T
es bodo na kranjskem sejmišču odprli jubilejni 20. sejem gozdarstva in kmetijstva. Sejem je usmerjen k predstavitvi gozdarske in kmetijske mehanizacije ter druge opreme, primerne za hribovite in predalpske razmere. Sejemska prireditev bo odprta do 20. aprila. Prihodnji kmetijski sejem bo že organiziran v novih večnamenskih prostorih, (jk)
NARAVA V SKODELICI ČAJA
flores chamomillac cajod kamilice
38 "SPCHGrJS
XXXIV. Številka 27
jvitelji: občinska konferenca SZDL e, Kranj, Radovljica, Škofja Loka - Izdaja  Časopisno podjetje i Kranj - Glavni urednik Igor Slavec irorni urednik Andrej Zalar
Kranj, petek, 10. 4. Cena: 7 din
1981
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
LASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
ija druge elektro jeklarne na Jesenicah
»ružbeno potrjen razvoj
vwor o temeljih družbenega plana Slovenije 1letih 1981 —1985je zajel program posodobitve in iritve  zmogljivosti za proizvodnjo elektro -  Uresničevanje naložbe jeseniške žele-v drugo elektro jeklarno kasni za okrog mesecev — Obsežne priprave, ki naj bi omo-začetek zemeljskih del ob koncu letošnjega
_ _ Jeseniški železarji no jtv naložbe v drugo elektro
Srejeli kot dejstvo, saj v i razvoja ob koncu seda-irtdnje ročne ga   obdobja nabile proizvodnjo elektro jekla. > a zadali kot prednostno nalo-* l tem so   lih   v razvojnih podprli tudi slovenski žele-Mtouko bolj   zapleteno in je bilo sporazumevanje _ za prihodnje v celotni li družbi, kjer je šele dogovor _»ljih družbenega plana v letih 1-1985 zajel pripravo in uresni-< programa posodobitve ter raz-zmogljivosti za proizvodnjo jekla kot težiščno nalogo v rulurgiji.
mm     zaradi zahtevnega vtnja pri  pripravi planskih Dtov je že med pripravo iz-druge elektro jeklarne na „lh nastala približno šestme-i zamuda glede na novi termin-% po prejšnjem je bil namreč
____i izgradnje predviden v minu-
i indnjeročnern obdobju. Ob tem
je treba naglasiti, da obsežna pripravljalna dela vendarle niso zastala, ampak ves čas potekajo na več področjih.
Investicijski program so dokončno izdelali. Dopolnili so ga s poglavjem o ekonomiki naložbe in ga dali v ponovno oceno inštitutu za ekonomiko pri združeni Ljubljanski banki. Izdelani so tudi idejni projekti za razporeditev objektov, energetiko in transport, v delu pa je že več glavnih projektov. Prav tako so pripravili pogodbo za ovrednotenje vpliva jeklarne na okolje.
Med pripravo dokumentacije so veliko naporov vložili v kar najbolj smotrno izkoriščanje zemljišča za zazidavo. Zmanjšali so obseg glavnih objektov, saj so precej dejavnosti prenesli na področje sedanje proizvodnje. Tako je tudi jeseniška kmetijsko zemljiška skupnost pristala na spremembo namembnosti zemljišča. Obenem ko' potekajo odkupi zemljišč, so v železarni z dosedanjimi lastniki sklenili dogovor o uporabi zemlje do začetka izgradnje.
_ bo gradila v Pomurju — V Iskri na Laborah je bil 8. aprila podpis samoupravnega sporazuma o s o vlaganj u v Tovarno električnih r'itnih orodij z dislociranim obratom v Murski Soboti. Iskra s tem prenaša delo, tehnologijo in znanje v eno od manj razvitih regij SR Uauenije. Proizvodnja električnih ročnih orodij se bo v prihodnjih 4oth letih podvojila. Zato bodo v novo tovarno v Martjancih pri Munki Soboti in dopolnitev sedanjih proizvodnih zmogljivosti v Kranju vložili 520 milijonov din, od tega dobro polovico v novi obrat. I tej vsoti bo 82 milijonov prispevalo 13 sovlagateljev, ki so podpisali tam/Upravni sporazum o združevanju sredstev za to naložbo. — A Boe - Foto: I. Okršlar
		
kuj		
Eno od področij, kjer prihaja do zamude, je priprava finančne konstrukcije za naložbo. Železarna je zagotovila lastna sredstva in se dogovorila za združevanje dinarskih sredstev v sestavljeni organizaciji Slovenske železarne. Ugotovila je tudi možnosti najetja posojil za opremo iz uvoza. Akciji za združevanje zmogljivosti temeljnih bank Ljubljanske banke zaradi posojil in združevanje sredstev na osnovi skupnega dohodka med slovenskimi železarji in porabniki jekla pa še po-
lck& ta.
Ker bodo dogovori o združevanju sredstev in izdelava finančne konstrukcije tekli še vse do konca letošnjega leta, so se v železarni odločili z najprimernejšim ponudnikom tehnološke opreme skleniti vsaj pogodbo za izdelavo osnovne tehnične dokumentacije. Tako se bodo lahko z domačo strojno industrijo dogovorili za izdelavo okrog 35 odstotkov celotne opreme in njihove izvozne obveze pri pokrivanju uvoznega dela opreme ter pripravili projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsa prizadevanja železarne so usmerjena v cilj, da bi konec letošnjega leta začeli z zemeljskimi deli za Izgradnjo jeklarne. To je povsem razumljivo, saj cena okrog 7 milijard dinarjev vrednega projekta zaradi podražitev iz dneva v dan raste. Potrebno je tudi zato, ker v termin-skem planu izgradnje ni nikakršnih časovnih rezerv in bo vsako zamudo težko nadomestiti. S. Saje
Gozdarski in kmetijski sejem odprt
KRANJ — Predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano inž. Ivo Marenk bo danes na kranjskem sejmišču odprl
iubilejni 20. sejem gozdarstva in metijstva, na katerem se predstavlja nad 500 razstavljavcev iz domovine in tujine. Sejem bo odprt do 20. aprila. Gozdarska in kmetijska prireditev v Kranju ima najstarejšo tradicijo v Sloveniji, prav sedaj pa nastaja ob sodelovanju družbeno-
f>olitične skupnosti občine in repub-ike ter združenega dela s tega' področja nova zasnova gozdarske in kmetijske sejemske prireditve. Na letošnjem sejmu je na voljo po ugodnih cenah tudi blago za široko potrošnjo, kar je nepogrešljiv del vsake sejemske prireditve.
Ob sejmu bodo organizirane še nekatere druge prireditve in posvetovanja. Po otvoritvi so že podelili kolajne za kvaliteto, jutri pa bo ocenjevanje ovac. V nedeljo bo v Kovorju lovsko tekmovanje z mednarodno udeležbo, v ponedeljek posvetovanje o ovčjereji, v četrtek posvetovanje o kmečkem turizmu, v nedeljo pa bo ocenjevanje lovskih psov in nastop službenih psov. "*„
Kranjska klobasa
na deviznem krožniku
Priprave na letošnjo poletno turistično sezono na Gorenjskem so resnejše in bolj temeljite kot minula leta — vsaj tako je izzvenel sestanek, ki ga je v Podvinu pripravila medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko skupaj s splošnim združenjem gostinstva in turizma Slovenije ter ob tvornem sodelovanju vseh tistih, ki so osnovni preskrbovala gostinstva in turizma.
Izkušnje minulih let, koje v turistični konici nenadoma zmanjkalo mesa, mleka, kave, praškov, olja ali masla, so bile dobra šola in poduk. Zdaj, v današnjem času, ko nam je najbolj čista turistična deviza še kako potrebna, ko še kako občutimo turistično konkurenco in ko nam turizem peša na kadrovskem in prenočitvenem področju, si preskrbo-valnih spodrsljajev nikakor ne smemo privoščiti. Poletna sezona mora ponuditi dovolj sveže zelenjave, dovolj kvalitetnega mesa, dovolj vseh osnovnih artiklov, ki jih želi in potrebuje poletni gost, ki prebiva v hotelu, kampu ali v zasebni sobi.
Prav zato je domena gorenjskih turističnih delavcev in preskrbo-valcev — od KZK, Špecerije, Žita, Živil, Centrala in urugih — da sedejo skupaj in se pogovorijo o planiranih količinah in nasploh o redni in pravočasni kvalitetni preskrbi, še kako umestna. Prav tako je še kako na mestu, da bodo turizmu ob pravočasnem prejšnjem opozorilu in planu namenjene tudi republiške blagovne rezerve. Nikakor torej ne bi smelo primanjkovati osnovnih življenjskih artiklov, če bodo le turistični delavci danes povedali, koliko olja, masla ali zelenjave nameravajo porabiti v hotelskih kuhinjah.
Akcija, ki se usmerja v organizirano povezavo turizma in preskrbe, ne obeta le polnih in sočnih hotelskih krožnikov, temveč zagotavlja tudi boljšo izvenpenzionsko ponudbo. Prav v tej ponudbi smo nespretni tako, da bolj ne bi mogli biti — pa če pomislimo samo na delovni čas trgovin. Zapiramo jih tedaj, ko bi gostje vanje hoteli Šele vstopiti; zato sploh ni za odmet predlog, da bi jih zaklepali v poznem večeru, stroške podaljšanega delovnega časa pa pokrili tudi s povečano maržo za vse blago. Izvenpenzionska ponudba ima seveda več drugih kislih obrazov, tako, kot jih ima naš turizem nasploh. Pri tem pa gre večkrat kot ne tudi za nedoumljivo neiznajdljivost samih turističnih delavcev: zakaj vendarle ne več turistično privlačnih prireditev, zakaj vendarle ne ponuditi tudi kranjske klobase namesto utrujajoče enoličnega zrezka, zakaj vendarle ne bi naročili več vrst kruha, saj jih v Žitu pečejo celo osemnajst vrst?
Kranjska klobasa, ki se bo znašla na deviznem krožniku, naj bi šla po podvinskem pogovoru v nujno rezervo že zdaj. Prav je tako, le paziti bo treba, da je ne bo zasolila nerazumna cena, ampak da bo šla v slast in za devize ob prijazni natakarjevi postrežbi.
I). Sede j
kovinotehna
TOZDTT
• steklo
• keramika
• porcelan
• posoda, drobni gospodinjski aparati
in še marsikaj drugega Obveznice posojila kupon št. 1, 2, 3
Blagovnica FUŽINAR JESENICE
qp
20. SEJEM GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA krenJ
— razstava in prodaja
gozdarske in kmetijske mehanizacije
— hlevske opreme
— vseh vrst priključkov
— zaščitnih sredstev in gnojil
— orodje za vrtičkarje
— prodaja blaga široke potrošnje
— nižje cene
O LAS 2.STRAN
PETEK. 10. mu I
PO JUGOSLAVIJI
Kumrovec spominski park
Člani koordinacijskega odbora republiške konference SZDL Hrvatske za obeleževanje imena Josipa Broza Tita so podprli temeljne smernice programa razvoja spominskega parka v Kum rovcu v tem srednjeročnem obdobju. Program določa, da bodo stari del Kumrovca uredili tako, kot je bil urejen, ko se je rodil tovariš Tito. V kratkem bodo obnovili osnovno šolo, na katero je hodil Josip BrozTito. Načrtujejo tudi, da bodo zgradili vodnjak z imenom »Titu — vsi jugoslovanski otroci*, ki naj bi ga okrasili otroci s svojimi risbami. Tako bo Titov rojstni kraj dobil svojevrsten spomenik. Razen tega bodo izdali tudi več publikacij, kot so »Josip Broz-Tito v Kumrovcu* in druge, ki bi bile namenjene okoli 500.000 obiskovalcem, kolikor jih vsako leto obišče Titov rojstni kraj.
Štafeto dočakali s pesmijo
Štafeto mladosti so v sredo pozdravili občani Koceljeva. Nosilce štafete so zatem s pesmijo pozdravili tudi v občini Vladimirci, od koder je krenila na pot proti Šabcu. Na trgu Maše Pijadeja je nosilce štafete pozdravilo več kot 20.000 prebivalcev Sab-ca. O Titovem delu in pripravljenosti vseh, da še okrepimo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, je govorila predsednica občinske   konference ZSMS Sabca Ilinka Sobic. Štafeta je nato obiskala največjo delovno organizacijo v občini — Zorko — kjer je zaposlenih blizu 7.000 delavcev.
Plaketa
za Milko Planine
Na seji republiške konference  ZRVS  Hrvatske so sprejeli osnovne smernice delovanja v tem letu in poudarili, da so člani te organizacije pripravljeni odločno in brezkompromisno braniti svojo domovino in vse kar smo si priborili med narodnoosvobodilno vojno in revolucijo kakor tudi med povojno obnovo in izgradnjo države.   Predsednik republiške konference ZRVS Hrvatske Milan Benc je na seji predsednici CK ZKH Milki Pla ninc izročil plaketo zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije, najvišje priznanje, ki ga podeljuje ta organizacija za posebne zasluge pri razvoju    zasnove splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Kidričeve nagrade za študente
Dr. Dalij Džongalič, rektor mariborske univerze, je v sredo pozdravil deve tint ri deset študentov, letošnjih dobitnikov Kidričeve nagrade. Na slavnosti je govoril tudi izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Roje, ki se je v svojem govoru vprašal, če slovenski univerzi vračata svoj dolg Borisu Kidriču, kajti na obeh slovenskih univerzah je raziskovalno delo preskromno zastopano. Lahko se je opravičevati s pomanjkanjem sredstev za raziskovalno delo, težko pa se je sprijazniti s tem, da niti, na univerzah, niti v združenem delu niso doumeli, kako je gospodarski razvoj odvisen od znanstveno raziskovalnega dela. Glavna nagrajenca sta Martin Mele in Andrej Demšar.'
KRANJ-_,_
Preo^ednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Milan n£2-iJf 5f d.ane8' 10 "P"1«' 8kuPno »J« "vršnega sveta in
°b*n8ke konference SZDL. Na .kupni seji bo govora o kriterijev «» delitev sredstev krajevnim skupnostim iz PrT£Una za1°8n°vno dejavnost, o zaposlovanju v krajevnih skupno-potroTnikov °        konference potrošnikov in o delu svetov
jk
Tržičani
na delovnih akcijah
Mladi iz tržiške občine bodo letos sodelovali na dveh zveznih delovnih akcijah, pripravili pa bodo tudi nekaj lokalnih
prevzela občinska konferenca zveze komunistov. Priprave na oblikovanje brigade, ki bo sodelovala na zvezni delovni akciji Kozjansko '81 in v kateri bodo razen tržiških še škofjeloški in kranjski pionirji, so se začele že pred časom. Posebnih težav ni, niti z evidentiranjem brigadirjev ne, saj je zanimanje med pionirji izredno veliko.
Nekoliko več preglavic pa Tržiča-nom povzroča mladinska delovna brigada Kokrški odred, ki bo od 4. julija do 1. avgusta sodelovala na zvezni akciji Suha krajina. Zaradi pomanjkanja delavcev v nekaterih tržiških delovnih organizacijah so se odločili, da bodo dali večji poudarek evidentiranju brigadirjev iz vrst študentov, učencev in »vajencev«. V soboto so zanje pripravili informativno popoldne, na katerem so jih seznanili s pomenom mladinskega prostovoljnega dela ter jim prikazali pestre oblike življenja v brigadi. Prijave, ki jih bodo sprejemali do srede aprila, že prihajajo. Zavzeli so se, naj brigadirje iz delovnih organizacij že zdaj potrdijo njihovi delavski sveti. S tem se želijo izogniti vsakoletnim težavam pri odhodih delavcev na akcije.
V brigadi Kokrški odred bo tudi letos sodelovalo nekaj mladih iz pobratenega Zaječarja, povabili pa so še vrstnike iz prijateljskega Bilčovsa
Trtic - V tržiški občinski konferenci ZSMS so upali, da bodo pro-
Sram mladinskega prostovoljnega ela že letos speljali na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju denarja. Tega so ponudili v razpravo predlansko jesen, podpisale naj bi ga vse organizacije združenega dela in skupnosti, vendar je njegova uveljavitev zaradi nekaterih vsebinskih nejasnosti obtičala.
Tako so morali znova poseči po že preizkušenih virih financiranja. Pokroviteljstvo nad regijsko pionirsko delovno brigado dr. France Prešeren, katere nosilci so letos Tržičani, je
Vlak bratstva in enotnosti
40 let mineva, odkar je okupator izgnal z njihovih domov de-settisoče zavednih Slovencev. Svoj drugi dom so izgnanci našli v vaseh in mestih Srbije ter tirom Jugoslavije. Velika večina je našla toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih družinah in skupaj z njimi preživljala težave vojne vihre.
Obenem mineva 20 let od odhoda prvega Vlaka bratstva in enotnosti, ki je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci In srbskimi družinami, postal je porok, da prijateljstvo med našimi narodi in revolucionarna preteklost ne bo nikoli zamrla. S to manifestacijo se tradicije NOB uspešno prenašajo na mlajše rodove.
Letošnji vlak bratstva in enotnosti bo krenil iz Slovenije proti Srbiji oktobra. Vse gorenjske izgnance in njihove ožje družinske člane obveščamo, da prijave sprejemajo občinske konference SZDL. Udeležba je tokrat 350 dinarjev. V tem znesku ie zajet strošek za vozovnico ter komplet značk. S prijavami velja pohiteti, kajti zaključene bodo že s 1. junijem. Ob prijavi bodo udeleženci dobili še vse druge potrebne informacije.
na
alovenskem   Koroškem   m iz Repentabora v IS^JS^ bo£odbšlin^ zvezni
Da
akciji čim bolje usposooljeni center za mladinske delovne akc je za »ogrevanjem pripravlja dve lokalni akciji. Prva bo ze prihodnjo soboto in nedeljo v Jelendolu kjer bodo mladi kopali jarke za vodovod, druga pa bo v Sebenjah med 30. majem in oTiuniiem in bo trajala pet dni.
in 6. junijem
Brigadirji bodo urejali kananzaciiu in strugo potoka. Na tej akciji bodo tudi že izbrali vodstvo brigade Kokrški odred in vodje posameznih interesnih dejavnosti.
Letošnjo sezono mladinskega prostovoljnega dela bodo Tržičani sklenili septembra na dvodnevni lokalni akciji v Lomu. Gradili bodo vodovod, razen tega pa se bodo pogovorili tudi o osnovanju kluba brigadirjev.
H. Jelovčan
Seja
izvršnega sveta
r
Kranj - V sredo je bila v Kranju 152. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Na seji so se seznanili z informacijo o planiranju v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti, obravnavali poročilo o uresničevanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih kranjske občine med leti 1976 in 1980 in razpravljali o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine. Izvršni svet je prav tako obravnaval predloge za reševanje nedovoljenih gradenj in uresničevanje svoje aktivnosti pri izvajanju letošnjih resolucijskih nalog, -jk
Obisk
s Koroške
J
Tržič — Na povabilo sveta za mednarodne odnose pri občinski konferenci socialistične zveze v Tržiču sta prejšnji teden učence sedmih in osmih razredov vseh treh osnovnih šol obiskala Felix Wieser, tajnik zveze slovenskih organizacij na Koroškem, in Teodor Domej.
Šolarje sta z diapozitivi in besedo seznanila z zgodovinskim razvojem na slovenskem Koroškem, zlasti v obdobju od obeh svetovnih vojn do danes. Pred tem sta se sestala s
Firedstavniki tržiškega družbenopo-itičnega življenja. Pogovor se je sukal predvsem okrog nadaljnjega sodelovanja med Slovenci z obeh strani Kravank.
H. J.
Izrazi podpore
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, pokrajinski komite Zveze komunistov Kosova in številni drugi organi federacije, republik in pokrajin ter družbenopolitičnih organizacij izrekajo se naprej podporo ukrepom, za katere se je odločila naša družbenopolitična skupnost ob sovražnih in grobih izpadih v socialistični avtonomni pokrajini Kosovo. Življenje v pokrajini Kosovo se normalizira. Predstavniki družbenopolitičnega življenja Kosova pojasnjujejo delovnim Hudem in občanom Kosova ozadje sovražnih dogodkov nacionalistične in lridentistične vsebine.
Tudi večina svetovnih sredstev javnega obveščanja še naprej poroča o dogodkih na Kosovu in njihovih vzrokih ter ukrepih, za katere smo se odločili. Velik odmev je povzročila tudi novinarska konferenca člana predsedstva CK ZKJ Staneta Dolaaca.
Po zadržanosti med samimi kosovskimi dogodki je osrednji Ust sosednje države Albanije objavil članek, v katerem je napadel ukrepe, za katere smo se odločili na Kosovu, in naša stališča do teh dogodkov. Hkrati z napadom albansko glasilo poudarja interes za dobro sodelovanje med Jugoslavijo in Albanijo. Na trditve v albanskem glasilu Je že od-
Sovorilo glasilo 8ZDL Kosova ilindjija.
Svet v tem tednu
mmM
Poziv tokrat iz Prage
Sovjetski državni in partijski voditelj Brežnjev je v govoru na 16. kongresu Komm stične partije Češkoslovaške v Pragi ponovi* pozval zahod, naj opusti postavitev novefi jedrskega orožja v Evropi — Olajšanje p končanih manevrih Sojuz 81 — Libim* grozi državljanska vojna
PRAGA — Leonid Iljič Brežnjev, sovjetski državni in parujdi* d i tel j, je edini voditelj vzhodnoevropskih držav in partij na 16. k* gresu Komunistične partije Češkoslovaške, ki poteka v Pragi 2t i dejstvo je povzročilo na svetu obilo ugibanj o tem, zakaj se 6at ' vaškega kongresa niso udeležili tudi voditelji drugih držav in socialistične skupnosti. Prevladuje mnenje, da je prihodnja stani?I vzhodnoevropske socialistične skupnosti že dogovorjena na prejuj)1 vrhunskih srečanjih, predvsem pa na nedavnem 26. kongresu Kost nistične partije Sovjetske zveze.
Torkov nastop Brežnjeva na kongresu v Pragi je bil osrednji godek razen seveda govora češkoslovaškega voditelja Husaka. Son* ski voditelj je z govorniškega odra v Pragi ponovno pozval uhed* države, naj nehajo postavljati v Evropi nove jedrske rebtt * zamenjevati stare. Takoimenovani moratorij na tem področju bi lipi veljal celo toliko časa, dokler Zahod in Vzhod ne bi sklenila ti spoznanja o omejevanju ali skrčitvi jedrske oborožitve. Predlog i je zanesljivo najpomembnejši del Brežnjevega govora. Tudi sub j»l posebej podčrtal z besedami, da daje pobudo Zahodu prav tu, v a*i I šču Evrope! Treba je ustvariti ugodne pogoje za dogovore, »s zaostrovati položaj s trditvami, da so dežele varšavskega sportaša' vojaški premoči. Zahod skuša vsiljevati zahteve in pogoje za pogasi I med drugim celo odpoved elementarnim interesom lastne varno«' pomoči prijateljem, kadar jih ogroža agresija ali jim preti nenrt napada, je dejal med drugim v praškem govoru Leonid Brežnjev. pogajanjih ene države z drugo je uspeh možen le v primeru, če op politiko izsiljevanja in vsiljevanja pogojev in če resnično želita nt upoštevata interese ena druge.
Leonid Brežnjev je ocenil tudi položaj na Poljskem. Uspehi < varšavskega sporazuma motijo razredne sovražnike, je poudarili Brežnjev. Prizadevajo si združiti ureditve z najrazličnejšimi a med drugim tudi s povezavo s protirevolucionarnimi silami kafj le-te še. To na Češkoslovaškem dobro vedo, je dejal Brežnjev podJ poskuse pa srečujemo tudi na Poljskem. Upati je, da se bodo polA munisti ob podpori vseh resničnih rodoljubnih poljskih aH odločno upreti načrtom sovražnikov socialistične ureditve, ki» nem tudi sovražniki poljske neodvisnosti.
