dolini, Kamniku in na Veliki planini, po njej pa bi lahko vozili tovornjaki z 10-tonsko mm obremenitvijo. V. Guček
osem tečajev, letos pa jih bo verjetno prav toliko. Na teh tečajih pridobe slušatelji poleg kuharskega znanja tudi osnove iz zdravstvene higiene in preventive. Te tečaje delavska univerza ne prireja samo v Skofji Loki, ampak sta bila letos dva tečaja že organizirana v Poljanski dolini, pripravljajo pa še takšen tečaj v Selški dolini in na Trati.
Skupno s K Z škofja Loka in skladom za pospeševanje kmetijstva pri skupščini, ki sta prispevala potreben denar, so v lanski sezoni uspešno izvedli nekaj kmetijskih tečajev v Trebiji, Poljanah, Selcih in Škofji Loki. Te tečaje, ki so bili torej brezplačni, je obiskovalo od 25 do 35 kmetijskih proizvajalcev. Na nj'ih so udeleženci obravnavali predvsem sodobno gospodarjenje z živino, poljem in sadovnjaki.
Potopisna predavanja so bila lani zelo dobro obiskana. Teh predavanj je bilo 30, letos pa računajo da jih bo še več.
Z delom na področju družbenega izobraževanja, ki naj bi bilo osnovna dejavnost delavske univerze, v škofji Loki niso najbolj zadovoljni. Vsako leto skušajo organ izi-
Škofji Loki
predavateljev
rati po en seminar za vodstva družbenopolitičnih organizacij, kar seveda ni zadosti. Tudi letos program ni obsežnejši od lanskega. Predvidevajo le dva seminarja, in sicer enega za vodstva krajevnih organizacij ZB in drugega za vodstva sindikalnih podružnic.
Dobro so vpeljana predavanja za člans zveze komunistov. Letno organizirajo tri taka predavanja, na katerih predavajo ugledni slovenski družbenopolitična delavci. Predavanja so namenjena tudi članom ZK iz obeh dolin, za katere organizirajo tudi prevoze v škof j o Loko.
Tudi seminarji o delovnih razmerjih so dobro obiskani. Tako so se seminarja v preteklem mesecu, ki je obravnaval kršitev delovnih dolžnosti, udeležili predstavniki skoraj vseh delovnih organizacij.
Na Delavski univerzi v Škofji Loki se trudijo, da bi za vsa predavanja, seminarje in tečaje pritegniti kvalitetne predavatelje, saj so ljudje zelo zahtevni, kar posebej velja za področje družbenega izobraževanja. Zato taki tečaji uspejo le, če na njih predavajo že znani predavalo!ji. Poskušajo pa dobiti sposobne kadre tudi v lastnih vrstah. Tem omogočajo udeležbo na seminarjih, ki jih organizira visoka šola za politične vede v Ljubljani.
S. Zupan
Rešitev za nekatere radovljiške družbenopolitične organizacije
V Ponedeljek, 8. januarja, se je na cesti pred kranjsko občinsko skupščino zgodila manjša Prometna nesreča. Zaradi slabo splužene in očiščene ceste je bilo srečanje med Transturl-stovim avtobusom in osebnim avtomobilom usodno. Čeprav smo v prvi letošnji številki našega časnika zapisali, da so imela komunalna podjetja med novoletnimi prazniki in po njih precej težav zaradi na novo zapadlega snega, tokrat ne najdemo opravičila za kranjski Komunalni servis. Podjetje namreč deset dni te ceste ni očistilo. Takoj po tej nesreči pa je bila cesta v nekaj urah dokaj dobro očiščena. — (A. 2.) — Foto F. Perdan
Kot že nekaj let nazaj Je Zavod za izgradnjo športnih objektov tudi letos pripravil ledeno Ploskev na športnem stadionu v Kranju. Tokrat so k ureditvi priskočile na pomoč tudi nekatere kranjske delovne organizacije, ki so prispevale denar za osvetlitev 900 kvadratnih metrov ledene ploskve. Čeprav zadnjih nekaj let v Kranju ne pomnimo tako urejenega in Pripravljenega drsališča, presenečajo podatki, da je na nJem dokaj malo drsalcev. (A. ž.) — Foto: F. Perdan
Pred glasbeno-baletnim večerom
KRANJ. — Vrsto koncertnih večerov dopolnjujejo tudi koncertni nastopi mladih solistov, učencev glasbene šole v Kranju. V sredo, 17. januarja 1968, bo ob 19. uri v koncertni dvorani delavskega doma glasbeno-baletni večer, katerega spored bodo izvajali mladi instrumentalni solisti kranjske glasbene šole in baletna skupina višjega letnika kranjske baletne šole, ki bo izvajala po glasbi
P. I. Čajkovskega Labodje jezero koreografijo Dan, noč, jutro.
Mladi instrumentalisti pa bodo izvajali skladbe naslednjih avtorjev: Beethovna, J. Brahmsa, A. Corellija, Chopina, Debussvja, H. Gerlacha, E. Griega, A. Gedikeja, G. Kreka, Jensana, Liszta, J.' Ravnika, Rosatija, Fr. Sehu-berta in C. M. VVcbra.
ar
Koncert gimnazijskega in podnartskega zbora
vsod na Gorenjskem Je v zadnjih dneh nastopila prava zima. Najprej sneg, potem pa še I "j1 mraz. Med težavami, ki jim komunalna podjetja še vedno niso povsem kos, smo zabe-
HI še eno. Na kranjski lekarni so morali s posebnimi napravami očistili led s strehe — Fot<>: F. Perdan
Po nastopih na Jesenicah in Podnartu se bo 70-članski kranjski gimnazijski pevski zbor skupno s podnartskim zborom predstavil še domačemu občinstvu. Tako bosta zbora v ponedeljek, 15. januarja, ob 19.30 izvedla v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju samostojni koncert, ki bo obsegal zborovske skladbe iz domače
in svetovne glasbene lit era« ture. Dirigent obeh zborov je prof. Matevž Fabjan.
Glede na dosedanje uspešno delo gimnazijskega in podnartskega zbora lahko pričakujemo kvalitetno zborovsko petje.
Vstopnice za ta zanimiv koncert so že v predprodaji na kranjski gimnaziji.
D. S.
List iz beležnice
Hlapec Jernej
Cankarjev hlapec Jernej je bil star m betelen, ku so ga zapodili od hiše in ko je odšel po svetu iskat pravico. In res je slulil za hlapca pri hiši, ki jo je potem, ko pravice ni našel, zalgal.
Mol, katerega sem v naslovu poimenoval po Cankarju, pa ni hlapec. Kmet pri štiridesetih je, mlad in močan, sin na kmetiji, na kateri je doslej delal. Srednje velika kmetija je to in veliko otrok je bilo pri hiši. Nekateri so le odšli od doma, se polenili in pomolili. Zgradili hiše, nekateri pa so še doma, a imajo slulbe, pri kruhu so, čakajo samo še, kdaj bodo odleteli iz gnezda.
Očeta nimajo več. Naš »hlapec Jernej« je bil določen za naslednika na kmetiji in gospodaril je kol naslednik, kot gospodar, čeprav mu mama še ni »Čez dala«. Delal je leta in desetletja od jutra do noči, skrbel, da je na njivah pridelal čimveč, da je bila v hlevu lepa livina, da je bil denar pri hiši za davke in za tisto, kar je pač povsod treba kupiti. Vsi v vasi so ga hvalili kot pridnega in dobrega gospodarja. Računal je le sam pri sebi, kako bo izboljšal to in ono, ko bodo odšli bratje in sestre, ko bo zares tudi na papirju gospodar. Drugi so kupovali traktorje in priključke, popravljali hiše, se vozili z avtomobili, zanj pa je bilo to še nedosegljivo. Dota, obveznosti do drugih otrok — to je bilo tisto, kar ga je zadrlevalo, da ni mogel v korak Z drugimi kmeti v vasi.
Pa je prišel čas, ko bi bilo treba to urediti, ko bi moral prevzeti kmetijo. In se je zataknilo. Tisti, ki so zgradili hiše, ki so v slulbah, ki so hoditi v šole in se izučili poklica, tisti, ki so s kmetije, na kateri je on garal, dobili, kar so hoteli in kar so potrebovali, tisti so zdaj zahtevali takšno doto, da on tega ne bi zmogel. Ti izdatki bi mu za lepo število let zavrli napredek in s tem onemogočili sodobno kmetovanje, če ga ne bi celo pokopali. Beseda je dala besedo, kri je zavrela, odnehati nihče ni hotel, nihče ni hotel popustiti niti za milimeter. Prevzemi kmetijo z obveznostmi, ki jih zahtevamo, so mu rekli, ali pa jo bo prevzel drugi brat; ali pa bomo prodali livino in zemljo, pa konec besedi! Ni prevzel, ni si upal.
Zdaj hodi k advokatom in na pravno pomoč in išče pravice. Toliko in toliko let sem garal, pravi, nič se nisem izučil kot drugi, zdaj pa je takole prišlo. Ne bi mi bilo mar, pravi, če bi se kaj izučil, če bi kaj znal. Tako pa kvečjemu lahko primem le za kramp in lopato ...
P. S.: Zgodba je resnična.
Bo našel pravico, svojo pravico?
Andrej Triler
Delo za otroke in z otroki
Oče ur pravljic in njegov pomočnik
Veliko o urah pravljic in malo o sebi pripovedujeta Jože Kovačič in Saša Kump
Nekoč sta živela Jože in Sašo. Rada sta imela otroke in otroci so ju imeli radi, zato sta živela z njimi in zanje. Jože jim je pripovedoval pravljice in recitiral pesmice, Sašo pa kazal lepe slike in na odru jim je znal pričarati tako čudovit svet, da so mlade glavice gledale z očmi in odprtimi usti...
Z »nekoč« se začenjajo pravljice. In ker Jože Kovačič pri Prešernovem gledališču v Kranju že skoraj osem let pripravlja ure pravljic in nasploh skrbi zanje, pomaga pa mu slikar in scenograf Saša Kump, sem tudi ta zapis, ki govori o njiju, začel z »nekoč«. Sedeli smo pri Bučarju in se pogovarjali, zraven pa srebali vroč čaj, za-
kaj zunaj je bilo kljub poznim dopoldanskim uram tako pasje mraz, kakor že nekaj zim nazaj ne. »Jeseni letos bomo začeli že z deseto, jubilejno sezono ur pravljic,« je začel Jože, Saša pa je dodal, da se je ideja rodila pač iz potrebe, ker dotlej otroci niso imeli ničesar za zabavo, nič takega, s čimer bi se po končani šoli, v prostem času,
ukvarjali in se zraven tudi kaj pametnega in koristnega naučili. Tudi lutk takrat še ni bilo v Kranju.
Pravzaprav moram najprej povedati tole: hotel sem pisati o urah pravljic in o njihovem »očetu« Jožu Kovači-ču. Torej intervju s človekom o njem in njegovem delu. Potem pa je Jože predlagal, naj gre zraven še Saša Kump, njegov stalni in vztrajni sodelavec, sicer pa scenograf Prešernovega gledališča. Tako smo se znašli za mizo trije, ki smo pod prvo točko, kakor se temu
Saša Kump (levo) in Jože Kovačič — Foto F. Perdan
sestankarsko reče, govorili o Kovačiču. Moje vprašanje: kratek življenjepis? Rojen leta 1922 v Pivki na Krasu (Sa-šova pripomba: »Ja, Kraše-vec, to so trmasti, trdi ljudje!«), z igralstvom se je resno začel ukvarjati leta 1938 v Stražišču na Sokolskom, odru, po vojni član poklicnega Prešernovega gledališča kot igralec do leta 1957, potem »honorarno« igral v Ptuju in Mariboru, se leta 1959 vrnil v Kranj in režiral po podeželskih odrih (približno 10 režij), potem pa »prevzel« ure pravljic.
»Ogromno, naporno delo je bilo opravljeno v teh letih,« pripoveduje. »Vse bolj se kaže potreba po še enem človeku, sam sem premalo za vse: izbira in priprava tekstov, pisanje, režija itd. Ure pravljic morajo biti pestre, zanimive in hkrati vzgojne, člo vek pa z leti včasih kar ne ve več, kaj bi napisal, kaj pripravil, od kje črpal.« Pa ni Jože pesimist zato. Ve, da so v več kot 300 predstavah ur pravljic, kolikor jih je doslej že bilo, le nudili otrokom precej zabave in razvedrila, pa tudi marsikaj, veliko so jih naučili. V začetku so bile ure pravljic bolj improvizirane, zdaj pa je program naprej določen in našbudiran. Pa pester: pripovedovanje pravljic in zgodb iz partizanskih dni, resnih in šaljivih, igrice, recitacije, risarji in igrani otroški filmi, diafilmi, tekmovanja, nazadnje pa še lutke. Z lutkarskim tečajem so začeli v tej sezoni in prihodnji mesec bodo pokazali, kaj so se naučili, z dvema premierama: s Paplerjevim Hudobnim graščakom in s Simončič — Pengovovo igro Medveda lovimo. Kovačič in Kump pa imata za naprej še veliko načrtov: nov sistem večjih lutk, sodelovanje z drugimi institucijami, ki jim je tudi (ali bi jim vsaj moral biti) cilj razvedrilo in vzgoja otrok, pa doslej z njimi še niso našli skupnega jezika, številnejša gostovanja, sodelovanje v Prešernovem tednu z nekakšnim večerom slovenske umetniške besede itd.
»Otroci imajo najraje žive prizore, najraje sami sodelujejo, se vključujejo v dogajanje in s tem izgubljajo strah pred nastopom na odru,« pravi Kump. »Vendar imamo premalo denarja, da bi likovno vse res dobro opremili. Otrokom je treba dati najboljše, za to pa je pogosta ovira denar. Vendar poskušamo po svojih močeh.« Kovačič je povedal, da so skoraj vsi filmi za otroke sin« hranizirani v srbskem ali hrvatskem jeziku, to pa ni primerno, zakaj razen slik je treba izpopolnjevati tudi otrokov besedni zaklad. »Edino z domačimi diafilmi je boljše; v nedeljo bomo na uri pravljic razen drugega prikazali tudi diafilm o dražgoški bitki.«
Ure pravljic kranjskega Prešernovega gledališča so skoraj edine tovrstne prireditve v Sloveniji z že skoraj desetletno tradicijo. Edino Pionirski dom v Ljubljani ima tudi nekaj podobnega. Kljub temu pa z gostovanji izven kranjske občine (Jesenice, Ljubljana) doslej niso imeli srečne roke. Doma pa so ure pravljic postale zelo priljubljene, o čemer priča tudi velik obisk in zanimanje. Nedeljo za nedeljo prihajajo dopoldne ob desetih otroci v dvorano Talijinega hrama in vedno vidijo kaj novega, naučijo se kaj koristnega. To je naporno delo, ki pa ga Jože Kovačič in njegov pomočnik Saša Kump zmoreta kljub temu, da imata oba še drugje dela čez glavo: Saša je slikar in scenograf, Jože pa igralec pri amaterski gledališki družini, razen tega pa veliko in zelo rad recitira; to je njegov konjiček in posebej me je opozoril, da naj tega — če bom že pisal o njem — ne pozabim omeniti.
So ljudje, so obrazi, ki jih ne pozabimo. Mednje sodita tudi Jože s svojimi že na pol osivelimi lasmi, gubami na čelu in z iskrico ohrabrujočega smeha v očeh, pa Saša s svojo obvezno pipo, košatimi brki in brado, ki si jo je v zadnjem času pustil rasti.
A. Triler
Razstava Rafaela Nemca v Prešernovi hiši
V četrtek, 11. januarja, so v razstavnih prostorih Prešernove hiše v Kranju odprli razstavo del slikarja Rafaela Nemca iz Nove Gorice. Razstava bo odprta do 21. januarja.
Rafael Nemec razstavlja v Kranju 28 del. Doslej je razstavljal že v številnih krajih v Sloveniji in Italiji, med drugim tudi v Ljubljani in Benetkah. Rodil se je leta 1914 v Vrtojbi pri Gorici.  Sele leta 1938 mu je
uspelo priti na zasebno umetnostno šolo v Gorici, že leto pozneje pa na umetnostno akademijo v Benetkah. Razmeroma kmalu se je odpovedal naturalističnim konceptom slikarstva in poskušal zajeti globlje. Umetnostni kritik Janez Mesesnel je zanj zapisal, da bi »površno lahko danes združili njegove slikarske napore pod ra-ziv surrealizem. Vendar je Nemcev surrealizem pes r/ona različica klasičnega sur-
realiizrna, ki je po nekaterih prijemih bližja faintastiiki, po drugi strani pa dzdaja določeno, dokaj močno razumsko kontrolo, čemur se seveda slikar z mediteranskega geografskega in umetnostnega področja,' še posebej tudi z mediteransko šolo, ne more cdt>o\
vva v bitelje :itek. -a
Otroci z zanimanjem poslušajo pravljico — Foto F. Perdan
SOBOTA — 13. januarja 1968
GLAS * 7. STRAN
Nova pota gorenjskega kmetijstva obetajo boljše izkoriščanje zemlje, manj dela in več zaslužka
Specializirane živinorejske kmetije
Gorenjske kmetije v preteklosti so bile avtarkični (samozadostni) kmetijski obrati s poudarkom na živinoreji. Pretežno živinorejsko usmeritev proizvodnje (ki je bila v spodnjem, bolj ravninskem delu manj Izrazita kot v »gornjem) narekujejo naravne razmere (struktura in konfiguracija zemljišča, kli-•natski in talni pogoji), samozadostnost pa pav dejstvo, da Pri skoraj povsem nerazviti družbeni delitvi dela dobrin ni bilo mogoče izmenjavati, 2ato je moral imeti vsak vse, kar je potreboval. Pozneje, 2 uveljavitvijo denarnega gospodarstva in z industrijsko 'evolucijo, je bila tradicijska tehnika proizvodnje kriva, da se je kmetija obdržala d,jc, kot bi bilo potrebno oz. n"Jno k ;t vase zaprta proizvodna enota, da je bila vedno za korak za razvojem, *-a so novosti le stežka in počasi premagovale tradicijo. Vendar novo in boljše prej a,» slej zmaga — tudi v kmetijstvu.
V letih po vojni se je v kmetijstvu na Gorenjskem »Pomenilo in izboljšalo toliko stvari, da si bega verjetno tudi največji optimisti m"d kmeti samimi nivo upali -smišljati. Lomilo in rušilo Se ,W in uvajalo novo — nekaj s silo, nekaj po logiki normalnega razvoja. Obdobje ki je za nami, je prineslo n-arsikaj dobrega, pa tudi niarsikutero bridko izkušnjo -n marsikaj nepopravljivo slabega. Zadnje leto, dve pa -e bržkone začetek novega °bdobja v našem kmetijstvu. potcm, ko smo eksj::. imenti-raU in končno — upajmo vsaj tudi obračunali s predsodki, da delo z osebnimi sredstvi za delo še ni nujno kapitalizacija socialističnih- odnosov, smo začeli razmišljati,
kako bi pridelovali reč in cenejše tudi na zemlji v privatni lasti. Specializacija v proizvodnji. intenzifikacija, mehanizacija in kar je še podobnih izrazov iz tujega besednega zaklada (ki pa jih kmetje že kar dobro poznajo) — vse to so samo sredstva na poti k eilju: pridelati več hrane, več boljše in cenejše hrane na zemlji, ki jo imamo, torej manj uvažali, to pa pomeni bolje gospodariti, stabilizirati našo zunanjetrgovinsko plačilno bilanco, prispevati več v nuš skupni žep. Konec koncev smo spoznali, da so v tej naši dobri, lepi zemljici še ogromne rezerve, zakopani zakladi, ki čakajo na kraljeviče, da jih odkop-Ijejo in poneso v svet, med naše delovne ljudi v tovarnah, rudnikih, uradih . .. Ne moti nas več, če so ti kraljeviči privatni kmetje in njiho- | vi zvesti oprode kmetijski strokovnjaki z bogatim znanjem in izkušnjami.
Toliko za uvod k zapisu o osmih kmetijah v jeseniški in radovljiški občini, ki so v zgornjem delu Gorenjske začele lani — z izdatno materialno, strokovno in moralno pomočjo Gozdnega gospodarstva Bled in Kmetijske zadruge Jelovica v Radovljici — v temeljih preobraževati kmetijsko proizvodnje«, V radovljiški zadrugi imenujejo te kmetije preusmerilvene, to pa v tem primeru pomeni specializacijo: ker so možnosti za živinorejsko proizvodnjo, se ne bodo bavili z vsem kot doslej, ampak samo z živinorejo. Prcč z drobnolast-Biško in neblagovno proizvodnjo, ki je povrhu š« ekstenzivna in daje vsega po malem za dem in kvečjemu še kakšno malenkost za trg, zah-I teva pa ogromno dela! Proč ' s tem, če pa se da na tej zemlji pridelati več z manj
dela, pa čeprav jo treba kupovati kruh! Saj ga prodajajo!
Prehod je težak in pomoč je potrebna. Pomoč v denarju, ker preusmeritev vsake proizvodnje zahteva izdatne nove investicije, kaj pa šele preusmeritev z intenzifikacijo. Strokovna pomoč, ker kmetje ne vejo vsega tistega, kar novo zahteva; znajo in vejo delati po starem, strokovnjaki so v tem, gospodariti po nevem pa se bodo naučili, če jim bo kdo povedal, kako. In ne nazadnje pomoč pri rušenju nj'ihovega miselnega sveta, njihove trdicijske proizvodne tehnike, njihove bojazni pred vsem novim. »Tako kot je delal oče, bom tudi jaz. Ce je on živel, bom jaz tudi!« Taki izgovori, tako pojmovanje izginja iz miselnega sveta tistih kmetov, ki hočejo kmetje še ostati, ki hočejo več zaslužiti in ki hočejo biti tudi kdaj prosti tako kot delavci v tovarnah.