O Poljski in možnosti sovjetskega posredovanja Še napisi razglabljajo tudi v zahodnih državah. Zadnje vesti iz WashirvgtoeI vorijo, da so se možnosti sovjetskega posredovanja nai P©* zmanjšale. V sklop poljske problematike brez dvoma sodi tudi u« zaključku dolgih manevrov sovjetskih oboroženih sil skupa i x «° mi drugih članic varšavskega sporazuma, Sojuz 81 iinenovaruV je komentarje, da je možnost vojaškega posega na PoljskemnnV in da socialistična skupnost s Sovjetsko zvezo na čelu še udsm politično rešitev problematike. Vsekakor pa položaj na Polkw enostaven. Gospodarske težave se kopičijo, zato bo nujnabS« pomoč tujine, da bodo zaceljene vsaj glavne rane poljskega j*/1 dflrstva*
V Libanonu je po sorazmerno dolgem zatišju znova Pravijo, da je država na pragu državljanske vojne, saj se v BeiruTi nekaterih drugih libanonskih mestih odvijajo srditi spopadi mLi Palestinske osvobodilne organizacije in levičarji ter desničarski polkovnika Hadada, ki uživa podporo Izraelcev. Olja na oseni ' še ameriški državni sekretar Haig, ki je končal turnejo pondL! državah tega območja in se med drugim zavzel za izrariteja i» poseg v dogajanja v Libanonu, obenem pa je izrekel podnom nonskim kristjanom, kjer ima desničarska milica največ nrivrL Poteza državnega sekretarja Združenih držav Haiga je razburiTi Sirijo, ki nasprotuje kakršnemukoli kompromisu. Sirski nm] Asad je med drugim izjavil, da so ogroženi celo interesi njegov* Vključevanje Organizacije združenih narodov v razreševanje libanonske krize opozarja na resnost položaja in razmere k * izbruhne požar večjih razsežnosti.
J.KošnM
Ni tako dobro, da ne bilo lahko še boljše
Poslovni rezultati gospodarjenja kažejo, bila  stabilizacijska prizadevanja uspel Lahko bi bilo še bolje, če bi sodelovalo vse ženo delo in vsi komunisti
Skorja Loka — Ko so na nedavni programsko-volilni konferenci OK ZKS Škofja Loka ocenjevali uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, so poudarili, da so bila prizadevanja za večjo stabilnost gospodarstva v občini uspešna ob izredno velikih naporih in sodelovanju večine delavcev v posameznih okoljih. To potrjujejo lanski poslovni rezultati. Večina osnovnih organizacij ZKS se je resno vključila v uresničevanje stabilizacijskih programov. Predvsem so se prizadevali za večjo racionalizacijo, manjšo; porabo materiala, boljši izkoristek delovnega časa in večjo prodajo, kar je rodilo pozitivne rezultate.
Osnovna delitvena razmerja, določena z lansko resolucijo, so spoštovali v večini delovnih kolektivov in je bilo ob slabih 28 odstotkov višjem dohodku za osebne dohodke razdeljenih le 23 odstotkov več denarja, kot leta 1979. Tako je za razširitev ■ materialne osnove dela ostalo kar 94 odstotkov več denarja, kot predlani. Izredni so tudi izvozni dosežki, saj ~° nekatere delovne organizacije iz-
vozile tudi do 60 odstotkov proizvodnje. Uvoz pa je redno visok, vendar pa je 83 odstotkov izvoza in je gospodarstvo v celoti akt nanjetrgovinski menjavi.
Tudi na področju dc povezovanja so lani d_^, premike, saj je 6 organizacij, nega dela preneslo del svoja vodnih programov na osen tih področjih v slovenski in vanski prostor. Rasen tere organizacije že k govarjajo za prenos Uwnaj organizacijo   proizvodnje v r razvite občine.
Poslovni rezultati lanske« kažejo, da so bili naprej/, škofjeloški občini veliki natVv uresničevanje stabilizacijski y gramov. Gotovo pa je, da p lahko še boljši, če bi se v a devanj delo ir za politiko
vornostjo, so poudarili deka* programsko-volilni konferenci L.Bos*
A
■A
nja vključilo celotno asVj in če bi se vsi člani ZK -olitiko stabilizacije i v*» ^
\1
10. APRILA 1981
3.STRAN O LAS
^6mi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi
upanje in spoštovanje adita mostove
UUBUANA - Nas tamo-Vrrai socialistični sistem
/anje in xa vključe-Sfc vernikov v prizadevanja J aasrssek socialistične dru* [VlntsdasnsTohodilns borba je Va Iseaica, ki pogojuje nai Na« so verskih skupnosti. %ase sprave s zločinci ne Se siti tasti ob razlagi, da je ^»asTsdnsst. Po drugi strani ^ asasspravna disiiba ne sme Ms najoga »dnoaa do verni dssaiiati na hipoteki izda-SsvaB saloranja dela sloven-
V zsnoTseine saed narodno-SdssVae borbo. Odnose mo-S» graditi na pozitivnem, ust-Sskami, saj je drugačno rav-Jjie v srstekloari povzročilo te 5%s gorja. Treba je povedati JU Is, as je bfl med vojno del Saške duhovščine na strani
V Dsrikalinezn največkrat Sreea težave, prav tako pa je •ai sismisflnn   iskati opra-
* st pretekle dogodke. V Si4r«tbi je dovolj prostora za Vtssje vernih ljudi in verskih
' na osnovi medsebojnega in spoštovanja, brez _ nnsrpretaeij in absurdov, ' u udaji seji koordinacijske-
* tatora za urejanje odnosov S snaotjpravno družbo in Htiai  akapnostmi poudaril
V sreasednik Mitja Ribičič. Vp odbora je pokazala, da Sne se nekatera nerešena
i, ki pa so rešljiva na jpausli in medse boj ne-evaaia ter sppstovanja. repnbUaki koordinacij -in komisija za verska akopačine SR8 jih bo rsla ob enakopravnem in sodelovanju ver-ti    in vernikov. Bjunreč   že oblikovane _ razreševanja teh proble-.Ta problematika mora na Mvdinacijakih odborov po " in pri krajevnih kon-8ZDL,   ki večinoma ro in ustvarjalno v odnosom med družil verskimi skupnostmi, kar Sd SSfSStvo socialistične sa-
moupravne demokracije ter njenega razvoja. Škodljivo je stopiti na dva bregova, ampak združiti enakopravno sile za družbeni napredek, ki zagotavlja boljši položaj tudi vernikom in njihovim skupnostim.
Daleč nazaj sega ustavni položaj verskih skupnosti, vernikov in vere. Načela so bila sprejeta že na ustanovnem kongresu Komunistične partije Slovenije na Čebinah. Osvobodilna fronta slovenskega naroda je leta 1*42 izjavila, da bo spoštovala verska čustva, svoj odnos pa je socialistična samoupravna družba opredelila leta lf7€ v Zakonu o pravnem položaja verskih skupnosti. Že leta 1944 je bila pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu oblikovana verska komisija.
Odnosi med Vatikanom in SFRJ se ugodno razvijajo. Novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je v prid dobrim odnosom med družbo in verskimi skupnostmi izjavil, da je v isti domovini, v istem življenjskem prostoru, v isti skrbi za človeka in družbo več
tistega, kar nas povezuje, kot pa onega, kar nas ločuje. Papež Janez Pavel II je povabljen na obisk v Jugoslavijo, kar bo brez dvoma prispevek k ie boljšim odnosom med Vatikanom in naio državo.
Dušan Sinigoj, predsednik skupščinske komisije za verska vprašanja, prav tako pozitivno ocenjuje odnose med družbo in rimskokatoliško cerkvijo, ki je v Sloveniji najstvilnejsa. Z njenimi in s predstavniki drugih skupnosti so stiki stalni. Velik je pomen ekumenizma, ki preprečuje nasprotja med rasnimi verskimi skupnostmi. Ob vsem tem pa komisija za verska vprašanja poudarja, da Cerkev v našem sistemu na osnovi ustave ni zastopnik vernikov, saj le-ti lahko kot enakopravni občani sodelujejo v družbenopolitičnem življenju in samoupravnih institucijah. Verske skupnosti so oblika združevanja zaradi verskih čustev in ne zaradi političnih, socialnih in drugih motivov. Prav slednji pa so najpogostejši vzrok problemom.
J. Košnjek
Prijetno bivanje glavni cilj
Kranjski izvršni svet sprejel predlog asanacijskega načrta za Cirče in Hrastje, dokončno pa bo o njem sklepala občinska skupščina
KRANJ — Asanacijski načrti so pomembni urbanistični dokumenti, na osnovi katerih se celovito urejuje posamezno področje. V kranjski občini so za nekatere krajevne skupnosti že izdelani asanacijski načrti, strokovna organizacija Domplan pa je izdelala osnutek asanacijskega načrta tudi za Cirče in Hrastje. Cirče so samostojna krajevna skupnost, Hrastje pa so del krajevne skupnosti Voklo. Na osnutek asanacijskega načrta so bile v javni razpravi dane številne pripombe, ki jih je strokovna organizacija večinoma upoštevala. Izvršni svet kranjske občinske skupščine je predlog asana cijskega načrta za Cirče in Hrastje
%a pozidavo lamo dovolj bregov
gv. Dak - Vsako leto še ved S pozidamo hektare najboljše |y»eali vsaj ravninske zemlje, Hran pa si prizadevamo! da bi Hiaeah čimveč hrane. Čeprav se ». t zadnjem času precej pre-^aflo v politiki pozidave in se hnaja umika na za kmetijstvo Wij primerne površine, se ven-V težko reče, da s plodnimi po-Sfaami dovolj skrbno gospoda-Vj 0 gospodarjenju z zemljišči Satodno zemljo smo se pogovarja % kmetom Francem P in ta r **, a Sv. Duha pri Skofji Loki.
Hi
tVa leta se je vedno gradilo W, kjer je bilo najceneje, naj Vtjt is najlepše — to je na rav-« poljih. Prihranek je bil prav-ferav le pri urejanju komunal-% naprav in gradnji cest. Hkrati k f treba priznati, da se zemlja
hud leti ni cenila tako kot sedaj, rako ano tudi v okolici Škofje Utc izgubili precej polj, tB jih \pii ne bi bilo treba, čeprav se tadevi popolnoma seveda ne da >pjti« i
»Vata vsa leži ob robu So-iUn polja. Tu ne uničujejo sjafa le gradnje ampak tudi psnsnrirc.«
»Nekaj več kot deset let nazaj * ko »o začeli za vasjo delati aentve  in   so   nam kmetom
zatrjevali, da iščejo vodo, v resnici pa so merili debelino peščenega sloja. Ko so bile meritve končane, je tedanja loška komunala odprla peskokop in nobene pritožbe sprva niso pomagale. V načrtu so imeli namen odkriti 15 ha zemljišča, vendar smo nekaj let kasneje le dosegli, da so z deli zaključili. Še danes pa jama ni v celoti zasuta. Mislim pa, da bi lahko pri Tehniku imeli vedno dovolj   peska   tudi   s Sorskega
folja. Cez leto naj bi zemljo odrih, pobrali pesek in jo prek zime zasuli tako, da bi kmetje spomladi že lahko na njej posejali travo, če bi tako delali, bi kmetje pesek ponujali.«
»Vendar pa se le zdi, da se zemljo v zadnjem času bolje varuje?«
»Res je treba priznati, da se je politika škofjeloške občine v tem pogledu premaknila. Pozdravljam odločitev, da se bo zidalo na Kamnitniku. To je zemlja, ki za kmetijstvo nima perspektive, ker jo je težko strojno obdelovati, za pozidavo pa je povsem primerna. Povsem neprimeren pa je predlog, da bi na Gorajtah gradili industrijsko cono. Res zemlja ni tolikšne kakovosti, vendar bi s tem ljudem — prebivalcem novega naselja na Kamnitniku uničili zrak.« *
»Kje pa naj bi gradili?« »Za zasebno pozidavo oziroma za stanovanja, imamo dovolj hribovitih površin, industrijo pa naj bi gradili tam, kjer je surovina, prostor in delavci. Tako se mi zdi primerneje, da bi Termika gradila novo tovarno v Novem Marofu, kjer imajo surovino in tudi delavce, doma pa naj se izpopolni tehnologija. Enako velja za druge tovarne. Ce naj kmetje iz zemlje iztisnemo kar se največ da, naj to velja tudi za delavce v tovarnah. Namesto, da širijo proizvodne hale naj poskrbe za sodobno tehnologijo, da bodo lahko v istih prostorih več naredili.«
L. Bogataj
sprejel in ga bo predlagal v sprejem delegatom zborov kranjske občinske skupščine.
Oblikovanje asanacijskega načrta je zahtevna strokovna naloga, ki ne more biti zadovoljivo opravljena brez sodelovanja prizadetih krajev in krajanov. Načrt za Cirče in Hrastje posega na skoraj 88 hektarov veliko področje, urbanistično zahtevno. Osnovne smernice so podane v urbanističnem načrtu Kranja. Področje velja za redkeje na Beljeno, med Cirčami in novim naseljem H rastja pa so predvidene lokacije centralnih dejavnosti, ki jih takSno naselje mora imeti. Asanacijski načrt upošteva potrebo po 80 novih stanovanjih, kot kažejo potrebe na tem področju do leta 2000. Na področju Cirč in Hrastij je tudi ne-kaj zaščitenih kmetij, katerim je treba omogočiti normalno proizvodnjo in razvoj. Stanovanjska gradnja naj bi imela v glavnem dopolnilni značaj. Zemljišče na skrajnem vzhodnem robu Cirč je namenjeno gradnji trgovine, prostorov za krajevno skupnost, vrtca in igrišč.
Izdelava asanacijskega načrta je opozorila na številne probleme krajev. Prostor je pomanjkljivo komunalno opremljen. V Cirčah in Hrast-ju ni urejene kanalizacije, nič manj rožnato ni pri vodovodu, potrebna pa bo gradnja nove transformatorske postaje ter ojačanje telefonskega omrežja. Prav tako neurejeno je cestno omrežje in dostopi do nekaterih zazidljivih površin. Nove ceste in pota bodo nujni.
Štipendije na rešetu
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
KADROVSKE STIPENDIJE
Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji je 24. marca 1981 sprejela sklep o valorizaciji kadrovskih štipendij. V skladu s porastom osebnih dohodkov v SR Sloveniji se vrednost točke dvigne za 18,6 odstotka ali od 3,26 din na 3,86 din, kar velja od 1. januarja 1981 dalje. Praktična izvedba tega sklepa sloni na načelu, da bodo kadrovski štipendisti, ki jim novi sporazum prinese ugodnejšo število točk, dobili izračun na tej osnovi in ustrezno valoriziran. Ostalim štipendistom pa se ohrani dosedanje število točk (torej se ne zmanjša) in se jih ustrezno valorizira.
Kadrovski štipenditorji so za izvedbo tega izračuna že prejeli ustrezna navodila.
PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1981-82
Skupni razpis kadrovskih štipendij in štipendij iz združenih sredstev je bil objavljen v Delil 11. in 12. marca 1981. Gorenjskim osmošol-cem smo seznam kadrovskih štipendij za gorenjske občine poslali še nekoliko prej in jih seznanili s ključnimi informacijami v brošuri »Ali boste lahko izpolnili namere?« Z razpisom smo seznanili tudi srednješolce.
Verjetno ne bo odveč, če omenimo še nekatere najpomembnejše značilnosti ali novosti pri letošnjem podeljevanju štipendij. Za štipendije iz združenih sredstev in za razlike h kadrovskim štipendijam bodo lahko zaprosili kandidati, pri katerih mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1980 ni presegal 4.822 din, pri kadrovskih štipendijah pa 7.452 din. Cenzus pri kadrovskih štipendijah je novost in ne velja le v primeru, če za vključevanje v šposamez-ne vzgojnoizobraževalne programe glede na ugotovljene potrebe ne bo dovolj ustreznih kandidatov. To praktično pomeni, da se bo preseženi cenzus lahko spregledal le tedaj, če bo kandidatov manj kakor je razpisanih štipendij za določen program ali poklic.
Posebej opozarjamo na razpis štipendij Titovega sklada, ki letos prav tako prinaša nekatere novosti. Potencialni predlagatelji novih Titovih štipendistov ter družbenopolitične organizacije so bile o tem že obveščene.
Na koncu še nekaj besed o letošnjiem razpisu kadrovskih štipendij. Očitno je stabilizacijska palica udarila tudi po novih štipendijah, ki so jih štipenditorji zapisali v razpis.
V primerjavi z bogato bero iz lanskega leta je letošnje število n6-vih razpisov okleščeno od osmine do skoraj polovice za različne ravni izobraževanja. In to kljub dejstvu, da je strokovna služba za zaposlovanje z dodatnim preverjanjem uradni seznam za gorenjske občine podaljšala kar za 429 štipendij. Upajmo, da bodo dodatni napori vseh dejavnikov še nekoliko obogatili možnosti kadrovskega štipendiranja za
letošnje prosilce. Franc Belčič
________s
Komunalo
primerno organizirati
Na seji komiteja občinske konference ZKS Radovljica so kritično spregovorili o odnosih v te-Ijnih organizacijah komunalnega gospodar
J. Košnjek
III. kongres samoupravljavcev
me stva
Radovljica — V torek, 7. aprila, je bila redna seja komiteja občinske konference ZKS, na kateri so člani komiteja razpravljali o problematiki komunalnega gospodarstva, o kadrovskih zadevah, predlogu za znižanje lestvice članarine -ZKS ter o predlogu CK ZKS sklepa o delovanju organov Zveze komunistov.
Na seji so največ pozornosti posvetili predvsem problematiki komunalnega gospodarstva v občini. Že pred letom dni in več so se dogovorili, da se mora komunalno gospodarstvo v občini ustrezneje organizirati in dosledno uresničevati vse svoje naloge in obveznosti. Vendar se je zgodilo, da je prihajalo celo do še večjih problemov, saj niso bile natančno opredeljene obveznosti komunalnega gospodarstva in samoupravne interesne komunalne skupnosti in se je tako odgovornost ob
Zdaj naj spregovore delavci
Kranj — V sredo se je v Kranju sestal medobčinski koordinacijski odbor Gorenjske za pripravo III. kongresa samoupravljavcev, ki je ocenil dosedanje delo občinskih koordinacijskih odborov ter se dogovoril za nadaljnje delo.
Člani koordinacijskega odbora ugotavljajo, da je delo po vseh občinah dokaj v redu steklo kar se tiče izdelave prvih sporočil, organizacijskih priprav, manj pa so bili pri tem angažirani sami delavci v proizvodnji, ki morajo pravzaprav spregovoriti o vsem, kar jih pri delu, pri samoupravljanju še moti. Znano je, da se delavci o vsem, kar jih teži, najlažje porazgovore na delovnih skupinah, zato bodo tudi te predkongresne razprave morale biti organizirane po skupinah. Le tako bomo izluščili pravo stanje, dobili poglobljeno oceno našega samoupravljanja.
Napak je, da ponekod čakajo z razpravami, da bi jih organizirali šele takrat, ko bo prišla kongresna resolucija. Resolucija bo preveč splošna, ne bo poglobljeno obravnavala posameznih stvari. Z razpravami moramo pohiteti v sleherni sredini. Pa ne tako, je poudaril tovariš Zdravko Krvina, da bi strokovne službe pripravljale razprave, delavec bo pa kimal. Tu naj resnično spregovore delavci o vsem, kar jih teži, povedo pa naj tudi, s čim so zadovoljni!
Poudarek bo dan tudi najmanjšim delovnim organizacijam, kjer samoupravljajo še bolj »po domaČe«. Zanje bodo posebej zadolženi tako člani občinskih svetov kot koordinacijskih odborov. Predvsem pa se morajo pri tem angažirati člani zveze komunistov v samih delovnih organizacijah.
Člani medobčinskega koordinacijskega odbora so tudi poudarili, da pri vsem tem delu in pripravah na III. kongres samoupravljavcev ni čutiti sodelovanja komisij za uresničevanja zakona o združenem delu pri skupščinah občin, ki bi bile prve poklicane za oceno uresničevanja našega samoupravljanja, za uresničevanje dohodkovnega povezovanja na vseh ravneh. K delu pa je treba pritegniti tudi ves umski potencial Gorenjske, vse ekonomiste, politologe, sociologe. V samih koordinacijskih odborih za pripravo III. kongresa po občinah pa ponekod še niso vključeni vodilni profesionalni politični delavci; te je treba pritegniti k delu takoj, kajti koordinacijski od* bori morajo biti gonilna sila vsega predkongresnega dela.
Gorenjski delegati za kongres so evidentirani. Izbrati moramo resnično najboljše, kajti prav delegati bodo po kongresu nosilci aktivnosti zaključkov kongresa samouprav-1 javcev.
D. Dolenc
neopravljanju nalog prelagala od enega do drugega. V radovljiški občini so še vedno precejšnji komunalni problemi, saj gradnja infrastrukture zaostaja, na več območjih hudo primanjkuje pitne vode, pojavljajo pa se še drugi problemi. Slaba organiziranost predvsem komunalnega gospodarstva pa ne zagotavlja uspešnejšega dela in aktivnosti.
Na seji so predvsem ostro opredelili odgovornost poslovodnih organov komunalnega gospodarstva, saj so ostale naloge akcijskega programa domala povsem neuresničene. Člani komiteja so predvsem poudarili, da si želijo, da se razčistijo odnosi med temeljnimi organizacijami komunalnega gospodarstva in delovno skupnostjo skupnih služb kot tudi odnosi in razmerje do samoupravne komunalne skupnosti v Radovljici. Menili so, da so v komunalnih temeljnih organizacijah nezdravi odnosi in da še vedno prihaja do »podjetniškega obnašanja, kar pa je seveda povsem nesprejemljivo. Komunalne storitve so drage — čeprav ne najdražje na Gorenjskem — vsaka temeljna organizacija zaposluje preveč delavcev v administrativnih opravilih in bi prav gotovo režijo lahko močno omejili. Strokovnega dela je premalo, samoupravljanje in delo družbenopolitičnih organizacij pa bi bilo lahko ob razreševanju problemov učinkovitejše. Temeljne organizacije komunalnega gospodarstva so ekonomsko precej šibke, zato bi v prihodnje kazalo, da se reorganizirajo tako, da se združijo v enovito delovno organizacijo. Komunalno gospodarstvo zaposluje le okoli 100 delavcev, zato bi bila takšna rešitev še najbolj smotrna in umestna, samoupravni in ekonomski položaj delavcev pa bi bil lahko znatno boljši.