Z organizirano preusmeritvijo kmetij na specializirano in intenzivno gospodarjenje orjejo v radovljiški in jeseniški cbčini ledino. Tradicija pove in kmetijski strokovnjaki so ugotovili, da je to izrazito živinorejsko pedročje, zato so se odločili, da se bodo bavili samo Z živinorejo in skoraj z ničimer drugim. Ing. agronomije Gvido Faj-diga, sodelavec Biotehnične fakultete v Ljubljani, je z lastnimi poskusi in z uporabo izkušenj iz kmetijsko razvitih držav dckazal. da je specializirana živinorejska proizvodnja lahko visoko rentabilna, če se seveda uporablja ustrezna tehnologija. To pa je, poenostavljeno rečeno, trava, dobro pognojena, ob pravem času pospravljena, pravilno posušena (ali silirana), pa paša, kjer je na poti od trave do    krave   dela najmanj.
y»nko Toman (Breg pri Žirovnici) z družino jc tudi začel s specializirano živinorejsko pro-"vodiijo - Foto F. Perdan
Kombinacija paše in košnje -to je bistvo tako imenovanega pašno-košnega gospodarjenja, to je vsa »kunšt« specializirane živinorejske gorenjske kmetije. Ing. Fajdiga pravi: »Na hektaru travnatega sveta pretežne Slovenije je mogoče pridelali ob enakih naravnih razmerah in vloženemu delu več živalskih hranilnih snovi, več krme in po mnogo nižji proizvodni ceni kot na hrktaru njive s katero I. ■:, drugo krmno poljščino.«
In še nekaj kratkih citatov: »Ruša je namreč naša največja in hkrati najbolj racionalna tovarna krme za živino ... Problem je v tem, kako knr najbolj in čimbolj pravočasno   zajeti   vso to ogromno gmoto asimilata ter jo racionalno, z najmanjšimi izgubam] in stroški, spremeniti skezi živalski organizem v mleko, meso... Z gnojili do skrajnosti zagnojeno rušo smo kosili v sezoni 10-krat (trava je bila cb košnji stara dva do tri tedne). 7-krat (starost trave 3—4 tedne), 5-krat (4—5 tednov). 4-krat (6 tednov) in kot je pri nas vko-reninjeno in najbolj uporabljena navada: 2-krat, tj. vsa-kih 10—12 tednov... Največ hranilnih snovi je v približno 6 tednov stari ruši, kar se zgodi v času, ko zrčno trav.? bilčiti in ko sploh  še niso razvile    svojih    socvetij .. . Pašnokošna raba travinja je mnogo boljši, cenejši, uporab-nejši ali z eno besedo pravilen n;K:in rabe pretežnega dola   površin   v   Sloveniji... OireM] se je treba zastarelega predsodka, da spada paša samo na  najslabši  svet, ki ga ni mogoče drugače izkoriščati ... Nedvomno bodo specializirana travna gospodarstva v kratkem glavni in najpogostejši tip kmečkih živinorejskih   gofpcdr.rstev. Na številnih visokogorskih kmetijah, kjer je veliko razgibanega travnatega sveta, ni mogoče na drug način zagotoviti gospodarskega uspeha. Pašno-kašno gospodarjenje je najlažja  pot  do poenostavitve dela, mehanizacije, boljše proizvodnje, blagostanja in gospodarskega obstoja ...«
Strokovnjaki so naredili na_ črte za prehod kmetij na pašnokošno gospodarjenje, Gozdno gospodarstvo Bled je posodilo denar za začetne investicije (vsakemu kmetu — lani je bilo 8 takih. 4 v_je-srniš'ki in 4 v radovljiški občini — po 3 milijone dinarjev z 1 'Vo obrestno mero za dobo 10 let) in plačalo strokovno službo — agronoma, ki se je bavil samo g tem, zadruga v Radovljici pa je prevzela organizacijo. In je š!o: uspehi so že po manj kot le:u dni na dlani. Kmetov, ki se zanimajo za to, ki letos nameravajo začeti s tako specializacijo, imajo zdaj na spisku že nekaj manj kot 40.
»Nič drugega ne bom v prihodnje prideloval, samo travo!« je na nekem sestanku v Kranju še pred novim letom povedal Franc Klinar s Plav-škc-a revta nad Jesenicami. »Pol kultur sem že letos opu-
stil, še več pa jih bom drugo leto, njive pa zasejal s travo.« Čeprav kmetje vejo, da se bodo rezultati zares pokazali šele čez nekaj let, pa že zdaj pravijo: »Ne morem verjeti, da trava toliko zrase, da jo je res toliko!« In zdaj se je, v začetku, ko vse še nI steklo, kot bi bilo treba, pojavil problem: krme je veliko; živine za toliko krme premalo. Treba jo bo kupiti. S posojilom od Gozdnega gospodarstva so nekateri kupili živino, drugi kosilnico, traktori trosilec za umetno gnojilo, nekateri so zgradili silose, brez katerih ne gre, drugi molzno napravo, nekaj denarja so porabili za nakup gnojil itd. Pa hlevi so skoraj pri vseh premajhni,  to je ja.sno, saj doslej niso imeli toliko živine. Treba bo torej še precej investicij, precej dela. precej poskušanja, da bo čez neka) let nov način spacializiranega gospodarjenja res stekel kot je treba. Pa še en problem bo treba rešiti: razkosanost zemljišč.  Credinske  pašnike ja možno urediti le na večjih^ zaokroženih   zemljiščih. Ta problem bo mežno rešiti šele potem, ko bo v neki vasi vec interesentov za to. To gre počasi, to so najbolj občutljiva mesta, namreč lastnina zemlje. Lanski rezultati pa že kažejo, da se kmetje zanimajo za to, torej bodo rešili tudi ta problem, ko bodo v proizvodnih ciljih  našli skupni jezik.
Pred dnevi smo obiskali kmeta Vinka Tomana v vasi Breg pri Žirovnici (pri Be-ravsu po domače). Ing. agr.' Boris Praprotnik, ki se pri ra- ' dovljiški zadrugi bavl izključno z nuđenjem strokovne pomoči kmetom, ki so prešli na specializirano živinorejsko proizvodnjo, mi je že prej po. vedal, da je Toman lani zadnji pričel s tem, šele v juniju, pa so uspehi že vidni« že se pohvali z njimi, že dela načrte za naprej: traktor* povečanje hleva, silos je premajhen itd.« Razen trave in kakšne pol hektara krompirja ne bom imel ničesar drugega,€ mi je povedal. »Pa seveda zelnik, da žena ne bo brez dela!« je v šali dodal. Premalo živine ima še, premajhen hlev, pa je kar zadovoljen.' In trdno je prepričan, da bo čez leto, dve boljše. »Poprečno oddam vsak dan 65 litrov mleka, pa tudi 70 litrov sem ga že. Decembra sem dobi! za mleko 140 tisočakov, ta mesce jih bo pa okrog 170, upam. Ampak odstotek tolsčobe je malce padel v decembru, kako to?« se je obrnil z vprašanjem k ing. Praprotniku.
Led jc prebit: torej bo •>'.». Zgledi vlečejo. Vsi bomo imeli korist od tega, če bo gorenjska zemlja, po kateri hodimo in ki je tako lepa, rodila več in boljše, če bodo delavci, ki na njej delajo, delali v prihodnje manj. manj naporno; če bodo več pridelali za trg in če bodo več zaslužili.
Ne delamo zato. da delamo. Delamo zalo, da živimo boljše kot včeraj, bolj polno, bolj človeško življenje, i Andrej Triler
V začetku januarja 1942. leta je bila v Dražgošah na Gorenjskem bitka, za katero zgodovinarji menijo, da je bila največja strateška frontalna bitka z. Nemci na Slovenskem, čez zimo se je bil Cankarjev bataljon nastanil v Dražgošah. S tem so partizani sicer tvegali, da ob napadu sovražnika najhujše zadene tudi mirne prebivalce Dražgoš. Tista zima pa je bila huda, na Jelovici pa snega okoli enega metra. — Zjutraj, 9. januarja, so z Rudnega že zače'e lesti proti naravno utrjenim Dražgošam kolone Nemcev. Cankarjevci so dva dni odbijali sovražnikove napade, tretji d"n pa so se umaknili na Jelovico. Nekaj Dražgošanov je odšlo z njimi, drugi so čakali, kaj bo. Po Dražgošah so sz razsuli podivjani nemški vt>;aki in se znašali nad prebivalci. V betonirano klet žup-nišča so nagnali moške in jih žive sežgal!. Na Jelenščah je nemški vojak s strojnico pokosil 19 Dražgošanov. Skupaj je v tistih dneh padlo enainštirideset Dražgošanov. Cankarjev bataljon je izgubil samo osem borcev, medtem ko so imeli Nemci velike izgube; padio je okoli ISO Nemcev.
Tisti zimski dan je bil son- | čen. Pihal je močan veter, da j je odnašalo sneg s češenjskih streh ali pa ga je veter ob parobkih nenadoma dvignil v bel oblak. Cesta s Cešnjice vodi skozi Rudno tik pod Jelovico. Visoko v hribu malo pod gozdnatim robom Jelovice leže široko razpotegnjene Dražgoše na Pečeh in Dražgoše pri Cerkvi. Hiše so velike, kot so velike skoraj vse hiše po Selški dolini. Samo, da so dražgeska okna velika in svetla.
Nekakšno spoštovanje čutiš, ko se bližaš Dražgošam.
Prijazna Urbanova mama mi je pokazala Pikčevo hišo.
»Ja, tam pri Pikcu povprašajte. Ta je doživel tisti čas,« mi je svetovala.
Stopim v hišo in potrkam. V izbi je topla kmečka peč in sveže poriban pod. Povprašam za očetom. »Žganje kuha«, pove hči. Za trenu tek sedem k peči. Vrata se odpro in v hišo stopi Marenkov Andrej, Pikcov oče. Povem mu, kaj bi rada. Pogleda me in pokima. »Bom kar na kratko povedal«, in že hoče sesti.
»Pojdiva raje tja, da ne bo pri kotlu kaj narobe,« predlagam, ker se bojim, da bi bil pogovor prekratek.
»Tudii prav, bom pa stol postavil tja,« pokima Pikcov oče in v trdih škornjih zakorači pred menoj iz hiše do majhnega temnega prostora, kjer kuha žganje. S stropa visi žarnica, ki neprestano utriplje. Na tleh tik ob Štefanu, ki lovi prvo žganje, brli tenka sveča.
Vprašam po sadni letini, da nekako navežem pogovor, čeprav vem, da je bilo sadja tudi tukaj dosti.
»O, ja,« pravi Pikcov ata, »dobrega smo stisnili v mošt, drugo pa je bilo za žganje. Drugo se nam tako ne splača početi s sadjem.«
Iz lesenega tulca skrbno vzame alkoholometer in pomeri motno tekočino. Stejeva črtice. »Mislim, da bo deset, ne, petnajst je,« pravim. Nato spet skrbno spravi alkoholometer.  »Dokler je tekočina
motna, je v njej alkohol,« me pouči.
Premišljam, kako naj navežem pegovor na dni pred šestindvajsetimi leti. »Ali bi hoteli povedati, kako je bilo takrat,« ga vprašam.
»Takrat,« malo posrjolča, »ja, prišli so« ...
»Ne, povejte mi rajo, kako ste ostali živi,« ga prekinem.
»Cisto po naključju. Neki oficir me je poklical iz vrste, da bi vojakom pokazal, kje bi dobili cigarete. Nato pa sem stal kar tam ob strani, tako da so pozabili name. Potem sem jim moral še točiti mošt in žganje, potem ko
borišče Dachau. Sele po vojni sem se vrnil.«
Gledam ga in posilušam, kako govori: mirno in preudarno, bolj počasi, ne da bi izpustil iz oči tenki curek bevke ali pozabil namočiti krpo na cevi, da bi se hlapi hitreje utokečinjali. Štefan je spet poln. Pomeri z a!ko-hclometrcm. »Vi poglejte,« mi pravi, »da ne bom natikal očal.« »Nič je,« odčitam, »ne, ne, pet bo.«
»Nič je že voda,« me pouči Pikcov ata in spet skrbno spravi alkoholometer.
»Kdaj pa ste potem spet prišli sem gor?« sprašujem naprej.
»Ja, to je bilo kar kmalu. Nekateri so prišli še pred koncem vojne. Iz doline smo hodili delat na svoje njive. Nato so nam postavili lesene barake. Po dve, tri družine so stanovale v eni. Lahko smo sekali les in ga žagali na naši žagi. Vsi smo biLi vključeni v zadrugo. Pa se ni kaj prida obneslo. Za živino smo imeli skupne hleve. Vsak je bolj gledal le na svojo. Nekaj živine so namreč polovili kmetje iz sosednjih vasi, po vojni pa smo jo dobili nazaj. No, po letu 1948 nas potem niso več silili, da bi še ostali v zadrugi. Z denarjem, ki ga je prinašala žaga, smo začeli zidati nove hiše. Dela je vodila Obnovitvena zadruga. Pomagala  je zadruga, malo
vojno — so že podrli. Lani v jeseni jo je akademski slikar Kregar tudi poslikal. Večina prizorov na freskah je iz tistih treh januarskih dni 1942. leta. Med njimi je prizor, ki prikazuje smrt osemnajstih Dražgošanov, ki so jih Nemci pobili, nekaj pa živih zažgali v kleti pri cerkvi.
»Zlati oltar, ki so ga Nemci ukradli, je sedaj v loškem muzeju in najbrž bo ostal kar tam. Morali bi videti, kako lepo je bilo videti zlate izrezljane angelce, kadar je nanje posijalo sonce. Vsak je imel svoje glasbilo v rokah. Res, lepo. Menda je bil iz leta 1630, vsaj talko pravi ustno izročilo.«
Potem povprašam še po spomeniku, o katerem Draž-gošani niso enotni, kje naj bi stal. Ali na starem pokopališču, kjer so pokopani ubiti Dražgošani ali na novem aLi pa nekje na sredi poti med Dražgošami pri Pečeh in onimi pri Cerkvi. Zadnje dni, posebno v nedeljo, ko je bilo v Dražgošah tekmovanje Po poteh partizanske Jelovice, ki ga vsako leto prirede v spomin na dražgoško bitko, je bilo slišati tudi drugačna mnenja. Prav gotovo kraj zasluži večji spomenik kot je sedanja spominska plošča.
Vendar je vse bolj slišati mnenje, da Dražgoše bolj kot veličasten spomenik po-
preživljanje. Posestev z več kot petnajstimi hektari je v Dražgošah sicer nekaj več kot polovico, vendar je med njimi vsaj četrtino takih z izčrpanim gozdnim fondom. To je ljudi prisililo, da so si poiskali zaslužek v dolini. Do najbližje lesne industrije na Cešnjici in pa do Železnikov ni daleč, tako da vsakodnevno potovanje na delo za »pendlerje« ni prevelika časovna in fizična obremenitev.
Razen tega pa do vasi vozi tudi avtobus. Pa tudi sicer so v vasi precej motorizirani. Ko sem povprašala, kako to, da je skoraj pri vsaki hiši avto aLi vsaj motorno kolo, so mi dejali, da so ga najlaže kupili tam, kjer hodi eden ali celo dva na delo v dolino. Pa tudi pridni so ti ljudje.
V industriji so zaposleni predvsem mlajši. Nekaj se jih za stalno odselilo iz Dražgoš. Tako ostajajo draž-goš'ke hiše vse bolj prazne. Ostajajo le starejši ljudje. V enajstih hišah prebiva vsega skupaj samo enaindvajset ljudi. Med njimi je pet moških v poprečni starosti 68 let in 16 žensk v poprečni starosti 59 let. Te na pol prazne hiše predstavljajo pravzaprav neizkoriščene turistične objekte. Za razvoj turizma to sicer še ne bi bilo dovolj. Manjka še cesta, potem pa ne nazadnje tudi učinkovita turistična propaganda. Lepih smučišč in zim-
Ob obletnici ene izmed največjih bitk na Slovenskem
DRAŽGOŠE: spomini
in sedanjost
je bilo že vse opravljeno . . .« Malo pomolči. Bevka tenko teče v podstavljen Štefan. Beiežnico spustim na stol, nato se oba zagledava v drobni plamenčok sveče.
»No, potem so me z vso družino kot vse druge preživele Dražgošane odpeljali v zapore v Šentvid. Po petih tednih so nas izpustili in lahko smo šli, kamor smo hoteli. Domov v Dražgoše se seveda nismo mogli vrniti. Vse je bilo požgano, še kleti so razstrelili, pa cerkev, vse. Z ženo in petimi otroki v starorvfi od enega do petih let smo dobili zatočišče pri sorodnik h v Selški dolini. Mini pa š« nisom imel, Naslednje le'.o so me odpeljali v ta-
smo se znašli sami, hiiše pa so rasle. Saj veste, kako je to. Kakor hitro je bilo le malo strehe nad glavo, so se vaščani že vselili. Tako delajo vsi, ki zidajo. Samo, da je v svojem.«
»Koli/ko časa pa ste bili v barakah?« »Kakšnih šest let. Nekateri manj, drugi spet dlje. Kakor hitro je mogel kdo zidati. Takrat se ni dobilo toliko gradbenega materiala, pa smo ga dobivali tako, da srno ga zamenjavali za deske«
Zrasle so domačije, velike in prostorne. Nekaj manj jih i je, kot prod vojno; vsega skupaj devetinpetdeset hiš. Doz: da na je tudi nova cerkev. Prejšnjo leseno — po-
trebujejo cesto, kd bi Dražgoše povezala s Kropo in Jamni-kom ter čez Rovtarico z Bohinjem. S cesto bi se pot do Dražgoš močno skrajšala.' Potrebno bi bilo izgraditi samo okoli pet kilometrov ceste do Jamnika.
Zadnje čase se o turizmu v Dražgošah kar precej govori. Manjša gospodarstva, to so predvsem tista z manjšim gozdom, je že kmalu zajel tok migracij, kot pravimo odhajanju za zaslužkom v dolino. Vedeti moramo, da zemlja okoli Dražgoš ni rodovitna in kar je je, je vsa v bregu. Najmočnejša migracija je pri grjepodaTOtvih z manjteo gozdno površino v primerjavi z cfrugo posestjo; zernija pa ne daje dovolj za
sikega sonca ne manjka. Do Bleda, Kranja, Brnika in Ljubljane ni daleč. Zelo bogata lovišča so v bližini. Prav lahko bi se pokazalo, če bi se seveda lotili turizma, da je to veliko boljša zaposlitev, kot pa dnevno odhajanje na delo v dolino. Bivši »pendlerji« bi tako v domačem kraju našli zaslužek.
To so Dražgoše danes. Trd, žilav rod. Pridni ljudje žive iu. Cas seveda spreminja marsikaj: ljudi in pa vse tisto, kar se s preprostimi besedami ne da povedati. Spremembe segajo sedaj že prav do vsake vasi. Kdo ve, če bo mlajši rod še tako trden, kot je tisti devetdesetletni Draž-gošan, ki še vedno sam vozi drva s samoležnimi sanmi.
Lca Mencinger
mm
Te dni po svetu
mm
Washington, 5. januarja. — V odgovoru na pobudo severnega Vietnama, da se bo Hanoi pogajal, če bodo ZDA brezpogojno nehale bombardirati DR Vietnam in če bodo ustavile tudi druge vojaške operacije, je ameriški zunanji minister Dean Rusk izjavil, da ZDA za sedaj iščejo pojasnil v zvezi z novo severnovietnamsko mirovno pobudo.
Kairo, 6. januarja. — Združena arabska republika je uradno predlagala arabski 11-Sl. naj bi preložili konferenco šefov arabskih držav, ki naj bi bila 17. januarja v Rabatu. Arabsko konferenco ua vrhu so preložili zaradi stališča Saudske Arabije, ki zeli za ceno sodelovanja pri reševanju krize na Srednjem vzhodu koncesije v Jemenu.
Kabul, 7. januarja — Do Poldne je na kabulsko leta-bšče prispelo letalo s predsednikom Titom in njegovim spremstvom, ki je prišel na uradni obisk v Afganistan. po obisku v tej deželi, bo Predsednik Tito obiskal še Pakistan, Kambodžo, Indijo, -tiopijo in Egipt.
Rim, 8. januarja — Predsednik ZIS Mika šplljak je z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markom Ni-kezičem prispel na uradni obisk v Italijo. Jugoslovanska delegacija vrača obisk ministrskega predsednika Al-da Mora pred dvema letoma v Jugoslaviji. Mika šplljaka le sprejel tudi predsednik Saragat.
Washington, 9. januarja — Po pogovorih med predsednikom Johnsonom in izraelskim premierom Eškolom niso objavili ničesar o ameriški vojaški pomoči Izraelu. v arabskih političnih krogih Ri razlagajo to sporočilo kot spoved, da se bo kriza na srednjem vzhodu še poglo bl'a, saj ZDA aktivno podpirajo Izrael.
Rl'ri, 10. januarja — Na pohabilo predsednika Tita bo julijanski predsednik republike Giuseppe Saragat obiskal J»Koslavljo. Datum obiska b°do določili pozneje.
Kolumbija, 11. januarja — v Kolumbiji je izbruhnila Politična kriza, ker so v Predvolilni kanvoanji za par-'amentarne volitve, ki bodo v marcu, pod re/olv^rskimi *treli padli že trije poslanci.
Kairo, 12. januarja — Da-"es bodo v Sueškem prekopu med Isn.ailijo In El Kantaro na Posredovanje mednarodne-*a rdečega križa izmenjali egiptovske [q izraelske vojne "Jetnike.
Ljudje
Druga postaja na Titovi poti
»Dežela čistosti« — Pakistan
V sredo so predsednik SFRJ Josip Broz-Tilo. njegova žena Jovanka in člani jugoslovanske delegacije prispeli v glavno mesto Pakistana Ravalpindi. Sprejel jih je predsednik Pakistana Ajub Kan s hčerko in vrsta visokih pakistanskih funkcionarjev. Med večdnevnim obiskom v Pakistanu bo predsednik Tito razen prestolnice obiskal tudi največje pakistansko mesto Karači ter mesti Lahore in Dako.
Ime Pakistan pomeni v njihovem jeziku »dežela čistosti«. Pakistan je republika v južni Aziji, razdeljena na dva dela: Zahodni Pakistan, v katerem je tudi glavno mesto Ravalpindi, in Vzhodni Pakistan. Po najbližji poti je med njima celih 1500 km zračne razdalje. Med njima je Indija. Zahodni Pakistan leži v glavnem ob veliki reki Ind, Vzhodni pa obsega močvirno delto Gangesa in Bramaputre. Celotno ozemlje meri približno 950.000 kvadratnih kilometrov, od tega Vzhodni Pakistan nekaj čez 142.000 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev je po ocenah iz leta 1965 kar 103 milijone, medtem ko jih jc bilo po uradnih podatkih iz leta 1961 93 milijo-
nov, od tega kar dobrih 50 milijonov v manjšem Vzhodnem Pakistanu.
Po oktroirani (vsiljeni) ustavi iz leta 1962 je Pakistan zveza dveh provinc (Vzhodnega in Zahodnega Pakistana). Predsednik (feld-maršal Ajub Kan) je šef dr-države in ima v svojih rokah vso izvršno oblast. Imenuje tudi guvernerje provinc in lahko razpusti parlament. Narodni parlament je sestavljen iz 156 članov in G žena, katere volijo provincijski parlamenti (vsak po 3). Provincijski parlamenti pa od 150 članov izvolijo 5 žena. Ce je predsednik republike iz Zahodnega Pakistana, mora biti predsednik zveznega parlamenta iz Vzhodnega Pakistana in obratno.
Od prebivalcev odpade na Pakistance muslimane 85,9%, na Ilindujce pa 12,9 %; ostalo so Parsi in drugi. Po odcepitvi Pakistana od Indije (1947) jc veliko Hindujcev ostalo v Pakistanu, muslimanov pa v Indiji. V obe smeri so zato v letih 1947—1950 preselili okrog 17 milijonov ljudi. Glavni jezik na zahodu jc urdski, na vzhodu pa bengalski; angleški je trgovski, deloma pa tudi službeni jezik. Za številne begunce so do leta 10." 1 zgradili v Pakistanu 20 novih mest in
nekaj sto vasi. Najslabše je naseljen Beludžistan v Zahodnem Pakistanu, najmočneje pa Vzhodni Pakistan. V Zahodnem Pakistanu so tri univerze, v Vzhodnem pa dve.
Približno 15 km severno od sedanjega glavnega mesta Ra-valpindija gradijo novo prestolnico Islamabad.
Pakistan je agrarna država, v kateri je v kmetijstvu zaposlenih skoraj tri četrtine prebivalstva. Za kmetijstvo je podnebje posebno ugodno v Vzhodnem Pakistanu, kjer je topleje in več padavin. Pridelujejo riž, juto in v nekoliko manjši količini čaj in tobak. V Zahodnem Pakistanu so poleti dolga sušna obdobja, zato morajo zemljo umetno namakati: skupaj namakajo več kot 10 milijonov ha zemlje. Glavni pridelki so riž, pšenica, ječmen, koruza, tobak, oljarice in bombaž.
Gozdovi so zaščiteni, ker so redki. Več jih je v Vzhodnem kot Zahodnem Pakistanu. Ugodni so pogoji za živinorejo.