Na seji so poudarili, da se komunalno gospodarstvo mora kadrovsko okrepiti in da se vendarle že morajo uresničiti naloge, o 'katerih se na različnih ravneh že dolgo pogovarjajo, učinka pa nikakor ni. Urediti se morajo tudi odnosi med temeljnimi organizacijami in samoupravno komunalno skupnostjo ter opredeliti odgovornost tistih poslovodnih organov, ki so dopuščali, da se takšno stanje nadaljuje. Komunalno gospodarstvo mora biti v občini organizirano tako, da bo zmožno in sposobno reševati probleme, ki jih je v radovljiški občini prav na komunalnem področju izredno veliko.
d D.Sedej
G L, A S 4. STR AN
PETEK. 10. AMUl
Priznani doma in v tujini
Gorenjski tisk Kranj s svojim kvalitetnim barvnim tiskom žanje priznanje doma in v tujini — Kljub prizadevanjem uvoz ne bo pokrit z izvozom — Nujna novogradnja
Kranj — Največje priznanje jim je dal nek naš veliki beograjski izvoznik, ki je ob neki priložnosti
Eriznal, da tako kvalitetno stiskanih njig še ni izvozil ... Tiha, trda borba je med tiskarji. Uspo le redki. V Gorenjski tisk prav zaradi njihove izredne kvalitete prihajajo naročila z svseh koncev sveta: za zahtevne muzejske kataloge, za prospekte, učbenike, barvne fototapete, reprodukcije, za škatlice za drage cigarete svetovnih znamk itd. Tudi besedila so stavljena v vseh svetovnih jezikih, tiskali so pa tudi že madžarsko, poljsko, celo arabsko. Lani so izvozili na konvertibilno področje za dobrih 10 milijonov deviznih dinarjev, na klirinško pa za 32 milijonov dinarjev. Letošnji plan izvoza so postavili približno enako, okrog 25 milijonov na Vzhod in prav toliko na Zahod. Vendar že prvi meseci kažejo, da na Zahodu ne bomo dose-
gli toliko, na Vzhodu ea bodo pa kar za štirikrat presegli. Že zdaj imajo z naročili pokritih skoraj 90 milijonov deviznih dinarjev.
Pri fototapetah. po katerih na Vzhodu povpraševanje še vedno narašča, se približujejo že 40 motivom. Odkar je skener v hiši — naprava za selekcijo barv iz barvnih dia, ki so jo dobili februarja lani — pol manj uvažajo in z njim tudi drugim nadomeščajo uvoz.
Kot številni drugi proizvajalci, imajo tudi oni težave z reproma-terialom in opremo. Izjemne težave ima Gorenjski tisk prav zaradi tega, ker njihove opreme ni moč kupiti na Vzhodu. Vendar, če v dveh letih ne bo dobil dodatne ustrezne opreme, ne bo več sposoben izvažati na Zahod. Prvi problem je fotostavek — na njem stavijo Glas, Zelezarja in 23 tovarniških glasil — posodobiti pa    bodo    morali    tudi ofsetni
TURISTIČNO DRUŠTVO
Dragočajna — Mofte 61216 Smlednik
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. opravljanje receptorskih del
v avtokampu
2. opravljanje prodaje živil
v sezonski prodajalni
3. čiščenje avtokampa
Pogoji:
1. : znanje dveh tujih jezikov,
lastno prevozno sredstvo;
2. : sposobnost prodaje in nabave živil,
ustrezno zdravstveno stanje.
Dela se bodo opravljala v času od 1. 5. opravlja več kandidatov.. Zaželjeni so kandidati iz bližnje okolice.
Rok prijav je do 15. aprila 1981, vse ostale informacije pa dobite po telefonu (061) 611-389.
do 15. 9. 1981 in jih lahko
NA DELOVNEM MESTU
Milica Kunstelj je že sedem let vodja poslovalnice pohištva pri trgovskem podjetju Murka v Lescah. Milica je tudi izredno aktivna v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah delovne organizacije. Najbolj pa je seveda »doma« v poslovalnici pohištva, kjer našo pohištveno industrijo, nabavo in prodajo spremlja že dolga leta in tako zelo dobro pozna vse probleme in težave ter uspehe.
Prav zdaj smo kupci precej . zatarnali, saj običajno opremo za "naš dom kupujemo na kredit, kredit pa so za nekatere proizvode povsem ukinili, za druge pa moramo odšteti toliko pologa, da ga redkokdo zmore. Z Milico Kunstelj, simpatično uslužbenko Murke, ki želi vsem kupcem kar najbolj ustreči pri izbiri opreme, smo se pogovarjali prav o problematiki nabave in prodaje pohištva.
»Vseh sedem let, odkar spremljam prodajo pohištva in opreme za dom, ni bilo takšnih problemov,« pravi Milica Kunstelj, »pohištvo pri dobaviteljih oziroma proizvajalcih naročamo po vzorcih, redno pa so nam zadnja leta sporočali dobavne roke. V zadnjem času se skoraj 80 odstotkov dobaviteljev sploh ni drsalo dobavnih rokov - le Alples   in   Marles   sta nas
tisk, ki je pogoj za dovolj visoko in zanesljivo kakovost, ki jo zahteva izvoz. Uvoza z Zahoda ne bodo mogli pokriti z izvozom in bodo morali še naprej dobivati devize od drugih »pozitivcev«.
Predvsem zaradi izjemno povečanega izvoza fototapet pa jih duše tudi prostorske težave. Po vsem Kranju najemajo prostore: trenutno -imajo na šestih krajih v najemu 2.200 kvadratnih metrov skladiščnih površin. Proizvodnja je na dveh lokacijah, kar jim povzroča tudi organizacijske in transportne težave. V naslednji srednjeročni plan so postavili gradnjo 10.000 kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih površin na Primskovem. V dveh etapah in v več etažah bodo gradili, ker za vse naenkrat ne bo denarja. Letos bodo pripravili dokumentacijo, drugo poletje pa bodo pričeli z gradnjo. Polovico bo lastnih sredstev, polovico pa bodo, upajo, pridobili z združenimi sredstvi in bančnim kreditom. Ne bi pa bilo problemov za denar, če ne bi bilo treba združevati sredstev za dobavitelje in kupce.
Eden velikih problemov pa je tudi kvaliteten papir. Papirnice so primorane izvažati, pa ga za doma ne ostaja dovolj. Že pred šestimi leti so sovlagali v papirnico Vevče in kasneje v Količevo, prav te dni pa bodo na delavskem svetu in zborih delavcev razpravljali o nadaljnjem združevanju sredstev za zagotavljanje papirja, lepenke in drugega. Nad 35 milijonov dinarjev potrebujejo za to.
Lansko leto so dobro zaključili, saj je celotni prihodek porastel za 48 odstotkov v primerjavi z letom 1979, dohodek za 38,4 odstotka, čisti dohodek za 38 odstotkov in skladi za 200 odstotkov. Kljub temu pa sta dva tozda, repro tehnika in kartonaža, ostala skoraj brez skladov, ker so jima tečajne razlike pobrale vso akumulacijo. Za letos pa planirajo, da bodo dosegli 579 milijonov celotnega prihodka, kar bo za 59 odstotkov več kot v letu 1980.   r) Dolenc
ima
ČE VAS ZANIMA
Gorenjsko kmetijstvo zelo slabo starostno strukturo: 90 do 94 odstotkov je starih nad 40 let, 75 do 79 odstotkov nad 50 let, 54 do 60 odstotkov nad 60 let. Čistega kmečkega prebivalstva je bilo na Gorenjskem še leta 1971 8,99 odstotka, danes pa ocenjujemo, da jih je še 7 odstotkov, kar predstavlja pri 175 tisoč prebivalcih Gorenjske približno 12.300 kmečkega prebivalstva. Najhitreje se praznijo kmečke hiše v hribovitih predelih, od koder mladi 'i»Hi< v industrijo
ljudje Bati se
.^dTae bo'od^ote'k kmečke g prebivalstva,še
ne bomo kmetu dali mesto, kot mu gre. Če bi hoteli ohraniti 7 odstotkov kmečkega prebivalstva bi morali vsako leto usmeriti v kmetijske šole vsaj 180 do 200 mladih.
enkrat obvestila o spremenjeni dobavi — kupci . so bili seveda ogorčeni. Roke so redno podaljševali, zaradi znanih težav, ki jih imajo naše tovarne z uvozom surovine. Večkrat niso razpolagali niti z osnovno surovino: primanjkovalo je pomivalnih korit in štedilnikov zaradi problemov uvoza kroma, ni bilo stekla za pohištvo in tako dalje.
Mislim, da je še sprejemljiv dobavni rok okoli dveh mesecev, nad šestdeset dni pa ne bi smelo biti dobavnih rokov.
Pri Murki smo naročili kuhinje oktobra in novembra lani, dobavili so jih zdaj. Mnenja sem tudi, da bi se morale tovarne držati vrstne-
6a reda naročil — bilo bi manj ude krvi med kupci. Če ocenjujemo kvaliteto opreme, se mi zdi, da je iz leta v leto boljša, a ne le sama izdelava, temveč tudi pakiranje. Tudi trgovina se je bolje organizirala: vsaj pri nas imamo štiri monterje in torej brezplačno montažo pohištva, kar je za kupca silno dobrodošlo. Dobro so se organizirali tudi proizvajalci, saj imajo večinoma vsi servisno službo.
Kupci danes kupujejo na kredit — v 95 odstotkih in zato jih je omejitev kreditov silno prizadela. Pri nas za zdaj prodaja še dobro poteka; v naši poslovalnici prodamo letno za 110 milijonov opreme kupcem z vse Gorenjske in tudi Ljubljane. Današnji kupec pa ne zahteva več klasičnih delov opreme, želi regale. Vsi pa povprašujejo po kvaliteti in se sploh ne ozirajo več na ceno.«
Kreditov ni ali pa so kreditni pogoji takšni, da jih ne zmoremo — 40 odstotkov pologa za nakup kuhinje, ki velja tudi do 100.000 dinarjev, je zares veliko. V tovarnah se bodo prej ali slej začele pojavljati zaloge in potem bo do sprostitve moralo priti...
D. Sedej
Vsakodnevni trud
za surovino
Kemična tovarna Podnart oskrbuje do odstotkov jugoslovanske industrije in edina delovna organizacija pri nas, ki \ izvaja celoten program kemikalij za pon sko zaščito in obdelavo kovin in plastike Stalne težave s surovino
PODNART- V Kemični tovarni v Podna rtu so isMuUsi imajo tudi letos velike težave z uvozom surovin, prav takii tudi domači dobavitelji domala povsem odpovedali. Takoj*i primer S oda so Tuzla, ki oskrbuje Kemično to varao i dobavil le polovico količin, enake težave so imeli tudi 11" domačimi dobavitelji. Pri uvozu surovin so jih pestila sredstva, tako, da so lani uspeli uvoziti le 40 od potrebnih surovin v primerjavi z letom prej. I zvoniki začetku leta še razpolagali s 95 odstotki deviznih arssnrT koncu leta pa le s 55 odstotki, turistične organizacije ceklti' odstotki. Ker pa je Kemična tovarna podpisala nekaj ■ mov s turističnimi organizacijami za devizna sredstva, težave še občutnejše, posebno v zadnjih štirih mesecih 1 leta.
Težave so deloma omilili tako, da so porabo u surovin kar najbolj zmanjšali, tržišču pa ponudili le ustaTs* najbolj potrebovalo. Kemična tovarna Podnart oskrba^ t*T odstotkov jugoslovanske ko vi nsko-predelo valne, etttn vojne industrije in je edina delovna organizacija v Ja ki proizvaja celotni program kemikalij za površinsko obdelavo kovin in plastike. Proizvodnje pa nikakor ihasV ustaviti, saj bi s tem izgubili kupce, med njimi veliko iromV Pri njih kupuje Iskra, Unis, Crvena zastava, EI Nu i»W večje delovne organizacije po Sloveniji in Jugoslaviji.
Prav s temi ukrepi in z izredno pri zadevno« ti kolektiva so proizvedli za 40 odstotkov več kot lani i finančni rezultat ne more biti precej večji kot lan*k leta 1972 do leta 1978 so zvišali'cene v povprečju i' stotkov, precej časa pa je preteklo, preden so se saoiL' kupci in ustrezno korigirali ceno proizvodom. Po skon!n_ so dobili soglasja kupcev za višjo ceno, materialni stenuT nenehno naraščali. Kljub temu pa je bil dohodek ju' spoštovali so tudi družbeni dogovor o delitvi dohn^k ** dohodke dvignili za 20 odstotkov. w*
Za letos načrtujejo za 12 odstotkov višji n predvidevajo velike težave: pomanjkanje domVS?^ *1 surovin, pomanjkanje obratnih sredstev   boiH«     '* * plačilne nediscipline kupcev, ki že zdaj narnšča ** * razumnih meja. Kemično prizadene predvsem fosforne kisline, ki jo je izredno težko dobiti x> ganizacijo pa je nadvse pomembna, ker se namlr^J?*1 na industrijsko potrošnjo in izdelovati tudi nr^Tl^0 železarstvu. Njihova ndVa in obsežna akcim i* J?J? 1 obdelave aluminija, za kar so v Jugoslaviji iarSiSr^ 1 zdaj za to obdelavo uporabljajo le uvožene kernjEsJUje*0'
Kemična tovarna Podnart zaradi vseh težav malo izvaža in večino svojih proizvodov pošilja na h sko tržišče — 35 odstotkov pa slovenskim kupcem V ganizaciji se trudijo po svojih najboljših močeh d» težkih razmerah proizvedli kar največ. Uvajajo* sv 01 tehnologijo, opravljajo brezplačno servisno službo °^ pa pošiljajo proizvode, ki so še kako iskani in zaželeni °*
»Da« za naj smotrnejše naložbe
V jeseniški železarni so sprejeli merila ^Q čanie o naložbi in načrt letošnje naložben javnosti - Uresničitev le najbolj potni smotrnih naložb - Zanje bodo namei milijonov dinarjev, od tega skoraj polovico začete naložbe
letošnjem načrtu milijonov dinarjev, odmika   začetka izgra elektro jeklarne v prih« že začete naložbe bodo u brih 416 milijonov, u prek 228 milijonov, u ^ pa 142 milijonov dinarjev milijonov   dinarjev bo drobne amortizacijske u temeljnih organizacijah « skupnostih ter za drui Programi amortizacijski , upoštevajo razen osnovnih! tudi nujnost zamenjave m radi dotrajanosti in tebi v; sevanju delovnih ranner nosti.
Načrt zajema deset nakt1, bodo letos dali prednost Vj mesto so postavili priprav;1 nje druge elektro jeklarne, i njo pa naložbo v napram $j umiranje   jekla. Ta r*pr1 omogočila prenos dela te*v procesa za proizvodnjo kfct v maiev, kar bo ob boijfc \* jekla  zagotovilo večjo pr> nost, hkrati pa bo rmV st1 legure in dodatke lamea^ nejšimi. Naprava, ki edisi^ izdelavo kvalitetnega dtna* bo vplivala tudi na arija«* daljnjih   faz   obdelave m * polovico. To pomeni m*. čanje končnih izdelkov a J jekla, ki jih na naJea tri
Jesenice — Splošna značilnost v načrtovanju bodočega razvoja je smotrno ukrepanje za gospodarsko ustalitev na vseh področjih, za kar lahko še posebno veliko prispeva razumna naložbena dejavnost. V jeseniški železarni, kjer razen resolu-cijskih dogovorov o gospodarskem razvoju v naši družbi upoštevajo zakonska določila o razpolaganju z družbenimi sredstvi za financiranje naložb, so sprejeli tudi svoje kriterije za odločanje o naložbah.
Letos bodo nadaljevali le naložbe, ki so jih začeli v prejšnjem obdobju in jih ne zadevajo določila zakona o omejevanju naložb. Poleg tega bodo uresničevali samo naložbe, ki bodo s spremembo proizvodne sestave omogočile doseganje večjega prihodka, pa naložbe, ki bodo zagotavljale večjo produktivnost in bolj kvalitetno proizvodnjo, uporabo domačega reprodukcijskega materiala, čim manjše vključevanje uvozne opreme in smotrnejšo uporabo energije. Prednost bodo dali tudi naložbam posebnega družbenega pomena.
Načrt letošnjih naložb so sestavili na osnovi temeljev plana srednjeročnega razvoja in poslovne politike za uresničevanje srednjeročnega plana, ob čemer so upoštevali možnosti in dogovorjene kriterije za odločanje o naložbi. Tako so načrtovano vrednost naložb 2,94 milijarde dinarjev po srednjeročnem planu v
sedanjosti močno prirntn,A^*y
10. APRILA 1981
5.STRAN C LAS
Koncert pevskih zborov Gorenjske
prvem koncertu letošnje revije pevskih zborov wjske bo v soboto v Škofji Loki nastopilo zborov — Drugi koncert maja v Tržiču
iraij - Pevsko združenje Go-I bo s sodelovanjem Zveze lih organizacij iz Škofje Loke to. 11. aprila, ob 19.30 v pro-Osnovne Soel Peter Kavčič v tu v Skofji Loki priredilo koncert letošnje revije pevskih Gorenjske.
ilo bo osem pevskih zbo-ienski   pevski    zbor DPD da 2iri pod vodstvom Slobo-Poljanška, komorni moški zbor Zasip pod vodstvom Marjana ta, mešani pevski zbor Domžale vodstvom Karla Leskovca, žen-prvaki zbor Jesenice pod vod-Mire Mesaric,   moški zbor Davorin Jenko Cerklje pod Jožeta Močnika, mešani pevski zbor Kamnik pod Katarine Arčon-Zavbi, pevski zbor DKPD Svoboda pod vodstvom Tomaža Ha Kot gost pa bo nastopil za-pevski zbor Edinost iz Pli-
berka, ki ga vodi Folti Hartman, zborovodja, ki letos praznuje 50-let-nico plodnega dela na področju zborovskega petja.
Zbore so za nastop na koncertu izbrale posamezne občinske zveze kulturnih organizacij in pri tem gledale na izvajalsko kvaliteto, ponekod -kot na primer v Kranju - pa so jih izbrali po končanih občinskih revijah pevskih zborov. Vendarle ni bila zgolj kvaliteta merilo za nastop, saj bodo nekateri zbori nastopili prvič kot na primer mešani študentski pevski zbor iz Kamnika, ki je začel pred tremi leti in ga je za nastop predlagala Zveza kulturnih organizacij Kamnik. Podobno »mlad« je tudi ženski pevski zbor DPD Svoboda iz Žirov. Pevski zbor Edinost iz zamejske Koroške pa je določila Zveza prosvetnih organizacij iz Celovca, nedvomno tudi zaradi   jubileja   Foltija Hartmana.
Kulturni koledar
JESENICE - V razstavnih prostorih Delavskega doma je rjdprta samostojna razstava lili del slikana Karla Ku-i iz Zgornje Besnice.
— V Prešernovi hiši i lahko   ogledate razstavo gkke in risbe Božidarja Jak ea is jugoslovanske poštne tanke. V  kletnih prostorih i na ogled fotografije Tomaža
V galeriji Mestne hiše bodo ob 17.30 odprli razstavo
stale grmrlke na 81o-p-*aa, ki jo je Gorenjski mutj pripravil s sodelovanjem Združenja likovnih skupin Slovenije pri ZKOS in Likovnega Mtra pri ZKO Kranj. Prav tako ob 17.30 bodo v stebriščni mi Mestne hiše odprli raz-m) kiparskih del v lesu Slav--»ferkolja in fotografii lesnih stastruktur Branka Piliha. *J8 uri pa bodo v Mestni hiši djrti razstavo Poslane otrok v preteklosti, ki jo je Gorenj iemu muzeju posredovala Narodna galerija. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 razstavlja svoja dda akademska slikarka in rtftarka Tinca Stegovec. V dragem nadstropju pa si lahko Jite razstavo 40 let revije • tena. Razstave so tako * stalne zbirke Gorenjskega ■nzeja odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob rtbouh in nedeljah pa od 10. do 12 ure, ob ponedeljkih so zaprte.
V Prešernovem gledališču
i okviru abonmajskih predstav drevi ob 19.30 gostuje Primorao dramsko gledališče iz Nove Gorice z Molierovo komedijo Don Juan za red petek. Za ted loboto pa bo predstava na iporedu v soboto, 11. aprila, ob
V prizidku kranjske gimnazije bo v soboto, 11. aprila, rjb 20. uri nastopil oktet Sava a Kranja pod vodstvom Jeiets Mohorja. Zapel bo 17 vokalnih zborovskih pesmi, ki so jih pevci našt udiral i v zadnjem letu, predvsem ljudske in umetne pesni iz različnih obdobij. V prvem delu bomo lahko poslušali ilovenska vokalna dela od renesanse preko romantike do slovenskih umetnih pesmi, v drugem delu pa pesmi naših in dragih evropskih narodov ter priredbe slovenskih in koroških narodnih pesmi.
LJUBLJANA - V Prirodo-dovnem muzeju Slovenije v Ljubljani (vhod s Trga herojev) m preteklo sredo odprli ob 160-letntci muzeja razstavo Gozdni pttei Na ogled je tudi razstava jaraaih naravoslovnih fotografij Marka Tirana iz Ljubljane, izrazitega likovnega aatvarjalca, ki ga privlačijo predvsem naravne oblike in itnikture, ki jih večinoma podaja makrofotografsko, bodisi kot vzorce ali kot elemente, s katerimi gradi likovno kompozicijo . .
RADOVLJICA   - Drevi ob
l/j. uri bodo v Sivčevi hiši odprli razstavo slik in plastik akadem-4eca slikarja Boni j a Čeha iz Radovljice, po rodu Jeseničana, ki je svojo slikarsko pot pri Dotiku in po končani gimnaziji itudiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Muzeji radovljiške   občine   so ob
razstavi izdali katalog, ki avtorja ob desetletnici umetniškega dela predstavlja s črno belimi in barvnimi reprodukcijami ter ocenami kritikov.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu je odprta razstava del članov ljubiteljskih skupin Gorenjske, ki so jo pripravile Zveze kulturnih organizacij Gorenjske. Predstavljajo se člani Dolika z Jesenic, Likorja iz Radovljice in likovnih skupin Peter Loboda iz Domžal, Iskre iz Kranja, Zveze kulturnih organizacij iz Škofje Loke, Iskre iz Železnikov in likovne skupine iz Tržiča. Razstava bo odprta do 20. aprila, ob sobotah in nedeljah od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.
V pušta laki kapeli bo v ponedeljek, 13. aprila, ob 18.30 na sporedu peta prireditev druge sezone Loških umetniških utripov. V koncertnem delu večera bo nastopil Kvartet Martinu, ki ga sestavljajo: violinist Robert Fischer iz ZR Nemčije, violistka Pamela Pe-eters iz ZDA, naš violo nče-list Miloš Mlejnik in pianist Paul Rev Klecka iz ZDA. Izvajali bodo dela Mozarta, Mahlerja in Brahmsa. Z izborom likovnih del pa se bo predstavil akademski slikar Karel Pečko iz Slovenj Gradca. Koncertni del večera bo povezovala Barbara Sichel, slikarja bo predstavil Ivan Sedej.
V knjižnici Ivan Tavčar bo v torek, 14. aprila, ob 17. uri na sporedu ura pravljic, v kateri bo Ana FJorjančič predstavila otrokom naše nove slikanice. V sredo, 15. aprila, ob 18. uri bo v knjižnici literarni večer ob 2M-letnici škofjeloškega pasi jona. Literarni večer bodo pripravili Filip Kalan-Kumba-tovič, Tone Pavček, Berta Golob in člani Loškega odra.
TRŽIČ - Drevi ob 18. uri bodo v K urnikov i hiši odprli razstavo likovnih del Martina Veleberija-Tineta iz Ljubljane, rojenega v Bogojini v Prekmurju. Ob otvoritvi razstave bo nastopila Marina Bohinc, članica AG Tržič. Razstava bo odprta do 28. aprila, vsak dan od 16. do 18. ure.
V paviljonu NOB bo še do 20. aprila, med 16. in 18. uro odprta razstava likovnih del Antona Hermana iz Velenja.
Zgornja Bela - Jutri, v soboto, 11. aprila, ob 19.30 se bo v domu družbenopolitičnih organizacij predstavila dramska skupina iz Šentjanža v Rožu s tremi odlomki iz Molierovih komedij Tartuffe, Namišljeni bolnik iz Izsiljena ženitev. Po predstavi bo razgovor s koroškimi Slovenci o problemih, ki ta čas tarejo našo narodnostno manjšini«) in o njihovih možnostih za slovensko kulturno delovanje. Obisk Slovencev iz zamejstva bo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in navezovanja novih stikov med mladimi iz Šentjanža in domačo mladinsko organizacijo.