Po raziskavah so rudna nahajališča srednje bogata, vendar še niso dovolj raziskana, kaj šele izkoriščena. Po odcepitvi od Indije je Pakistan ostal skoraj brez energetskih virov in brez industrije, zato so morali zgradili precej no-
Cenejši potni listi v Italiji in na Madžarskem
Znano je, da smo pri nas podražili pristojbine za nabavo potnih listov. V zadnjih dneh pa smo lahko zasledili novice, da so se v Italiji in
V Švici imajo preveč mleka in sira
Posebna komisija pri švicarskem parlamentu je razpravljala o možnosti prehoda z gojenja živine za proizvodnjo mleka na gojenje klavne živine. Do tega sklepa je prišla komisija potem, ko je preučila večletne podatke Švicarske proizvodnje mleka in mlečnih proizvodov. V Švici prevladuje namreč, pa tudi v drugih zahodnoevropskih deželah, hiperprodukcija mleka, ki se kaže v velikih zalogah masla in pa velikih sredstvih, vloženih za to, da bi ostala cena tem proizvodov nespremenjena. Samo tretjina govedi goje za zakol, drugo pa odpade na proizvodnjo mleka in mlečnih proizvodov. Prej omenjena komisija je predlagala, naj bi se v bodoče povečalo število glav živine za zakol, medtem ko pa bi se zmauj alo število živine v proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov.
>^- -   ■• L. M.
v sosednji Madžarski odločili za nasprotno.
Tako velja v Italiji od 2. januarja nov zakon o potnih listih, po katerem so podaljšali veljavnost potnih dovoljenj od sedanjih treh let na pet let, ravno tako pa so pocenili potne liste. Tako bo potni list v Italiji veljal le 1000 lir in ne več 2000 lir, kot je bilo do sedaj. Novi italijanski zakon o potnih listih vsebuje še druge novosti, med drugim to, da za izdajo potnega lista ne bo več potrebna privolitev zakonskega partnerja kot doslej, razen tega, pa se bo lahko italijanski državljan, ki mu je policija
odvzela potni list pritožil na sodišče, kar pa vse do sedaj ni bilo mogoče.
Tudi madžarska vlada je sklenila znižati pristojbine za izdajanje potnih listov tistim državljanom, ki potujejo v zahodne države. Tako bodo namesto dosedanje takse 1000 forintov, kar je bila precej visoka taksa (100 forintov je 20,7252 N din), madžarski državljani plačevali v prihodnje le 600 forintov za potni list za zahodne države. Za potovanja v socialistične države pa bodo dali le simbolično vsoto. Tako plačujejo madžarski turisti za potovanje v našo državo 500 forintov za potni list in vizum, ki velja za eno potovanje. vig
Ponarejeni kovanci?
Dvomljiva primerka kovancev je banka dala preiskati
Pred kratkim smo v časopisu Delo prebrali drobno vest, da se je po telefonu oglasil neznanec, ki je trdil, da ima v rokah stodinarski kovanec, ki je bržčas ponarejen. Iz Narodne banke so sporočili, da so že imeli nekaj primerov, ko bi lahko posumili v pristnost stodi-narskega kovanca. Vse sum-
ljive kovance so poslali na ekspertizo v glavno centralo v Beograd. Do sedaj še niso prejeli nobenih izvidov preiskave. Nenavadni kovanci so za kako desetinko milimetra večji od običajnega, razen tega pa so tudi nekateri detajli na obeh straneh kovanca zelo nejasni.
vih elektrarn. Največje industrijsko središče Je Karači, na prvem meslu v Pakistanu pa je tekstilna industrija (bombaž, juta).
Iz Jugoslavije ja Pakistan, uvozil leta 1964 za 22,46 milijonov N din raznega blaga/ izvoz v Jugoslavijo pa je v istem času dosegel vrednost 2!.(il milijonov N din. V pozdravnem govoru na letališču v Ravalpindiju je predscdnilc Tito dejal, da sta se v zad' njem času izredno okrepili blagovna menjava in sploh gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Pakistanom in da je to ustvarilo trdno podlago za nadaljnji razvoj obojestransko koristnega sodelovanja. O dosedanjih uspehih medsebojnih gospodarskih odnosov in o prihodnjem razvoju sta v četrtek govorila Janko Smole in predsednik pakistanske planske komisije.' Ugotovila sta, da je upravičeno pričakovati, da se bodo ti odnosi okrepili. Jugoslavija jc doslej odobrila Pakistanu 103 milijone dolarjev posojila.
Denar: 1 pakistanska rupija jc 100 pajsov je 2,6250 N din.
A. T.
in dogodki
Beograjsko letališče vnovič kaznovano
Zvezna uprava za civilno letalstvo je kaznovala z 1 milijon S din letališče Beograd^ ker ni pravočasno očistilo snega. Po sedanjih predpisih morajo na letališčih očistiti sneg v dveh urah. Hkrati 3 kaznijo podjetju pa so kaznovali tudi odgovorne uslužbence.
Letališče Beograd je bilo že večkrat kaznovano zaradi neizpolnjevanja predpisov. Zvezna uprava za civilno letalstvo je sporočila, da na beograjskem letališču tudi po kaznovanju niso ustrezno očistili pristajalne steze in zato so začeli proti letališkemu podjetju in njegovim odgovornim uslužbencem nov postopek.
Pri tem pa je potrebno poudariti, d * pa sta letališči Zagreb in Ljubljana pravočasno očistili sneg, čeprav ga je bilo več kot v Beogradu. Tako je bilo v Beogradu 25 centimetrov snega, na zagrebškem letališču 15 cm in na brniškem letališču kar 50 cm snega, vendar so ga kljub temu v določenem roku pravočasno očistili. V. G.
Toda Mrs. Irvine se nI ničesar več bala In je le še želela, da bi odvrgla s sebe vso grdo preteklost, »če bi potrebovali kak na-1** svet ah pomoč,« je venomer slišala govoriti možati glas s posebno toplino, »potem veste, kam se lahko zatečete.«
Zdaj pa se je odločila, da bo takoj uredila tudi zadevo s Hubbardom. Sicer ni imela nobenega povoda, da bi bila nezadovoljna z njegovim vedenjem ali z njegovim delom, ni pa JI bilo prav, da nekaj skriva pred njo in splob da ni odkrit, zlasti pa ji ni ugajala njegova preteklost. »Žal mi je,« je rekla, ko Je stal pred njo korektno in ravnodušno kot vedno, »toda po tem, kar sem zvedela o vas In česar niti ne tajite, vas res ne morem več obdržati. Take stvari za nastavljenca niso priporočilo in škodujejo tudi dobremu glasu podjetja. Senzacije sovražim, zato ostanejo vzroki odpustitve med nama in lahko rečete, da ste sami zaprosili zanjo.«
Sekretar je sprejel njeno sporočilo resnega obraza, vendar popolnoma mirno. »Zelo dobri ste, Mrs. Irvine. Kljub temu pa sem te nadejal, da bo vaša dobrotljivost segla še dlje.- Prepričani ste lahko, da nisem v podjetju zagrešil niti najmanjše napake.«
Muricl je z zanimanjem gledala v zarjaveli možati obraz sekretarjev ln skoro imponiralo ji jc, kako brezhibno Je obvladal to zelo mučno situacijo.
»Že, že,« je rekla spet kar nekam dobre
volje, »toda to nI dovolj! Zato pa počenjate zunaj kaj vem kakšne neumnosti in res ne bi rada doživela, da bi vas nekega dne odpeljali v zapor kar tu iz pisarne.«
Hubbardu je okrog ust zaigral komaj viden smehljaj. »To bi bilo res zelo neprijetno,« je dejal ves potrt, »vendar bi vam tudi v tem ©žiru obljubil, da se bom poboljšal. Lahko ml verjamete, da ne boste imeli nobenih neprijetnosti niti zaradi moje preteklosti niti zaradi mojega vedenja v bodoče. Na čvekanje ljudi Cornerjeve vrste pa se ne smete ozirati. Tu mi nenavadno ugaja. Tako dobro se počutim, da bi me res bolelo, če bi moral tako hitro spet stran. Končno pa storite tudi dobro delo, če podprete človeka, ki mu na ozkih stezicah meščanske morale nekoliko prerado spodrsne.«
Njegov simpatični glas Je zvenel vedno topleje, toda mlada žena že zdavnaj ni več slišala, kaj jI Je pravil. Nenadoma je dvignila glavo ln uprla vanj velike, začudene oči. Petem pa jih Je spet povesila, nepremično zrla predse ln dolgo premišljala kdove kaj.
»Ali moram torej res iti, Mrs. Irvine?« Je vprašal skromno.
»Ne!« je odiočiia kratko. »Lahko ostanete. Verjeti hočem vašim obljubam.«
»Hvala vam,« je dejal prisrčno. »Prepričani bodite, da svoje dobrote ne boste obžalovali.«
»To upam tudi jaz,« Je odvrnila in si dala opravka v miznici, da bi prikrila smehljaj, ki ji je igral na obrazu.
Preden je Mrs. Irvine odšla iz pisarne, je še enkrat obšla vse prodajne prostore in Miss. Babberlv se ni mogla načuditi, za kakšne malenkosti se naenkrat zanima sicer tako ponosna šefinja.
»Kdaj pa imate opoldanski premor?« je vprašala Mrs. Irvine tako mimogrede.
»Od pol ene do dveh,« Je nekam ostro odvrnila Miss Babberlv, ki je pričakovala kakih očitkov.
»Vsa pisarna?«
»Da. To je najprimernejši čas. Le osebje v prodajnih oddelkih odhaja v dveh izmenah.«
»In kje navadno obedujete?« je radovedno spraševala mlada šefinja.
»V svoji restavraciji,« je dejala naglo gdč. Babberlv. »To se pravi . . . « — ponudila se ji je prilika, ko bi se lahko pobahala in te prilike ni hotela izpustiti — »včasih zajtrku-jem z Mr. Hubbardom. Tu, prav blizu. To je fina, majhna restavracija,« je pojasnila . . . »Ravno danes sva spet namenjena iti tja, toda Mr. Hubbard je moral na nujen zmenek.«
Mrs. Irvine je pazljivo poslušala, pri zadnjih besedah pa se je tako ljubeznivo nasmehnila, da je tudi gospodična Babberh/ prijazno pokazala svoje bele zobe.
20.
Hubbard nI bil deležen nič kaj prijaznega sprejema, ko je zaradi poslovnih zadev Haw-kerja in sinov ter še nekaterih drugih malenkosti potrkal na vrata pri Summerficldu. Suhotna postava pravnika ga je ustavila že pri vratih. »Le kam drugam pojdite, mladi mož!« je dejal zelo odločno. »S takimi stvarmi se jaz ne pečam.«
Hubbard je hotel ugovarjati, toda Sum-merfield mu nI pustil do besede. »Nikar mi nič ne ugovarjajte! če pride kdo k meni v taki obleki, pa še s steklom na očesu, že naprej vem, za kaj gre. Iz gole pozabljivosti ste se dva ali trikrat zaročili ali celo poročili, kajne? AH pa ste Izpolnili kake menice, ki niso bile čisto v redu?«
»Nič takega,« je dejal sekretar, nekoliko
presenečen. »Mrs. Irvine ml je naročila, naj vas obiščem.«
Ob tej vesti se Je pravnik hipoma vzravnal do svoje popolne velikosti, stopil od vrat in s široko kretnjo roke povabil Hub-barda, naj vstopi.
»Dobrodošli, gospod, kar naprej, prosim! V posebno čast si štejem, da v svojih skromnih prostorih lahko sprejmem zastopnika Mrs. Muriel Irvine!« V privatni pisarni gospoda Summerfielda so se na vseh koncih in krajih kopičile skladovnice aktov. Stene so bile skoro do stropa na gosto obložene % grmadami papirja, po tleli so bili razloženi svežnji aktov, okrog mize in na njej nove kopice in celo okenske police so bile polne papirja. »Prosim, sedite,« je dejal stari gospod spoštljivo in pokazal na stol, s katerega je v naglici odrinil sveženj papirja. »Povejte mi, kako naj postrežem Mrs. Irvine? Ali je posredi zavarovalni proces?«
Hubbard mu je pojasnil posamezne primere in pravnik ga je pazljivo poslušal. »Malenkosti, dragi gospod,« jc dejal brezbrižno in zamahnil z roko, ko je Hubbard končal svoje poročilo. »Saj je čisto jasno, da za uspešno rešitev takih zadev juridične bistroumnosti sploh ni treba. Vse kaj drugega je seveda proces,« je dejal važno, zavrtel pri tem oči in tlesknil s prsti. »Tu pa je treba iznajdljivosti, logike in dialektike. To je nekaj zame!« Zadovoljno smehljaje se si je mel roke, da so suhi prsti kar pokali.
»AH Mrs. Irvine že dolgo poznate?« Je vprašal sekretar.
»Dolgo? Kakor se vzame,« je menil filozofsko advokat po kratkem razmišljanju. »Tudi ta pojem je relativen, kakor vse drugo.
(Nadaljevanje)
Po snegu h Kruljavem Jurju
Križanka, številka 18
Druščina Pepeta, Načeta, Toneta, Jake in ostalih je zopet plenarno zasedala, seveda, ob navzočnosti birta in nekaj glažev bolj ali manj učinkovite pijače. Nemajhno začudenje pa je povzročilo dejstvo, da so člani družbe domala vsi po vrsti izdali eno svojih glavnih kreposti, točnost. Prihajali so zasopli, če. merni, da, celo jezni. Birt je zmajeval s svojo dobro reje-no bučo in pridno nosil Štefane na mizo, da bi omehčal ialostna srca gostov in povečal zalogo v svoji nogavici. Topla, stara, dobra kmečka peč je vinu podvojila moč in kmalu so padle prve rezke besede.
Nace pravi, da je vse skupaj iz dneva v dan slabše. Prišli smo že tako daleč, da niti cest niti poti ne znamo več čistiti, da je slabše kot takrat, ko je on s svojimi kompanjoni vpregel v lesen plug ali »drevo« konje pa hija po cestah, da bosta hoja in vožnja človeka vredni. Pristavi še, da je nekaj dni po novem letu »ta hišna« romala v Loko, tako kot se roma dandanes, z avtobusom. Nazaj v Kranj je prišla taka, kot bi nekje na poti padla ravbarjem v roke. Kmalu pa sta z Načetom uganila, da so vsemu temu krivi tisti ravbarji, ki so za to plačani, da ceste plužijo in urejajo. Nacetova »ta hišna« je dejala, da se ji je ves čas romanja zdelo kot bi avtobus vozil po lojtri, ne pa po cesti. Smililo se ji je seveda  vse, saj  je me.ikega
srca, najbolj pa se je smilila sama sebi.
Tone pripomni, da je vse to zato, ker so cesto solili, potem pa da so nastale jame, kakršnih tod okoli že dolgo ne pomnijo. Iz lastnih izkušenj priporoča Cestnemu podjetju, naj soli doda malo popra in cimeta, pa morda še nageljnove žbice pa kaj mete ali podobnega. Vse ka. Že, da je za sneg na Kranjskem sol preslana začimba in bi morda kazalo napraviti še kak elaborat več pa še nekaj zim počakati, da se bo videlo, da tudi iz tistega ne bo nič.
Pepe je bil na vse skupaj najmanj jezen, saj je že tako priznana flegma. Pravi, da ni daleč čas, ko bo vse spet tako, seveda kar se snega tiče, kot takrat, ko je v beli Ljubljani iupanoval slavni liberalni župan Tavčar. Pepe je pred časom slišal praviti, da so neke hujše zime meščani Ljubljane prišli pred liberalnega Tavčarja iti dejali, da bi ne bilo narobe, če bi za kidanje snega dal iz mestne kase kaj denarja, saj ni, da bi vso zimo sneg gazili Tavčar jim je dejal »Bog ga je dal, sonce ga bo vzel', jaz ga bom pri mir' pustu!«
Pepe je dodal, da kot kažejo polpretekle izkušnje, že gremo po liberalni poti, cilj pa bomo dosegli že do spomladi, če bo še kaj snega padlo.
Birt se je tega dne vzdržal govorjenja in ni dejal nič. Kot že prej je bil zadolžen, da vse skupaj v primerni red vrte in na sviilo da.
Jaka
1	Z	3 ,	<♦	5		6	?	8	8	10	11
12						13			•		
14				13	16						
1?			•ta-		19						
20				24			22			23	
		25						28			
29	30						31		32		
33								35 "			
36							3?				
VODORAVNO: 1. popularni gledališki in filmski igralec (Stane), 6. rimski cesar, pod katerega oblastjo je dosegel rimski imperij najvišji vzpon, 12. predsednik gospodarske zbornice Slovenije (Leopold), 13. okenska navojnica, 14. eno od imen pokojnega predsednika Indije (šastri), 15. kar je obešeno poleg nečesa, 17. univerzitetno mesto v Angliji, 19. kraj v Liki, 20. popisovanje, 22. vrsta hruške, 25. ohišje, 28. pred leti umrli pariški modni kreator, 29. kdor se odlikuje, 32. kratica za športna zveza Slovenije, 33. predvojna filmska igralka in plesalka (Ešnapurski tiger), 34. fižolovke, kolci za trte, 36. tresljaj, 37. ime francoskega filmskega igralca Delona.
NAVPIČNO: 1. del skeleta, odločitev, 2. grška muza ljubezenskega pesništva, 3. planina pod Triglavom, bodoče rekreacijsko središče, 4. ime črke, 5. podaljšek živalskega telesa, 6. ukana, prevara, 7. prekucuh, 8. pripadnik starega predindoev-ropskega plemena, 9. Ime partizanske čete, ki je delovala leta 1941 na Gorenjskem, 10. grška boginja nesreče, 11. nikalni prislov, 16. 18. in 20. črka abecede, 18. atenski državnik, 21. odločna, pogumna, 23. kozji samci, 24. Ime popevkarja Dediča, 26. srbski osebni zaimek, 27. osebni zaimek, 29. pritok Donave v Romuniji, 30. darilo, 31. morska ožina na Malajl, 35. kem. znak za aluminij.
Miha Klinar: Mesta, ceste _„___'
Dom d
III. DEL
»Slabo,« ve Rozi tudi sama, &h Nemci pri svojem prodiranju čez šestdeset kilomotrov od Pariza. S SJ» varjali, obe zaskrbljeni, čeprav vsafc*1 Lehmanna, ki se je pred dvema s francoskega bojišča in ki mu Je J potem nesla pismo sama na pošto, je njena in Andrejeva usoda odvisn3. nih sil. »Zmaga pomeni beg v tujin?', domačih tleh,« golta s solzami to n11"!
»Slabo,« pravi tudi mati, a nato ?. od dela razorano roko, krčevito stis\w bi rada dočakala, da bi šlo cesarstvi guljevega Judeža, kaj bo storil,« pi'e^. bi rekla ali ne še stavek: ali se bo 07 pride na misel Hakeldama — njiva.] kupil za trideset srebrnikov, a takoj | rubežem pridobil Kragulj. »Ne sarn°J dobil njive iz krivičnega plačila,« Pr3\
»Ne mislite, da se bo Kragulj °^e' ker ve, o čem mati razmišlja. 1
»Seveda, pobegnil bi, ker bi drugi... Seveda, pobegnil bi,« pona\ jim bo Judež izmuznil še prej, Pre. zaprl krila in se spremenil v prah. 7' Samo da bi se izpolnilo, kakor Vl'^\\ bivališče in naj ne bo nikogar, ki
»To je prekletstvo,« zašepeta
»Naj bi se izpolnilo!« pravita R^;
Dolg molk zacementira te besed| zgrbljena pred hišo, jih zdrami iz ^ j
»Pridi k meni, moje malo edi" Slavkec!«
»Slavko?« se Rozika, Marija lO
Otrok ne srne zvedeti, kaj se J<j
»Reci, da je šla k štivčevi in d Marija.
j*
GLAS * 10. STRAN
Podvin bo letos lepši
Restavracija namesto hleva
Vedno, kadar se peljem po gorenjski cesti, me pri Podvi-nu» preden se začne cesta Vzpenjati na tako imenovano »skakalnico«, zbode v oči razpadajoči hlev, ki mi zapre Pogled na lep hotel Grad Podvin ob vznožju z gozdom Poraslega pobočja. Okolice hotela, poleti tako lepo urejene,
tako čiste in cvetoče, 111 več; jc le še hlev, ki mu odpada omet, katerega okna kot pošastne temne oči zro v svet. Hlev in na zunaj nič 'ePša in nič boljša stanovanjska stavba takoj za njim. To ni Podvin, si vedno znova dopovedujem. Podvin, ki je IeP. ki mi je všeč, je tam zadaj, bazen je zraven in gredice rož, smreke v pobočju Dedijo nad njim, ozka pot Pelje v gozd. Tu spredaj pa ta pošastni hlev, ki sodi vse kam drugam kot k turističnemu objektu, predvsem pa ne k cesti, po kateri dan za dnem hitijo avtomobili s tu-Jbni in domačimi turisti. Še v vasi, v katerikoli vasi, bi oU ta hlev grd.
Že pred leti sem nekajkrat govoril z direktorjem hotela v Podvinu Štefanom Špilja-kom o tem. Povsem je soglašal z menoj, potem pa dodal, da nameravajo ta objekt preurediti v restavracijo v značilnem, gorenjskem stilu, ki bi dopolnjevala hotel. Ampak denar!? Tega ni in ni bilo, zato je bilo treba počakati. Zdaj pa le kaže, da bo tisti nlev izginil s sveta, da bo namesto njega tam lepa restavracija, da bodo hišo med tem hlevom in gradom podr-
Prireditve
v Bohinju bo danes in jutri (sobota in nedelja) mednarodno tekmovanje v smu-ća'"skih tekih.
Jutri (nedelja) priredi mladinski aktiv tovarne Verig v Lescah sankaško tekmovale na Straži pri Bledu.
V nedeljo, 14. januarja bo "a Bledu medklubsko tekmovanje pri restavraciji v ^aki.
K nedeljo, 14. januarja, bo ▼ Škofji Loki na Kranclju •"oddruštveni slalom za čla-e in mladince.
li, da bo — skratka — Podvin letos lepši, tak, kakršnega si želimo.
Z deli so začeli lani in predvidoma bodo 15. maja letos restavracijo že odprli. Direktor hotela Grad Podvin nam je pred dnevi povedal, da bo imela restavracija 100 sedežev in 30 ležišč v 15 komfortno opremljenih sobah. Za preureditev bodo porabili okrog 140 milijonov din; financirajo delno z lastnimi sredstvi in delno s kreditom Gorenjske kreditne banke. Investicija za zdaj poteka po načrtu: stavba je že zasteklcna, okna niso več tako črna kot prej, znotraj pa že instalirajo centralno ogrevanje in vodovod. Na vrsto bodo prišla potem še druga obrtna dela, oprema, zunanja ureditev itd. Predvidevajo, da bodo dela v glavnem zaključili do konca aprila in sredi maja bodo novo restavracijo z izrazito gorenjsko arhitekturo že odprli. Gorenjskemu stilu bo prilagojena tudi vsa restavracijska in hotelska oprema.
Do začetka letošnje turistične sezone bodo podrli tudi nekdanjo grajsko pristavo, stavbo med gradom in hlevom, v kateri so zdaj še stanovanja, vendar se bodo vsi stanovalci predvidoma že v štirinajstih dneh izselili v nova stanovanja v Mošnjah; ena stranka se je že izselila. Ta stavba je v zelo slabem stanju, razen tega pa ne sodi v podvinski turistični kompleks, ki je zdaj začel dobivati svojo pravo podobo. Direktor špiljak je poudaril, da se je radovljiški občini in stanovanjskemu podjetju treba zahvaliti za razumevanje, da so problem teh stanovanj rešili.