BREZNICA   -   V soboto,
11. aprila, ob 19.30 bo v dvorani na Breznici gostovala igralska skupina DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela, ki bo uprizorila Čarobno noč S. Mrožka.
CERKLJE   -   V nedeljo,
12. aprila, ob 18. uri bo dramska sekcija KUD Davorin Jenko Cerklje uprizorila Hadžičevo komedijo Žensko vprašanje, v režiji Janka Hvastija.
Drugi koncert letošnje revije pevskih zborov Gorenjske bo maja v Tržiču. Kateri zbori bodo nastopili še ni znano, prav tako jih bodo izbrale zveze kulturnih organizacij, gosta s Koroške pa bo določila Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
M. Volčjak
Premiera Jakoba Rude
Jesenice - Po treh mesecih zahtevnih in napornih vaj so igralci amaterskega gledališča Tone Cufar z Jesenic postavili na oder novo delo. V soboto, 4. aprila, so imeli pre-miero Cankarjeve drame Jakob Ruda.
Ko so pripravljali spored del v letošnji, jubilejni sezoni, so med avtorji izbrali tudi Ivana Cankarja kot značilnega predstavnika slovenske drame in se odločili za njegovo delo, ki ga še niso igrali. Igro Jakob Kuda, ki ga v naših gledališčih že dolgo ni bilo na sporedu, sta režiserka Vesna Arharjeva in dramaturg Bojan Stih osvežila z nekaj dramaturškimi novostmi. Pri tem, ko sta z ženo Jakoba Rude postavila na oder novo osebo, ne gre za modernistične posege, ampak poskus jasnejše predstavitve zahtevnega besedila, prepletenega z razmišljanji.
Vloge so zaupali najboljšim igralcem, saj predstavitev temačne vsebine ni lahka naloga. Po odzivu precej številnih obiskovalcev premiere je moč soditi, da so jo igralci dobro opravili.
Cankarjev Jakob Ruda je še na sporedu abonmajskih predstav jeseniškega gledališča. Z igro bodo gostovali tudi po radovljiški občini. (S)
Karel Kuhar razstavlja na Jesenicah
V razstavnih prostorih Delavskega doma na Jesenicah je te dni odprta samostojna razstava likovnih
Z^oml111^ Karla KuharJ« S nfe J *?*ni?e> sicer trgovskega delavca v Kranju.
Slikar, ki je zelo plodovit, saj se je s samostojnimi razstavami doslej že večkrat predstavil v Kranju, Ljubljani Tržiču, Tolminu in v Besnici pa tudi na številnih pokrajinskih in republiških razstavah, se na Jesenicah predstavlja prvič. S svojo samostojno razstavo slik je na Jesenicah vzbudil precej zanimanja, saj s svojimi motivi izstopa iz konvencionalnih okvirov. Predstavlja se s ciklusom manjših in večjih povečav msektov in ciklusom detajlov dreves in oblakov, izdelanih v oljni tehniki.
Karel Kuhar je bil rojen 21. novembra 1952 v Spodnji Besnici, s slikarstvom pa se ukvarja že petnajst ..V NJePov mentor je akademski slikar Vinko Tušek, ki je prav gotovo lahko zadovoljen s slikarskim znanjem svojega varovanca.
O Kuharjevi slikarski aktivnosti priča tudi njegova že štiriletna redna udeležba na Ex temporu v Piranu, kjer je leta 1977 prejel tudi nagrado. Lani je sodeloval tudi na Ex temporu v Lipici in s svojimi slikami na razstavi mladih slovenskih likovnih umetnikov, rojenih po letu 1954, v razstavišču Rihard Jakopič v Ljubljani.
-io
Osnovna šola
PREŠERNOVE BRIGADE
2elezniki
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
učitelja
razrednega pouka
na centralni šoli, za določen čas
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom na tajništvo šole.
Razpis velja do zasedbe delo vnegs mesta.
Tomaž Lunder v Prešernovi hiši
Portreti
naše vsakdanjosti
Če smo ob dosedanjih razi ako val ni h prizadevanjih na področju razvoja fotografije skušali poleg dokumentarne ugotavljati in opredeljevati tudi njeno vsebinsko zasnovo, smo se pri Tomažu Lundru znašli v precejšnji zadregi. Razstavljena dela predstavljajo v mejah avtorjeve osebne angažiranosti skoraj neprizadeto prikazovanje našega vsakdanjika: življenje v domačem krogu ali na ulici, portretni posnetki prijateljev in znancev v vseh mogočih življenjskih prilikah. Vtis imamo kot bi neagnan fotografski navdušenec neutrudno pritiskal na gumb svojega aparata in užival nad pestro preprostostjo svojih posnetkov.
Lahko se nsm zdijo Lundrove fotografije vsakdanje, niso pa nepomembne. Predstavljajo nam življenje samo, njegovo osnovno gmoto, ki si jo vsak ogleduje in raalaga po svoje, ne da bi nam pri tem avtor vsiljeval svoja mnenja in morebitne občutke. Nehote se ob tem spomnimo zanimive galerije figur, družinskih portretov, pisane scenografije življenja doma in v naravi iz prvih začetkov fotografije, še preden se je nova zvrst oblikovanja zavedla svoje dokumentarnosti. Pa vendar: kako bogata je govorica teh prvih posnetkov o takratnih ljudeh in življenju, pove nam marsikdaj več kot kopa drugih podatkov. Tudu L umirovi posnetki, nai bodo na videz še tako vsakdanji, skrivajo v sebi množico drobnih informacij in življenjskih resnic, ki se jih bomo morda prav zavedli šele kdaj kasneje.
Cene Avguštin
Gledališki praznik v Bohinju - V domu Joža Aimana v Bohinjski Bistrici se te dni odvija 24. srečanje gledaliških skupin Gorenjske. Bohinjci so si doslej lahko ogledali že Odločno zahtevo B. Pekićav izvedbi Prešernovega gledališča, Gospo ministrico B. Nušiča v izvedbi KUD F. Kotar iz Trzina, Emigranta S. Mrožka pa je Prešernovo gle^ dališče zaradi specifičnega scenskega okolja uprizorilo v garažah UJV v Kranju. Drevi ob 19.30 pa si bodo Bohinjci lahko ogledali Grčo R. Svobode v izvedbi Prešernovega gledališča (na slikiJ.Jutri^ v soboto, 11. aprila, ob 19.30 pa bo jeseniško gledališče Tone Cufar uprizorilo Učno uro E. Ionesca, igralska skupina DPD Svoboda RudiJedretič iz Ribnegapa Snubača A. P. Cehova.
Poldka Štiglic
Škofjeločani se poslavljamo od Tebe, naša Poldka. Od najmlajših cicibanov do najstarejših.igralcev — poznavalcev in ljubiteljev amaterskega gledališča — se zbiramo ob Tvoji krsti in v teh trenutkih ne verjamemo, da bomo letošnjo sezono v prenovljenih prostorih začeli in nadaljevali brez Tebe.
Septembra 1945. si velik del svoj in moči za obnovo porušene domovine namenila oživljanju bogatega kultumoumetniškega izročila v Škofji Loki. Z vso svojo vnemo si zgrabila razkosane in razmetane »gledališke opeke«, zbrala mlade in stare »zidarje« in na starih temeljih je zrasla nova gledališka druščina, ki je vsa povojna leta intonirala kulturni utrip Škofje Loke in okolice.
Več kot štirideset let si bila vodilna igralka, pevka in najmlajšim režiserka. Lansko sezono si izpustila. Menili smo, da tudi Tebi pripada »Prosti dan«, kakršnega si si privoščila s svojo kreacijo v istoimenski Fischerjevi drami. Drug drugemu smo verjeli, da se boš vrnila, letos in pohiteli smo l prepotrebno adaptacijo Tvoje in naše gledališke hiše.
Veš, najbolj Te bodo kljub vsemu pogrešali tisti najmlajši. Takšni, kakršni smo bili ob Tebi domala vsi, ki se v teh dneh zbiramo ob Tvoji krsti. Sprašujejo nas, kje je teta Poldka. Nekateri med njimi že pripravljajo najrazličnejše oblekice in rekvizite, da bi kar najbolj nazorno uresničili svoje pravljične junake. Med njimi je tudi mnogo takih, ki Te pogrešajo kot vaditeljico TVD Partizana. Ne verjamejo, da prav zdaj, ko imamo novo športno dvorano, ne morejo telovaditi, ker ni njihove Poldke.
Naše misli so v teh dneh v gledališču. Vemo, da si pri vseh pomembnih mejnikih v razvoju gledališke ljubiteljske dejavnosti sodelovala z vso svojo navdušenostjo in enkratno izrazno močjo. Za takšno neizmerljivo zavzetost in pripadnost pa je potrebno srce. Takšno, kakršno je Bilo Tvoje. Najbolj nežno in odprto, ki si ga nemenila najmlajšim. Pa tudi trdo, uporno, nezlomljivo, kakršno je utripalo s Hudabivško Meto, Kastelko, Ano Renato... V njem smo našli prostor in smisel za vse lepo, za vse, kar spada k zorenju človeka kot človeka, za pridobivanje smisla za polno življenje, ki ga bogati kiilturnoumetniško ustvarjanje in poustvarjanje.
Ob vseh razmišljanjih bi skorajda prezrli podelitev lanske Severjeve nagrade. Množica Tvojih sodelavcev se je zbrala v grajski galeriji v prepričanju, da boš premagala zahrbtno bolezen in osebno prevzela odličje. Ni te bilo. Mi pa smo se razšli s tolažečim razmišljanjem, da za svoje požrtvovalno delo pač nikoli nisi pričakovala ali terjala nagrade.
Obnavljamo in prenarejemao zgradbo Loškega odra. Menili smo, da boš za tiste, ki bodo prenovljeni hram oživljali, poskrbela Ti. Tebi v zahvalo in večen spomin bomo storili vse, da bosta Tvoj oder in dvorana polna mladih in starih ljubiteljev slovenske besede, brez katere Ti nisi mogla niti hotela živeti in delati.
O L, AS 6.STRAN
PFTtK. 10 APRlt'
r
Dom učencev »Ivo Lola-Ribar« Kranj, Kidričeva 53
Resnica o dogodku v domu učencev »Ivo Lola-Ribar« Kranj
Aktivi OO ZSMS, predsedstvi domske skupnosti učencev in OO ZSMS. svet domu. delavski svet. zbor delavcev, vzgojiteljski zbor in družbenopolitične organizacije doma, so analizirali dogodek v domu dne 23. 3. 1901, ki je bil opisan v časopisu »GLAS« dne 31. 3. 1981 pod naslovom »Prepovedi še ne zagotavljajo reda«, in prišli do naslednjih skupnih zaključkov:
— Učenci doma so bili pravočasno in po samoupravnih poteh seznanjeni z zaključnim računom in finančnimi problemi doma.
- Po samoupravni poti so učenci sprejeli predlog za dvig oskrbnine od 2.829,90 din ns 3.129,99 din. Torej dvig oskrbnine ni bil vzrok zs protest dne 23. 3. 1981 na dvorišču doma na Kidričevi 2. (Od 400 učencev jih samo 39 ne prejema štipendij).
- Protesta nista organizirali ne OO ZSMS in ne domska skupnost učencev, ki sta samoupravna in družbenopolitična organa učencev, temveč skupina, ki je želela tako protestirati proti domskemu redu. Ta skupina je uspe ino izrabila naivnost precejšnega števila učencev.
— Domski red je pogoj za uspešno življenje in delo v domu in ščiti interese učencev, staršev in širše družbene skupnosti. Lahko ga tudi spreminjamo in izboljšujemo, vendar samo po samoupravni poti in ne način, ki so ga uporabili nekateri, in ki ga večina učencev obsoja.
Strinjamo se, da je občanom treba pojasniti dogodek na dvorišču doma, vendar mislimo, da realne slute o problematiki doma ni moč dobiti samo na osnovi dogodka z dne 23. 3. 1981 in se sprašujemo, komu koristi enostransko informiranje javnosti.
Svet doma učencev, domska skupnost in OO ZSMS
Samoprispevek za šolo na Beli in v Mojstrani
Bukovica - V nedeljo bo v krajevni skupnosti Bukovica v Selški dolini referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. Z zbranim denarjem, ki ga bodo združevali od 1. 7. 1981 do 31. 12. 1985 bodo v krajevni skupnosti nadaljevali z izgradnjo komunalnih objektov. Krajani vasi Strmica, Pozirno, Bu-kovščica, Knape in Sevlje bodo zbirali denar za nadaljevanje urejanja in asfaltiranje ceste Sevlje —Bukov-ščica in sicer skozi Sevlje; krajani Bukovice za izgradnjo kanalizacije; krajani Stirpnika z delom zaselka Dragobačk zax nadaljevanje rekonstrukcije ceste, krajani Praprotna za kanalizacijo in Tomaževa za rekonstrukcijo ceste.
Za vse te programe so se dogovorili na zborih občanov po posameznih področjih in vaseh in zato je pričakovati, da v nedeljo ne bo nikogar, ki ne bi prišel na volišče in glasoval za samoprispevek, saj bo le na ta način program lahko uresničen.
Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka je sprejela skupščina krajevne skupnosti v začetku marca. Pričakujejo, da bodo pri izgradnji navedenih objektov oziroma pri zbiranju potrebnega denarja pomagale tudi organizacije združenega dela, kjer so krajani Bukovice zaposleni. Ob tem velja poudariti, da je občinska komunalna skupnost s. samoupravnim sporazumom  za  srednjeročno ob-
dobje 1981-85 za asfaltiranje ceste Sevlje - Bukovščica planirala 200 starih milijonov dinarjev in da se bosta kanalizaciji, ki bosta letos zgrajeni na Bukovici in Praprotnem po vsej verjetnosti po letu 1985 priključili na skupno kanalizacijo in čistilno napravo, ki naj bi bila po predvidevanjih zgrajena za celotno Selško dolino. Prav gotovo občani Bukovice in Praprotna sami ne morejo zagotoviti toliko sredstev, kot jih je potrebno za tako veliko investicijo, zato bo pomoč komunalne skupnosti nujna.
Na referendumu se bodo krajani odločali za naslednji samoprispevek: delavci v združenem delu bodo mesečno prispevali od osebnih dohodkov 1,5 odstotka. Obrtniki, ki se jim odmerja davek po dejanskem dohodku 1,5 odstotka od neto osebnega dohodka, ki je osnova za odmero davka. Tisti, ki se jim odmerja davek v pavšalnem letnem znesku pa 15 odstotkov od pavšalnega letnega zneska davka, kmetje pa od dohodka od kmetijske dejavnosti 4 odstotke. Upokojenci naj bi prispevali 1,5 odstotka mesečno od pokojnine.
Samoprispevek se ne bo plačeval od socialnih pomoči, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij ter nagrad, ki jih dobivajo učenci v gospodarstvu.
L. Bogataj
Na Jesenicah razmišljajo, da bi ponovno uvedli občinski samoprispevek — Najbolj primerno bi bilo, ko bi dokončno rešili probleme šol na Koroški Beli in v Mojstrani
Koroška Bela - V jeseniški občini so delovni ljudje in občani pet let plačevali občinski samoprispevek za izgradnjo šol in vrtcev. Z občinskim samoprispevkom, ki se je prejšnji mesec že iztekel, so zgradili lepo novo in moderno Šolo na Jesenicah.
V občini pa se zdaj pripravljajo, da bi razpisali nov referendum za občinski samoprispevek, kajti šolski prostor še vedno terja vso skrb. Še najbolj občutni so problemi na Koroški Beli, ki je edina osnovna šola v občini, ki ima dvoizmenski pouk. Šolski prostori pa so na Beli skrajno neprimerni, šoli primanjkuje učilnic in zato bi šolo morali obnoviti
Zato so se že dogovarjali, da bi samoprispevek namenili večinoma za izgradnjo šolskega prostora na Koroški Beli, razen tega pa bi del samoprispevka uporabili tudi za osnovno šolo v Mojstrani. Obe šoli bi tako denar kar najbolj koristno uporabili, Jeseničani pa bi nadaljevali z uresničevanjem sklepa, da bo samoprispevek namenjen le za izgradnjo šolskega prostora. Ob tem pa so nekateri namenili, da bi samoprispevek delili in sicer tako, da bi del denarja dobile tudi posamezne krajevne skupnosti za svoje potrebe.
Razumljivo je, da si na Koroški Beli prizadevajo, da bi s ponovnim
VILI.
Samoprispevek za nadaljnji razvoj
Za ceste in kanalizacijo
V nedeljo bodo v krajevni skupnosti Bukovica v
Selški dolini glasovali za uvedbo samoprispevka^
s pomočjo katerega bodo urejali ceste in gradili kanalizacijo
Komenda - V nedeljo, 12. aprila, se bodo v kamniški občini odločali o samoprispevku, ki bo občanom zagotovil boljše zdravstvene storitve, otrokom pa boljše učne pogoje. Polovico dvoodstotnega samoprispevka bo namenjenega gradnji novega zdravstvenega doma v Kamniku in gradnji šolskih objektov, polovica pa za potrebe krajevnih skupnosti, ki bi brez tega denarja ostale skoraj praznih rok.
Kako velik pomen ima samoprispevek, se še posebej dobro zavedajo v krajevni skupnosti Komenda, saj so s temi sredstvi, ki so jih obogatili z mnogimi urami prostovoljnega dela, zgradili cesto Podboršt —Ko-mendska Dobrava, uredili zobozdravstveno in splošno ambulanto in drugo.
Letos, ko se petletno obdobje zadnjega samoprispevka izteka, se z vso vnemo pripravljajo na referendum za novega. 2e v začetku leta so na zboru občanov in svetu krajevne skupnosti sklenili podpreti akcijo za uvedbo samoprispevka. Po vaseh so imenovali propagandne skupine, ki skrbe za dohro obveščenost občanov.
V  prepričanju, da  odločitev za samoprispevek v krajevni skupnosti ne bo vprašljiva, saj so se krajani doslej vedno izkazali, kadar je bilo treba  žrtvovati  se  za uresničitev skupnih želja, so že začeli s prvo in  največjo akcijo,  ki  naj  bi jo skladno  s srednjeročnim načrtom krajevne skupnosti financirali z denarjem iz samoprispevka. Več kot 30 krajanov je namreč že udarniško pod strokovnim vodstvom položilo okrog 600 metrov težkih betonskih cevi, s katerimi bodo uredili kana-lizacjo in odvodnjavanje meteornih vod v naselju Podboršt in delu vasi Mlaka. Da so k akciji pristopili z vso resnostjo potrjuje že to, da so se vsa
gospodinjstva v Podborštu in delu Mlake obvezala poleg 50 ur prostovoljnega dela prispevati še 7.000 dinarjev in za vsak avto dodatnih 2.000 dinarjev. Vrednost celotne investicije, vključno z asfaltiranjem ceste, je ocenjena na več kot 2 milijona dinarjev in vedo, aa sami tega ne bodo zmogli, zato pričakujejo izglasovanje samoprispevka, potrebovali pa bodo tudi pomoč Samoupravne komunalne skupnosti Kamnik.
Jožica Globočnik
samoprispevkom predvaa, no zgradili ali obnovili W»i roški Beli, ki je v najslabša' Zato so pred dnevi tst razširjeno sejo in povabili nike Biroja za urbanimi vanjsko poslovanje predstavnike vseh k nosti v občini. Zal sta * dve krajevni skupnosti, izoblikovalo mnenje, da _ večino denarja predvidene*1 prispevka vendarle namanf šolo na Beli. Po mnenju S nikov Biroja za urbanim nesmotrno obnavljati suh J-Treba bi ga bilo podreti, #! gradnji   pa   pridobiti 1J j obenem pa adaptirati dna * skega poslopja ter pnddV učilnic. Tako bi dobili « ' kvadratnih metrov nova 1.440 kvadratnih metrov .. cijo, vsi stroški pa bi ms?1 110 milijonov dinarjev.
Vsekakor so to prcctjkr'j stva, ki so še višja, če a i adaptacija osnovne šok t ni. Ce bi samoprispevek« krajevnih skupnosti - ( kor ne bi zmogli vseh stw se na Koroški Beli ogrevajo*] sto tek za šole in odstotek* I bi večino samoprispevki namenili za šolski prostor
Prav gotovo bi mora« vse  krajevne skupnosti pomagati tako, kot so wr pri izgradnji jeseniške vV jemljivo bi bilo, ko bi delili, šola pa bi ostala f" danes. Vsem otrokom enake možnosti in si pj bodo vsi otroci v proste lih učilnicah.
»Za« zdravstveni d
Kamnik — V nedeljo, 12. aprila, bodo občani kamniške občine glasovali o uvedbi novega samoprispevka. Će bo referendum uspel; bodo prihodnjih pet let v kamniški občini zbirali prostovoljni dinar, s katerim so že v preteklosti veliko zgradili. Polovico dvoodstotnega samoprispevka bo v prihodnje namenjenega za potrebe krajevnih skupnosti, druga polovica za gradnjo novega zdravstvenega doma in dograditvi nekaterih šol.
Nedvomno bo uspešen referendum najbolj pomemben za gradnjo novega zdravstvenega doma, ki se že vrsto let sooča s hudo prostorsko stisko. V primeru neuspeha bo gradnja odložena najmanj za pet let, kar bi pomenilo velik problem glede urejenosti zdravstvene službe v kamniški občini, na katero imajo občani zdaj veliko pripomb.
Poslopje sedanjega zdravstvenega doma na zunaj izgleda prostorno, toda Vsak Kamničan, ki je kdaj sto-pozna prostorsko stisko.
katerem ne bi delali U ^ morajo čakati na hodnikih, zdravi otroci se drenjajot kalnici, zelo utesnjen * in fizioterapija, dolgih pri zobozdravniku ne „ viti, saj ni prostora za , bozdravnika. Še bi lahk Toda napišimo raje, kak zdravstveni dom.
Zgradili ga bodo , trg, nasproti srednješolska; Načrti bodo letos gotovi.:' bodo začeli prihodnje leto * doma bo pod streho leta IS seveda odvisno od dot Gradnja bo veljala 140 narjev, polovico bo zafo gionalna zdravstvena skv milijonov dinarjev bo spevek, 18 milijonov bodo zbrali iz redne pi^ nje. Z novim zdravstvena*1 bodo v kamniški občini njih 30 let rešili prosu zdravstva, ki bo tako dd drugačne pogoje dela.
Sil   vanj,   pozna   ijiuomioiiu   aw«»v». -c>----- r-—t»"jv. ur ta. {M
dravstveno osebje dela pod težkimi lahko vrsto specudističaŽT*
pogoji. Dom je nenehno zaseden, od in Kamničanom ne bo vtf1
7 do 19. ure, praktično ni prostora, v Ljubljano. Kot nam ie (buli
Za drugi samoprispevek
zdravstvenega domači Doplihar   bodo lahko koncept dela, da bodo * mm delom, za kar dani nimajo možnosti, rjoJLrT
Krajevni skupnosti Bela in Preddvor rešujeta neše^^teinTko^p1^ skupne probleme v okviru sveta skupnosti kra- i^*no zd,h^1^nJe oKJ' jevnih skupnosti — Za razširitev pokopališča v bodo9iahko storili** M Preddvoru  obe  razpisujeta samoprispevek;  na vMoj° _Harie,v Sk»u Beli se bodo odločali zanj že v nedeljo
gradnja novega pokopališča na Beli
V nedeljo bodo v krajevni skupnosti Bukovica glasovali za samoprispevek
Zgornja Bela — Pred petimi leti so na Beli izglasovali prvi samoprispevek, katerega rezultati so danes v kraievni skupnosti dobro vidni. Malokdo je ob takratnem referendumu verjel, da bo program, za katerega se samoprispevek razpisal, tudi uresničen. Toda krajani so ob trdni samoupravi — vseskozi jo vodi neumorni Tone Roblek — in z lastnim delom dosegli še več. Z denarjem prvega samoprispevka so zgradili nov dom družbenih organizacij s knjižnico, dvorano in klubskimi prostori za delo organizacij in društev, samopostrežno trgovino in zbiralnico mleka. Domala v vsaki hiši je zabrnel telefon (maja ga bodo dobili še v Bašlju) in asfaltirali so večino krajevnih poti. Toda z dobrim gospodarjenjem je ostalo sredstev še za ureditev otroškega vrtca in postavitev spomenika padlim v NOB iz krajevne skupnosti. Skratka, bilo je to izredno uspešno obdobje v delu in življenju krajevne skupnosti.