Podvin bo torej letos res lepši. Seveda nova restavracija še ni zadnja novost, ki te nam obeta. 2e do začetka letošnje sezone bodo uredili tudi mali golf, jeseni pa bodo začeli že s pripravami za av-tokamp, ki bo spodaj na travniku, pod hotelom. Podvin, doslej lc hotel, bo tako postal še pestrejša in privlačnejša turistična točka, kraj, ki ga bomo radi obiskovali.
A. Triler
Vreme
STROJI, ORODJA. STAVBENO IN
POHIŠTVENO OKOVJE
Josef Strauss
VI1LACH - BELJAK
PRODAJA NA VELIKO -Gasv.erkstrassc 7 PRODAJA NA DROBNO -Bahnhofstrasse 17
Telefon 042 42, 60 61 in 68 53
Vremenska slika: Vzhodna Evropa in Sredozemlje sta preplavljena s hladnim zrakom, ki še naprej doteka s severa. Posebno značilne bodo zelo nizke nočne temperature, ki se bodo v jasnih nočeh znižale do —25 stopinj Celzija. V teh razmerah padavin ni, če pa so, so le manjše. Temperature danes (v petek ob 13. uri): Ljubljana —11,  Brnik  in Planica
— 8, Jezersko —9, Kredarica
— 25 stopinj Celzija.
I
Napoved za soboto in nedeljo: Prevladovalo bo mrzlo in deloma jasno vreme. Najnižje nočne temperature bodo med —18 do —25 stopinj. Najvišje dnevne okrog —10 stopinj. V gorskem svetu bo pihal severni veter.
Snežne razmere na Gorenjskem: žičnica Krvavec 10 cm pršiča na 70 cm podlage; žičnica na Veliko planino 90; žičnica Zelenica Ljubelj: predor 65, vrh Zelenice 75; žičnica na Vogel 130; žičnica Vi-tranc: spodaj 60, srednja postaja 90, vrh Vitranca 150; žičnica Španov vrh: spodaj 60, sredina 90, vrh 150; Kredarica 43; Dom na Komni 100; Vršič - Erjavčeva koča 200; Dom Planica 50; Bled 50, jezero zamrznjeno (vlečnica na Stražo obratuje); Pokljuka 135; Jezersko 38; Litostrojska koča 110; vlečnica Martuljk 5 cm novega na 60 cm podlage; Log nad Mangartom 50 cm. Vse žičnice in vlečnice obratujejo. Sneg je suh, smuka ugodna.
SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za finance
Številka: 422-01/68-03 Datum: 10/1-1968
Oddelek za finance Skupščine občine Kranj izdaja na podlagi 150. člena zakona o prispevkih in davkih Občanov (Uradni list SRS, št. 7/67) naslednji
JAVNI POZIV
Do najkasneje 31. januarja 1968 morajo vložiti napoved za odmero prispevki oziroma davka naslednji občani:
1. vsi zavezanci prispevka od osebnega dohodka od opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, katerim se prispevek odmerja od dejanskega dohodka po preteku leta — nepavšalisti — za dohodke, dosežene v letu 1967;
2. vsi zavezanci prispevka od skupnega dohodka občanov, kateri so v letu 1967 imeli skupni čisti dohodek nad 20.000,00 N din. V skupni čisti dohodek se vštevajo naslednji dohodki: iz stalnega'đe-lovnega razmreja, od drugih izplačevalcev osebnega dohodka, od pokojnin, od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, od kmetijske dejavnosti, od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, od intelektualnih storitev, od stavb in od premoženja in premožen i sk i h pravic;
3. vsi zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pra/ic (od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup, od podnajemnin ali od drugih premoženjskih pravic, od oddajanja opremljenih sob in podobno) — za dohodke, dosežene v letu 1967;
4. vsi občani, ki imajo težke traktorje nad 35 KS, buldožerje, kombajne in ba^re;
5. vsi uporabniki ccslP'h vprežnih vozil, za cestna vprežna vozila, ki jih l-odo uporabljali v letu 1968.
Zavezanci, ki ne bodo vložili v roku napovedi, bodo nosili posledice po določilih 152. člena zakora o prispevkih ln davkih občanov.
Prijav za odmero prispevka in davka ni treba vlagati za dohodke od stavb in tistim zavezancem prispevka, katerim je bil prispevek za leto 1967 že odmerjen po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku.
Tiskovine — prijave — za odmero prispevka in davka se dobijo v sprejemni pisarni skupščine občine Kranj — soba št. 70 — in na krajevnih uradih, kjer se tudi vložijo izpolnjene prijave.
Oddelek za finance
v7uacha4-4
KU6MFUBT
P0N TC8BA
Tri dežele eno gospodarsko središče • Drei Lander, ein Wirtschaftszentrum • Tre paesi, un centro economico
VODEČA TRGOVSKA NIŠA V ZIMSKI MOD
športni izdelki športna oblačila
Villach — Beljak Vsak dan
neprekinjeno odprto od 8 do 18. ure
Ob sobotah od 8    •> 18. ure
Kot vedno
kakovostno in poceni
Turistične informacije
# BOHINJ — V Bohinju je še nekaj prostora v hotelih in zasebnih turističnih sobah. Hotela Jezero in Bel-levue bosta 15. januarja zasedena. Dovolj prostora je tudi na Bledu.
# JESENICE — Na Jesenicah je hotel Pošta zaseden, dovolj prostora pa je v hotelu Korotan. V Domu pod Golico, v Smučarskem domu na Črnem vrhu in na Planini pod Golico je še nekaj prostora. Prostor je tudi pri zasebnikih v okolici Jesenic, medtem ko je v objektih okrog žičnice vse zasedeno.
# KRANJSKA GORA — V Kranjski gori bosta od danes (sobota) zasedena hotel Erika in Slavec. Hotela Pri-6ank in Razor bosta zasedena od ponedeljka naprej — motel pa bo zaseden od 20. januarja daije. V Gozd-Mar-tuljku bosta od 20. januarja zasedena hotela Franc Rozman in Spitk. Hotel Vitranc v Podkorenu pa bo zaseden od ponedeljka naprej.
Q VRSIC — Med šolskimi počitnicami bosta na Vršiču odprta Tičarjev dom in Koča na Gozdu. V obeh je še nekaj prostora. Erjavčeva koča pa bo od 20 .januarja naprej zasedena. Dovolj prostora je še v Mihovem domu. p
# V RATEČAH je zasedena gostilna pri Žerjavu, v gostilni Mojmir in v zasebnih turističnih sobah pa bo vse zasedeno od ponedeljka naprej.
O TRZlC — V Tržiču, Pcdljubciju in na Kofcah je še dovolj prostora. Hotel Panorama na Ljubelju bo zaseden od jutri (nedelja) naprej. Planinski dom na Zelenici pa od 20 januarja.
# KRANJ — V Kranju je dovolj prostora v obeh hotelih in pri zasebnikih. Dovolj prostora je tudi na Smarjetra gori. Na Krvavcu
je zaenkrat še dovolj prostora, cd 20. januarja naprej pa bedo imeli nekaj prostora le še na skupnih ležiščih. Dovolj prostora je tudi na Jezerskem in v Preddvoru. Zimsko kopališče v Kranju je odprto ob sredah, četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah.
<9 ŠKOFJA LOKA — V Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in pri zasebnikih. Planinski dom na Lubniku je zaprt, v Loški koči na Starem vrhu pa je še 30 prostih postelj. Dovolj prostora je tudi pri zasebnikih v Retečah.
V SELSKI IN POLJANSKI DOLINI je povsod še dovolj prostora. Prostor je tudi v Litostrojskem domu na Soriški planini.
Dovolj prostora je tudi v Kamniku in Domžalah.
TURISTI!
Priložnost
vam nudi
ugodnost.
Za vsakogar nekaj,
nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini
Jože Malle
Loibltal — Št. Lenart v Brodeh le 'i km  od ljubeljskega
predora
Govorimo slovensko! Ugodna menjava!
Dobrodošli!
S 0 C I E T A
(D)
"DARWIU
Trst
PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/MI
GENERALNO ZASTOPSTVO
ZA VSE DRŽAVE
ZA URE DARVVIL IN ARETTA
Generalno zastopstvo DARWIL vam nudi največjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18- in 22-ka-ratnega zlata, izdelanega v 42 svetovno priznanih industrijah zlatega nakita.
Za vsak nakup zlatih predmetov dajemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno.
Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 gram!
Velika hiša za vsakogar
Radio Schmidt
Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22
Villach — Beljak
Lederergasse 12 Zavese iz diolena v bogati izbiri
% se ne skrčijo % ni potrebno likati f) ne napenjati
L0DR0N
Elektrodclavniee
Ing. Dullnig
Celovec — Klagenfurt,
Pischeldorferstrasse 4 8 Maistrasse 33
Električni stroji, orodja, naprave, surovine, žice, kabli.
Dobava — popravljalnlca poceni ln hitro
S Velepapirnica
K-L4^_
Villach — Beljak, Hauptplatz 25, telefon (042-42) 41-26
Velika izbira papirja in pisarniških potrebščin — Pisalni stroji —
Ves pribor za tehnično risanje
Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri
VILLACH, AH SAM0NI6 - ECK
Rdeča luč za tehniko in znanost na Jesenicah
Mladina in še prav posebno delovni ljudje na Jesenicah in v drugih krajih in vaseh od Rateč do Žirovnice se zanimajo *a vse klasične in sodobne zvrsti tehnike in znanosti. Nekateri ljubitelji umetniške in dokumentarne črno-bele in barvne fotografije trenutno sodijo v sam vrh slovenske fotografije. po prizadevnosti in doseženih uspehih ne zaostajajo vezisti m radio amaterji, ki so vključeni v aktivno do! o radio kluba Javomik, Koroške Bele in Jesenic. Lepe uspehe dosegajo tudi Številni letalski in brodarski modelarji. Avto moto društvo Žirovnica in Jesenice pa vzorno skrbita za načrtno vzgojo ljubiteljev avto-moto športa.
Jadralci, padalci in motorni piloti so vključeni v alpski letalski center v Lescah. V zadnjem času pa so poživili delo todi člani filmskega kluba Odeon, ki pripravljajo prvi večji ^stival amaterskega filma na Jesenicah.
V okviru občinskega sveta ljudske tehnike zelo prizadevno dela prek dvajset samostojnih društev, klubov in šolskih krožkov ljudske tehnike. Mnogi ljubitelji kinofoto in filmske Umetnosti, elektroradio tehnike in modelarji, jadralci, padalci in motorni piloti z Jesenic so v zadnjih letih zabeležili lepe UsPehe na lokalnih, republiških in zveznih razstavah, prireditvah in tekmovanjih.
Aktivisti, predavatelji in inštruktorji vseh klasičnih in novih zvrsti tehnike in znanosti na Jesenicah se dobro zavedajo, da bomo samo s tehnično izobraženim človekom hitreje dohitevali tehnično in gospodarsko bolj razvite narode in države. Na Jesenicah dobro vedo, da je tehnična vzgoja danes nujno Potrebna, če hočemo uspešno rešiti probleme in naloge družbene in gospodarske reforme. Mladino moramo zaposliti in j° vključili v aktivno delo organizacij, klubov, društev in diskih krožkov ljudske tehnike. Obvarovati jo moramo pred kvarnim vplivom brezdelja, ulice in pivnic. Le s tehnično izobraženimi proizvajalci se bomo lažje, hitreje in uspešneje vključili kot enakovredni partnerji v mednarodno delitev dela.
Zato morajo na Jesenicah gospodarske in družbenopolitične organizacije skupaj z drugimi organi in forumi posvetiti malo več skrbi načrtni in množični strokovno tehnični vzgoji 'n šolanju mladine in delovnih ljudi, če nočemo zaostati za drugimi tehnično in gospodarsko manj razvitimi komunami. Glede tega je že veliko zamujenega, toda ne še toliko, da bi stvari ne mogli obrniti na bolje.
Sredstva ki jih dobivajo organizacije, društva, klubi in Šolski krožki ljudske tehnike na Jesenicah so tako skromna, da komaj zadostujejo za osnovno strokovnotehnično izobraževanje, nikakor pa ne še za množičnost in kvalitetno delo. ^° se nam lahko kaj kmalu neusmiljeno maščuje. Zavedati Se moramo, da so sredstva vložena v širjenje znanosti in tehnike najbolje naložen kapital, ki se bo bogato obrestoval. Ni Se vse zamujeno. Na Jesenicah aktivisti ljudske tehnike hočejo vreči puške v koruzo, niti ne biti plat zvona ali klicati £a Pomoč. Z malo razumevanja, moralne in materialne pomoči D°do z zavihanimi rokami nadaljevali svoje delo za širjenje tehnike in znanosti med mladino in delovnimi ljudmi.
Poleg sklada za pospeševanje kulturno-prosvetne dejavno-stl> železarskega kolektiva in železarskega izobraževalnega pentra morajo dajati organizacijam, društvom,  klubom in °lskim krožkom ljudske tehnike malo več moralne im iv.ate-£'alne pomoči tudi druge gospodarske organizacije, delovni °lektivi in organi, ki so odgovorni za pravilno usmerjanje mladine in delovnih ljudi v znanost in tehniko. Nikakor ne ^memo spati na doseženih lovorikah, temveč moramo omogo-•ti kvalitetno rast znanosti in tehnike. Tehnika in znanost Sonilna sila sodobnega napredka. Z večjimi sredstvi bi .ko pospešili množično in kvalitetno strokovnotehnično šonje in izobraževanje mladine.
Na Jesenicah se mora prižgati zeleno luč za ljudsko teh lko in omogočiti vsem aktivno udejstovanjc pri pridobivanju nanja jn izkušenj iz znanosti in tehnike. Sele potem bodo 0 rekli, da smo naredili vse za dvig življenjske ravni miadine in vseh zaposlenih. U. Zupančič
Kako potekajo izpiti za voznike motornih vozil?
Stop! nimaš prednosti
Prednost ima komisija, znanje, sreča in smola
Ali imate vozniško dovoljenje? Ne. Tudi jaz ne, čeprav sem bil pred kratkim na izpitu. Komisiji sem se tako prikupil, da mi je ob slovesu dejala: »Na svidenje«.
Komisija zahteva znanje, kandidat za voznika pa išče srečo. Včasih se ti dve sili ujemata, toda k: kor sem že dejal, samo včasih. Nezgoda je v tem, ker kandidat za voznika med vožnjo ne opazi, kdaj ga je zapustila sreča in kdaj ga je cbjela smola. Iz svojega izkustva lahko povem, da je to precej zamotana z?deva.
Na izpitu sem kot barka jadral po jeseniških ulicah in se kot lada skalnatih čeri izogibal neprekinjene črte na cesti, pred stop znakom pa sem sploh izkazal takšno spo-šfovrnjc, da sem se vedno za nekaj sekund ustavil. Vzvratno parkiranje in ob ročni zavori speljati v klanec mi ni delalo preglavic. Ker sem skozi vzvratno ogledalo opazil, da ima član komisije, ki je sedel na zadnjem sedežu, svinčnik za ušesom, sem se lepil od sroče, saj sem v žepu že čutil vozniško dovoljenje.
»Pcljite nazaj na parkirni prostor,« sem zaslišal glas od zedaj, kajti moja vožnja sei je bližala kraju. Samo še ovinek, nato pa ravno po cesti tja. kjer se moja vožnja in izpit konča. »Da ne pezabim vključiti levi smernik,« sem pomislil, preden sem zapeljal v ovinek. Vse je šlo kot namazano. Bil sem blizu cilji — blizu vozniškega dovoljenja. Takrat pa mi član komisije ukaže, naj ustavim. Seveda, saj to je najlažje. »S kakšnimi lučmi pa vozite?« me je vljudno vprašal. »S kratkimi.« sem odločno dejal, v globokem prepričanju, da imam prav. Seveda sem imel prav, samo nisem vozil s kratkimi lučmi, temveč z dol-
gimi. To pa je v mestu prepovedano. Zaradi tega, ker so mesta osvetljena, sploh nisem opazil, da imam dolge luči. Le kdaj sem jih prižgal? Ko sem napako ugotovil, je že bilo prepozno. Kmalu pa sem le »pogruntal«, kdaj sem bil tako neroden. Ko sem vključil levi smernik, sem imel predolg prst in sem Obenem nevedoma vključil poleg smernika še dolgo luč. Tokrat mi jo je kazalec na levi roki dobro zagodel. Drugič ga bu-m obvil z opomin, da se česa podobnega nikdar več ne spomni.
»Nasvidenje,« je dejala komisija, in se čudila, zakaj grizem prst. Na svidenje, so dejali meni in še mnogim kadndatom za voznike motornih vozil. Pa poglejmo, če je res tako:
Leta 1967 je na Jesenicah delalo 315 kandidatov izpit za voznike A kategorije (motorna kolesa). 135 kandidatov je izpit uspešno opravilo, medtem ko jih 210 ni opravilo izpita. Za voznike motornih vozil B kategorije (osebni avtomobili) je izpit delalo 1579 kandidatov; izpit je uspešno opravilo 598, a 981 izpita ni opravilo. 153 kandidatov je delalo izpit za šoferje tovornjakov in kar 109 ni opravilo tega izpita. Za šoferje avtobusov je opravljalo izpit 8 kandidatov in samo polovici se je posrečilo narediti izpit.
Podobno je tudi s kandidati za voznike motornih vozil, ki spadajo v vrsto kmečkih in drugih delovnih strojev. Od 48 kandidatov, ki so delali izpit, jih bo 39 moralo izpit ponoviti, če bodo želeli dobiti potrebno vozniško dovoljenje.
Zanimiva je tudi starostna struktura voznikov motornih vozil in sipol. Od 2719 voznikov motornih vozil B kategorije (osebni avtomobili) je 2180 moških in  539 žensk.
Največ teh voznikov je v dobi od 25 do 34 let starosti; lc-teh je kar 1137, medtem ko je samo 13 voznikov nad K5 let starosti. V tej dobi je tudi vsak tretji šofer avtobusa.
Samo dve ženski sta voznici motornih voziJ C kategorije oziroma tovornjakov^ medtem ko žensk ni med voz-nirki avtobusov in kmečkih ali delovnih strojev.
Nekam čudno je stališča mopedistov, ki bi morali do 10. decembra zahtevati zamenjavo potrdila o znanju prometnih predpisov. Od 1178 mopL-distov je to potrdilo zah« tevalo samo 427 voznikov mopedov, drugi pa ne. Posledica tega je, da bedo slednji morali opraviti teoretični del izpita iz znanja prometnih predpisov, če bodo hoteli pridobiti pravico do vožnje z mopedi.
Tisti pa, ki jim je komisija rekla »Na svidenje« imajo še naprej pravico, da se kot potniki vozijo v avtobusih, z vlakom in pravico imajo celo, da hodijo peš. Tudi to je nekaj.
Vsa 9reča, da za smučanje ni potrebno vozniškega dovoljenja. Sicer pa naj molčim, kajti kdo ve, kaj bo čez sto let. J. V idi c
Očiščene in zmrznjene morske ribe
v prodajalnah
Čeprav so tereni pod Smarjetno goro te dni vedno polni smučarjev, le-tl predvsem pogr» šajo manjšo vlečnico — Foto: F. Perdan
Podjetje GORENJSKA OBLAČILA znano in priznano
po vsej državi
20 let prizadevanj - vsak dan novi uspehi
Danes podjetje Gorenjska oblačila v Kranju praznuje 20-!etnico ustanovitve. Ta jubilej pa je za kolektiv še toliko pomembnejši, ker hkrati odpirajo nove delovne prostore obrata konfekcije na Zlatem polju v Kranju. Razen tega pa letos mineva tudi deset let, odkar se je s podjetjem združila Moda Jesenice.
NAJPREJ STORITVENO PODJETJE
Današnje podjetje Gorenjska oblačila je bilo ustanovljeno 1948. leta. Takrat je bila to Šivalnica in popravljal-nica, ki je bila ustanovljena, da je krila razne storitve Kranjčanov. Že dve leti kasneje pa se je šivalnica združila s Krojaško produktivno zadrugo v Kranju in se preimenovala v Krojaško in šiviljsko podjetje Kranj. Takrat se je pri nas začela uveljavljati tudi konfekcija, zato so v podjetju prvič naredili nekaj izdelkov konfekcije. Prav to pa je za podjetje pomenilo neke vrste prelomnico. Prizadevanja takratnih članov kolektiva so se namreč v prihodnjih nekaj letih kazala v skokovitih spremembah in uspehih tega podjetja. Najprej so odprli
tri nove prodajalne na Jesenicah, v Kranju in Tržiču. Že 1954. leta se je podjetje preimenovalo v Gorenjsko oblačilnico. Tri leta kasneje pa je podjetje naredilo nov korak v razvoju. Združilo se je s podjetjem Moda z Jesenic.
USMERITEV V IZDELOVANJE KONFEKCIJE „
Ravno združitev s podjetjem Moda Jesenice je v takratnem kolektivu obudila nekdanje izdelovanje konfekcijskih izdelkov, hkrati pa pospešila usmeritev tega podjetja na to področje. Zato današnji jubilej pomeni tudi 10-letn:co razvijanja podjetja v izdelovanju konfekcijskih izdelkov. V prvih letih so v podjetju izdelovali otroško, žensko in moško konfekcijo. Že 1960. lota pa se je podjetje začelo specializirati, tako da je že lani začelo izdelovati predvsem žensko konfekcijo. Tako danes podjetje, ki se je 1964. leta preimenovalo v Gorenjska oblačila, izdeluje v obratu na Jesenicah ženske obleke, v obratu v Kranju pa otroške in ženske plašče, kostime in krila.
DOLGOLETNA ŽELJA — NOVI PROSTORI
Največ težav pa so v podjetju še do pred kratkim imeli s slabimi prostori, ki so zelo ovirali boljšo in sodobnejšo proizvodnjo. Zato je razumljivo, da so člani kolektiva nenehno razmišljali, da bi dobili boljše in ustreznejše prostore. Konec koncev pa je bilo to tudi nujno za nadaljnji razvoj podjetja. Zato so se odločili, da bodo redno odvajali denar v poslovni sklad. Od 1956. leta, ko v podjetju še niso imeli poslovnega sklada, do lani se je v tem skladu nabralo okrog pol milijarde starih dinarjev. Zato so se tudi lahko odločili za dve večji in-vestioiji. Tako so lani odprli nove prostore v obratu na Jesenicah, danes pa tudi v Kranju. Razen tega pa so nove prostore opremili tudi z novimi modernimi stroji. Za vse to pa so porabili okrog 150 milijonov starih dinarjev. Novi prostori pa so podjetju tudi omogočili, da so opustili obrtniški način proizvodnje in začeli z novo, modernejšo industrijsko proizvodnjo. Zato nameravajo v prihodnje izboljšati organizacijo dola, s katero bi čez čas lahko uvedli v podjetju tudi drugo izmeno.
(pbrtno podjetje Gorenjska oblačila Kranj Je danes (sobota) odprlo na Zlatem polju (zraven kurilnice) nove delovne prostore. Posnetek je iz nove šivalnice
Lani so tudi na Jesenicah odprli nove delovne prostore. V njih Izdelujejo ženske obleke. Ti modeli so se posebno v zadnjem času močno uveljavili na doma Tem trgu (Slike: F. Perdan)
Upravni prostori podjetja Gorenjska oblačila v Kranju so V Prešernovi ulici. Pod njimi sta dve njihovi prodajalni
Razen tega pa že sedanji podatki kažejo, da bodo zaradi novih prostorov v dveh letih povečali proizvodnjo za 30 do 40 odstotkov.
REFORMA PODPRLA NJIHOVA PRIZADEVANJA
V podjetju menijo, da so prav zato, ker so že pred reformo začeli razmišljati o •nadaljnjem razvoju podjetja, tudi kos novim pogojem gospodarjenja. Da je to res, nam pove tudi podatek, da je danes podjetje Gorenjska oblačila znano in priznano s svojimi izdelki ženske konfekcije po vsej državi. To pa nedvomno kaže na prizadevanje in delo slehernega člana kolektiva.
Tako v podjetju v zadnjih treh letih delitev sredstev med skladi in osebnimi dohodki sploh niso spreminjali. To jim je omogočilo, da danes s petsto milijoni starih dinarjev, ki jih imajo v poslovnem skladu, lahko kreditirajo svoje kupce tudi na daljše roke. Leta 1961 je imelo podjetje 104 milijone starih dinarjev dohodka, 1966. leta pa več kot 400 milijonov starih dinarjev. Prav tako so se osebni dohodki v podjetju povečali od 23 tisoč starih dinarjev 1961. leta na 85 tisoč leta 1966.
Kot smo povedali, pa se njihovi rezultati v zadnjem času kažejo predvsem na tržišču. Njihovi novi ženski modeli (z majhno serijsko proizvodnjo) so posebno lani, ko so se preusmerili v tovrstne izdolke, prinesli posebno svežino v naše konfekcijske trgovine. S svojimi izdelki so namreč uspeli ujeti korak tudi z zunanjo modo. Zato prav gotovo ne presenečajo podatki, da so tako rekoč še pred koncem sezone prodali vso lansko spomladansko proizvodnjo.
V podjetju namreč menijo, da je danes nenehno treba spremljati razne modne novosti in pri tem pravi čas ugotoviti, kakšne so želje in potrebe kupcev. Prav to pa je uspelo v zadnjem času delavcem zaposlenim v tem podjetju. Do sedaj so imeli pri tem največ težav z barvami blaga. Zato so morali la-
ni nekaj blaga za svoje Izdelke tudi uvoziti. Za prihodnje pa pravijo, če bi naši proizvajalci  blaga posvečali več pozornosti izbiri barv in desenom,   pa   morda malo manj kvaliteti, bi tudi takšne težave   odpadle.   Znano   je « namreč, da so naši izdelki na j tržišču danes včasih celo kva- . litetnejši kot tuji, vendar pa ; ljudje ne posegajo po njih prav zaradi neustreznih barv.
PRESPEKTIVA: IZOBRAŽEVANJE, KVALITETA... 1
Trenutno   je   v   podjetju ' Gorenjska oblačila 185 zaposlenih. Večina so kvalificirani delavci. Vendar pa name* ravajo v prihodnje v podjet*, ' ju še večjo pozornost posvečati (izobraževanju. Že sedaj ima  podjetje  na  Tehnični/j tekstilni šoli v Kranju po- I soban oddelek, kjer se v popoldanskem času izobražuje precej    njihovih delavcev. Predvsem pa nameravajo y prihodnje izpopolniti organizacijo dela in tehnološke po- I stopke, še nadalje specializi" • rati  proizvodnjo,  doseči  še '■ boljše izdelke itd.
9
Razen otvoritve novih prostorov na Zlatem polju V Kranju so se v zadnjem časU 3 v podjetju pripravljali tudi ^ na bližnji sejem Mode V B( Ljubljani. Na tem sejmu bo- jj do namreč tudi letos, tako f kot prejšnja leta, razstavljali ^ modele za bližnjo spomla- , tlansko-poletno sezono. Pravi' |j jo, da bo vse te izdelke Ž3 j po končanem sejmu moč dO" t biti tudi v naših trgovinah, j Razen tega pa v podjetju tu- ^ di že razmišljajo o modelih ^ za letošnjo jesertsko-zimsko sezono. Tako se prav sedaj ^ pripravljajo na pogovore, da ^ bi dobršen del jesenske pro- { izvodnje tudi izvozili. lc
Ce bi ob njihovem jubite r ju skušali Se enkrat oceniti ^ njihovo doaedanje delo, pO" \ tem lahko ugotovimo, da ne-nehna prizadevanja tega kolektiva dan za dnem rojevajo nove uspehe. Dokaz za to pa so njihovi izdelki, ki jih prodajajo v vseh večjih jug0* slcvansrklh mestih.
A. žalar
brenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Gorenjski kraji in ljudje • Goren;
^ Kazalo člankov 3
objavljenih v rubriki Gorenj-1 kraji in ljudje od začetka Manja (13. oktobra 1965) do mca leta 1967
-Prekrivanje strehe (27. 10. 65, iika o prekrivanju slamnate trehe, foto Franc Perdan)
- Spravilo krme za prašiče
.30- 10. 65, slika obrezovanje kolerabe na Pšati pri Cerkljah, foto Franc Perdan)
- Sodelujte! Dopisujte!
I3- U. 65, slika jame za kuho v '-mincu v Poljanski dolini, foto "idroj Triler)
- Gajbice namesto cajn in cam->ohov (6. 11. 65, slika gajbic in •a j ne, foto Franc Perdan)
- Krovec z Brnikov (10. 11. 65)
- Oranje »na kraje« (13. 11. 65)
- Neformalna medsebojna kontrola na vasi (17. 11. 65) -Krovec iz Kranja (27. 11. 65) r Mlatev s cepci (11. 12. 65)
h 0 podih na Gorenjskem [15. 12. 65)
- še o podih na Gorenjskem
12. 65) •"Oporoka lz leta 1781 £*■ 12. 65)
""Gospodarske Gtavbe bohinj-*e kmetije (1. 1. 66)
— Kaj boste pisali? (5. 1. 66)
— S šenturške gore in okolice (12. 1. 66, 15. 1. 66, 19. 1. 66, 22. 1. 66)
— Krajevni vetrovi (26. 1. 66)
— Planini Javornik in Konjščica
(2. 2. 66, slika pastirskega stanu na Konjščici, foto Andrej Triler)
— Sušenje krme (5. 2. 66, dve sliki: ostrvi na Jezerskem in kozolec na Podblici, foto Andrej Triler)
— Ažmanov kozolec na Okroglem (slika z daljšim podpisom) (16. 2. 66)
— Meje na polju in v gozdu
(19. 2. 66, slika »na poh« sprahane njive, foto Andrej Triler)
— Luč vržejo v vodo (9. 3. 66)
— Jožefov sejem na Jesenicah
(23. 3. 66)
— »V rožah je zdravje« (30. 3. 66, slika prodajalca zdravilnih zelišč na kranjski tržnici, foto Franc Perdan)
— Pletarstvo na Beli (30. 3 . 66, 2. 4. 66, 6. 4. 66 s sliko pletarja pri dolu, foto avtor 9. 4. 66)
— Žbičarstvo na Beli (16. 4. 65
s sliko stare fužine, foto avtor, 20. 4. 66)
— Ženitovanjska pogodba iz Ne-milj (23. 4. 66)
— Opekarstvo v čadovljah
(28. 4. 66 slika Rozmanove peč-nice 7. 5. 66, foto avtor)
— Izdelovanje čresla na Bell
(14. 5. 66)
— Rejec konj v Strahinju
(21. 5. 66 s sliko rejca s kobilo in žrebičkom, foto Andrej Triler)
— še to in ono z Bele (4. 6. 66,
slika špančcvega mlina na Bab-nem vrtu, foto Andrej Triler)
— Zvonjenje ob različnih priložnostih (8. 6. 66)
— Košnja in sušenje sena v okolici Kranja (25. 6. 66 s sliko dveh kos, 29. 6. 66 s sliko klepalncga stola, 2. 7. 66 s sliko klepanje kose, 9. 7. 66 s sliko o nakladanju sena na voz, 13. 7. 66, 16. julija 66; vse fotografije Andrej Triler)
— To in ono iz Gozda (30. 7. 66)
— Skrinje na dežju (13. 8. 66 s sliko, foto Goronjski muzej Kranj)
— Lesen plug »toplar« (21. 9. 66
s sliko »toplarja« iz Lahovč, foto Franc Perdan)
— Košnja rovtov na Koprivnlku
(1. 10. 66 s sliko nošenja sena v rjuhah, foto Andrej Triler)
— Hlev za seno na Jamniku (5. 10. 66 s sliko hleva, foto Andrej Triler)
— Žiri so na Notranjskem
(9. 11. 66)
— Fantovski običaji v Šenčurju
(3. 12. 66)
— še o izdelovanju platna v Bes-
nici (18. L 67, slika preslice objavljena 21. 1. 67, foto Franc Perdan)
— Obred pri kerlejžu v Lomu (21. 1. 67)
— Otcpovci v Bohinju (25. 1. 67, 28. L 67)
— Tkalec v Selški dolini (8. februarja 67)
— Še o tkalstvu (1. 3. 67)
— Lončarstvo v komenški okolici, popravek in pojasnilo
(22. 3. 67)
— Pravilno: komenski (5. 4. 67)
— Ovčereja v kranjski okolici
(24. 6. 67)
— Šenčur — vas ob potoku (15. 7. 67)
— Opisujte tudi današnje življenje na vasi! (9. 8. 67)
— Druga varianta ljudske pesmice (23. 8. 67)
— Turški tabor na Flegarijl
(2. 9. 67, slika tabora, foto Franc Perdan)
— Dve leti naše rubrike (28. oktobra 67)
— Pripovedke iz okolice Preddvora (11. 11. 67)
— Ljudska pesem iz Tupalič
15. 11. 67 s sliko pripovedovalke Uršule Stanj ko, foto Franc Perdan)
— Hišno Ime špan (22. 11. 67)
— Iz življenja pastirjev (2. decembra 67)
TROJAR MARICA, Železniki
— Spravljanje sena v Železnikih
(20. 7. 66)
— Kako so živeli bajtarji v okolici Železnikov? (14. 12. 66)
URANKAR JOŽE, Bašelj
— Včasih v Bašlju (19. 11. 66) VALJAVEC  ANTON, Srednja
Bela
— Spomini na mlatev (28. 1. 66)
— Kriza dejavnosti na vasi pred 35 leti (5. 11. 66)
VIDIC FILIP, Ovsiše
— Dera za sušenje (12. 3. 66)
VIDIC JOŽE (J. V.) Selo pri Žirovnici
— Lipicanci iz Zasipa (1. 6. 66) ZORMAN ANTON, Rodica
— Za škopnike le ržena slama (1. 1. 66)
— Kovaški mojster z jeklenim zdravjem (22. 1. 66 s sliko mojstra)
— O kozolcih na Gorenjskem (26. 2. 66, 2. 3. 66 s sliko detajla kozolca v Šenčurju, foto Andrej Triler)
— V Šenčurju »so luč dali v vodo« (12. 3. 66)
— Fantovski običaji v okolici Cerkelj (21. 12. 66)
— Fantovski običaji v okolici Cerkelj (29. 3. 67, 1. 4. 67, 5. aprila 67)
(Nadaljevanje prihodnjič)
azcestja $ Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Q Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja • Miha Klinar: Mesta,
ina
92
>rav danes brala, da so iarne samo še sedennn-1 se o tem še davi pogodi način: Štefi za Frica 1 oglasil s pismom P™v veeraj skrivaj pisala m
*a Andreja in zase, saj ^age ali poraza central-fraz srečo in ljubezen na «edo za besedo, tfas in zapreti s koščeno, 1 pest: »Slabo. In vendar rtu. Rada bi videla Kra-
kakor da razmišlja, ali li ne, namesto tega pa 1* & io je Judež Iškanjot vse njive, ki sv jih je f
tudi Kragulj si je pn; etopisemskimi besedami. >bcgn\\ bi,« pravi Marija,
*i odpusti misel, obesili da obžaluje, ker se i dvoglavi cesarski orel M Tu bi ga ne bilo več.
• Naj postane pusto njih
tra prebival!«
mama hkrati. 10- Sele babica, W sedi voj\m hripavim glasom, k meni, Slavkec, moj
glc4ajo, 1 Vrne,«
se Prva zgane
»Da, tako mu reci,« nagovarja Roziko tudi mama.
Toda Rozika je že prepozna. Ko stopi na dvorišče in še preden si obriše oči, sliši babico, ki pripoveduje pravnuku, da so žandarji odpeljali mamo.
»Slišal sem. Že med potjo sem zvedel.«
Slavkov glas jih začudi, saj ga poznajo kot dobrega, čutečega otroka, ki bi po njihovem občutju moral to novico vse drugače sprejeti, če že ljudje niso mogli molčati.
»Vse vem,« se jim zdi Slavkov glas skoro brezčuten, ker so pričakovale, da bo fant izbruhnil v jok in da ga ne bo mogoče u tolaži t i.
šele tedaj zagledajo, da Slavko ni sam, marveč je z njim cela kopica drugih otrok, med njimi tudi takih, ki imajo očete v zelenem kadru in stare očete prav tako v ječi, kakor ga ima Slavko.
»Morda bodo zaprli tudi naše mame,« govorijo otroci. »Danes ne zapirajo samo tatov in razbojnikov, marveč tudi poštene ljudi. Razbojniki in tatovi so zunaj. Samo Kragulja poglej! Samo Kragulja, Judeža prekletega! A jih bo dobil, dobil po gobcu!«
»Vem, fantje, vem,« odgovarja Slavko.
»Morali jo bodo izpustiti,« pravi Rozi, ki misli, da Slavko brzda svoj jok zaradi sošolcev, ki ga tolažijo.
»Morali! Seveda bi jo morali. Tudi nona bi morali in vse druge! A kaj ti veš, teta Rozika. Moja mama,« šele tedaj zadrhti Slavkov glas, »je doživela že marsikaj krivičnega. Mama in jaz, oba,« za trenutek, toliko da preleti s pogledom Roziko, Marijo, nono, prababico in otroke, ki so prišli z njim in ki so njegovi pravi prijatelji in ne taki, kakor so bili v Penzbergu in ki jih je zgubil v trenutku, ko so žandarji gnali mamo mimo penzberške šole in jo potem z vlakom odpeljali v Munchen, kjer so jo obtožili vohunstva prav zaradi pisem, ki jih je pošiljala domačim in drugim, med njimi tudi Kragulju, preko Švice.
O tem jim pripoveduje.
»To ni res,« ga prekine nona, ker meni, da je »sramote« že tako in tako preveč, ker se še vedno ne more znebiti občutka, da je »sramota«, če koga vodijo žandarji, »sramota« celo tedaj, če človek ni ničesar zakrivil in so ga zaprli po krivici.
»Eh, nona, saj še vedno komaj kaj veš, kaj vse sva morala z mamo v Penzbergu pretrpeti,« vzdihne Slavko kakor človek in ne kakor še ne enajstleten pobič, ki bi se po mnenju odraslih trpljenja še ne mogel tako globoko zavedati.
»Pripovedoval boš potem,« ga ženske hočejo ustaviti, ker se ne zavedajo, da si Slavko prav s to pripovedjo lajša sedanjo bolečino.
»Ničesar se mi ni treba sramovati. Ne meni ne mami ne vam,« pripoveduje Slavko o vsem
o maminem prihodu v Penzbcrg
o zlobni stari materi, ki. je nenehno hujskala očka proti mami in celo njega
o penzberškem starem očetu, ki je bil dober prav tako kakor nono in ki je zaradi odnosa stare matere do mame mnogo trpel
o otrokih in penzberških klepetuljah, ki jih je stara mati nahuj-skala, da so mamo psovali s »šlavino« in zaradi mame njega s »slavinom«
o Iztoku iz tiste povesti, ki jo je mama prinesla iz Trsta in ki mu jo je brala in ki jo ima sedaj tu doma, da jo bodo (pokaže na otroke) lahko prebirali tudi njegovi prijatelji, saj se je prav iz tiste povesti naučil, da »Sloveni ne smemo biti nikoli nikomur naprodaj« in da zaslužimo prav tako spoštovanje kakor Nemci, »Bizantinci« in drugi narodi
o mami, ki mu je s svojim vzgledom pokazala in mu mnogokrat govorila, da ni sramota biti Slovenec ali Nemec ali Rus ali Turek ali Anglež ali Francoz ali pripadnik kateregakoli naroda, majhnega ali velikega, marveč je sramota biti nečloveški
o sebi, ki se jc zgledoval po Iztoku in po Iztokovo opravil z nekim izzivačem, ki so mu pravili Hindcnburg, ker si je to ime nadel sam in hotel komandirati drugim, pa je letel pred njegovo palico, a ki sta ga kasneje s penzberškim starim očetom vseeno rešila, ko bi se Hindcnburg skoro utopil v nekem jezeru
o dobrem starem očetu in zlobni stari mami, ki je mamo obdolžila, da s hrano pomaga ruskim ujetnikom, kakor da bi bilo to zločin
o nekem ruskem ujetniku Aleksandru, ki mu je izrezljal leseno golobico, ki si jo njegovi prijatelji lahko ogledajo, saj sta jo z mamo prinesla iz Nemčije ne samo zato, ker je lepa in kakor živa, marveč predvsem za spomin na nesrečnega Aleksandra irt druge ujetnike, ki so skupaj z nemškim stražarjem hoteli pobeg-; niti, a so jih zajeli in potem ustrelili
o mami, ki jo je stara mama spravila pred sodišče zaradi po-; moči ruskim ujetnikom, a ji sodišče ni moglo ničesar dokazati irš jo po zaslugi pričevanja starega očeta in nekoga Ludvika, invalida s trdim kolenom, morali izpustiti
o pobesneli zlobi, ki jo je stara muti zaradi tega začela zganjati nad ubogim starim ečetom, ki je zato prosil mamo, da bi smel stanovati pri njima
o umazanih govoricah, ki so jih tretjerednice in župnik začeli zaradi tega razširjati po Penzbergu
»To ni res!« se oglasi Marija, ki pozna same dobre in svete duhovnike.
»Ros je! Niso vse pobožne ženske v resnici pobožne kakor ti* teta Marija. In tudi vsi župniki niso dobri«, pravi Slavko z glasom^ da mu moraš verjeti, in pravi, da to še m vse in da bo povedal vse lepo po vrsti in o vsem
o trpljenju, ki so ga zlobne govorice prizadejale ma.ai in staremu očetu, ki se jc prav zaradi teh govoric vrnil k stari mami in trpel, tako hudo trpel, da ga je udarl'.a kop in da je umrl
CLAS * 15. STR A M
Docent dr. Herbert Zaveršnik
Želodčna obolenja
Želodčna obolenja sicer ne predstavljajo neposredne smrtne nevarnosti, če niso rakasta, vendar prizadenejo človeka v njegovih najboljših letih, takrat ko je najproduktivnejši in ko bi družbi lahko največ koristil, to je med 20. in 50. letom starosti. Dandanes ni nikaka redkost, da zbolevajo ljudje za težjimi želodčnimi boleznimi tudi že pred 20. letom, število ljudi z želodčnimi težavami se nenehno veča in tudi pri nas lahko računamo, da je vsak šesti odrasli moški že imel ali pa da ima razjedo na dvanajsterniku oz. želodcu. Sicer pa menda ni odraslega človeka, ki ne bi imel v teku svojega življenja motenj s prebavo oz. želodcem. Obolenja želodca in dvanajsternika so raznotera, prevladujejo pa funkcionalne motnje, to so tiste, ki imajo svojo osnovo v prenapetosti ali neuravnovešenosti našega živčevja. Tem slede prave razjede ali čiri na želodcu in dvanajsterniku; na srečo je od vseh želodčnih obolenj najmanj rakastih, čeprav so tudi ta nenehno v porastu. Svoje čase je bila prava redkost, če je kdo obolel na raku želodca pred 40. letom, danes se ne čudimo, če dobimo rakaste bolnike mlajše od 30 let.
Slovenci pravimo, da nam gre ta ali oni »na jetra«. Pravilneje bi bilo, če bi rekli, da nam gre »na želodec«. Ta organ, ki pravzaprav sprejema našo hrano in jo pripravlja za prebavo, zelo često odraža dogajanja v naši duševnosti oz. možganih. Dolgotrajna ali ponovna jeza, strah, živčna napetost, čezmerno delo, spori na delovnem mestu ali v družini, sovražna okolica, nepremostljive težave, borba za obstanek — vse to nam ne uničuje samo živcev, ampak lahko povzroča tudi funkcionalne motnje našega želodca. Kakšne so pravzaprav te motnje, ki zavzemajo največji del želodčnih bolnikov? Niti rentgenolog niti zdravnik, ki je oborožen z napravami, s katerimi lahko pogleda v želodec in s katerimi lahko tudi brez nevarnosti za bolnika odščipne košček želodčne sluznice, ne bosta našla bolezenskih sprememb na želodcu. Bolnik pa vsekakor ima težave, in to še precejšnje. Zelo često čujemo nekako takole: »Tovariš doktor, zadnje čase imam neprijetne, tope bolečine v zgornjem delu trebuha, niso strogo vezane na uživanje hrane, včasih me začne boleti kar iznenada, drugič, če sem lačen, potem pa spet, ko se najem. Enkrat me boli po tej, drugič po oni hrani in prav res ne vem, kaj mi škoduje in kakšne diete naj bi se držal.« Ti ljudje imajo navadno dober tek, imajo pa težave z odvajanjem, občutek, da se jim zapirajo vetrovi, čez dan jih včasih neznosno tišči, medtem ko ponoči kar dobro spijo. Take bolnike često močno nadleguje spa-hovanje, ki nikakor ne olajša stanja, pa čeprav imajo bolniki občutek, da jim bo, če pošteno spahnejo, bolje.
KAJ JE »POZIRANJE ZRAKA«?
Ena najčešćih funkcionalnih motenj je poziranje zraka ali kakor temu strokovno pravimo — aerofagija. Te motnje zelo često najdemo združene s prebavnimi motnjami, nerednim odvajanjem, oziroma nervoznim črevesjem. Seveda spremljajo poziranje zraka tudi težja obolenja, kakor so razjede, žolčni kamni, naduha in celo srčna obolenja. Plini našega črevesja so sestavljeni iz 70 odstotkov zraka, ki ga pogoltamo, 20 odstotkov plinov, ki pridejo v črevo iz krvotoka, in le 7 do 10 odstotkov plinov, Id nastajajo kot posledica dejavnosti bakterij v našem črevesju. Ti plini gredo skozi črevo zelo hitro. V 10 minutah lahko dosežejo široko črevo, v 30 minutah pa že lahko pridejo do zaključnega črevesa. Če teh plinov ne izločimo, nam lahko povzročijo precejšnje težave. Tudi popolnoma zdrav človek golta med jedjo zrak, ki se nabere na vrhu želodca in celo pomaga pri prebavi. Poziranje zraka pa je čezmerno, kadar se močno slinimo, npr. pri kajenju in uporabi žvečilnega gumija.
Veliko vlogo igrajo pri čezmernem goltanju zraka živčne motnje. Zelo nervozni ljudje pogoltnejo trikrat večje količine zraka. Neverjetno veliko zraka se nabere na ta način v našem želodcu, kadar smo prenapeti, razdraženi, kadar živimo v bojazni, če smo žalostni, kadar pri jedi hitimo, med jedjo pijemo večje količine tekočine, zlasti mineralnih vod, sifona, piva in seveda, če prekomerno kadimo, neprestano žvečimo jrumo ali če imamo slabo sedeče zobne proteze. Taki ljudje tožijo, da jih začne neposredno po jedi ali pa že med jedjo močno tiščati v zgornjem delu trebuha. Te bolečine se proti večeru še povečajo, ker je pač količina pogoltnjenega zraka proti večeru vse večja. Nekaj zraka se nam posreči spahnili, večji del pa le potuje skozi črevo in povzroči lahko v višini levega rebrnega loka precej močne tiščočt bolečine.