V nedeljo odhajajo krajani ponovno na referendum. Tokrat se bodo odločali za enoletni samoprispevek in z njim naj bi razrešili u tesne nos t preddvorskega pokopališča. Zbori krajanov, družbenopolitične organizacije in svet krajevne skupnosti so bili mnenja, da bi bila
giBuuj,. . ~B—   I-----1-------— -
nesmiselna. Vse sile in sredstva je treba združiti za razširitev pokopališča v Preddvoru, kamor Belani pokopujejo že dvajset let. Prva faza razširitve — nakup zemljišča, postavitev ograje in robnikov ter napeljava vodovoda — bo stala 140.000 dinarjev. Tretjino naj bi prispevali, krajani Bele, Hraš in Bašlja, ostalo pa naj bi zbrali v Preddvoru.
Krajevni skupnosti Bela in Preddvor, ki vse skupne probleme rešujeta v okviru sveta skupnosti krajevnih skupnosti, sta se dogovorili, da za pridobitev sredstev v obeh skupnostih razpišejo samoprispevek. Na Beli se bodo zanj odločali v nedeljo. Za razširitev pokopališča v Preddvoru naj bi krajani izločali iz svojih osebnih dohodkov, pokojnin, invalidnin (če le-te niso nižje od 3500 dinarjev) ter od dohodkov kmetijske, gozdne in obrtne dejavnosti poldrugi odstotek. Socialno šibki so samoprispevka oproščeni. Na Beli upajo, da bodo krajani ponovno izpričali svojo samouprav-ljavsko zavest in na referendumu potrdili svojo in skupno pripravljenost nadaljnje graditve krajevne skupnosti.
C. Zaplotnik
vi jo prostorskega y lahko razrešili tudi oi kadrovske probleme, kadrovske štipendije in b zdravstveni dom pod stre šole prišli domači zdrava^ ci, tako, da jih ne bo tre"] drugod, kar je po ve uno ? ^ vanji.
Odgovorimo ob koncu ki sanje, zakaj so se v kan odločili za gradnjo nov stvenega doma in ne m ( in dograditev starega. P« bi obnova veljala skoraj nov dinarjev, kar je lt i kot bo stal novi dom. Z odprli nove probleme, sedniega   poslopja morah Glasbeno šolo. Zavod u a nje in izprazniti telovadnic*
V novem zdravstvenem & 4.500 kvadratnih metrov površine. V pripravah m oziroma na samopnspe\\h * jI rabno površino zman.ikli #L kvadratnih metrov na 4.501 v usklajeno z otvoritvijo tm^f stvene postaje v Komendi\y vah pa je tudi gradnja ab)ty postaje v Lazah za Tukaj#y no. V krajevnih ambulaatd imeli tudi depo zdravil, tanj. menčanom in Tuhinjem *>r ba po vsak aspirin v Kaaai
10 APRILA 1981
7. STRAN G L, A
Plovno prireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja bogati' kranjske sejemske prireditve
fabljiv gozdarski in kmetijski sejem
m/rV 20. gozdarski in kmetijski sejem v Kranju, ki so ga odprli danes, vsebuje številne elemente N zasnove kranjskih sejemskih prireditev — Odgovornost Poslovnoprireditvenega centra in le družbenopolitične skupnosti
^Ndevsssri rsditv sn i center Gor«njski h Kranja dopolnjuje in bogati svojo v katari bodo aajmi samo sns od L Novi prostori, ki jih gradimo, isagess« vsestransko uporabnost zs M in ipsrtns priraslius, zs družbeno _ Jat in snstskno manifestacije, za po S s'irsSrtv in drusja srečanja dslovnih a snisaov. Tako laanovsna uporabnost rta bo o moped sla tudi osnsno w. kar ja pomsmbn« postavka go-kjenp s taksnimi družbenimi objekti,« hfja direktor Poslovnoprireditvenega centra Snu sejem iz Kranja Franci Ekar »Maš Sv m isveso odgovornosti, ki jo spre-i pssajo novih prostorov, vsenamen-■n ■ imunsko uporabnih. Nad tO od zajeslsntn v kranjski občini združuj« ta ta sssssn, kar j« sdinstvsna akcija v zsasevsna na samoupravnom spora S*ju Osbjvni Ijudjo in občani morajo *tsfv ss uporabnost obfskta. prav tako i j« trasa o mogoč rti v novem objektu s> in snage dejavnosti kot posamez al kot oi gen i i ac i ji združenega dete, ki sredstva. 3 s jamski program se »alra. Pri tam asjamsfci delovne or-a> ss sate brli propuačsna samemu aaek mera se naprej uživati podporo b in gorenjske družbef»opolHična isti Ts ppjpsrs bo is posebej dobro ari »klasenjo satnoaiprsvnih sporazu-»niili anju na sejmih Se posebej se i o asi o oranje z medobčinsko aasmira,  ki mora vzpodbujati
....... Jan za sodelovanje na po-
S ptrsdrtvsh, « je dejal direktor Go-Spiejma Franci Ekar »Pri tem ps ne 'tosti ajsmno ugodne lokacije krenj-aaadča, ki ni vaMjiva Is zs domače in obiskovalce, smpsk tudi zs aosednjih de*«l «
Vsebinska zasnova kranjskega in gozdarskega in kmetijskega sejma daje poudarek rabi prostora m gospodarjenju z njimi v razmerah hribovitega in predalpskega sveta Srž gozdarskim in kmetijskim prireditvam bodo dajali gozdarska in kmetijska mehanizacija ter oprema za razmere, v katerih prebivamo, mehanizacija za predelavo lesa, oprema za prehrambeno industrijo in specializirana prehrana Kranjski gozdarski in kmetijski sejem naj bi postal mesto za vsakoletne preglede dosežkov pri embalaži za prehrano, čebelarstvu, hortikulturi, lovstvu in ribištvu, varstvu okolja, kmečkemu turizmu, planšarstvu, ovčjereji, konjereji in mlečni proizvodnji, osnovani na domači travni krmi Predvsem pa sejmi, so poudarjali v pripravah, ne smejo ostati le na ravni razstav, ampak morajo dobiti še večjo veljavo izobraževalni ter strokovni vidiki spremljajočih sejemskih dejavnosti Največkrat omenjana področja so krompir in sirarstvo, kjer ima Gorenjska bogato tradicijo, pašništvo in gozdarstvo, preventivna uporaba mehanizacije in vzdrževanje, kmečki turizem in druga področja, pomembna za razmere v hribovitem svetu
Nad 500 razstavljavcev
a zdajšnjem gozdarskem in kmetijskem sejmu, ki bo trajal do 20 aprila, se predstavlja nad 500 razstavljalcev Na številna področja, predstavljena na sejmu kaže posebej opozoriti To so ovčjereja,. kmečki turizem, gozdarska m kmetijska mehanizacija, lovski turizem, pa proizvodi široke potrošnje po znižanih cenah, ki so nepogrešljiv del vsake sejemske prireditve Na sejmu imajo svoje zastopnike cariniki in špediterji, saj ima sejem tudi mednarodni značaj, obiskovalci sejma pa pogrešajo menjalnico oziroma poslovalnico, kjer bi lahko urejevali svoje denarne zadeve Na sejmu se bo na primer predstavilo gospodarstvo iz pobratene občine Senta, pa iz Bjelovarja, katerega predstavniki so pod vodstvom predsednika izvršnega sveta že obiskali Kranj Bjelovar slovi zaradi kvalitetnih mlečnih izdelkov, še posebno sirov, zato je njegov nastop na sejmu prijetna popestritev
J Košnjek
Zanimiva posvetovanja
Organizatorji gozdsrskegs in krnetJjske-gs aejma so v okviru nove usmeritve prireditve priprsvili številna strokovna posvetovanja.
• Danes po otvoritvi sejma bodo podelili kolajn« za kvaliteto
a Jutri, 11. aprile, med 10. in 11. uro bo ocenjevanje ovac, ob pol dvanajstih pa bo podelitev kolajn najboljšim živalim.
• V nedeljo, 12. aprila as bo na streli-šču Lovska družin« Kovor začeto lovsko strelsko tekmovanje z mednarodno udeležbo za pokal Gorenjskega aejma.
• V ponadali »k, 13. aprila, ss bo ob devetih dopoktns začeto v dvorani kranjsks občinske skupščin« posvetovanje o ovčjereji. Sodslovsli bodo rejci in znani strokov njafci s tegs področje inž. Tone Rokic dr. Franc Zsgežen, profesor dr. Janez Brgiez in predstavniki Sukna iz Zspuž. Prikazani bodo filmi o ovčjereji v Srbiji, Makedoniji in Avstraliji.
a V četrtek, 16. aprila bo predevanje Kmečki dom včeraj, danes in jutri. Predavali bodo profesor Dušan Mask on in Olge Rusa nov tsr etnolog Janez Bogataj.
a V nedeljo, 19. aprils med 9. in 12. uro bo ocenjevanj« lovskih psov in nsstop službenib psov.
Smo načrtovanje
uhlejni 20 gozdarski in kmetijski *prn ki so ga odprli danes, prinaša kvilne novosti in usmeritve, dogovoren* v pripravah na sejem Vse sicer na Sftv. le ne morejo biti uresničene, saj so ^repega značaja, vendar se organizatorji fc to bi bilo novosti že na sedanji prireditvi
poslovno prireditveni center
gorenjski sejem kranj
OSTROJ LJUBLJANA
LJUBLJANA, Draga 41
S5S-366 ► 31271 Yu agros I KMETIJSKA MEHANIZACIJA:
gozdarski m kmetijski aejem
OBIŠČITE NAS NA 20. GOZDARSKEM IN KMETIJSKEM SEJMU V KRANJU
NAŠE GESLO JE: OD PROJEKTA DO IZDELAVE IN V ROKU DOBAVE
IZ BOGATEGA
PROIZVODNEGA
PROGRAMA
PRIPOROČAMO:
namakalno opremo
z umetnim dežjem različnih sistemov
opremo za hidrotransport gnojevke in pršenje
Al cevi 0 50 — 250 mm
plastenike (za vrtove in večje površine)
poliestrske cisterne
poliestrske silose za silazno krmo
in sipke materiale z 20 — 114 kub m
kosilnice aipina
motorne žage aipina
V TOZD SERVIS VAM OPRAVIMO:
servis in popravilo kmetijske in gozdarske mehanizacije servis za avtomobile škoda, saab, zaporožec, volga
CAPRARA GIANCARLO 34170 GORIZIA -VIA DEL CARSO 6 tel. 24-48 - 87-186 TRGOVINA NA VELIKO IN MALO EXPORT IMPORT
STALNA RAZSTAVA
• KERAMIKE VSEH VRST
• SANITARIJ
• SANITARNIH ARMATUR
• PRIBOR ZA KOPALNICE
• ZIDNIH TAPET
,>jO-
NA 20. SEJMU GOZDARSTVA IN KMETIJSTVA V KRANJU OD 10. DO 20. APRILA 81 RAZSTAV UAMO KAMINE ZA GRETJE CENTRALNE KURJAVE
Gorenjska
oblačila
Kranj
Na 20. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju razstavljamo in prodajamo svoje izdelke
Ugoden nakup ženske konfekcije!
VZGOJNO VARSTVENI
ZAVOD
Kranj
Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju
čistilko
za določen čas s polnim delovnim časom za vrtec Maks-Rozman Ta-tja na (Stražišče)
Pogoji:
vsaj 6 razredov osnovne šole, en mesec delovnih izkušenj.
Višina osebnega dohodka je določena s Pravilnikom o osnovah in merilih za delitev sredstev  za osebne dohodke.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izobrazbi v IS dneb po objavi Kadrovski službi VVZ Kranj, Nikole Tesle 4, Kranj.
Kandidate bomo vabili na razgovor.
GZC GORENJSKA LEKARNA p. o. Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto
čistilke
v lekarni Kranj Pogoji: končana osemletka Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v turnusu. Poskusna doba traja en mesec.
Prošnje s krajšim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi Komisiji za delovna razmerja GZC Gorenjska lekarna p. o. Kranj, Cesta JLA 8.
TISKARNA IN KARTONA ZA
GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj
objavlja prosta dela in naloge
1 za TOZD DODELAVA Kranj, b. o.
DELAVCE
za delo v proizvodnji (pri-učitev za razrez materiala)
VEC DELAVK
za delo v proizvodnji ipri-učitev za knjigoveška dela) Pogoj:
končana osnovna Sola, delo je dvoizmensko
2. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
DELAVCE
za  opravljanje vratarskih
opravil
Pogoj:
končana osnovna šola, delo v turnusih
DELAVKE
za opravljanje delovnih nalog čiščenja Pogoj:
končana osnovna šola, delo je enoizmensko
Z izbranimi delavci bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas.
Za vsa objavljena dela in naloge je določeno enomesečno poskusno delo.
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk, Kranj, Ulica Moie Pijadeja 1., 15 dni po objavi.
TEHNIČNI BIRO Jesenice, Kidričeva 41 objavlja
po sklepu komisije za medsebojne odnose z dne S. 4.1*81 prosta dela in naloge
urejevalca tehnične dokumentacije
Pogoji: srednja tehniška šola strojne smeri,
tri leta delovnih izkušenj,
vozniški izpit B kategorije,
pasivno znanje nemškega jezika. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o vanje pogojev in^^«1«^.«)!* delovnih izkušenj na ianalov Tehnični biro Jesenice, Jesenice, Kidričeve 41, v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po opravljenem postopKU.
Hr\ alples
Industrija pohištva ŽELEZNIKI
objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepe razpisne komisije prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili v Delovni skupnosti skupnega pomena
direktorja finančnega sektorja
Pogoji za zasedbo:
— visoka izobrazba — ekonomske smeri, i
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornih delih in nalogah ekonomske smeri,
— smisel za organizacijo in koordinacijo dela,
— zunanje trgovinska registracija.
vodenje računalniškega centra
Pogoji za zasedbo:
— visoka izobrazba ekonomske, organizacijske ali računalniške smeri,
— 5 let ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih opravilih na področju organizacije ali računalništva,
— pasivno znanje enega svetovnega jezika,
— smisel za organizacijo in koordinacijo dela.
Mandat za objavljene naloge traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili (diploma, življenjepis, opis sedanjega dela) v 15 dneh po objavi.
Prijave pošljite na naslov Alples, industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh.
S Ž Tovarna vijakov PLAMEN Kropa
Delavski svet razpisuje na podlagi 84. člena Statuta dela in naloge $
vodje služb splošnih zadev
— delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
(mandatna doba je 4 leta)
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visokošolsko izobrazbo pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
— da so družbenopolitično razgledani in moialno politično neoporečni in da imajo organizacijske sposobnosti.
Rok za prijavo ie 20 dni po objavi razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena v 8 dneh po preteku razpisnega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni.
KOVINSKO PODJETJE
Kranj, Šucova 27
(fe)
Razpisna komisija delavskega sveta KOP Kranj ponovno razpisuje dela in naloge
1. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za organiziranje, koordiniranje in vodenje dela v sektorju
Poleg zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja se od kandidatov zahteva:
— visoka izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu,
— višja izobrazba ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v računovodstvu,
— moralnopolitične vrline in izpolnjevanje pogojev po 511 členu ZZD.
Delavca imenujemo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti.
Poskusno delo je tri mesece.
Komisija za delovna razmerja KOP Kranj objavlja oglas za opravljanje del in nmlog za nedoločen čas
2. OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL
— več K V delavcev
3. OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL
— več PK delavcev
4. ČIŠČENJE PROSTOROV
— NK delavka
Kandidati morajo za opravljanje del oziroma nalog poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod tč. 2.: -
pod tč. 4.: -
tm imaio končano poklicno šolo ključavničarske smeri; da ScTepopoTno poklicno šolo oziroma ustrezni tečaj ali končano osemletko in eno leto delovnih izkušeni v kovinski stroki;
da imajo končano osnovno šolo ah vsaj 6 razredov osemletke.
Poskusno delo je 2 meseca.
Prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju drugih poejojev kandidati za opravljanje del oziroma nalog pod točko 1. pošljejo
EOP«*** v zaprti ovojnici s pripisom »za razpi.no komisijo« in anettdati sat opravljanje del oziroma nalog pod 2., 3 in 4 v zaprti ovojnici brez pripisa za razpisno komisijo na naslov Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva ulica 27. Razpis oziroma oglas velja 15 dni po objavi v časopisu.
KOMUNALNO OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE KRANJ Z N. SOL. O. TOZD KOMUNALA b. o. PRIMSKOVO, UL. MIRKA VADNOVA 1
objavlja prosta dela in naloge
OPRAVLJANJE GROBARSKIH DEL V POGREBNI SLUŽBI IN PRI VZDRŽEVANJU POKOPALIŠČ — 1 delavec
Pogoj: griučitev za navedena dela.
riučitev za navedena aem. _»elo se opravlja v turnusu. Zaželjeni so delavci iz Kranja ali bližnje okolice, poskusno delo traja dva meseca.
ČIŠČENJE TRŽNICE
— 1 delavec
Pogoj: priučitev, delo se opravlja v deljenem delovnem času, poskusno delo traja dva meseca.
OPRAVLJANJE SAMOSTOJNIH KLJUČAVNIČARSKIH DEL
— 1 delavec
Pogoj: poklicna šola ter najmanj eno leto delovnih izkušenj, poskusno
delo traja tri- mesece. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj pošljejo vlage na naslov KOGP Kranj, Komisiji za delovna razmerja TOZD Komunala, ali se osebno uglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo, Ul. Mirka Vadnova 1, kjer bodo izpolnili vprašalnik. Rok za prijavo je 16 dni po objavi oglasa.
Industrija kovinske in strojev Kranj, Saveka 32
razpisuje naloge za:
prosta dtU J
1 VOZNIKA VILICAUA
2. TRANSPORTNEGA DELAVCA
3. REZKALCA (dve delovni nalogi)
4. ČISTILCA DELAVNIC
Pogoji:
pod 1. — izpit za vozniki j ličarja,
pod 2. — nekvalificiran; -T la vec
pod 3. - KV rezkalec:
leti delovnih izkušenj, pod 4. — nekvalificiran!
vec
Prijave sprejema ska služba Ikos Kraij,! aka cesta 22, do vtjje* 28.4. 1881.
PODJETJE ZA PTT PltOMET
TOZD za ptt promet Kranj
objavlja prosta dela in naloge
ČIŠČENJE PROSTO na pošti Kranj 1
Delo se združuje u čen čas.
Poskusno delo traja \
Vabimo vse inl _ se osebno uglasijo štvu TOZD sa ptt Kranj, Poštna ulica i
Osnovna šola
IVAN TAVČAR Gorenja vas
Komisija aa delovna razmerja objavila ar««* naloge in opravila
HIŠNIKA - KURJAČA — kvalificiran dela v« (kurjač, ključavmiter električar, ali urinu)
Delovno razmerje k « nedoločen čas s polnim nim   časom. Nastop takoj ali po dogovoru. Na razpolago je hišni«* no van je.
U sat.
Razpisni rok roma do mesta. Prijave i izobrazbi pošljite _ vo OS Ivan Tavčar nja vas, §4224 Gorsmji
ZAVOD
ZA POSPEŠEVANJI
IN RAZVOJTURIZMA BLED
TOZD Turizem in ja, Cest« svobode \y
odda v najem
gostinsko dejavnost i stavraciji na Blsjsksa ku (kapaciteta 1M restavracija je opremljena, tudi s inventarjem)
Pogoji:
— aktiviranje kuhinje.
— celotno   vzdrževanje f štorov,
— nabava goriva u obratovanje,
— začetna letna 150.000 din,
— prednost   pri ixbm družbeni sektor.
Prijave pošljite m naslov v 7 dneh po
8AJtOUP»A VNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINI JESENICE
Na podlagi t. člaaa Pravilnika o kreditiranju stanovanjske gladit »t objavlja Sasaoopravss stanovanj-•ka ■hnpnuat občine Jesenice po sklepu 7. seje zbora uporabnikov   si aniline   Ssstooprsvne stanovanjske
skupnosti občine Jesenice z dne 7. 4.ltsl
RAZPIS
za dodelitev posojil delavcem, ki gradijo oziroma adaptirajo stanovanjske hiše ali kupujejo družinska stanovanja
I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI
1. člen
Posojilo po tem razpisu lahko najamejo delavci tistih Hnajsn organizacij združenega dela in skupnosti (v na ^ipjau besedilu: organizacije), ki združujejo del svojih toovujsioh sredstev po določilih Samoupravnega spona o izločanju, združevanju in usmerjanju sredstev <i fuaovanjsko graditev v občini Jesenice za obdobje SJ gsl
Rttaiss se lahko udeležijo tudi delavci, ki združujejo« Noje delo pri samostojnih obrtnikih, če leti vplačujejo ^ako graditev v občini Jesenice za obdobje 1961—1966. ' tooćaaju, združevanju in usmerjanju sredstev za stano-lajato graditev v občini Jesenice za obdobje 1961—1966.
rtsifaa se lahko udeležijo tudi delavci, ki združujejo S>e delo pri samostojnih obrtnikih, če le-ti vplačujejo Snovinjsk* sredstva od skupnega zneska izplačanih oseb-% iohodkov Samoupravni stanovanjski skupnosti občine ^•aaee.
2. člen
Posojila so razpisa m* iz dela sredstev za stanovanjsko sanjo, ki jih organizacije združujejo pri Ljubljanski banki >8G Kranj, poslovna enota Jesenice in iz dela sredstev, ki jih ipjfajcjo samostojni obrtniki od skupnega zneska izplačanih Vonh dohodkov pri njih zaposlenih delavcih, (tanani vrednosti znašata:
- na delavce, ki združujejo delo pri organizacijah do »Il8*8m000.-din .
- n delavce, ki združujejo delo pri samostojnih obrtni-<• do visine 300 000 - din.
3. člen
Ddavci, ki nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali Wmno stanovanje, lahko zaprosijo posojilo pod nasled-Sn pogoji:
- ds gradijo oz. adaptirajo stanovanjsko hišo ali kupu-*jo umovanje v okviru občinskega programa stanovanjske kdtve in stanovanjskega standarda.
- d> to kreditno sposobni.
Prosilci za posojilo, ki bo uporabljeno za dograditev sta-«wnske mte pa morajo izpolnjevati Se naslednje pogoje:
- gaoovanjska hala mora biti že zgrajena do III. gradite, oz. do I. gradbene faze, če gradijo montažno stano-
*!*^ovanjako h*o morajo usposobiti za^ vselitevjaj-Anrjt v roku 36 mesecev po dodelitvi kredita, če zasedajo Sfteno najemno stanovanje.