Nadaljevat?Jf pjlliodnjič
Naši otroci in televizijski spored
Odkar smo dobili televizorje v skoraj vsak dam, smo vse bolj zasiirbljeni za naše otroke. Zdi se nam, da se vse preveč zanimajo za stvari, za katere se ne bi »smoli«. Nekateri starši z zaskrbljenostjo ugotavljajo, da otroci z lahkoto dojemajo določene pojme, podatke in si s televizijskih oddaj ustvarjajo razne predstave. Pravijo, da je otroke vse težje nagovoriti- k učenju, pisanju in branju pa tudi k spanju. Iz tega ljudje sklepajo, da je vpliv televizije na otroke vsestranski. Uspavanke, pravljice in knjige so zamenjale tete — napovedovalke, razni igralci, lepi in strašni junaki televizijskega ekrana.
Zato tudi ni čudno, če so pogovori o vplivu televizije na otroke skoraj vsakodnevni. Kaj lahko pustimo, da gledajo otroci, kaj je za njih dobro, kaj slabo? Vprašanj je še cela vrsta in bi najbrž zavzela ves prostor, ki nam je namenjen.
LAHKO NOC, STARŠI!
Navzlic vsem vprašanjem, pa do nedavna pri nas nismo imeli strokovnega mnenja, ki bi lahko zadovoljil »radovedne« starše. Lani je institut za sociologijo in filozofijo ljubljanske univerze ob pomoči zveznega sekretariata za kulturo in prosveto ter sklada »Borisa Kidriča« napravil anketo »Televizija in otroci«.
Po tej anketi je zahteva, da gredo otroci spat takoj po
20. uri popolnoma nerealna, saj podatki kažejo, da skoraj 20 odstotkov otrok še gleda televizijski program po dnev-nliku. Na to pravijo starši, da otroci, ki gledajo televizijo, težje zaspe kot pa njihovi vrstniki, ki televizije ne gledajo. Na osnovi podatkov so avtorji ankete dobili zanimivo ugotovitev, da otroci,
Sejem moda 68
Danes bodo na Gospodarskem razstavišču odprli 13. sejem MODA 1968, na katerem bodo razstavljeni najnovejši izdelki naše konfekcije, modnih tkanin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in razni modni artikli.
Na sejmu, ki bo odprt do
21. januarja, bo modna industrija pokazala nove modele, barve in desene za pomlad in poletje 19C8. Ta sejem namreč daje vsakoletno linijo jugoslovanski modi za tekoče leto. Skupno bo razstavljalo na sejmu MODA 1968 189 razstavi jalce v; iz Slovenije 81, iz drugih republik 88, iz Avstrije, Italije in ZR Nemčije pa skupno 29. Med sejmom bo Center za sodobna oblačenje v Ljubljani prirejal modne revije, in sicer od 13» do 20. januarja v festivalni dvorani. Vsak dan ob 16.30 bedo revije konfekcijskih izdelkov, ob 20. uri pa revije izdelkov po meri iz me.ro. i-ga blaga.
čimbolj so inteligentni, tem-manj gledajo televizijski program.
Naslednja ugotovitev) ankete je v tem, da mlajši otroci radi gledajo sikoraj vse oddaje, medtem ko so starejši že bolj »izbirčni« in gledajo samo tiste oddaje, ki jih zanimajo. Ti zadnji že tudi uporabljajo program televizijskih oddaj v časopisih in že tu odberojo svoje oddaje. Anketa je med drugim ugotovila, da otroci ne gledajo najrajši tistih oddaj, ki so zanje narejene. Takšne oddaje radi gledajo le predšolski otroci in nekateri iz prvega in drugega razreda osnovne šole.
KAKO VPLIVA TELEVIZIJA NA UČENJE OTROK?
Gotovo so za vse najbolj zanimivi podatki, ali televizija vpliva na učenje otrok in kako. Anketa je ugotovila, da se vpliv televizije na učenje kaže v tem, da otroci manj berejo knjige in časopise ter da manj hodijo v ki-
no ali gledališče. To pa seveda vpliva na otrokov razvoj v šoli. Da televizija »krade« prosti čas in otroke še bolj navezuje na dom, kažejo tudi podatki, da je upadlo zanimanje za udeležbo otrok v raznih športnih dejavnostih. Prizancšeno ni tudi raznim tečajem in danes so najbolj v »modi« tečaji tujih jezikov in glasbene šole.
Anketa kaže, da televizija nudi otrokom veliko novih dogodivščin, vendar dostikrat prinaša tudi strah. Mučne scene, razni uboji in nasilje imajo praviloma porazne posledice na otroke, če so prikazane zelo živo, realistično. To je tisto, kar je otroki najbolj strah. Enako zastrašujoče slike pa nimajo takšnega učinka, kadar so prikazane tako, da otroku ne dajejo možnosti, da bi jih prenašal v svoje vsakodnevno življenje, v svoje igre. Tej ugotovitvi pa je prav gotovo dati več poudarka in si jo zapomniti.
(Po Vjesniku u srijedu priredil V. G.;
Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard
Cvetlično okno v stanovanju
Rastline se morajo v stanovanju prilagodili klimatskim razmeram, ki zanje niso najugodnejše. Rastline potrebujejo svetlobo, mi pa radi zagrinjamo okna tudi podnevi z zavesami; nasprotno pa gori zvečer luč, ko bi rastline rade počivale. Suh zrak s cetralno kurjavo ogrevanih prostorov večini sobnih rastlin ne ugaja. Zahteve lončnic po toploti so različne. Ce ne upoštevamo potreb naših prijateljic, se ne čudimo, zakaj nimamo z njimi »sreče«.
Najugodnejše razmere nudimo rastlinam, če uredimo cvetlično okno. Za rastline ima taka gojitev velike prednosti. Cvetlični lonci so ugreznjeni do roba v posebno korito, po katerem odteka odvisna voda od zalivanja. Korenine se nc izsušujejo, ker lonce obdamo z vlažno šoto ali šotnim mahom, ki po potrebi oddajata vlago in vlažita tudi zrak. Cvetlično korito lahko s primernim električnim grelcem ali primernimi vodenimi cevmi centralne kurjave ogrevamo, zato rastline v njem zelo dobro uspevajo. Poskrbljeno mora biti tudi za izdatno zračenje in po potrebi senčenje. Pri izbiri rastlin za cvetlično okno upoštevajmo lego okna proti soncu. Tropske rastline kot na primer orhideje, nekatere praproti in bromelije prenesejo le severno ali vzhodno lego. Okno mora biti zastekleno tudi z notranje strani, da zadržuje potrebno zračno vlažnost in temperaturo. Za večino sobnih rastlin pa je najugodnejša vzhodna ali zahodna lega. Južne lege cvetličnega okna se raje izogibajmo.
Arhitektonsko se cvetlično okno lepo vključuje v sodobno ureditev stanovanja. Zasajeno rastlinje raznoterih oblik in barv nam predstavlja svoj svet, ki nas ne bo razočaral, če ga borno z razumevanjem za njegove potrebe1 uredili in oskrbovali.
Novoletna pravljica
h*fce* prod davnimi leti, 6 i se na visoki gori srečala staro ,e o in dedek Mraz. Zagledan sta se že od daleč. Prišla sta drug do drugega in staro leto je vprašalo dedka Mraza:
»Kam si namenjen?«
»Novemu letu grem nasproti. Kam pa ti?« je vprašal dedek Mraz.
»Grem pa še jaz s teboj.«
Hodila sta čez tri gore, čez W dole in tri snežene travnike. Mislila sta se že vrniti, ko sta srečala novo leto. Popraviti so se. Novo leto je b''lo mkdo, imelo je poln koš 1( Pih želja in upov. Staro le-to Pa je imelo prazen koš in ie reklo:
»Nadaljujta sama pot, jaz ^^n že utrujeno in grem počivat.«
Dedek Mraz je kupil darila 23 deklice in dečke, za star-
Šah
Dama
Najmočnejša figura je da-ma, in sicer zato, ker je naj-B'bčnejša. Premika se lahko Po vseh vrstah, linijah in diagonalah, ki se križajo na polju, na katerem stoji.
Oglejte si diagram:
Dam
a ima na voljo kar 25 ^0lJ. na katera lahko stopi: !' f2. 13, f5, f6, f7, f8, a4, b4, d4> €4, g4, h4, b8, c7, d6, e5' «3, h2, cl, d2, e3, g5 in h6.
še in starčke. Zadnjo noč je vsa darila raznosil po hišah, šolah in tovarnah. Ko je to opravil, je novemu letu voščil vso srečo, se posllovil in odšel za Triglav. Tako je v deželi  zavladalo  novo leto.
Franci Erzin, osnovna šola Stanko Mlakar, Šenčur
Najboljši izgovor
Učiteljica vpraša Nacka: »Kje pa si bil včeraj, da te nj bilo v šolo?«
Nacek: »Doma.«
Učiteljica: »Kaj pa ti je bilo?«
Nacek: »Mama je rekla, da sem bil bolan.«
Ste tudi vi pionirji in pionirke imeli polne roke dela z novoletnimi čestitkami?
Pomoč debarskim pionirjem
Zvedeli smo, da so se tudi pionirji osnovne šole Stane Žagar v Kranju priključili akciji za zbiranje sredstev za pionirje v Debru, ki jih je prizadel potres. Zbrali so 99.561 starih dinarjev.
Jože Vidic:
Rafal za nagrado
Dva mlada pionirja iz pionirskega odreda iz 2irov sta mi ostala v nepozabnem spominu. To pa zaradi izredne hrabrosti, iznajdljivosti in nenavadne nagrade, ki sem jima jo moral dati.
Ta resnična zgodba se je dogodila sredi marca 1945. leta v 2ireh. Takrat sem bil namestnik komandirja transportne čete XXXI. divizije in sem se s tridesetimi vojaki zadrževal dva meseca v vasi Selo. Z Ripšnekovim Lovrencom iz Koritnega pri Bledu sva zgodaj zjutraj odšla v 2iri in po hišah zbirala hrano za divizijo. Gospodarska komisija nam je sestavila spisek domačij in vrsto ter količino hrane, ki naj jo da posamezna hiša. Vreče krompirja, korenja in repe sva pustila pred vsako hišo, nato pa sva nameravala oditi v sosednjo vas po vozove in konje, da bi vse skupaj odpeljala. Brezskrbno sva šla po cesti, kajti sovražnikov se nisva bala; to pa zato ne, ker je tisto noč ruski bataljon opravil večjo prehrambeno akcijo nekje v okolioi Sv. treh kraljev in so se zjutraj vračali skozi 2iri. Komaj sva z Lovrencom zapustila zadnjo hišo v vasi 2iri, sva po nasprotnem pobočju zagledala dolgo kolono. Rusi, sva pomislila in nadaljevala pot. Sicer sva že srečala ruski bataljon, toda mislila sva, da je to njihova zaščitndca. Tedaj pa pritečeta dva pio ni rja in naju zaustavita. »To variša, ne naprej. Tam gredo belogardisti in Nemci.« Od sovražnika sva bila oddaljena le še kakih 150 metrov. Kam zdaj? Pionirja sta svetovala, naj greva z njima. Drugega nama tudi ni kazalo. Večkrat sem pomislil, zakaj takrat belogardisti niso streljali
na nas. Memim, da so mislili, da so se srečali s predhodnico ruskega bataljona, pa so zato najprej sami zavzeli ugoden položaj.
Pionirja sta naju peljala prek vode, nato pa po strmi grapi na hribček nad 2irmi. Med potjo sta pionirja povedala, da sta bila na straži v zvoniku in sta opazila »bel-čke« tor naju. Pionirji so v zvoniku v 2ireh imeli stalno opazovalnico in opozarjali domačine, kurirje, terence in vojaške enote o gibanju sovražnika.
»Tovariš partizan,« se je obrnil edon izmed pionirjev k meni, »kaj pa bova dobila za nagrado?«
»Saj ničesar nimava,« sem odgovoril na čudno vprašanje, ker sem menil, da bi pionirja rada bonbone.
»Prosim vas za brzostrelko, da oddam »pozdravni« rafal »zelencem«, je junaško nadaljeval pionir.«
Se danes vidim tistega hrabrega pionirja, kako je raz-koračenih nog stal na kamniti ograji in spuščal rafal za rafalom v dolino in na nasprotni breg, kjer je bila še vedno sovražna kolona. Strole so slišali tudi Rusi in nam pritekli na pomoč. Kmalu se je sovražnik umaknil.
Veter
Veter je naš stric, brez vsakih nolic. Počiva v vrhovih smrek, zjutraj pa gre v tek.
Preroma vse gozdove, potem gre na hribove, nato jo v gore mahne, kjer shranjuje si medalje.
Milica Jerlna, S. a, osnovna šola Predoslje
ti
C PSU,
Govorimo
VSE KAZE. DA se OPICI NI MIC Z60DILO, KO a£
Stopila na
TLA.
ZRAKA -3 NE MANiUKA!
NlC 31 N\\ PRAV VESf LA 0Ey/DF-TI.
TUDI TIGRU NI BILO SLABO.
SAHO PA SMO ŠE \ UPAJMO, DA Bo .v     ... _^r^xv/ii     Mn c PnMnrm
21VI IN ZDRAVI i MALO SI šE OGLEJMO TA CVPNI PLANET; ?0T£\A PA MORAMO POSKRBETI ZA POVRATEK NA ZEMLUO. **---c
no s pomočjo
KART IN
instrumentov! lahko ugoto vili p0l0za3
NASE ZEMLOt.
VELIKO JAVNO NAGRADNO ŽREBANJE
bo dne 15. januarja 1968 ob 12. uri v poslovnih prostorih podružnice na Jesenicah
osebni avto SKODA motorna kosilnica pralni stroj 5 televizorjev 5 dvokoles 10 tranzistorjev 15 ročnih ur 10 jedilnih priborov 20  hranilnih knjižic z vlogo a 100 N din
7B
NAGRAD
za stanovanjske varčevalce:
5 nagrad za nakup gradbenega materiala ali opreme
1 po N din 1.000,00
2 po N din 700,00 in 2 po N din 500,00 in 5 tranzistorjev
GORENJSKE KREDITNE BANKE KRANJ
za vlagatelje vezanih rranilnih vlog in stanovanj skih varčevalcev
Obvestilo
Podjetje za PTT promet Kranj obvešča prebivalce in druge organizacije svojega območja, t. j. na območjih občin Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, da potekajo na teritoriju podjetja številne ptt naprave.
Podjetje ugotavlja, da prihaja posebno v zadnjem času do številnih poškodb posebno zemeljskih ptt kablov, ker investitorji in izvajalci raznih "del ne upoštevajo določila 67. čl. Zakona o organizaciji JPTT (Uradni list SFRJ, št. 32/65), ki določa: »Uporabniki in lastniki zemljišč ali stavb, na katerih ali mimo katerih so napeljane ptt naprave, oziroma izvajalci del na takih zemljiščih ali stavbah se ne smejo lotiti del, ki bi kakorkoli lahko ovirala pravilno uporabo oziroma funkcioniranje ptt naprav, preden tega pismeno ne naznanijo ptt podjetju, da podjetje pokrene kar je potrebno za zavarovanje teh naprav. Nameravana dela iz prvega odstavka tega člena je treba naznaniti ptt podjetju najmanj en mesec pred začetkom.
Stroške za varstvene ukrepe trpi na-znanilec«
S točno dokumentacijo o }->otcku tt linij razpolaga le ptt podjetje, zato je potrebno naznaniti ptt podjetju vse, posebno pa tista gradbena deia, ki so povezana z izkopi zemljišča, da se s tem preprečijo poškodbe tt linij.
Vsakdo, ki bi delal v nasprotju s citiranim členom in poškodoval tt linijo, je tt podjetju odškodninsko odgovoren, tako za dejanske stroške popravila tt linije, kot za izgubo na prometu.
Poleg tega pa predstavlja neupoštevanje navedenega zakonskega določila prekršek po členu 96/2 citiranega zakona, za kar je predpisana kazen od 50 do 1000 N din, ptt podjetje pa bo vse, ki navedenega ne bi upoštevali, dosledno prijavljalo sodniku za pre-kuške.
PODJETJE 7A PTT PROMET KRANJ
razdelil med tiste naročnike lista PAVLI HA, ki konca februarja plačali celoletno naročnino 48 Ndin
R Ljubljana, Gradišče 4/1    SDK: 501-1-45/1
Ureditev imovinskih odnosov in zdravstvenim domom
m
Jesenice.
Morda zveni nekam čudno, da zdravstvena dom Jesenice (kot
samoupravni in pravni organ) ni lastnik zdravstvenega doma (kot stavbe), temveč je v njem najemnik. O tem je bila zadnje dni decembra med zdravstvenim domom in skupščino občine Jesenice podpisana pogodba. 0 tej zadevi so razpravljali tudi na zadnji seji občinske skupščine v starem letu. Si-w pa so zelo tehtni razlogi narekovali potrebo, da se uredijo medsebojni imo-vinsko-pravni odnosa glede lastništva in najemnine med zdravstvenim domom skupščino občine Zato je svet za družbeni plan in finance občinske skupščine oovembra lani imenoval Remisijo, ki naj preuči financiranje gradnje zdravstvenega doma, odplačevanje anuitet °d njenih posojil, financiranje dokončne dograditve stavbe, financiranje ureditve °l»lice s parkirnim prostorom, financiranje garaž, ure-^tev zemljiških zadev in upravljanje zgradbe.
, Zdravstveni dom Jesenice Je občina Jesenice začela gra-}tt leta 1951. Stavba je bila Jelno dograjena leta 1966 ta-*°. da sta bila južni ln vezni trakt sposobna za redno obratovanje, medtem ko sta bife severni trakt in dvorana v veznem traktu dograjena
kasneje. Ker zdravstveni dom ni razpolagal s potrebnimi finančnimi sredstvi za končno dograditev doma, se je tega dela lotila občina. Ko so na seji skupščine občine Jesenice januarja lani obravnavali zdravstveno službo v občini so med drugim sprejeli sklep, da se upravni organi občine vselijo po dograditvi v severni trakt, v I. nadstropje veznega trakta, da se dogradi sejna dvorana in prostor določen za kolesarnico ter kleti v severnem in veznem traktu. V te nove prostore so se upravni organi občine preselili julija lani. Upravni organi občine imajo v zdravstvenem domu okrog 1700 mJ površine poslovnih prostorov ali 31,7 odstotka celotne neto površine stavbe, drugo pa uporablja zdravstveni dom.
Celotni stroški zidave zdravstvenega doma (vključno dela, ki ga zasedajo občinski upravni organi, okolica s parkirnim prostorom in garaže) so do sedaj znašali 760 milijonov starih dinarjev. Vendar bodo stroški narasli še za 22 milijonov starih dinarjev, ker je potrebno opremiti sejno dvorano in poročno sobo ter končati dela v južnem traktu (dispanzer za žene in fizioterapijo).
Občina Jesenice jc kot investitor najola 191 milijonov
med občino Jesenice
S din, zdravstveni dom pa 344 milijonov S din posojil. Zdravstveni dom je najel posojila proti poroštvu občine ter jc občina prevzela obveznost odplačevanja vseh posojil. Višina letnega odplačila najetih posojil za zidavo zdravstvenega doma Jesenice znašajo 77.175.800 S din, in to brez obresti, ki dodatno obremenjujejo investitorja.
Občina Jesenice je upravljavec zemljišča, na katerem stoji zdravstveni dom. Med občino in zdravstvenim domom ni bila do sedaj sklenjena nobena pogodba, ki naj bi urejala vzajemno razmerje in plačilo za poslovne prostore. To vprašanje jc bilo obojestransko rešeno zadnje dni decembra. Občina Jesenice je kot organ upravljanja stavbe dala s pogodbo določene prostore zdravstvenemu domu kot najemniku. Najemnik je dolžan plačevati najemnino za v najem dane prostore mesečno v znesku 3,010.400 S din. S posebno pogodbo jc tudi določeno, da se najemnina za opremo sporazumno dogovori in da znaša v znesku vsakoletne amortizacije opreme. Ta najemnina se vrača najemniku kot plačilo za stroške vzdrževanja opreme. Obenem je sprejet sklep o prenosu vseh posojil, ki jih je zdravstveni dom Jesenice najel pri Gorenjski kreditni banki v Kranju, na občino Jesenice. To se nanaša na štiri posojila za dobo 15 let in s 4-odstotno obrestno mero, ki jih je zdravstveni dom najel v skupnem znesku 343,886.000 S din. Ta posojila in posojila, ki jih jc najela občinska skupščina, bo z vsemi obveznostmi vračala občinska skupščina, zdravstveni dom pa bo občini plačeval najemnino za prostore v zdravstvenem domu. J. Vidic
Tržiški taborniki sestavili reprezentanco
Za sestavo tržišike mestne reprezentance, ki bo razen Jesenic zastopala Slovenijo na letošnjem prvenstvu za šarplaninski pokal, je bilo v Tržiču izbirno tekmovanje tabornikov v smučanju in sankanju. Tekmovanje za šarplaninski pokal bo od 15. do 18 .januarja na Popovi Sapki v Makedoniji.
Ekipo sestavljajo trije ta-
borniki nad 14 let, tri tabornice nad 14 let in trije taborniki pod 14 let. Pionirske ženske ekipe v Tržiču niso mogli sestaviti, ker takih članic v njihovem odredu ni.
Tržiško reprezentanco ta* ko sestavljajo: moški — Ka-var, Bole, Ahačič, Martič, Zeleznikar in Kramar; ženske — Eržen, Marcnčič in Ahačič.
Želje Žirovničanov
V krajevni skupnosti Žirovnica so bile decembra volitve za polovico članov krajevne skupnosti, ki jim je potekel mandat. Za volitve so bili sklicani zbori občanov po volilnih enotah in na teh zborih smo slišali želje občanov, ki jih posredujemo javnosti:
VRRA-BREZNICA
Vaščani toh dveh vasi so postavili vprašanje vodovoda, elektrifikacije in kanalizacije za planirano novo naselje dvaindvajsetih hiš na rebru nad Breznico. Prebivalci novega naselja za obratom Planika pravijo, da v poletju nimajo vode. če pa se bo v neposredni bližini zidalo spomladi novo naselje, bodo nastale še večje težave z oskrbo z vodo. Žirovnica ima enoten vodovod za osem vasi, razen za Smokuč in Rodine, ki imata svoj vodovod.
S tem v zvezi je tudi vprašanje cestne razsvetljave za novo naselje. Prebvalci hišic za obratom Planika imajo električni material, toda ni jim znano, kdo bo financiral dela.
SELO-ZABREZNICA
Od Poharjevega travnika v Žirovnici do Zabreznice je že dlje problem meteornih voda, ki ob deževju poplavljajo travnike in hiše ob cesti Zi-
niso redki. K«
ulumi
to: F. Perdan
V nekaj stavkih
KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodovine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja in občasna zgodovinska razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši si poleg spominskega muzeja lahko ogledate razstavo slikarja Rafaela Nemca. Občasne razstave so odprte vsak dan od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času.