Posojila za adaptacijo obstoječih stanovanjskih hiš in Wani bodo odobrena le tistim prosilcem, ki bodo z adap-V» dosadi boljšo funkcionalno razporeditev in povečanje Ca^uaVovan/saJh prostorov ali zboljiali stanovanjske We z uvedbo ali modernizacijo sanitarij m ogrevalne
MsaM
Posojilo za gradnjo oz. adaptacijo stanovanjske hiše se Wo odobri tudi tistim delavcem, ki gradijo ah adaptirajo Se »tanovanjske hise izven občine Jesenice in to v kraju z Wni pogoji dnevnega prevoza delo in z dela, vendar sSrajoVtem primeru obvezatCda bodo takoj v celoti Sat preostati del neplačanega posojila, če pridobijo lastnost Save« v drugi organizaciji izven občine Jesenice.
II.
LASTNA UDELEŽBA
4. člen
Pri nakupu, gradnji ali adaptaciji stanovanjske hiše ali W,^^irposojilojemalec sodelovat, z lastno ude-
i Znesek posojila, ki pripada delavcu, kadar gradi oz. Sam družinsko stanovanjsko niso izražen v odstotku od Wwa standardne družinske stanovanjske hise je razviden tankdnje tabele:
t* masa poprečni mesečni OD na t.lana družine
/ pranerjavi s poorečnan me«. OD v občini Je-
tenice za leto 1960
Znaša lastna udeležba v % od vred. standard, družb, stanovanjske hiše najmanj
Potem pripada delavcu posojilo v % od vrednosti standard, družin-ske-stan. hise največ do
v, '-h * W 51-75 % W7M00S vi 101-120? Mi 120«
40* 46%
50% 56 % 60?
30? 25? 20? 15? 10?
2 Znesek posojila, ki ga delavec lahko dobi za nakup «juekega (etažnega stanovanja in potrebna lastna udeležba mler* v ostotku od cene standardnega stanovanja, sta tondn* iz naslednje tebele:
U znate popreć-MBesečniOD ■x' jri« družine /pranerjavi s y^reftum OD v r/ Jesenice za ! 1960
Znaša lastna udeležba v % od cene standar. stanovanja najmanj
Potem pripada delavcu posojilo v? od cene standardnega stanovanja največ do
30? 35? 40? 45?
50?
35? 25? 20? 15? 10?
5. člen
' Delavec, ki kupuje ali dograjuje stanovanje, katerega površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti po tem razpisu posojilo za večjo stanovanjsko površino.
Velikost standardnega stanovanja je po odloku Skupščine občine Jesenice o določitvi stanovanjskga standarda (Uradni vestnik Gorenjske št. 22/73):
— za 1—4 člansko družino
— 5 člansko družino
— 6 člansko družino
— 7 člansko družino
do 68 kv. m. 68-75 kv. m. 76-90 kv. m. 91-100 kv. m.
r
Za izračun vrednosti standardnega stanovanja v blokovni gradnji se upošteva orientacijska cena za kv. m. v višini 17.000.— din, za izračun vrednosti standardnega stanovanja v individualni gradnji se upoštevajo stroški gradnje za kv. m. ugotovljeni za leto 1979 v višini 8.000.- din.
6. člen
Za lstno udeležbo štejeta tudi namensko privarčevalni denar in posojilo, ki ga dobi delavec na podlagi namenskega varčevanja v banki, ne štejejo pa se posojila, ki jih je delavec pridobil v organizaciji, v kateri združuje delo iz sredstev skupne porabe oz. na podlagi vezave teh sredstev v banki.
III. DRUGI POSOJILNI POGOJI
7. člen
Odplačilna doba za posojilo katerega najame delavec za nakup lastnega stanovanja oz. gradnjo ali adaptacijo stanovanjske hiše znaša 20 let, če ima delavec enak ali nižji osebni dohodek v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v občini Jesenice za leto 1980
Odplačilnai doba se skrajšuje, če presega delavceč poprečni OD poprečni OD na zaposlenega v občini Jesenice po naslednji tabeli: 1
do 10? od 11-20? od 21-30 ? od 31-40? od 41-50 ? nad 50?
18 let 16 let 14 let 12 let 10 let 8 let
od pr^tT^ P° PrCteku 10 *et
plačani del posojila ^Z^t ™n ™ ^
i Skupnaobmmenitev posojulSemalca po zaprošenem poso-kot<rrfm™ PrOS,,Ca 0bveZn°8ti d° ■ ^ « - *teje5o
IV. DOKUMENTACIJA
Udeleženci razpisa morajo k zahtevkom za posojilo na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v Ljubljanski banki, TBG Kranj, poslovna enota Jesenice, predložiti še:
a) Za nakup stanovanja v etažni lastnini
- izjavo organizacije o stanovanjskih razmerah delavca potrdilo o njegovem poprečnem mesečnem OD za leto 1960 in njegovih dolgoročnih in kratkoročnih obveznostih iz osebnega dohodka (z navedbo stanja posojil) in enako potrdilo organizacije, pn katen je zaposlen prosilcev zakonec.
b) Za graditev ali adaptacijo stanovanjske hise Delavci, ki gradijo ali adaptirajo individualno stanovanjsko hišo morajo poleg dokazil, ki veljajo za delavce, ki kupujejo stanovanja v etažni lastnini, predložiti še:
- potrdilo prijavnega urada o številu njegove družine in izjavo koliko članov družine bo vseljeno v zgrajeno ali adaptirano individualno stanovanjsko hišo,
- fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za gradnjo ah adaptacijo individualne stanovanjske hiše in zemljiško-knjižni izpisek z datumom izdaje po 1. 1. 1981.
- predračun stroškov po zaključni III. gradbeni fazi, oz. I. gradbeni fazi za montažne hiše in vire sredstev za gradnjo individualne stanovanjske hiše ter opis še nedokončanih del, za adaptacijo stanovanjske hiše pa predračun in vire sredstev ter opis morebitnih že izvedenih adaptacijskih del,
- izjavo, da bodo v roku 36 mesecev po dodelitvi posojila izpraznili družbeno stanovanje, v kolikor zasedajo tako stanovanje,
- mnenje organizacije, v kateri ima prosilec lastnost delavca, če gradi ali adaptira stanovanjsko hišo izven občine J esenice.
c) Delavci, ki združujejo tvoje delo pri samostojnih obrtnikih pa te:
- potrdilo samostojnega obrtnika o vplačanih stanovanjskih sredstvih samoupravni stanovanjski skupnosti občine Jesenice v letu 1980,
- potrdilo samostojnega obrtnika, da ima s prosilcem sklenjeno redno delovno razmerje za nedoločen čas,
- mnenje osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri samostojnih obrtnikih.
Pri vseh prosilcih bo glede navedb v sprejetih vlogah preverjeno dejansko stanje na terenu.
V. OSTALE DOLOČBE
Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva objave na predpisanem obrazcu s celotno dokumentacijo pri Ljubljanski banki, temeljni banki Kranj, poslovna enota Jesenice, Titova 8, kjer udeleženci razpisa dobijo podrobnejša pojasnila. Prepozno prispele vloge se ne bodo obravnavale.
Končni sklep o odobritvi oz. zavrnitvi posojila bo sprejel pristojni organ stanovanjske skupnosti Jesenice, o izidu razpisa pa bodo obveščeni vsi prosilci v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
Samoupravna Stanovanjska skupnost občine Jesenice
SERVISNO PODJETJE Kranj
Komisije za delovna razmerja razpisuje potrebe po delavcih za opravljanje del in nalog
1 VEC KV KLEPARJEV
2 VEC K V KROVCEV OZIROMA DELAVCEV, KI BI SI 2ELELI PRIUČITI ZA KROVCE
Pogoji:
pod 1. — poklicna šola ustrezne smeri, poskusno delo 45 dni, pod 2. — ozek profil, 12-mesečno usposabljanje
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi v roku 15 dni po objavi razpisa. Nastop dele je možen takoj.
ZDRUŽENO PODJETJE SLOVENSKE ŽELEZARNE
$ ŽELEZARNA JESENICE
Na osnovi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 18. 3. 1981 in v skladu z 92. in 93. členom Statuta delovne organizacije razpisujemo dela oziroma naloge
VODJE CENTRA ZA PROUČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA IN INFORMIRANJE šifra 5590, U-5
Pogoji:
— visoka Šola sociološke, politološke, novinarske ali pravne usmeritve in 5 let delovnih izkušenj na področju samoupravljanja in informiranja,
— kandidati morajo imeti moralno-politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do samoupravljanja
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi razpisa na
Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. železarjev 8, z oznako »za razpisno komisijo delovne skupnosti KSI«.
Sava Uraro
industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov
Po sklepu komisij za razpis individualnega poslovodnega organa
razpisujemo
prosta dela in naloge
1. VODENJE POSLOVANJA TOZD A ENERGETIKA
za dobo 4 let (ponovni razpis) Vsebina delovne naloge:
o organiziranje in usmerjanje poslovanja tozda,
o usklajevanje dela tozda z drugimi tozdi v DO i>ava.
Pogoji: . , x
o visoka izobrazba energetske smeri s 5 leti delovnih izkušenj na
organizacijsko vodstvenih delovnih nalogah v gospodarstvu, o strokovni izpit, e znanje enega svetovnega jezika,
o organizacijske in vodstvene sposobnosti, a„nrnv ki
o aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov 1ki se
skladajo z družbeno političnimi in moralnimi menh samoupravnega
socializma.
2. VODENJE POSLOVANJA TOZDA DRUŽBENA PREHRANA
IN SAMSKI DOMOVI za dobo 4 let
Vsebina delovne naloge:
s organiziranje in usmerjanje poslovanja tozda,
s usklajevanje dela tozda z drugimi tozdi v DO bava.
Pogoji:
o višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske ali komercialne smeri s 4 leti delovnih izkušenj
ali
srednja strokovna izobrazba tehniške ali ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj in pridobljeno delovno zmožnostjo za opravljanje delovne naloge, s organizacijske in vodstvene sposobnosti,
s aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma.
Nastop dela je možen takoj-ali po dogovoru. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas.
Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili pošljite v kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Mtti Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje v 15 dneh po objavi s pripisom »zs razpisno komisijo«.
O izbiri vas bomo obvestili v roku 60 dni po preteku tega razpisa. .
Istočasno ponovno objavljamo prosta dela in naloge
VODENJE DELOVNE ENOTE SPLOŠNO VZDRŽEVANJE
Pogoji:
s gradbeni inženir s strokovnim izpitom in 4 leti ustreznih delovnih izkušenj oziroma
s gradbeni tehnik s strokovnim izpitom in z delom pridobljeno delovno
zmožnostjo s organizacijske in vodstvene sposobnosti,
s aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma.
Delo se združuje za nedoločen čas. Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 64000 Kranj, Škofjeloška 6, 15 dni po objavi. Nadalje potrebujemo:
a) več strojnih vzdrževalcev, strugarjev in orodjarjev
b) več delavcev za delo v proizvodnji avtopnevmatike
z možnostjo nastanitve v samskem domu in s primernimi osebnimi dohodki
Oglasite se na razgovor v kadrovskem sektorju Sava Kranj vsak ponedeljek ob 11. uri kandidati za delo pod tč. a), vsak torek ob 7.30 ali 10.30 uri pa kandidati za delo v proizvodnji.
Tomo Križnar
22
Z MOPEDOM
PO JUŽNI AMERIKI
Ze na ambasadi v La Pazu so mi priporočili dva Slovenca, ki v Riberalti upravljata kino dvorani.
Simpatična bolivijska žena me posadi v pleten naslonjač, nato zavrti telefon. Ko mi zagoreli Sima stisne roko, se mu zasvetijo oči. Leban prisopiha kot medved močan, velik, z veselim ognjem v očeh, že rahlo osivel in natoči kozarček domače shvovke. Oba naša moža sta doma iz krajev ob Soči.
Po partizanskih letih je Sima hodil v kranjsko šolo, matematiko naju je učil isti profesor Kocijan.
Ne vesta pravzaprav, kdo se je prvi odločil. Zašumela je mlada, rahlo pustolovska kri in neki večer ju je iz domače gostilne z nahrbtniki na ramenih pobrala noč ... »Zakaj živeti in umreti v isti luknji!« V novem svetu sta počela skoraj vse, da sta se preživela. Izpirala sta zlato, zaradi dragocenih kož lovila divje živali, organizirala pohode v pragozd na sečnjo žlahtnih lesov ... zdaj jima gre dobro. Televizije v Riberalti ni. Domačini že uro pred predstavo stoje pred kinom. Sima mi pokaže rokopis. »Vesele in žalostne zgodbe slovenskega izseljenika — nova obzorja.« Izredno zanimivo branje, ki bo, upam, nekoč izšlo za slovenske bralce.
Tri dni smo jedli in pili. Obudi se tisoč spominov o krajih, ljudeh, običajih, ki jih pravzaprav hi več ... Praktično smo se strinjali v vseh pogledih. Malce navzkriž smo prihajali le o izvoru in pomenu kake slovenske besede ali kraja rojstva tega ali onega našega pisatelja.
Slišal sem tudi veliko novega. Za razumevanje novega sveta ne smeš misliti z evropsko glavo.
Sima me je peljal k mehaniku, ki je zamenjal ležaja obeh koles in zadnje zobato kolo. Mehanik je ocenil stanje motorja z ozirom na vse kolovoze in gorske prelaze, ki so za nama, za popolnoma v redu. Potem se tisto jutro ganjen po slapu toplih besed odpeljem proti vzhodu.
• ••
Cesta proti Manausu, najpomembnejšem mestu ob Amazonki, je jamast masten kolovoz, ki se vleče čez razmajane mostove nedavno ukinjene pragozdne železnice proti Porto Velhu, ki je v bogatih časih kavčukovega booma obšla nevarne brzice na reki Madein in tako omogočila transport gumijevih bal iz pragozdov Acre in Panda naprej po reki. Najboljše ceste Amazonije so reke. Za 48.000 km vodnih poti je v porečju največje reke sveta, kjer še 4.300 km od izliva P»)uiejo prekooceanski parniki.
Pri gradnji železnic v začetku stoletja je za tropskimi boleznimi ali od indijanskih puščic umrlo na tisoče ljudi. Menda pride na vsak prag po ena lobanja. Samo na enem pragozdnem pokopališču prerašča trava 4000 križev. Trupla seringuerov in tistih revežev z vzhodnih obal Brazilije so zavili v spalne mreže in potisnili v plitvo luknjo brez križev. Po izkušnjah pri gradnji Panamskega prekopa so po uvozu ton kinina gradnjo zopet nadaljevali.
Porto Velho je prvo mesto, kjer lahko menjam denar in kupim bencin.
Ljudje vseh mogočih možnih odtenkov barv, las, fizonomij, širin nosov, negroidnih potez, vseh možnih kombinacij homo braziliensa, me ogledujejo in otipavajo med hišami na koleh kraj reke, katere nivo je odvisen od padavin in topljenja snega v Andih, zato precej revnih družin stanuje na preprostih splavih. Portugalščina je obupen jezik. Samba mi gre na bruhanje, vsakih nekaj niš je improvizirani disco z najnovejšo glasbo. Pogledi razcapanih mi ne vzbujajo zaupanje, čutim precej drugačne značaje kot gori v melanholičnih Andih, zato se odpovem sobi v hotelu z dvema kavljema, kot edinima kosoma pohištva, kamor si popotnik obesi visečo mrežo in že v trdi noči drvim proti Transamazonki...
Defekt. Ko se sklonim, da postrani vrženemu ravnokar obrcanemu železju nataknem zamenjano gumo, mi oči zalije znoj, ki kaplja s trebuha, z mednožja. Goli drevesni orjaki v obupu vijejo suhe veje v žareči pekel zgoraj. Od daleč prihajajo kriki pragozdnih ptičev. Kot pijan sem, bledem.
Prenočevanje pod moskitero, obešeno čez tri kole. Vsake toliko me zbudi stokanje. Meša se mi, trese me mrzlica. Izbruham se, potem čelo postane vroče kot sedež motorja opoldne. Preznojim se, da znoj priteče iz spalne vreče, nato utrujen brez spanja kolnem do jutra, ko mi kmet s prve haciende prinese tableto kinina z rjavo vodo s smetano po vrhu, ki jo zajame • korak proč v močvirju. Na 200 km do Humaite zgubim orientacijo za čas. Vsakih nekaj kilometrov ustavim motor in padem v njegovo senco. Ziv mrlič sem, ščijem leže, poberem se le s škripajočimi zobmi, dirkam naprej s stokajoče. »Gorenjci kremeniti« in zopet obležim ... Novega defekta se zavem kot v sanjah ... Ko pretakam bencin iz rezervnega tanka gre več mimo kot v luknjo ... Nikjer živega človeka, ves dan sem brez hrane, postajam nepriseben . .. Kljub razbeljenemu soncu se mi zazdi, da me bo od mraza vzel hudič. Bilo je eno samo trpljenje.
Ko pri prvih barakah Humaite zagledam policaja, obrnem krmilo proti njemu in se mu zvalim pod noge.
»Pasaporte, por favor!«
»Kline te gleda!« Bilo mi je vseeno.
Bela bolnišnica, umazani udje na čisti postelji, steklenice z rumeno zelenkasto tekočino, s cevkami v žilo, injekcije, tablete, stokanje po kotih, obisk starega
miSTežkoase obrnem. Vroče je. Dež bo. Vsak dan enkrat proti večeru ga prinese dolgočasen vetnč fo pragu zašumi, veliki črni mrhovinarji na kolih kraj okna tesnobno krokajo.
Člani kranjskega foto-kino kluba »Janez Puhar* so kritično oče*** delo v preteklem letu; njihova nedelavnost je lep dokaz, da delo nt »0*
če so vsa bremena naložena le na nekaj rumen. — Foto: D Dolenc
Bolj
delovni v bodoče
Člani kranjskega foto-kino kluba »Janez niso zadovoljni z lanskim delom kluba, za so si pa zadali širok program predavanj, in razstav
Kranj — Premalo predavanj je bilo, premalo tečajev, pa tudi temnice niso uredili, kljub temu, da so denar imeli, so bili ha svojem občnem zboru kritični do sebe člani Foto-kino kluba »Janez Puhar« iz Kranja. In če hočejo, da bo delo letos steklo, kot so si zadali, morajo najprej urediti temnico, v kateri, pravijo, je delo že prav življenjsko nevarno. Prav zaradi temnice ni bilo moč organizirati tečajev, ne začetnih, ne nadaljevalnih in so jih zato vodili le zunaj kluba, v Mlekarskem šolskem centru, na tekstilni šoli in na osnovni šoli v Predosljah.
Tudi 70-letnice kluba, ki so jo praznovali lani, niso počastili tako, kot so jo želeli: hoteli so izdati zbornik kluba, ki je bil kot prvi slovenski klub fotografov ustanovljen leta 1910, pa jim tudi to ni uspelo, pa je bil denar tudi zanj zagotovljen.
Kritični so bili torej do svojega dela, čeprav moramo pripomniti, da brez uspehov kljub vsemu niso bili: klub je bil zastopan z njihovimi avtorji vsaj na 15 pomembnejših domačih razstavah, predstavili so se pa s fotografijo tudi v Angliji, na Škot-
r
4fc  M*   <&fc <M>- w
JUBILEJNA
ZNAČKA ZA VAŠ ALBUM?
(naklada omejena)
za vrnjeni zaboj VIPI
od 15. aprila do 15. maja 1981
Sporočilo oembalaži VIPI pošljite na naslov:
Klanšek Vili, 64243 Brezje*76, ali na telefon (064)75-395.
Embalažo izročite dostavljalcu VIPI pijač.
skem in v ZDA. Skupno *_3 kluba  razstavili okrog jI' prejeli  okrog  deset najsi člana sta priredila tudi
razstave.
Za letos načrtujejo, da L vsem širili dejavnost izvtsl organizirali   tečaje fo kranjski gimnaziji, na Planina, Preddvor, Cerklje i sije, še naprej bodo tekli i tekstilni in mlekarski Sok* Elektromehaniki in v Sanf organiziral  tudi sedem predavanj o foto in kino i_ ii po rab i filtrov, visokoobcuti mov, o infra fotografiji, ... jah, tele-fotografiji, ter tehniki in razvoju urnet grafije.
Organiziral pa bo tudi razstave in sicer ob razstavo pomnikov naJe fotografske razstave na in  v  treh ^delovnih združenega dela, posebno ob koncu akcije NNNP. nalno razstavo pod geslom j na 81« in gorenjsko grafij. Sodeloval pa bo _ filmskih festivalih kratko ga amaterskega filma in razstavah barvnega dva.
Da se bo fotografsko i_
mahnilo med našo mladino.* vzgojiti po šolah predava« torje, ki bodo skrbeli dejavnost. Obnoviti pa bo*' tudi stike z obmejnimi Železna Kapla in drugimi, stoje fotografski klubi.
Veliko nalog so si _ pa bodo uspeli pri delu le. < bo zavzela za delo nekaj redkih posamezniki« ' slej.
Člani kluba so se tudi. da bo članarina še vnaprej* zaposlene člane 60, ia Stik jake in vojake 10 dinarje« so pa članarine opro&frn: N kjer je na voljo precej literature na vpogled, * sv ' jali tako kot doslej, ob \cM grafi, ob četrtkih pa filrtvari.
Popravek
V 20. številki Glasa je l podlistku Jožeta Vidicat)' zločincu Francu FrakeJ* zapisano,  da  je bil Cigan   rojen   v vasi j Veržeju na Štajerskem, pa je v vasi Žižki pri občini Lendava (op. p.)
V nedeljo Cooperjev ted
KRANJ - TVDParss«' prireja v neeebo, iM med 8. in IS. uro m 0 Stanka Mlakarja v In#J koletni Cososrjnv tasti je lt dinarjev. U<i bodo najbolje jeli značke
10 APRILA 1981
11 STRAN GLAS
DEŽURNE TRGOVINE I TRŽNI PREGLED
iLanrila, bodo odprte naslednje trgovine:
Cestrsl: Delikatesa, Maistrov trg Ji, Ni vasi, Šenčur in Naklo v Nate od 7. do 13. ure, vse ostale saaualne ps bodo odprte od 7. do h. ar Klemenček. Duplje, Krva-|* Cerklje, Hrib, Preddvor, Koč ŠJ4 Jezersko, Na Klancu, Opres-%n 84, Kranj.
živila: - diskont Naklo, odprt od I s) 12. ure, vse ostale trgovine pa odprte od 7. do 19. ure: SP Pri L Kranj, Vodopivčeva 16, SP i, Kranj, Cesta Kokrškega od-I, Emona Marke t, Kranj (Stra-Delavska 20, Planina - Cen-•r. CI. Gorenjskega odreda, poslov-anterBritof pri Kranju.
Viaieljo
fS s) dežurne naslednje proda-Nae Centrala Kranj od 7. do
'l.sre: 1 I Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavi, Cerklje, Naklo v Naklem, Na V Šenčur.
J aasoto, 11. aprila, bodo odprte *Mtaiih občinah naslednje trgo-%t
WICE
t bona Market — Prešernova l/a ?Bofca - samopostrežna trg. Ja-Sjjjk.0. Novaka 8.