CERKLJE — Dramska sekcija kulturno-umetniškega društva v Cerkljah bo v nedeljo, 14. januarja, uprizorila na domačem odru prvo letošnjo igro, ln sicer igro Prevara. Režiser jc tamkajšnji učitelj Avgust Pcrne. Z igro nameravajo gostovati tudi po okoliških odrih. Do spomladi pa bodo naštudi-rall, kakor Je povedni režiser, še dve Igri, razen tega pa bodo pripravili programe za vse bližnje kulturne praznike ln proslave, -an
BLED — Nizke temperature, ko se živo srebro drži globoko pod ničlo, so povzročile, da je začelo zmrzovati Blejsko Jezero. Domačini pravijo, da jezero zamrzne, kadar so nizke temperature vsaj deset dni zaporedoma. Danes smo sicer slišali, da je Blejsko jezero že pokrila ledena ploskev, vendar še ni tako trdna, da bi prenesla drsanje.
rovnica-Zabreznica. Zaradi to vode je bilo že veliko jeze in sovraštva med sosedi, ker se vode vsak ott-pa kakor vc in zna. Na občnem zboru so ustanovili odbor, ki bo z e-b-činsko upravo usklajeval delo pri kanalizaciji za odtok te vode. Zvonko Mežek, predsednik krajevne skupnosti Žirovnica, je povedal, da pride ta kanalizacija v občinski proračun za 1908. leto.
Vaščani Zabreznice so po-staviJi vprašanje razširitve vaške poti; ta dela so že v teku — krajevna skupnost je prispevala material, vaščani pa delovno silo.
V Zabreznici bodo spomladi začeli popravljati gasilski dom.
MOSTE. BREG, ŽIROVNICA
V Žirovnici sta dve lepo opremljeni samopostrežni trgovini, manjka pa boljša mesarija, ki oskrbuje potrošnike desetih vasi. Zato lahko zapišemo, da je mesarsko podjetje Jesnice že odkupilo svet med obema trgovinama in da bodo že marca začeli zidati moderno mesnico. Nezaupljivi vaščani so zahtevali, naj mesarsko podjetje pokaže članom sveta krajevne skupnosti načrt zaradi morebitnih pripomb.
Nobenih znakov ni, kaj bodo ukrenili v primeru, če bo železnica ukinila rampe pred železniškim predorom v Mostah. S tem bo nastal problem dovozne poti za tri hiše.
Vaščani Most so na zboru »pomev.iknili« predsedniku krajevne skupnosti, naj bi ob pridiki ogleda vaško pot v graben Završnico v Mostah.
SMOKUC IN RODINE
Ti dve vasi sta dobili v preteklih letih največ denarja od krajevne skupnosti. Za popravilo gasilskega doma v Smokuču je krajevna skupnost prispevala 800.000 S din; za vodovod 350.000 in dvakrat za kanalizacijo 400.000 S din.' S tem denarjem so vaščani teh dveh vasi rešili vse lokalne probleme in zato jih na občni zbor občanov ni bilo; d n i.rat siklican sestanek je bil dvakrat nesklepčen. Na sestanek bedo zopet prišli takrat, ko bedo potrebovali denar. Prav imajo (seveda, če bedo vedno debili denar)??
J. Vidic
Nesreče tega tedna
Ta teden se je na gorenjskih cestah pripetilo pet prometnih nesreč. Večina nesreč se pozimi pripeti zaradi tega, ker vozniki pri srečanju z drugimi vozili zavirajo na spolzkih in ozkih cestah, pri tem pa jih zanese v drugo vozilo. Tudi ta teden so se prav zaradi tega vzroka pripetile tri nesreče.
V Kranjski gori sta v torek, 9. januarja, pri srečanju trčila dva osebna avtomobila. Do nesreče je prišlo, ko je osebni avtomobil LJ 602-56, voznik Povalej Zoran, v ovinku vozil bolj po sredini ceste. Nasproti je privozil osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je vozil Janez Podpadec. Avtomobila sta v ovinku trčila tako, da je nastalo na vozilih za okoli 1500 N din škode.
Istega dne popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti Škofja Loka-Žiri. Pri srečanju na zasneženi cesti sta se oplazila osebni avtomobil RI 154-88, ki ga je vozil Marjan Keber z Reke, in pa osebni avtomobil LJ 479-19, voznik Franc Starman iz Trbovelj. Voznika pri nesreči nista bila ranjena, na avtomobilih pa je za približno 3000 N din škode.
V sredo popoldne se je v Tenetišah pripetila hujša prometna   nesreča. Voznik
avtobusa KR 88-09, ki ga je vozil Alfonz Ribnikar, je vozil iz Kranja proti Golniku. V Tenetišah je pripeljal iz i nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila LJ 115-77, Franc Pečcnik iz Ljubljane. Voznik osebnega avtomobila je v blagem ovinku pred srečanjem z avtobusom začel zavirati, pri tem pa ga je zaneslo in je trčil v avtobus. Pri nesreči sta bila voznik avtomobila in njegova sopotnica laže ranjena, na avtomobilih pa je za 4000 N din škode.
Voznik tovornega avtomobila KR 91-45, naložen s pijačo, last podjetja Vino-pivo Kranj, ki ga je vozil Janez Rozman, se je pri srečanju z vprežnim vozom umaknil preveč na desno. Pri tem se
je pod tovornjakom udri sneg, tako da se je vozilo prevrnilo pod cesto. Pri tem je nastalo za okoli 3000 N din škode na vozilu in na tovoru. Nesreča se je zgodila v_ četrtek, 11. januarja, dopoldne na cesti Bled-Bohinj-ska Bistrica.
Istega dne se je na cesti Kropa-Podnart pripetila prometna nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznik poltovornjaka LJ 275-02 Franc Jesenko iz Kamne gorice je ustavil vozilo pred šolo v Lipnici. Za poltovornjakom je vozil kombi LJ 414-48, ki ga je vozil Stane Roblck. Zaradi prekratke varnostne razdalje Roblek ni mogel pravočasno ustaviti vozila. Pri trčenju je nastalo za okoli 5000 N din škode. L. M.
Mladinski pevski zbor iz Lesc bo gostoval
v Trstu in Gorici
Mladinski pevski zbor iz Lesc je v preteklih letih dosegel že lepe uspehe na samostojnih koncertih in z radijskimi oddajami. Požrtvovalni pevovodja prof. Karel Boštjančič je znal v mladih pevcih zbuditi resnično ljubezen do naše pesmi. Uspeh
Nagradno žrebanje bo 22. marca 1968 ob 16. url
Dobitnike nagradnih kuponov, katere so prejeli pri nakupu pohištva in tehničnega materiala v Lescah, obveščamo, da je prodaja zimske konfekcije v naši poslovalnici BLAGOVNICA — Radovljica podaljšana do 20. marca 1968.
Tudi v zimskem času dobite mrzla in topla jedila ter vseh vrst pijače v
gostišču DOBRČA Brezje en kilometer od glavne ceste Se priporoča!
ni izostal. Se ta mesce, 22. In 23. januarja, bo zbor gostoval v Trstu in Gorici. V Trstu bodo zapeli 28 umetnih, narodnih in partizanskih pesmi. To so v glavnem skladbe in priredbe tržaških skladateljev. Za oba koncerta v Trstu in Gorici je veliko zanimanje.
Gostovanje dobiva značaj stikov med učenci slovenskih šol v zamejstvu in v domovini. Koncerta v Trstu in Gorici prireja Slovenska prosvetna zveza v Trstu.
ČASOPISNI PAPIR LAHKO DOBITE PO UGODNI CENI VSAK »AN DO 15. URE
C
OBČINSKA STAVBA SOBA 118
Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapustila naša draga sestra in teta
Katarina Piskernik
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 14. 1. 1968, na Jezerskem izpred hiše žalosti.
Žalujoči: brat Jakob z družino, sestre: Helena, Mici in Francka z družino ter ostalo sorodstvo
Zg. Jezersko, Slov. Javornik, škofja Loka, Kranj, LJubljana, Zagreb, 12. 1. 68.
Naraščanje kršitev javnega reda in miru v Domžalah
Podatki zadnjih let o javnem redu in miru v Domžalah kažejo, da število kršitev iz leta v leto raste. Vse kršitve lahko razdelimo v dve skupini, in sicer spadajo v prvo skupino pretepi, nesramno, žaljivo in nedostojno vedenje na javnih krajih ali prostorih, kršitve v stanovanjskih in drugih zasebnih prostorih, nedostojno vedenje do uradnih oseb ali neupoštevanje zakonitih ukrepov uradnih oseb, točenje alkoholnih pijač pijancem in mladoletnikom ter nedovoljena posest im nošenje strelnega in hladnega orožja. V drugo skupino pa v Domžalah štejejo tiste kršitve, ki imajo namen pridobivati materialne koristi na nedovoljen način. Sem spada igranje hazardnih in drugih podobnih iger, klateštvo, vda-janje prostituciji in vdajanje brezdelju in beračenju.
Najbolj pogosta prizorišča izgredov so gostišča in ulice v njihovi bližini. Pogostejše so kršitve ob sobotah, nedeljah, praznikih in plačilnih dneh. Mod pretepači prevladujejo mlajše osebe, ki večkrat kale nočni mir v Domžalah. Zabeležili so tudi več primerov, ko so mladostniki metali kamenje na šolska okna, strašili s petardami potnike na avtobusni in železniški postaji ter razmetavali posode za smeti. Intervencije miličnikov  nteo  bile vedno
učinkovite, kajti največkrat so se paglavci razbežali, ^ te pa so počakali, so se miličnikom upirali, talko, da so ti morali večkrat uporabiti silo«
Za konec pa še pregled prekrškov zoper javni red ia mir v Domžalah v lanskih devetih mesecih. Pretepov j* bilo 75, 29 primerov nesramnega, nedostojnega in žaljif vega vedenja na javnih kra* jih, 51 primerov kršitev jaV* nega miru in reda v stanovanjih in drugih zasebnih prostorih, klateštva oziroma brezdelja so zabeležili 13 pri* merov, beračenja 2 primera* 1 primer hazardiranja, dosti kršitev pa je bilo tudi z nedovoljenim nošenjem strelne* ga in hladnega orožja, točenjem alkoholnih pijač pija* nim osebam in onemogoča* njem zakonitih ukrepov mi* ličnikov. vig
Hotel Grad Hrib
v Preddvoru
vabi goste na obisk hotela, kjer imate možnost smučanja, sankanja in drsanja na jezeru črnjava. Vse športne rekvizite do; bite na posodo v recepciji hotela. Vlečnica tudi že obratuje. Priporoča se kolektiv.
Komisija za delovna razmerja pri SGP PROJEKT KRANJ
razglaša
naslednja prosta delovna mesta: 45 KV zidarjev 10 K V tesarjev
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. «
Prijave sprejema kadrovsko socialna služba podjetja. Nastop dela od 1. februarja do zasedbe delovnih mest.
Kandidat mora priložiti prošnji potrdilo oziroma dokazilo o kvalifikaciji in potrdilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje poklica.
Sporočamo žalostno vest, da je v 52. letu starosti po hudi bolezni preminil
Janez Kokalj
mizarski pomočnik
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 14. januarja 1963, ob 10.30 izpred hiše žalosti na Golniku na
pokopališče v Gorice.
žalujoči: žena Jožefa, hčerki Ivica in Damjana, sestri Micka in Julka, brata Lovro in Anton ter ostalo sorodstvo
Golnik, Gorice, Letence, Kranj, Brltof, 12. 1. 1968
■
SOBOTA — 13. januarja 1968
MALI OGLASI
Prodam
Prodam   6   -tednov stare PRAŠIČKE.   Lahovče 21, Cerklje 111
Predam dva PRASlCA, J50 kg težka. Voglje 39, Šenčur 112
moške obleke
Konfekcija, KRANJ Titov trg 7
PRASlCA za zakol zamenjam za brejo SVINJO. Prodam SEME črne detelje, »oglje 73, Šenčur 113
Prodam PRASlCA za za-k°l. Sirahinj 17, Naklo 114
prodam 200 kg težkega PRASlCA za zakod. Sr. Bitnje 27, Zabnica 115
Prodam PRASlCA za zakol- Sr. vas 36, Šenčur 116
Predam KRAVO, 9 mesecev brejo, ki bo četrtič telila in nov Štedilnik gorenje. Hudo 6. Križe 117
Prodam 2REBETA, 8 mescev starega. Trboje 37, Smlednik 118
Predam KRAVO, 9 mesecev br°Jo, in PRASlCA, 160 kg Ozkega. Voglje 85 119 Predam skoraj novo motorno KOSILNICO BCS s semeni in ŽETVENO napra-Vo- Zg. Brnik 5, Cerklje 120 Prodam MTZARSKI STROJ
(fr*zar). Šenčur 276 121 Prodam  SMUCl-160 cm —
Kcmpietne z okovjem »kci-
*Cr-gipron«.    Jakelj, Ljub-
'.anska 2, Kranj 122 Prodam SEME črne dete-
*K Poženk 10, Cerklje 123 prodam   traktorsko PRIKOLICO »kipcr«-dvcosno.
fusnik Janez,  Goričane 24,
M*đvcde 93 Prodam   novo italijansko
JJJoBurticno PLINSKO PEC.
Na9'.ov v oglasnem oddelku 95
Ugodno prodam ZIMSKE ^UME za fiat 750. Rebernlik, »cneur 119 124 ^Predam novo stanovanjsko H,§0 503 m iz središča me-!!a Kranja, garaža, telefen.
Prodam mlade PUJSKE. Sp. Brnik 5, Cerkljo 134
Prodam dva PRASlCA za zakol. Trboje 52, Smlednik 135
Ugodno prodam kompletno ozvočenje. Ogled pri hišniku Kulturnega doma v Naklem 136
Nov ŠTEDILNIK tobi in PRALNI STROJ AEG, malo rabljen, ugodno prodam. Radovljica, St. Žagarja 18 137
Prodam vprežne SANI, betonsko ŽELEZO 6 mm im pasjo HIŠICO. Mengeš, Gorenjska c. 10 138
Prodam suhe BUTARE in MOPED tomos. Tenetise 12, Golnik 139
Prodam TRAKTORSKO KOSILNICO s hidravliko. Skof Franc, 2!cbe, Medvede 140
Ugodno predam MULO, težko 300 kg. Ccme Janez, PoOjšica 54, Zg. Gorje 141
Prodam električni VARILNI APARAT. Zalog 48, Cerklje 142
Predam GUMI VOZ-20 col in vprežno KOSILNICO. Stara Loka, Sk. Loka 143
Predam črno brejo SVINJO. Zg. Brnik 74, Cerklje 144
Prodam PRASlCA, 180 kg težkega. Hafner, Zabnica 68
Prodam PRAŠIČKE. Pšenična polica 12, Cerklje 146
Prodam 10 PRAŠIČKOV. 6 tednov starih. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 147
Prodam PRAŠIČKE do 25 kg težke. Pivka 14, Naklo
148
Predam novo TERMO PEC. Zasavska c. 28 a Kranj Orehek 149
Prodam   dve   TELICI, 14
mesecev stari, in KONJA, 5 let.  Sp. Bitnje 20, 2abnica 150
Zaradi bolezni ugodno prodam TELEVIZOR »atlas de-lux«. Naslov v oglasnem oddelku 151
Prodam 2AGO (veneeij; n-ko). Naslov v oglasnem od-cUlku 152
KUD PREDOSLJE uprizori staro ljudsko igro s petjem — ROKOVNJACl v nedeljo, dne 14. 1., ob 15. uri v Bukovici in ob 19. uri v Voklem. 21. 1. ob 15. uri v Podbrezjah in ob 19. uri v Naklem, 28. 1. ob 15. uri v Zalogu in ob 19. uri v Preddvoru, 4. 2. 19C8 pa v Vodicah in Trbojah, ura še ni določena. 141
GOSTILNA pri MILHAR-JU v Smartnem prireja v soboto, 13. 1. 1958, zabavo. Za ples in razvedrilo bo poskrbel kvartet STEGEN.
VABLJENI! 142
GOSTIŠČE pri JANCETU vas vabi v soboto na zabavo s plesom. Igral bo priznani TRIO izpod Ljubnika
143
Rdeči križ — Prcdoslje-Suha obvešča, da bo OBČNI ZBOR dne 14. 1. 1968 ob 8. uri v kulturnem domu (kletni prostor). 2elimo polno-številno udeležbo 144
NOGRASEK ANTON, Predoslje 117, opravlja vsa AVTO-KLEPARSKA dela hitro in solidno. Delam tudi v kooperaciji z dobrim AVTOLI-CARJEM. Se priporočam!
Kupim
*ta k
p       l""ja,    s<Jl<.*.c, .--------
°jasmla dobite na telefon Kranj 125 Prodam KRAVO  s petim j^tom. Zg.  Brnik 7, Cer-K1Je 126 J^Sedno prodam novo PO-Om°     in TRODELNO MARo. Makovec, 2upaoči-^ 6, Kranj 127 jj^pdam   glavo SKOBELJNA STROJA  s pripravo ? valčkat. Kranj, Primsko-V0' ReSeva 13 128 j Vodarn  TELEVIZOR eo-TJbus  in  25  m2 PARKE-Godešič 78,  Sk. Lcka 129
cg?dam   mizarski VOZI-K za vrtanje. Šenčur 314
IV 130 7 VOLA. Babni vrt
' G»lnik 131
^OTEL -50-1 i trsk i — nov r;0y gar"j( kuho prodam. Na
POSESTVO,  srednje veliko, na Gorenjskem kupim. Naslov v oglasnem oddelku 153
Kupim krmilno PESO. Ponudbe poslati pod Slara Loka 5, Škofja Loka 154
Kupim SKOBELJNO MIZO. Kranj, Troj ar jeva 15
155
Kupim rabljen MOPED T-12. Popovo 1. Brezje 156
Kupim SLAMOREZNICO s puhalnikcm in verigo. Suha 33, Kranj 157
Kup'm večjo količino SMREKOVIH DESK. Ped-jed, Britof 115, Kranj 158
	is t -tv	
		
v Oglasnem oddelku 132 gtun male PRAŠIČKE. Brnik 26, Cerklje 133
DPD SVOBODA PR1M-SKOVO vabi na PLESNI VENCEK, ki bo v nedeljo, dne 14. 1. 1968, ob 17. uri v veliki dvorani Zadružnega doma. Igra ansambel IGORJA JAM-NIKA
Ostalo
Fantu nudim hrano in stanovanje za pomoč na kmetiji. Dorfarje 24, Zabnica
146
Iščem mlajšo UPOKOJENKO za varstvo dveh mlajših otrok v dopoldanskem času. Nudim sobo, hrano in plačilo po dogovoru. Zelič, Kovor — n. h., Križe 147
Iščem gospodinjsko pomočnico, najraje upokojenko, \-ajeno molzti in malo kuhe. Drugo po dogovoru. Polan Kristina, Rečica kol. 7, Bled 148
ŽENSKO, ki dela na dve izmeni, ali UPOKOJENKO sprejmem za varstvo dveh otrok. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 149
GOSPODINJSKO pomočnico išče 4-članska družina. Ing. Cerne, Kebetova 31^ Kranj 150
Iščem 2ENSKO, ki bi varovala polletnega otroka na domu v dopoldanskih urah. Homec, Kranj, Ul. 1. avgusta 11, telefon 22-272 151
Kinematografsko podjetje
Kranj
razpisuje
prosto delovno mesto
CISTILKE
za kino Center
Pogoji:
poskusno delo en mesec — stanovanje ni zagotovljeno — osebni dohodki po pravilniku — nastop v redno delovno razmerje je možen takoj — razpis velja do zasedbe delovnega me sta.
Ponudbe sprejema kadrovska komisija podjetja.
Cevapčiči, ražnjiči, klobase na žaru, plošča ala Delfin, pleskavica itd.
so specialitete gostilne DELFIN (za Delikateso), ki
ima v svoji kuhinji mejen žar na oglje.
Vsak dan od 17. ure dalje do 20. dobite specialitete
na žaru.
SOJKL
Umro
KAR LAHKO STORIŠ DANES, NE ODLAŠAJ NA JUTRI!
še danes kupi v eni izmed naših industrijskih trgovin
Kranj, Majstrov trg 12 Maribor, Trg revolucije 6 Zagreb, Gajeva 2 b Split, Žrtava fašizma 27 Osijek, Augusta Ccsarca K Beograd, Knez Mihajlova 47 Sarajevo, Maršala Tita 15 Skopje, Ljubljanska 14
PLASCE ZA KOLESA, v neomejenih količinah po industrijski ceni samo N Din 15,48/kom
TERMOrORJE po znižani ceni štev. 2 '/i samo N Din 7,20, kom
KLINASTE JERMENE vseh dimenzij in profilov od 450 — 14.000 mm v monokord in multikord izvedbi
GUMENE CEVI a tekstilnimi in brez tekstilnih
vložkov za razne namene:
vodo
paro
plin
nizek, srednji in visoki pritisk
avtohladilnike
stisnjen zrak
varenje
laboratorije
pretakanje prijač, drenaža itd.
Že 47 lel je naš zaščita! znak znak kvalitete in nizkih cen!