Vmloka
Mestni trg, mesnica Mestni
TAXI SLUŽBA \ON STOP TEL.: 24-311
tnj
pripravlja srečanje idih
. JX(ig _ Prihodnje leto bo organizator 27. festivala »t in enotnosti, na katerem > »delovalo okrog 1000 mladih iz Jovanskih mest Bitole. ., nest Samca, Gornje Radgo-Nikjaca Niša, Prištine, Reke, natega Broda, Subotice, Tre-Zagreba in Kranja. Za organi-^ festivala Bratstva in enotno-^Toodpisan poseben samoupravni wm ki določa vse orgamza: podrobnosti taksnih srečanj »^slovanskega pomena. (Sj k je že začel pripravljati na i^r*ai ki bo prihodnje leto. Na [%« ae je sestal organizacijski od-N ki ga vodi predsednik izvršnega 1 i občinske skupščine Milan Baj-Sprejel je operativni plan pri-\ U posamezna področja bodo • posebne komisije. Člani or: rijakega odbora so na prvi seji niCda mladinski festival ni le in manifestacija mladih, je dobra organizacija festi-|i* in prijetnor bivanje mladih v Knju naloga celotnega mesta in
-jk
KRANJ
Solato od 50 do 60 din, špinača 100 din, cvetoča 80 din, korenček 40 din, česen od 50 do 60 din, čebula od 25 do 30 din, fižol od 50 do 60 din, pesa od 18 do 20 din, slive 60 din, jabolka 20 din, hruške 45 din, grozdje 36 din, med 140 din, pomaranče 46 din, limone 52 din, ajdova moka 48 din, koruzna moka 20 din, kaša 65 din, surovo maslo 240 din, smetana 60 din, skuta 48 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 30 din, kisla repa 30 din, klobase 50 din, orehi 280 din, jajčka 5 din, krompir od 12 do 16 din, čebul-ček 100 din.
JESENICE
Solata 40 din, špinača 40 din, cvetoča 50 din, korenček 30 din, česen 70 din, čebula 25,30 din, fižol od 55,80 do 70,50 din, pesa 18,60 din, slive 63,50 din, jabolka od 22 do 24 din, grozdje od 25 do 30 din, pomaranče 37,70 din, limone 47,20 din, ajdova moka 40,90 din, koruzna moka 16,70 din, kaša 33,90 din, surovo maslo 185,70 din, smetana 82,30 din, skuta 66,40 din, sladko zelje 40 din, kislo zelje 17,90 di, orehi 317 din, jajčka 5,40 do 6,20 din, krompir 16 din.
Jutri vaja v Šenčurju
ŠENČUR - V okviru letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti in priprav na zaključno akcijo, ki bo v prvi polovici maja, pripravljajo krajevna skupnost Šenčur, kranjski sekretariat za ljudsko obrambo in občinski štab za teritorialno obrambo za jutri, 11. aprila, od pol devetih dalje veliko vojno vajo protidesantne in pro-tioklopne borbe zoper agresorja. Vaja bo pokazala celovitost vključevanja krajevne skupnosti v te aktivnosti, jutri pa bodo v Šenčurju sodelovale tudi enote teritorialne obrambe in JLA, vojnega letalstva in protiletalske obrambe ter republiškega sekretariata za notranje zadeve. Vaja bo koristila pripravam na zaključno vajo NNNP v občini.
jk
NOVA MLEČNA CESTA
Kranj — Makadamsko cesto med Kranjem in Naklom lahko poimenujemo kar »mlečna cesta*. Struževski kmetje, ki vsak dan po tej cesti prevažajo mleko v zoiralnico v Naklo, zaradi številnih jam na cesti izgubijo dnevno po več litrov mleka vsak iz svoje posode, ki se iz prikolice razliva na cesto. Cesta menda le več let ni zadovoljivo vzdrževana.
Zadnjič jo je kranjska komunala uredila, ko je bila javno
fraj a na v Glasu. Struževski metje zato pričakujejo skorajšnje posipanje ceste in planiranje, še preden bo razlito mleko ustvarilo na njej protiprašno podlago. Brez šale: dovolj je že škode na vozilih in zaradi vsakodnevnega razlivanja mleka, zato z ureditvijo ceste ni treba več odlašati...
ir
IMOS S G P
TEHNIK
SGP TEHNIK
Skorja Loka
Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo
objavlja proste delovne naloge in opravila
strojepiske
za določen čas v času nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu
Pogoj:
poklicna administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj ali strojepisni tečaj in pet let delovnih izkušenj. Poskusno delo je en mesec.
Dokazila o zahtevani izobrazbi in delovnih izkušnjah nnj kandidati pošljejo na SGP Tehnik, Stara cesta 2, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po sklepu o izbiri kandidata.
Delavni Senčurski vozniki
Pred dnevi je imelo redno letno konferenco eno največjih avto-moto društev na Gorenjskem, AMD Šenčur. Preko 900 članov že šteje. Pa ne samo po številu članstva, društvo prednjači v kraju tudi po veliki delavnosti. Lani, ko so praznovali 30-letnico društva, so dosegli vrsto uspehov na področju vzgoje voznikov motornih vozil in kolesarjev, organizirali so pa tudi več športnih prireditev. Z nekaj sredstvi in veliko prostovoljnega dela so začeli z grad-
njo novih šestih garaž društva, ki so ob koncu lanskega leta že nudila streho vozilom. Pohvaliti pa velja člane društva tudi pri vseh aktivnostih krajevne skupnosti.
V prihodnje bodo dali še večji poudarek varnosti mladih in vseh udeležencev v prometu. V članstvo želijo pridobiti čim več mladih za organizirano delo podmladka. Zavzeli pa se bodo tudi za vzgojo in varnost voznikov kmetijske mehanizacije. T. Golob
Črtomir Zoreč
POMENKI OB SAVI DOLINKI
O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
(71. zapis)
Breznica pod Stolom — pravcati pojem za združbo najznačilnejših gorenjskih vasi na robu ravninskega sveta pod strminami gora!
Breznica je med ljudmi na visoki Gorenjski slejkoprej veljala kot lepa fara — tu žive trdni možje in nekoliko bolj košate žene. No, sicer pa to ni prav nič narobe — vsaj kake šleve niso! Tu prave revščine niso poznali, ne v preteklosti, še manj pa danes. Pridnih rok in umnih glav tu ni manjkalo. Ce le pomislimo na brate Janše, na Finžgarja in Knaflja, na Kersnika iz Most, na Jalna, Zemljo s Sel, Zupana iz Smokuča, na kar dva škofa, Pogačarja in Vovka iz Vrbe, predvsem pa na Oopa in Prešerna — potem še zdaleč ni izčrpan »seznam« velmož, ki so jih rodili kraji, ki sodijo danes pod krajevni urad Brez-nico (po starem bi rekel: pod brez-niški farni zvon!). Da tako na hitrico omenim le še pozabljenega prvega gorenjskega esperantista, Janeza Matica (1845-1913), ki spi na brez-niškem pokopališču. Posebej bom seve omenil, koliko življenj so Brez-ničani dali za svobodo in kaj vse so morali pretrpeti, da so lahko pričakali današnje sončne dneve v kar dostojnem blagostanju.
BREZNICA - KRAJ IN IME
Krajevni urad Breznica vključuje kar deset vasi: Breg, Breznico, Doslovce, Moste, Rodine, Selo, Smokuč, Vrbo, Za-breznico in Žirovnico. Največ prebivalcev šteje Žirovnica, sledita ji Moste in Zabreznica. Najmanj prebivalcev imajo Doslovce. Vseh domačinov, ki sodijo v brezniško družino podgorskih vasi je danes že kar blizu 3000, pred 100 leti jih je bilo pol manj! Vse vasice so napredovale in pomnožile število svojega prebivalstva, le Smokuč je ohranil svojo prvotno naseljenost: leto 1880 - 241 prebivalcev, danes komaj toliko (leta 1966 celo le 230...). Nasprotno pa se je Breg razrasel: od 83 na 294 prebivalcev v sto letih. Podobno tudi Moste, Žirovnica in Zabreznica.
Breznica — lepo slovensko krajevno ime. Pač po brezah, ki so bile za kraj značilne. Poznam pa še troje krajev z istim imenom: Breznico pri Prevaljah na Koroškem, Breznico pri Žireh in Breznico pod Lubnikom. Vse te sorodne Breznice so izrazito hribovske vasi, nobena nima kaj prida ravnine pa tudi polja ne.
Naša Breznica pa leži tako lepo: na ravninskem robu in rahlo prislonjena v breg nad cesto. In pod Pečmi, katerih greben Gosjak se dviga kar 892 m visoko.
Ko pa so stari farni sedež, ki je bil do leta 1821 na Rodinah, preselili -so Breznici vzdeli novo ime: »Pri novi cerkvi«. Zdaj je tudi to ime pozabljeno.
TRIJE ZNAMENITI ŽUPNIKI
Seveda je kot prvega treba imenovati Frančiška Salezija Christiana, katerega delo je bila selitev farnega sedeža z Rodin na Breznico; potem je bil tu Lovro Pintar, deželni in državni poslanec,
Župnijska cerkev na. Breznici od l. 1821 (v ozadju Gosjak 892 m)
znan pa tudi kot eden poslednjih »slovenskih Ilirov«; nič manj markantna osebnost med brezniškimi fajmoštri je bil ljudomili Tomaž Potočnik, prijateljski Dredstojnik pesnika Antona Medveda.
Christian, sicer Ljubljančan, sošolec Tomaža Linharta in Jurija Vege — vsi trije so bili odličnjaki — je bil rad »kmečki župnik«. Mesto ga ni mikalo, tudi častihlepje mu je bilo tuje. O vsem tem lepo govori latinski napis na nagrobni plošči, ki je sedaj ohranjena (vzidana) v brezniški cerkvi:
Tu spi Salezij,
po rodu in po duhu Kristijan.
Orlovsko vase bistrogled,
sloveč govorec,
blag z ljudmi.
Rodinam zvestpastir,
ki mu je čreda bila ljuba bolj
od vseh časti, odlik sveta.
Vendar pa Christianu sedež fare na Rodinah ni bil všeč. Zdel se mu je preveč na robu. Zato si je zamislil novo farno cerkev v nekakem geometrijskem središču vse župnije na Breznici in jo res tudi leta 1821 dozidal. Seveda ta stvar Rodincem in drugim bližnjim faranom ni bila všeč. Nasprotovali so Christianu, kjer so le mogli. Raje so hodili k maši v daljne Lesce ali v Begunje, le na Breznico ne. Christian je moral nekoč celo bežati pred razjarjenimi Rodinci in Smokučani, kar skozi gmajne nad vasmi. — No, o teh zgo-dah in nezgodah bi veljalo še enkrat prebrata Jalnovo povest Trop brez zvoncev. — Jemati neki vasi faro — to ni bilo kar tako. Zato je bilo treba razumeti domačine, da so bili tako gorki na Christiana.
Josip Jurčič
JURU KOZJAK
Riše« Jelko Peter ne I j Priredba: M. Zrinski
f\rj    , vW>- i
jk Vas turska sila, ki se še ni bila razlila naprej proti Nam, je sedaj od vaeh strani obstopila mogočno, trdno
Staarsko obzidje. Dobro sezida nega obzidja ne bi bilo krasiti, ko bi bilo dovolj brambovcev. Ali za zidovi is 1« mslo ljudi, zakaj precejšnje število hlapcev so poslali Turkom nasproti, pa so potem padli na Stajer-W Velik oddelek se je razkropil pri procesiji in bodisi MM v turške roke ali pa umrl pod njihovimi sabljami. Vfcf jik j« le malo ostalo v samostanu.
179. Izmed menihov ni bilo v kloštru nikogar, razen dveh sivolasih očetov in Marka Kozjaka, ki še ni povsem okreval od omedlevice, ko mu ie cigan razkril sinovo usodo. Petra ni videl od tedni, da pa je cigan ušel iz zapora, mu je podrlo zadnji up, da bi mogoče videl sina. Trenutna nevarnost ga je prisilila, da je kot nekdanji vojak razdeljeval in vodil klošterske hlapce, kolikor jih je bilo, vedoč, da je krdelo vse premajhno za obrambo pred tolikimi Turki. Ker bo torej umrl, bi rad pred tem še enkrat videl sina, četudi janičarja, je molil ves čas.
180. Turki pa so se pripravljali, da bi se isto noč navalili na kloiter. Janičarji so bili razpeli svoje šotore sredi taborišča in si pripravljali večerjo. Velikanski glavar ja-ničarske čete je zamišljen sedel sam v svojem nekoliko lepšem šotoru. Danes je videl, koliko kristjsnskih otrok so njegovi pajdaši nalovili in na ropali, vsi ti so pa bili namenjeni za janičarje, divje Turke, kakor je on sam, in morda še hujše, kakor so njegovi divjaški, krvoločni tovariši. Sedel je pred skledo v težkih mislih ...
G L A SJ2. STRAN
PETEK. 10.
Prostoren družbeni dom na Brezjah, za katerega bodo odplačevali anuitete tudi z denarjem, ki ga bodo v naslednjih petih letih zbrali iz krajevnega samoprispevka. — Foto: D. Sedej
Brezje — Krajevna skupnost Brezje združuje vasi Brezje, Črnivec, Dobro polje, Noše in Peračico; v vseh teh naseljih pa živijo ljudje, ki so v zadnjih letih s prostovoljnim delom in s prispevki v materialu in denarju nenehno gradili in poskrbeli za zadovoljiv družbeni standard. Tako so se pred leti odločili za krajevni samoprispevek in zgradili dom družbenih organizacij, ki je danes eden najlepših na Gorenjskem. Prav pred nedavnim pa so spet uspešno izrekli za drugi krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali pet let in ga namenili za odplačevanje posojil za dom, za razširitev pokopališča in za napeljavo telefonskega omrežja. Na minulem referendumu ie za krajevni samoprispevek glasovalo kar 77 odstotkov krajanov in volilcev, kar je
ponovna potrditev, da se v krajevni skupnosti zavedajo pomena, ki ga ima nadaljnji razvoj kraja.
V krajevni skupnosti so imeli dolga leta težake s pošto, prav tako pa niso imeli nobenih prostorov za aktivno družbenopolitično, kulturno in športno življenje. Ko so zgradili dom, ki ima danes 932 kvadratnih metrov koristne površine, so s finančno soudeležbo PTT Kranj dobili moderno pošto, prostor za telefonsko centralo in stanovanje za delavce pošte ter več izredno lepih prostorov, ki jih danes uporabljajo družbenopolitične organizacije. Z novim domom je zaživela aktivnost kulturnega društva, ki se je že uspešno predstavilo z Zupanovo Micko in Kaktusovim cvetom in predstavlja eno izmed najbolj aktivnih društev
vl*XS/e°e^fj!n^a !? P?Hodih> ni semaforjev, mitični Foto: L M    J my6o(/ Prom^h prav prehod pri avtobusni postaji.
r
Do 8. aprila letos je bilo na gorenjskih cestah v prometnih nezgodah huje ali lažje ranjenih že 18 otrok — V preventivni akciji v sredo popoldne na območju UNZ Kranj so miličniki vseh gorenjskih postaj in oddelkov milice opozarjali pešce, kolesarje, motoriste na previdnost — Novi prometni zakon prinaša nekaj ostrejših določil — Leto« zaradi alkohola odvzetih že 630 vozniških dovoljenj
J
Kranj — Tovarišica srednjih let
ie v križišču pred kranjsko Iskro tljub rdeči luči stopila na prehod za pešce in prečkala cesto proti drugi strani, kjer je stal miličnik Drago Kokaš. »Tovarišica, vi pa kar pri rdeči!,« je miličnik nagovoril pesa kinjo, ki ji ni bilo mar signalizacije. »J a veste, tale semafor je pokvarjen, dobro ga poznam, vedno kaše rdeče,« je bila hitra z odgovorom. Le pet sekund kasneje je
Ponosni na družbeni dom
Na Brezjah so se odločili, da s krajevnim samoprispevkom odplačujejo anuitete za dom družbenih organizacij — Skladno delo vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v krajevni skupnosti — Vse možnosti za otroško varstvo
na Brezjah. Ne zaostaja tudi športno društvo ter ostala društva, v domu pa so naravnost idealne možnosti za otroško varstvo. Prostori za vrtec predstavljajo zaključeno enoto, s svojim vhodom, sanitarijami, s 170 kvadratnimi metri površine in prav bi bilo, ko bi s skupnimi prizadevanji in sodelovanjem sosednje krajevne skupnosti vrtec tudi odprli. Ta problem bi na Brezjah radi rešili do letošnje jeseni, sicer bodo morali prostore oddati v najem.
Dom na Brezjah je zares ponos vsega kraja in vaščanov, ki niso prispevali le denarja, temveč so tudi izdatno pomagali z lastnimi rokami. Zavedali so se, da bo akcija za izgradnjo doma učinkovita le, če bo hitra in niso se zmotili. Dom so začeli graditi leta 1977 in naložba je bila le 8.000 dinarjev za kvadratni meter, sedanja vrednost doma pa je narasla za vsaj še enkrat. Z vzdrževanjem nimajo težav, saj je dom solidno zgrajen in velja vsa pohvala radovljiškemu Gorenjcu, ki je dela opravil v roku in izredno dobro. Prav tako pa so Brezjani dobri gospodarji, saj ogrevajo le tiste prostore, ki jih trenutno najbolj uporabljajo.
Ko bodo naslednjih pet let krajani odplačevali anuitete, bodo z denar-
jem, ki ga dobi krajevna skupnost in turistično društvo, poskušali rešiti tudi druge krajevne probleme. Turistično društvo daje za potrebe krajevne skupnosti okoli 300.000 dinarjev letno, na osnovi družbenega dogovora, ki so ga podpisali že leta 1976 in velja do leta 1986. Turistično društvo seveda skrbi tudi za urejanje kraja, za propagando in za turistični napredek vseh naselij, obenem pa ne izključuje tudi potreb vse krajevne skupnosti.
»V okviru krajevne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva rešujemo vso aktualno problematiko v kraju,« pravi predsednik krajevne konference SZDL Franc Golmajer, »vendar pa že leta delamo na Br%zjah tako, da se o problemih skupaj pogovorimo in imamo zato s svetom krajevne skupnosti skupne seje. Delo je tako učinkovitejše, hitreje se dogovorimo, akcije so boljše. Prav tako se pogovarjamo o denarju in v naši krajevni skupnosti se vsi zavedamo, da bi bilo skrajno nesmotrno, ko denarja ob skupnih pomembnejših akcijah ne bi združevali. Zato tudi ni pomembno, kdo ali katera organizacija ali društvo ima denar:
Prometna akcija na Gorenjskem
Neprevidni
pešci
Jože Šolar, inšpektor UNZ Kranj: »Pešci so zelo neprevidni: letos je bilo že 26 huje ali lažje ranjenih pešcev, na žalost je med njimi veliko tudi otrok.«
na semaforju za pešce posvetila — zelena. Končalo se je seveda vse le z opozorilom, saj je bila v sredo popoldne po vsej Gorenjski preventivna prometna akcija, v kateri so miličniki prometne postaje in vseh postaj in oddelkov milice le opozarjali predvsem pešce, kolesarje in motoriste na previdnost v prometu.
V letošnjih treh mesecih je namreč precej naraslo število v prometnih nezgodah poškodovanih pešcev: na gorenjskih cestah jih je bilo 26, od tega kar 11 otrok, v prvih osmih dnevih aprila pa se je ponesrečilo še sedem otrok. Tudi med šestimi žrtvami prometa na gorenjskih cestah je letos polovica pešcev.
»Ze prejšnja leta so bili sicer pešci pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, toda letos se že v začetku leta kažejo prevelike številke,« je povedal inšpektor UNZ Kranj Jože Šolar. »Prav zato že nekaj čaaa miličniki še posebej opozarjajo pešce in pa kolesarje kakor tudi ostale udeležence v prometu na pazljivejše vključevanje v promet, prav tako pa je bilo doslej tudi že nekaj preverjanj treznosti za volanom. Prav ti zadnji preskusi treznosti nam dajo misliti: čim pogosteje preverjamo treznost, tem več je voznikov, ki so, preden so sedli za volan, globlje pogledali v kozarec.«
Trditev ni kar tako - od vseh letošnjih nezgod - 86 se jih je takšnih
s hujšimi posledicami pripetilo na Gorenjskem, od tega je v 30 nezgodah bil vsaj eden od udeležencev vinjen. Da pa vozniki pogosto sedajo bolj ali manj omotični za volan, dokazujejo tudi v letošnjih treh mesecih odvzeta vozniška dovoljenja; kar 718 voznikov se je začasno moralo posloviti od vozniških dovoljenj, večina (okoli 63) prav zaradi alkohola in zdaj hodijo peš ali pa se »na črno« vozijo, kar tudi ni tako redko, kot ugotavljajo miličniki, seveda je potem drugo srečanje z miličnikom in kasneje Še sodnikom za prekrške še malo grenkejše.
Prometna akcija, ki je v sredo ob istem času med 12. in 15. uro potekala po vsej Gorenjski je imela poleg preventivnega še drug namen: s prvim majem namreč začne veljati novi temeljni zakon o varnostih cestnega prometa, ki poleg nekaterih novosti, ki se jih bodo morali držati udeleženci v prometu, prinaša tudi ostrejše represalije; denarne kazni so namreč za nekatere prekrške, kot so na primer prekoračenje hitrosti v naseljih in druge kar občutnejše in bodo kršilce več kot pošteno udarile
po žepih. Pa tudi pešci, ki so doslej dokaj nekaznovano lahko begali čez cesto, kjer ni prehodov, če že tega niso »plačali« z nezgodo, bodo odslej za neprevidno prečkanje morali odšteti po novem zakonu 100 din.
No, v sredo so miličniki za lažje prometne prekrške izrekali le opozorila in to posebno pešcem in pa kolesarjem, predvsem mladini in otrokom, ki se v teh toplih spomladanskih dneh tako radi preveč prešerno in prepogumno zapeljejo na prometno cesto — pa je nesreča tu. Novi zakon, tako zvezni kot tudi republiški, ki bo prav tako v kratkem spre-
Jet, sicer prinašata nekatere ostrejše :azni za prekrške in tudi nekatera določila za udeležence v prometu so ostreje zastavljena, kot so bila doslej: vendar pa je zakonodajalec sprejel takšne določbe izkjučno na osnovi sedanjih prometnih razmer in obnašanja udeležencev v prometu ter posledic prometnih nezgod; "na vseh udeležencih v prometu pa je seveda naloga, da se samozaščitno obnašajo in seveda tako izboljšajo sedanjo prometno varnostno situacijo na naših cestah. r m
Predsednik krajevne konferenc* !^| Brezje Franc Gouu*r
ce je akcija pomesibat s j kraj in za naše krajane, n*4j samoumevno, da bomo mw
združili.«
Na Brezjah resnično dobrog vsi amatersko, vsi prostovclf* jim žal ne časa, ne poti in ntfm devanj, ki jih kot aktivisti političnih  organizacij, dni* krajevne skupnosti vložijo n* dek kraja, za aktivnost. Ko*<4 jem domu, prvem družb«*«/ po vojni zgrajenem na Brusi1 rejo in pogovorijo in odlotijoV so poti do uresničitve jasi*«/ Ni bilo odlašanja in odstop*, načrtih, ki so jih imeli tf* uspehi danes še kako otipljivi tem je tudi njihova nadaljn»<| prodornost...
LJ"0* Šolar pomoc-^ PM Škofja Loka: TLAČIL loški občini v pro»Ž$'J huje ponesrečiti trije a/* * pa na mestnih uUcahk*", nicah na prehodih zelT cev, na srečo ni bih *J! smo organizirali ie VJ** nih prometnih akcii ,*TJ hitrosti motornih vozUJ nja pešcev na previdno]^
•'•IflatSN
MEI
nO:
Previdno čez cesto — V semaforskih križiščih je za najvarnejši — če seveda upoštevajo zeleno luč. — Foto
pešce prehod čez cesto L. M.
">OjStW ,
van
sporoči
Merkur,
prodajalna Barve-laki Radovljica vas vabi na   praktično prikj^ obdelave sten, tal m z materiali iz proia programa Kemične strije   Dol   pri Ljubin bo  v torek,  14. apr„ 10.  do   13.  in od £ 17.    ure pred Barve-laki     v R; Vabimo vse, ki se za obdelavo zidov s ni mi   gradbenimi mnn^
Pridite, poglejte in po/ site tudi vi! Naprava ; sami — ni tako ttHo* je videti na pori po*** Strokovnjaki JUB-i / bodo radi svetovali!
šP\1[Q0 ♦w<',w«š*r
S1K2I MERKUR/
STK, 10. APRILA 1981
13.STRAN G LAS
Bob
le še za
spomin
Ce dedaš z Zirovske-
?i vrha proti Blegošu, oprivniku. Mlademu u Staremu vrhu in vagan, ki ležijo na njihovih pobočjih, je videti kot da leži Zetina pod Koprivnikom na široki Moći. Na ravnici, ki je s hrbtom blegoške skupine varovana pred vetrovi in kjer, čeprav je dobrih 700 in več metov nad morjem, češnje šogore med prvimi. Ko pa ae pripelješ ali pri-peiaciA tja gor po cesti b Javorij ali Hotavelj ■ Kopačnice, ni ravne vmlje toliko, da bi dlan položil nanjo. Hiše Dolnje Zetine so deloma raztresene, nekaj pa jih je zbranih na kupu sredi pobočja, kot jata, ki se j> zatekla v zatišje, ija Zetina, ki leži ato metrov više, po besedah Andre-lepša, ima več lepe in je tam prav i živeti. Lepše, n, kot v mestu, v do-ali kjer koli, kjer ie ljudi, hrup in prah.
flajbrž je And rej on u i verjeti, saj ta svet Blegošem in Kolikom ni očaral le in izletnikov, ki se [mimo podajo na pot ti Blegošu. V ta ko-!je svoje Jelovo brdo »vil pisatelj Ivan .Jar, v tem lepem ^iju je zaživela njegova pozna ljubezen do Preaečnikove Mete, to je kraj, ki mu je v Cvetju v jeseni postavil spome-•ft  poznim rodovom
in v gozdu nad Zetino je Meta klicala svoj »žiberdej« in se lovila med drevjem in se na poklonu pod vasjo poslavljala od svojega Janeza.
Čeprav je v vasi elektrika in cesta pripelje do vsake hiše ter telefonski . drogovi, ki jih postavljajo po pobočju, pričajo, da bo tudi v teh oddaljenih krajih zapel telefon, Dolenje Zetina skoraj ne kaže življenja.
»Naša vas izumira,« je dejal Janez Jelovčan, Plazničar. Na kmetijah so ostali fantje večina sami in težko obdelujejo zemljo in vzdržujejo kmetije. Dekleta na grunt nočejo več, posebno, če je v hribih. Delo je pretežko in preveč smo oddaljeni od doline. Tako v središču vasi, kjer je bilo pfi Skundru in pri Rančahu po 7 in pri Pipu celo 10 otrok, živi le še osem ljudi.«
Toliko jih je tudi pri Plazničarju. Njihov dom je nekaj sto metrov od središča vasi. Stan oče Janez in stara mama Micka, ki te dni praznujeta biserno poroko, gospodinja in gospodar ter trije otroci in dveletna vnukinja. Lani so si postavili novo hišo in čeprav jim je hudo nagajalo pri izkopavanju temeljev zaradi kamnitega in plazovite-ga terena, se niso vdali in ob strani že stoji no-
va, mogočna hiša, v katero se bo v letu ali dveh vselila Plazničar-jeva družina.
»Staro je oče naredil pred devetdesetimi leti,« pripoveduje Janez Jelovčan. »Pol leta zatem sem se rodil kot najstarejši od otrok. Oče je kupil krpo zemlje od nekdanje velike Pi-pove kmetije in si tu postavil hišo. Kasneje, ko sem prevzel domačijo, sem še dokupil zemlje in sedaj lahko redimo pet goved. Seveda to ni dovolj, da bi lahko samo od zemlje živela tako številna družina, zato mlada dva oba hodita na delo, prav tako starejša vnukinja, mlajša je še v šoli, vnuk pa je pri vojakih. Sicer pa zemlja že včasih ni dajal dovolj kruha, čeprav smo živeli veliko bolj skromno. Poleti sem te-saril in pozimi mizaril da se je lažje preživelo.«
Prihodnjo soboto praznujeta Plazničarje-va mama in oče biserno poroko. 18. aprila pred b() leti sta se poročila Čeprav je bila ljubezen dolga kar 11 let, pravi mama, ni bilo nobenega poljubljanja prej, a je zakon kljub temu trden »Streho smo krili pri Martmšku v Zaprevalu in osemnajstletna Micka mi je ugajala in iz šale, da se bom tam oženil, je nastala resnica Sprva je bila premlada jaz pa tudi, da bi se lahko kaj pogovarjala potem sem bil pet let
vojak in po vojni je bilo treba najprej malo doma popraviti in obdelati, potem pa se je šele lahko mislilo na ženi-tev.«
Ko pripovedujeta o svojem življenju, pravita, da sedaj živita dobro, tako kot vsi. Cesta je do vsake hiše, pri vsaki imajo avto in ni treba, razen pozimi, ko zamete sneg, nikamor peš.
»Celo na Trato in v Škofjo Loko. smo nekdaj hodili peš. Spominjam se, da sem se med prvo vojno, ko sem prišel na dopust, ponoči pripeljal z vlakom na Trato, zjutraj pa sem bil doma. Tako se mu je mudilo.«
»Kruh smo imeli pozimi slab,« dodaja mama, »ker pšenica in rž slabo rodita, poleti pa nekoliko boljšega. Bob smo sejali, in pri veliko hišah tudi lan. Škundr je še po tej vojni tkal platno. Sedaj statev ni nikjer več in vsa obleka se kuni.«
Bona Plazničarjeva mama še vsako leto vseje vsaj gredico, vsaj toliko, da se ohrani seme. Bolj zaradi spomina na stare čase, kot iz potrebe, ker se kuha že zelo redko. Pa tudi sejejo oziroma sadijo ga mlajši nikjer več. Brez škode ga opuščajo. Škoda pa je vasi in kmetij, ki vse bolj životarijo in na r\ekdanjo živahnost spominjajo le še mogočne kmečke hiše.
L. Bogataj
►OSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA  REPORTAŽA SPOSOJ
I Stvarna fantastika jGeorgea Lucasa
Znanstveno fantastična filmska uspešnica Vojna zvezd je avtorju Georgeu Lucasu prinesla na kupe denarja in ga postavila na posebno mesto v svetovni kinematografiji. Ambiciozni Lucas zdaji pripravlja serijo nadaljevanj.
Jutranja vadba — vsakodnevna navada
V časovnem zaporedju si slede dan in noč, budnost in spanje, delovni napor in počitek. V to naravno zaporedje bivanja, človek posega z voljo in zavestjo, da bi mu bilo življenja lajše, prijetnejše in bogatejše.
Dan se začenia z jutrom, s prebujanjem, odhodom na delo in z drugimi opravili. Kakor vemo, zjutraj nismo pri priči budni. Moramo se d rami ti, v prebujanju se kaže boj med poležavanjem in zavestjo o delovnih obveznostih in dolžnostih. Postopno pretegovanje in gimnastične vaje spodbujajo delovanje organizma in dramijo zavestna stanja kot so počutja, čustva in misel.
Jutranje gibalno ogrevanje je uvod v delovni dan, odpravlja slabo voljo, drami središče za budnost, boljša počutje, razpoloženje in mišljenje, tako da se dan pričenja v živahnem, vedrem in svežem tonu.
Vsakodnevna vadba utrjuje moč volje in posebno odločnost, ki nam veleva: da je dan potrebno začeti strumno, živahno in vedrogledo, da je potrebno oživeti delovanje gibal in živčevja in da je v jutranji odločnosti bolj uspešen start k delovnim obveznostim in nalogam. Se več: vsakodnevna jutranja vadba dopolnjena z gibalno in športno razvedrilno dejavnostjo preko dneva znatno prispeva k večji delovni storilnosti, treniranosti in veča občutek življenjske moči — ne rvn o-psi bič ni tonus.
Zakaj v današnjem času tako pogosto govorimo o pomenu gibanja? Odgovor ni težak. Čas nam prinaša gibalno siromašno življenje, način dela nas vse manj sili k temeljni mišično gibalni dejavnosti. Če ni gibalnih pobud pri delu, moramo sami oživljati naravno gibalno potrebo. Z vadbo naj se začenja dan vsakega osveščenega človeka s pravilnim pogledom na zdravje, delo in življenje.
V letnih mesecih je še več priložnosti, da pri odprtem oknu, ob pogledu na gorovje razgibamo ude, trup, vrat, spodbudimo delovanje osrednjega živčevja. Jutranje vaje: zamahi, počepi, odkloni in predkloni utrjujejo ravnovesje, preprečujejo vrtoglavost, omotičnost in druge težave, ki rušijo trdnost in ravnovesje. Krepil ne vaje in vaje v vesi koristijo športnikom in vsem, ki žele ohraniti moč, prožnost in primerno postavo. Vsakodnevna jutranja vadba mora postati nujna navada v vseh življenjskih obdobjih in letnih časih, biti mora dnevna obveznost, tako kot druga pomembna opravila, ki jih ne moremo odlagati za drugič. Izvedenci nas že opozarjajo, da jutranja vadba mora biti podobna krajši vadbeni uri, v kateri je posameznik sam vaditelj in vadeči hkrati, ko po lastni pobudi in lastnem zadovoljstvu izbira sebi najbolj primerne vaje, ki naj ga poleg svežega zraka dramijo, k repe in ga uspešno usmerjajo v vsakodnevni ritem.
Jože Ažman
V blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah ao dobili najno-vejti model motorne žage CD 480 Tomos - Husquar-na. Pri tem pa moramo povedati, da so kooperanti gozdnih gospodarstev pri nakupu te žage oprotceni plačila prometnega davka v zneaku 5.679 dinarjev.
Cena: 25.332,70 din (cena a prometnim davkom)
		
	■ i !l	m j
8JHk mOff		1
■jPjjgpajigaMBjM		
		
IZBRALI SO ZA VAS
Na oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU smo posli kali to lepo izvezeno obleko. Izdelek Vezenin z Bleda. V temno rdeči, kovinsko modri in umazani roza barvi se dobe. Blago je mešanica volne in sintettke (46 : 55). Na voljo so velikosti od 36 do 44. Podložena je.
Cena: 2.232,75
Glinasta posoda je v mo r-
nih   gospodinjstvih   ve io
bolj cenjena.  Prijetno o-
macnost prinese v kuhi o.
Pri FUŽIN ARJU na Je» i-
cah   smo   videli   latvic« v
treh velikostih. Svetlo r /e ao in ročno poslikane.
Cena: od 92,95 do 2M.50 din
ENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA
Najboljši filmski posel vseh časov je msravil George Lucas, avtor filma Voj-aa zvezd. Celo več; drugo nadaljevanje fte aaanetveno fantastične uspešnice, (■serij vrača udarec, se je znašlo na tretjem meetu po skupnem dohodku, takoj as Žrelom. Je pa že skoraj gotovo, ša bo Imperij, ki se vrti šele od lanskega aaajs hi torej njegov zaslužek še ni do-koeeea, 2relo prehitel in Lucasa poota-
poata-v svetovni kine-
prel
ril as posebno mesto astogrsflji.
Lecas, scenarist in producent Imperija (film je resi ral Irwing Kershner), i—nT namerava dobiček vložiti v še aaassi nadaljevanj. Svoj znanstveno fartajtični ep si je zamislil kot celoto, •satavlieno iz treh ciklusov s po tremi /Bati. Vojna zvezd, Imperij vrača udarec ki aajaovejši film bodo predstavljali sragi cikla«, zatem pa bo Lucas posnel prve tri dele o dogodivščinah očeta se-sasJaga glavnega junaka Lukea Sky-
Tasopis ameriške filmske industrije Vsriety trdi, da je Lucas z Imperijem (mjeseešaejei film v minulem letu) osvojil popolni monopol v trenutno najbolj komercialni zvrsti, znanstveni fcstssfiki.
Po drugi strani pa Imperij ni niti aduri niti najdražji film tega žanra v agetsfclssa leta. Zvezdne poti so stale srsdacenta dvakrat več, prinesle pa so psisvico manj dohodka. Lucas je, kot
kaže, iznašel daleč najučinkovitejšo formulo uspešnosti. Zato tudi njegova pogumna zamisel o devetih nadaljevanjih in o lastnem studiu, ob katerem bi zbledel celo, na primer, veliki Universal, ni čisto neverjetna.
Poglejmo še, kakšen je spisek filmov, ki so na ameriško-kanadskem trgu - ta je tudi največji - po podatkih Variety-ja doslej prinesli najboljši zaslužek:
1. Vojna zvezd 175,085.000 dolarjev,
2. Zrelo 133,435.000,
3. ' Imperij vrača udarec 120 milijonov,
4. Briljantina 99,3 milijona,
5. Egzorcist 88,5 milijona,
6. Boter 88,275.090,
7. S upe rman 82,5 milijona,
8. Moje pesmi, moje sanje 79,748.000,
9. Zelo 78,9*3.900 in
10. Bližnja srečanja tretje vrste 77 milijonov dolarjev.
Desetim najuspešnejšim sledijo naslednji filmi: V vrtincu, Vročica sobotne noči, »National Lampoon A nima I Ho-uae«, Smokev in bandit, Krm mer proti Kramerju, Let nad kukavičjim gnezdom, Zvezdne poti, Ameriški graffiti, Žrelo 2 in Rocky.
Zanimivo je, da trinajstega z lestvice, film »National Lampoon Animal Hou-se«, naši distributerji niso uvozili, čeprav je bil posnet že 1978. leta. Menili so, da gledalcev"ne bi pritegnil, ker »ne bi razumeli njegovega anglosaksonskega humorja« ...
Vojna  zvezd   —   pravi filmski busi ne s s
L, AS 14.STRAN_
Alpsko smučanje-■-
Sklenjena sezona
Člana SK Alpetour in člana jugoslovanske A reprezentance Boris Strel in Jože Kuralt na Zelenici kujeta načrt kako bi v slalomu prema gala Tržičana Bojana Križajo. Čeprav sta oba v drugi vožnji silovito napadlajima ni uspelo, da bi Križaju vzela slalomski državni naslov. — Foto: D. Humer
KRANJ - Za smučarskimi tekači in skakalci so v ponedeljek svojo zimsko sezono sklenili tudi jugoslovanski alpinci. Podeljeni so bili ie zadnji letošnji moški državni naslovi. Hkrati s spominskim veleslalomskim mednarodnim tekmovanjem za memoriat Zdravka Križajo je bilo tudi šestintrideseto državno prvenstvo v tej disciplini in slalomu. Ti dve tehnični disciplini sta bili spet na Zelenici, saj je na Popovi šopki zaradi slabih vremenskih pogojev veleslalom in slalom odpadel.
Novi veleslalomski državni prvak je član smučarskega kluba Alpetour Jože Kuralt, ta klub pa je bil tudi najuspešnejši po osvojenih odličij na šestintridesetem državnem prvenstvu za člane in članice. To je že drugi državni naslov Kuralta v veleslalomu. Jože Kuralt je bil že lani na Zelenici na prvenstvu SFRJ najhitrejši v tej disciplini. Sicer pa je v teh šestintridesetih povojnih državnih prvenstvih po osvojenih naslovih ie vedno v ospredju Tržičan Janez Stefe. Štefe je kar sedemkrat zmagal v veleslalomu. Po tri kolajne v veleslalomu so osvojili ie Jeseničani Peter Lakota, Mirko Klinar in Blaž Jakopič. S po dvema naslovoma pa se ponašajo Jeseničan Fric Detiček, Loeana Boris Strel in Jože Kuralt in Tržičan Bojan Križaj. V ženski konkurenci je doslej najuspešnejša veleslalo-mistka Kranjcanka Slava Zupančič. Župančičeva je bila sedemkrat državna prvakinja. Po osvojenih veleslalomskih naslovih ji sledi Kranjcanka Majda Ankele, kije bila petkrat prvakinja. Po trt naslove so osvojile Kat ni kova. Ježeva in Fandlova ter iz mUy*e generacije Bojana Dornig. Dornigovaje naslov osvojila tudi letos na Popovi Šopki.
i B$*a23rižaJ J* P° tr>»dicyi najuspešnejši slalomist v Jugoslaviji. Križaju je v ponedeljek na zelenici uspelo, da je že ^t^t*aP°red osvojil državni naslov v slalomu. Nasploh je Kt1& najuspfšnejii udeleženec letošnjega državnega pr-venstva.Zlatu v slalomu je dodal še zlato kolajno v kombinaciji, Orugije bil Kuralt in tretji Strel, in bil tretji v veleslalomu. Sicer JJ najuspešnejši slalomist Peter Lakota. Lakota je bil šestkrat državni slalomski prvak, toda ne zapored Zato je tudi Križaj po zaporednih naslovih pred Lakoto. Pri dekletih je spet v tej disciplini v ospredju Slava Zupančič, ki se ponaša s sedmimi naslovi. Takoj za Zupančičevo je po osvojenih slalomski zlatih kolajnah Krista Fanedel, kije bila petkrat prva. Ankeletovaje osvojila štiri naslove, po tri Irena Jež in Bojana Dornig.
WaSf Je Pn fantih najuspešnejši v teh šestintridesetih sezonah Peter Lakota. Osvojil je sedem državnih naslovov. Slava Zupančič je bila v tej disciplini štirikrat prva. Štiri smukaške državne naslove ima tudi Majda Ankele,po tri Krista *andel, po dva Tjaša Klajnšček in Barbara Pikon. V Kombinaciji upajo po štiri naslove pri dekletih Slava Zupančič, **?m!f m MaJda Ankele. Najuspešnejši kombinatorec pri moških ie Peter Lakota, ki ima štiri državne naslove. Po tri imata Blaž Jakopič in Tine Mulej
D. Humer
Košarka
Maja bodo zaživela košarkarska igrišča
Nogomet
KRANJ — Na rednem letnem posvetu predstavnikov vseh klubov na Gorenjskem so se dogovorili, da se bodo vsa tekmovanja na ravni regije pričela maja. Pri pregledu nastopajočih košarkarskih ekip je bilo ugotovljeno, da je le-teh is leta v leto vse manj. Tu ne gre za (lanske ekipe rekreaacijskegs   značaja,   temveč pred-
Košarkarski pokal Gorenjske
KRANJ - Medobčinska košarkarska zveza Gorenjske bo tudi letos organizirala za vse članske ekipe pokalno prvenstvo Gorenjske, ki naj bi se predvidoma pričelo maja, zaključilo pa v začetku septembra. Vse tekme se igrajo po ie znanih pravilih. V naslednja kola se uvrstijo le zmagovalne ekipe, poražene ekipe pa s tekmovanjem zaključijo. V pokalnem prvenstvu lahko nastopajo vse članske ekipe, ne glede na kategorizacijo, srečanja pa bodo organizirana ob sredah. Stroški tekem se delijo med obe nastopajoči ekipi.
Prijave sprejemajo do 20. aprila 1081 na naslov: MKZG Kranj, p.p. 107. 84001 KRANJ.
M. Cadež
v_.-*
Pričela se je nogometna sezona
^ Preteklo soboto in nedeljo so nogometaši Gorenjake začeli z nogometno sezono. Prvo so igrali ie zaostalo kolo iz jeseni. V tekmovanju za pokal Jugoslavije je za največje presenečenje poskrbelo mlado (lansko moštvo iz Gorenje vasi, ki je na Jesenicah izločilo iz nadaljnega tekmovanja NK Jesenice. V regularnem času ni bil znan zmagovalec, pa so bili gostje pri streljanju enajstmetrovk učinkovitejši. Za drugo presenečenje v temu kolu so poskrbeli nogometaši Kondorja iz Godeiič, ki so tudi s streljanjem enajstmetrovke izločili moštvo NK I.TH. Rezultati iz posameznih tekem pa so naslednji: za pokal Jugoslavije: Lesce B : Tržič 4:7, Jesenice : Gorenja vas 6:6, Kondor : LTH 6:4; prvenstvene tekme članov: Lesce B : Lesce A 0:2, Bohinj B : Bled 1:6, Jesenice : Bohinj A 1:1; vodi Bohinj Azil pred Jesenicami z 10, Lesce A z 9 točkami. Kadeti -III. selekcije: Aipina : Jesenice 1:3, Sava :
Zmaga v gosteh
KRANJ V 10. kolu občinske A in B nogometne lige so slavili gostje. Doma so osvojili točko le Senčurjani na tekmi s Podbrezjami. Trboie so zmagale na Kokri-ci in s tem povečale možnosti za obstanek v A občinski ligi. V B ligi so poskrbeli za presenečenje igralci Britofa, ki so v gosteh premagali favoriziranoga Korotana. Vieo-čani niso prišli na tekmo s Filmarji. Ne-Aportno ponašanje igralcev Hraatja pa je bilo vzrok za prekinitev tekme v Trbojah.
V članski A ligi Je Triglav v gosteh premagal Preddvor, Šenčur in P od brez je sta igrala neodločeno, Trboje so premagale v gosteh Kokrico, Sava pa je prav tako v
fosteh premagala Naklo.  Vodi kranjaki riglav. V članski B ligi je Britof kot gost premagal   Korotan,   Filmarji   so dobili tekmo z  Visokim  brez  borbe, srečanje Hrastje : Primskovo pa je bilo prekinjeno ----1*-*., o-n ,a Primakovo. Primskovo
Tržič 8:2, Britof : Bohinj 6:0, Jesenice : Triič 3:0, Sava : Bohinj 6:0, Britof: Aipina 2:0; vodi Sava pred Britofom, ki ima po 19 točk, Bohinj 8 točk. Pionirji: Lesce : Jesenice 2:1, Bled : Bohinj 2:2; vodi Bled z 12 točkami pred Bohinjem 11, Lesce 5 točk itd.
Prihodnjo soboto so na sporedu naslednje prvenstvene tekme: Sava : Aipina (kadeti) ob 10. uri, Jesenice : Britof (kadeti) ob 16. uri, Tržič : Bohinj (kadeti) ob 13.30 uri, Jesenice : Bled (pionirji), Triič : Lesce (pionirji), Lesce A : Tržič (člani). Bled : Lesce B (člani), Bohinj A : Bohinj B (člani). Pionirske tekme se začnejo ob 14. uri in 45 minut, (lanske pa ob 16. uri.
P. Novak
Streljanje
Naglice v memorial
KRANJ — Kranjska ob(inska strelska zveza je priredila finale republiike strelske dopisne lige, ki je bilo obenem tudi spominsko tekmovanje v počastitev pred letom tragično preminulega večkratnega republiikega in državnega prvaka Franca Naglica. Na tekmovanju je sodelovalo nad 40 moštev iz vse Slovenije, v finale pa se jih je uvrstilo 10. V Kranju je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Najboljša je bila Postojna s 1466 krogi. Drugi je bil Rudnik iz Hraatnika, ki je dosegel enak rezultat kot Postojna, tretji so bili Kranjčani, četrti Celjani in peti Ločani. Med posamezniki je s 376 krogi zmagal Celjan Jože Jeran. Drugi je bil Kranjčan Vinko Frelih, tretji Cvetko Rajmund iz Hrastnika, četrti Ločan Niko C us in peti Hrast-ničan Franc Rešetar. Na otvoritvi prvenstva je bila tudi žena Franca Naglica s sinom Dušanom, ki sta otvorila prvenstvo in podelila priznanja najboljšim. Kranjska občinska strelska zveza bo vsako leto izvajalec finala tega prvenstva, imenovanega po pokojnem Francu