Radio
L_ ____/
SOBOTA — 13. januarja
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Dvajset minut s pevci zabavne glasbe — 9.45 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Kar po domače — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Med novimi posnetki ansambla zagrebških solistov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Popevke iz studia 14 — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodije do melodije — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč — otroci — 19-15 Pet minut za EP — 20.00 Revijski in zabavni orkester RTV Ljubljana ter solisti — 20.30 Zabavna radijska Igra — 21.00 Veseli zvoki godal — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden
DrugI program
20.05 Glasbena pravljica — 20.20 M^i večerni koncert — 21.20 Zborovske priredbe Matije Tomca — 21.40 Junaki koncertnih dvoran — 22.00 Ples v noči — 23.00 Ura pri Nikolaju Riimskemu-Korsa-kovu
NEDELJA — 14. Januarja
6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.55 Glasbena medigra — 0.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. — 10.00 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Nedeljski napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor 6 poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. — 13.15 Iz operetnih partitur — 13.40 Nedeljska reportaža — 14.00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tega tedna
— 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Operni koncert — 17.30 Radijska igra — 18.30 Tretja sonata za violončelo in klavir — 19.00 Lahko noč - otroci — 19.15   Glasbene razglednice
— 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Sercnadni večor —23.05 Literarni nokturno
Drugi program
9.35 Igramo kar ste izbrali
— 13.35 Za prijetno popol-
Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. mri ter radijski dnevnik ob 19.30 url. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
dne — 14.15 Odmevi z gora — 14.35 Don Paspuale — opera — 16.30 Glasbena poezija VVblfganga Amadeusa Mozarta — 17.35 Izložbeno okno — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Lahka glasba današnjih dni — 20.05 Radijska kinoteka — 20.25 Glasbena medigra — 20.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 21.20 Nedeljska reportaža — 21.30 Koncertni drobiž — 22.00 Glasbena skrinja — 23.00 Nočni koncert
PONEDELJEK — 15. januarja
8.08 Glasbena matineja — 8.55   Za  mlade radovedneže
— 9.10 Iz jugoslovanskih studiov — 9.45 Razvoj našega mladinskega zborovskega petja — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Coctail melodij in plesnih zvokov — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Januar P. I. Cajkovskega — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi v raznih izvedbah — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Razpoloženjska glasba z velikimi zabavnimi orkestri — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Ljubljanski mešani zbori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Pojeta sopranistka Ondina Otta-Kla-sinc in basist Miro Gregorln
— 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Gaby Novak — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
20.05 Nadaljevalni tečaj nemškega jezika — 20.20 Izbrali smo vam — 21.20 Zabavni intermezzo — 21.30 Orgelsko delo Johanna Sebasti-ana Bacha — 22.00 Literarni večer — 22.35 Suita — 23.00 Coctail mdlodij
TOREK — 16. Januarja
8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Petnajst minut s priredbami Tončke Marol-tove — 9.40 Cicibanov svet in pesmica za najmlajše — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 V ritmu današnjih dni — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Concertino za violino in godalni orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe — 13.30
Priporočajo vam — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Vedri zvoki — 14.35 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Slovenske vokalne in vckalno-instru-mentalne skladbe — 18.45 Družba in čas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev — deset melodij — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbene vinjete — 20.05 Svet in' mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Moški zbor iz Zupena — 22.00 Jugoslovanski zabavni ansambli in orkestri
_SREDA — 17. Januarja
—8.08 Glasbena matineja —■ 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe
— 9,45 Glasbena pravljica — 10.15 Pri vas dema — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Narodne in domače melodije za sredo dopoldne — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Scherzo in sim-fonietta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Operetni zvoki — 13.30 Priporočajo vam
— 14.05 Igramo za razvedrilo
— 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Naši glasbeni umetniki izvajajo Szvmanovskega — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Vrhovi operne poustvarjalnosti — 22.10 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
14.05 Radijska igra za srednjo stopnjo — 14.35 Veseli akordi — 20.05 Okno v svet
— 20.20 Radi jih poslušate — 21.20 Ukrajinske ljudske pesmi — 21.40 Od skladbe do skladbe — 22.15 Gramofonska plošča, radiofonija in glasba
— 23.00 Razgledi po sodobni glasbi
ČETRTEK — 18. januarja
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Narodne pesmi iz Istre — 9.40 Pet minut
za novo pesmico — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Prizor »Tičnica« iz Bravničarjeve opere — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalno godbe — 13.20 Priporočajo vam — 14.05 Izbrali smo vam
— 15.20 Glasbeni intermezzo
— 15.40 Majhen recital Pavle Uršič-Petričeve — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Slovenske skladbe za godalni kvartet sam ali s petjem — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
20.05 Nadaljevalni tečaj italijanskega jezika — 20.20 Operni koncert — 21.20 Melodije po pošti — 22.20 Med mojstri lahke glasbe — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce
PETEK — 19. januarja
8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Vaški kvintet z Roziko in Sonjo — 9.40 Iz glasbenih šol
— 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Melodije za opoldne — 12.00 Na današnji dan
— 12.10 Pianistka Edith Far-nadi igra Liszta in Bartoka
— 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Na kmečki peči — 13.30 Priporočajo vam — 14.C5 Veliki valčki in uverture — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki za tuje goste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Kulturni globus — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Jožico Svete — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Zbor Robert Shavv poje črnske duhovne pesmi — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Iz sodobne baletne glasbe — 23.05 Literarni nokturno
Drugi program
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 V plesnem koraku — 20.05 Radijska igra
— 21.20 Primorske ljudske pesmi — 21.40 Miniature za cimbalo — 22.00 Bregenz 1967
— 23.35 Godala za lahko noč
/
Televizija
___J
SOBOTA  —  13. januarja
12.55 Smuk za moške (Evro-vizija) — 17.35 Iz tedna v teden — 18.00 TV obzornik — 18.20 Zvezdica zaspanka — 19.20 S kamero pa svetu —• 19.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Obrt-humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Videofon-glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Gideon — film 22.40 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) — 18.20 Snegu! jčica (RTV Ljubljana) —• 19.20 S kamero po svetu (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) -— 21.C0 Spored italijanske TV
NEDELJA — 14. januar
9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd)
— 9.25 Poročila — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z veselimi hribovci in beneškimi fanti (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Mokedajeva matineja (RTV Ljubljana) •— 11.55 Slalom za moške — 13.05 Nedeljska TV konferenca —• 16.00 Košarka Lokomotiva: Crvena zvezda (RTV Zagreb)
— 17.35 TV kažipot — 18.00 Dušica — film, 19.00 Bonanza
— serijski film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.50 Atelje 212 (RTV Beograd) — 21.50 športni pregled (JRT)
— 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 21.00 Spored italijanske TV
PONEDELJEK — 15. januarja
15.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 Poročila — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Popotovanje po Aziji — 13.00 TV obzornik — 18.30 Epilepsija v otroškem obdobju 18.50 Sejem mode 68 — 19.15 Nekaj slaščic iz jabolk —-19.40 Ornella Vanoni in drugi (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) -" 20.30 Cik cak (RTV Ljubljana) — 20.35 Noč in megla — TV drama (RTV Beograd) 4 21.35 Po izbiri (RTV Zagreb) 22.05 TV dnevnik (RTV Beograd) — Druji spored: 18 OD Včeraj, danes, jutri (RT V Zagreb) — 18.20 Znanost 68 (RTV Beograd) — 18.50 Sejem mode 68 (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV
SOBOTA m, 13. januarja 1968
SPOREDI
TOREK — 16. januarja
17.30 Poročila - 17.35 Sejem mode 68 (RTV Ljubljana) — 17.45 Ris-nke (RTV Zagreb) — 18.00 Obrežje — 18.25 Torkov večer z Jože-tom Privškom in Marjanom Kraljem — 18.50 Jugoslovanski pevci v tujrni — 19.30 TV obzornik — 20.00 Cik cak 20.10 Veliki McQu:nty — film 21.40 Bera slovenske kulturne tvornosti v letu 1967 — 22.10 Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Poročila — 18.05 Tedenska krotka - 18.20 Tclesport (RTV Zagreb) — 19.00 Resna gLs-ba (RTV Beograd) - 1925 Turizem — 19.45 T V prospekt 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV
SREDA — 17. januarja
17.05 TV kronika v madžarščini (RTV Beograd) — 17.20 Poročila — 1725 Serijska lutkovna igra (RTV Skopje) — 1745 Sejem mode 68 - 18.00 TV obzornik (RTV Ljubljana) — 1820 Združenje radovednežev (RTV Zagreb) — 19.05 Baletna oddaja (RTV Ljubljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 Tv dnevnik (RTV Beograd) 20.30 Neznana Talija — H. dd — 21.30 Zadnji dan, prvi dan — film — 22.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi »Pored: 21.00 Spored italijanske TV
19.05 Mozaik — 19.55 TV prospekt (RTV Zagreb) - 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) 21.00 Spored italijanske TV
jgjRTEK - 18. januarja
17-10 Poročila — 17.15 Hre-^-mladinski balet - 18.00 1V obzornik (RTV Ljubljana) - 18.20 Narodna glasba (RTV Bograd) - 18.45 Po s'edeh napredka (RTV Ljub-Uana) 19.05 Splet — glas-Jena oddaja (RTV Beograd) lv-w Cik cak (RTV Ljubljana) - 20.00 TV dnevnik (RTV pograd) — 20.30 Cik cak — T3-35 Na peti od Kamnika ao Radovljice — 21.20 Goldcn 5»ate kvartet — I. Oddaja — f1/40 Zadnja poročila (RTV {-Jubljana) — Drugi spored 8D? Včeraj, iRTV Zagre
reb)
danes, jutri 18.20 Narod-
Ja glasba (RTV Beograd — i?-45 Mladinska tribuna (RTV Jfgrcb) _ 19.05 Splet (RTV pograd _ 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) - 20.00 ^dnevnik (RTV Beograd) X~y 00 Spored italijanske TV
Kino
^£ETEK — 19. jamurja
J.7-25 Poročila - 17.30 Moj PfJJatelj Flicka - 18.00 TV lRi?rnik <RTV Ljubljana) — t?" Mladinski koncert (RTV pograd) _ 19.05 Na sedmi SB *~ 19.35 Ujeti koraki — I »S5 Cik cak (RTV Ljublja- ' rSL -   20.00   TV dnevnik caVTv Beograd) - 20.30 Cik sk tT 2035 Paisa — italijan-hlm — 22.35 M. Bravničar JaKralj Matjaž - 23.35 Zad-2 Poročila (RTV Ljublja-Vt'      Drugi spored: 18.00
dancs< jutri (RTV
i*1*)        i82o Mladinski Cert  (rtv  Beograd) —
Kranj CENTEH
13. januarja anier. barv. CS film ARABESKA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. angl. barv. CS filma LIKVIDATOR ob 22. uri
14. januarja slov. barvni film SREČNO, KEKEC ob 10. uri, amer. angl. barv. CS film LIKVIDATOR ob 13. uri, amer. barv. CS film ARABESKA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma TIGRICA ob 21. uri
15. januarja amer. barv. film TIGRICA ob 16., 18. in 20. uri
16. januarja amer. barv. film TIGRICA ob 16., 18. in 20. uri
Kranj STORžIČ
13. januarja amer. barv. CS film RANČ SMRTI ob 16. uri, franc. barv. CS film IZLET NA TAHITI ob 18. in 20. uri
14. januarja amer. barv. CS film RANC SMRTI ob 14. in 18. uri, franc. barv. CS film IZLET NA TAHITI ob 16. uri, premiera japon. barv. CS filma SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 20. uri
15. januarja amer. barv. CS film ARABESKA ob 16. in 18. uri, japon. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 20. uri
16. januarja premiera franc. CS filma GALIA ob 16., 18. in 20. uri
Stražišče SVOBODA
13. januarja amer. barv. CS film RANC SMRTI ob 19. uri
14. januarja amer. angl. barv. ČS film LIKVIDATOR ob 15., 17. in 19. uri
Cerklje KRVAVEC
14. januarja japoi. barv. CS film SKRIVNOSTNA SLUŽBA ob 19. uri
Jesenice RADIO
13. januarja amer. barv. CS film BEN HUR
14. januarja amer barv. CS film BEN HUR
15. januarja španski barvni film MOJ POSLEDNJI TANGO
16. januarja ital. franc. barv. ĆS film MALEZIJSKI GUSARJI
Jenznice PLAV2
Kranjska gora
13. januarja franc. nem. ital. barv. CS film ANGELI-KA IN KRALJ
14. januarja franc. barv. CS film LUKSUZNA RESTAVRACIJA
Škofja Loka SORA
13. januarja amer. barv. CS film CRNA ZVEZDA ob 18. in 20. uri
14. januarja amer. barv. CS film CRNA ZVEZDA ob 15., 17. in 20. uri
16. januarja angl. barvni film NALOGA ESKADRILE 633 ob 20. uri
13. do 14. januarja ital. franc. barv. CS film MALEZIJSKI GUSARJI
15. do 16. januarja amer. barv. CS film BEN HUR Žirovnica
14. januarja franc. nem. italj. barv. CS film ANGE LIKA IN KRALJ
Dovje - Mojstrana
13. januarja nem. angleški film USODNA ORHIDEJA
14. januarja amer. barv. CS film SREČANJE V PARKU
Kamnik DOM		
13. januarja	franc.	barv.
film DRUGA	RESNICA ob	
20. uri		
14. januarja	franc.	barvni
film DRUGA	RESNICA ob	
17. in 20. uri		
15. januarja	franc.	barvni
film DRUGA	RESNICA ob	
20. uri		
, Loterija		
Poročilo 0 žrebanju		2. ko-
la srečk, ki j	e bilo dne 11.	
januarja 1968.		
Srečke	dobitek N din	
s končnicami		
20		8
270		50
07740		500
99240		1.000
906930		2.000
51		8
68611		500
75481		1.000
90421		400
459731		10.000
2		4
35962		404
73012		404
84562		504
063552		2.004
33		8
14943		500
23903		400
86583		500
100993		2.030
017543		30.000
4		4
01624		404
02904		404
05854		504
077174		100.004
718854		50.004
831604		2.004
15		10
38035		400
40445		1.000
45295		500
619885		10.000
06		10
76		20
126		100
2036		200
7		4
07957		1.004.
51657		504
89137		404
969957		2.004
18		8
18118		408
61348		500
432578		2.000
496958		2.000
79		8
43869		500
66109		400
386619		2.000
515259		2.000
682639		2.000
v Kranju
Krompir 0,70 do 0,80 N din, korenček 1,80 do 2 N din, petršilj 2,50 do 3 N din, kislo zelje 1,80 do 2N din, kisla repa 1,50 N din, črna redkev 1,20 do 1,40 N din, rdeča pesa 1,20 do 1,50 N din, rdeč radič 8 do 10N din, solata 5 do 6N din, jabolka 1 do 1,50 N din, suhe slive 3,50 N din, čebula 2,50 do 3 N din, česen 8 do 10 N din, med 12 do 13 N din, surovo maslo 16 N din, skuta 4 do 5 N drn, svinjsko meso 10 do 12 N din, zaklana
perutnina 10 do 12 N din za kg; ješprenj 1,80 do 2 N din, kaša 3,50 do 4N din, koruzna moka 1,60 do 1,80 N din, ajdova moka 3,50 do 4 N din, proso 2,50 do 2,80 N din, pšenica 1N din, oves 0,60 do 0,70 N din, suho grozdje 2 M din za liter; jajca 0,b5 do 0,80 N din.
Prešernovo gledališče v Kranju
NEDELJA — 14. januarja,
ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC
9. GOSTOVANJE DUNAJSKE REVIJE NA LEDU
8.—18. II. 1968 Z NOVIM PROGRAMOM EPISODEN
AVTOPROMET GORENJSKA KRANJ
VAS PELJE V CELOVEC PREKO TRBIŽA
NA POPOLDANSKE PREDSTAVE OB 14.30
odhodi iz Kranja predstave:
ob 6. uri sobota 10. II. 68 sreda 14. II. 68 sobota 17.11.68
Vabi vas dunajska glasba in dunajski šarm
Vsako tretjo soboto dopoldan pa izleti v Trbiž
Informacije: Kranj poslovalnica Turist
telefon 21-563 Tržič telefon 71-268
G LAS
Sport
SOBOTA — 13. januarja 1968
Športni barometer pod Mežakljo
Nepričakovana zmaga v Celovcu
Drugi del državnega prvenstva je prebudil spet domače navijače. Medtem ko je moštvo Jesenic lahko brez skrbi, Kranjski gori dva poraza ne vlivata veliko upanja na končni uspeh. Poraz proti Medveščaku v Zagrebu je bil časten. Mladim Kranjskogorcem se je sicer ponudila priuka, da bi pri rezultatu 5:4 za Medveščak morda lahko izenačili, saj na Salati niso bili v podrejeni vlogi. Čeprav niso zmagali, pa so vseeno zapustili dober vtis. Pričakovati je bilo, da bodo proti zadnje-uvrščenemu moštvu Beograda prislužili še nadaljnji 2 točki. Sneg, ki je motil igralce obeh moštev, ni bistveno vplival na razvoj dogodkov pod Mežakljo. Moštvo Kranjske gore je po-
vsem zatajilo. Tehnično pomanjkljivost bi morali nadoknaditi vsaj z borbenostjo in voljo. Tako pa smo to zaman pričakovali. Tako se jim je podcenjevanje nasprotnika hudo maščevalo. Izgubljene točke na domačem igrišču bodo z direktnimi nasprotniki za uvrstitev v sredino lestvice imele zato odločilno vlogo.
Moštvo Jesenic se je v srodo pomerilo v povratnem srečanju za evropski pokal z moštvom KAC iz Celovca. Le največji optimisti so pričakovali zmago Jeseničanov v mestni hali v Celovcu. — Vendar pa se je zgodilo ravno to. Najbrž pri rezultatu 5:2 ni bilo nigar več, ki bi podvomil v zmago KAC. Hitra igra naših igralcev pa je popolnoma   razbila domače
Občni zbor TVD Partizana in KUD
V soboto so na rednem letnem občnem zboru člani TVD Partizan in KUD Tabor Podbrczje pregledali delo v preteklem letu. Pred letom dni so se člani podbreškega Partizana združili s KUD, v katerem imajo v upravnem odboru enako slovilo članov.
V Partizanu v Podbrezjah delujejo tri sekcije: nogometna, namiznotoniška in smučarska. Nogometaši, ki tekmujejo v B — skupini gorenjske nogometne lige, so po končanem jesenskem delu na tretjem mestu. Ker pa imajo v spomladanskem delu tekmovanja ugoden žreb,
upajo, da se bodo po enoletnem odmoru vrnili v A-sku-pino gorenjske nogometne lige. Namiznoteniški igralci ne tekmujejo v nobeni ligi, pa vendar z navdušenjem trenirajo. Še pred leti so v Podbrezjah imeli dobre smučarske skakalce, zdaj pa si bojijo, da bo ta smučarska zvrst propadla.
V programu dela za prihodnje obdobje imajo v načrtu, da v svoje vrste sprejmejo tudi strelce kot samostojno sekcijo. Za predsednika pa so ponovno izvolili Stanka Tonklija.
-dh
Na smučarskih terenih Krpina v Begunjah
občinsko prvenstvo v veleslalomu
Na smučarskih terenih Krpina v Begunjah bo jutri dopoldne radovljiško občinsko prvenstvo v veleslalomu za člane, članice, mladince, mladinke, pionirje in pionirke. Start bo ob 10. uri.
Smučarske terene Krpina so uredili člani TVD Partizan Begunje 1966. leta. Takrat so opravili več kot pet tisoč prostovoljnih delovnih ur. S tem so omogočili, da TVD Partizan sedaj lahko vsako leto med šolskimi zimskimi počitnicami na teh terenih za člane organizira več smučarskih tečajev. Do sedaj se je že dve leti zapored teh tečajev udeležilo od 80 do sto članov. Razen tega pa člani društva sodelujejo tudi na vseh smučarskih tekmovanjih, ki Jih prirejajo nekatera društva in klujjL Eno izmed takšnih tekmovanj bo tudi nedeljski veleslalom, ki ga bodo tokrat sami organizirali.
igralce. Ti so bili po izenačenju psihološko in telesno izčrpani. Prav ta dol igre pa jo navdušil celo domače igralce, zato tega srečanja še dolgo no bomo pozabili.
Jeseničani so bili tik pred velikim uspehom. Ce bi češka sodnika priznala sicer razveljavljeni gol, bi to najbrž lahko odločilo, da bi se Jeseničani uvrstili v pollina-le tekmovanja za pokal evropskih mest. Razen tega pa bi bila minimalna zmaga na domačem igrišču tudi dovolj za tak-šen uspeh. Tako pa so se naši igralci dostojno poslovili od tega pomembnega tekmovanja. Zato jim tudi iskreno čestitamo.      L. K.
30-letnica smučarskih skokov v Kranju
Letos dve skakalni prireditvi
Letos praznujejo v Kranju 30. obletnico prvih smučarskih skakalnih tekem. Zato bo smučarski klub Triglav v počastitev tega jubileja pripravil več prireditev. Najpomembnejši pa bosta nedvomno dve tekmovanji v smučarskih skokih.
Prva, že tradicionalna tovrstna prireditev za pokal Kranja, bo v nedeljo, 21. januarja ob 14. uri. Na tej skakalni prireditvi bo nastopilo več državnih članskih reprezen-tanlov in popolna državna mladinska reprezentanca. Tako bo po dveh letih (ko ni bilo dovolj snega za te prireditve) v Kranju zopet tekmovanje v smučarskih skokih.
Druga prav takn ali na še
j
$ Po dveletnem   Prvi Mulej
Skoki
Veleslalom
premoru
Športno društvo Proleter iz Adergasa bo jutri ob 13 uri priredilo na 35-metrski skakalnici pod Krvavcem tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Adergasa. Nastopili bodo člani, mladinci in pionirji gorenjskih in ljubljanskih klubov.
Za to prireditev se v Adergasu, Cerkljah in okoliških krajih še posebej zanimajo. Na zadnji tovrstni prireditvi pred dvema letoma si je skoke ogledalo več kot tisoč gledalcev.
J. J-
Skoki
Pohvala mladim
Minulo nedeljo je TVD Partizan Duplje pri redil smučarske skoke na 25-metrski skakalnici v Dupljah, čeprav je med tekmovanjem nenehno snežilo, je bilo nekaj dolgih in lepih skokov. Posebno pa je treba pohvaliti mla-"j pionirje Jožeta Terana, Jojana Klemončiča in Mirana Bonclja.
REZULTATI: 1. do 2. Franc Rakovec in Tone Rozman (20, 19,5) 3. Marko Kosetlj (19,5, 19), 4. Miran Boncelj (17, 17), 5. Jože Teran (16,5, 16,5).
Najdaljši skok (21 metrov) je imel Franc Rakovec, vendar je padel. S prvim preglednim tekmovanjem smo lahko zadovoljni, posebno še, ker so v zadnjem času najbolj napredovali pionirji.
J. K.
V nedeljo je smučarski klub v Begunjah na smučarskih terenih Krpine pod Petrom organiziral klubsko tekmovanje v veleslalomu. Nastopilo je 38 tekmovalcev.
REZULTATI: Člani — 1. Mulej 77,4, 2. Mlačnik 80,6, 3. Slibar 85,2, Mladinci — Kokalj 84,9, 2. Janez Krivic 87,2, 3. Jože Krivic 87,9. Mladinke — 1. B. Kolman 106,8, 2. Lombar 111,5, 3. P. Kolman 112,3. St. pionirji —
1. Pohar 66,8. MI. pionirji
— 1. Mikič 63,8. Pionirke
— 1. Kolman 181,0.
-h
Streljanje
Naj? o1 [si Frelih
Konec minulega leta je strelska družina Sava v Kranju priredila v počastitev dneva JLA strelsko tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 31 tekmovalcev iz osmih okip.
čeprav je strelska družina Bratstvo-Enotnost nastopila z zelo močno ekipo, pa njihova zmaga ni bila povsem prepričljiva. Precej so se jim namreč približali tekmovalci kranjske Iskre. Najboljši posameznik pa je bil Vinko Frelih.
REZULTATI — posamezniki: 1. Frel h (Br> En.) 183 krogov (od 200),
2. Poternel (Sava) 179. Ekipe: 1. SD Bratstvo-Enotnost 678 krogov, 2. SD Iskra 668 krogov.
Ekipa strelske družine Bratstvo-Enotnost je osvojila prehodni pokal.
B. M.
bolj zanimiva prireditev pa bo v počastitev 30-letnice prvih tekem v smučarskih skokih po letošnjih oLimpiJ* skih igrah v Grenoblu. Tako bo v sredo, 21. februarja, na 45-metrskii skakalnici( na Gorenji Savii) prvič v zgodovini nočno tekmovanje v smučarskih skokih.
V smučarskem klubu Triglav se na obe prireditvi ŽO pripravljajo. Predvsem pa si prizadevajo, da bi bila udeležba na obeh tekmovanjih čimboljša.        J. Javornik
V Bohinju tekači iz devetih držav
Danes in jutri bo v Bohinju 14. mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih, ki je po FIS koledarju četrto zapored. Nastopili bedo tsk* movalci ln tekmovalke iz Avstrije (13 tekmovalk in tekmovalcev), Italije (15), Poljske (13), češke (10), Romunije (7), Madžarske (7), ZRN in Jugoslavije.
Zaradi na novo zapadlega snega v nedeljo so Imeli pri* reditelji precej dela na že narejenih tekmovalnih progah. Avtobusno podjetje Transturlst škofja Loka jim je za pomoč pri teptanju snega posodilo snežne sani polaris, ki jih uporabljajo na Voglu, tako da je za današnjo tekmo že vse nared.
Prvi so v Bohinj prispeli Jugoslovani, takoj po vrnitvi s tekmovanja Iz ZRN so začeli trenirati. Madžarski in tudi naši tekmovalci so po treningih izjavili, da so proge odlično pripravljene, toda zelo težke. Prirediteljem ne gre oporekati, saj je to mednarodno FIS-A tekmovanje, na katerem bodo nekateri tekmovalci še lahko ujeli olimpijsko normo za Greno-ble.
Danes so na sporedu teki posameznikov, jutri pa vsi štafetni teki. -dh
Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1 135. - Te Iefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna In naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N din. Cena posamez nih številk 0.40 N din — Inozemstvo 40.00 N din. — Mali oglasi beseda 0,6 do 1 N din. Naročniki imajo 20% popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo.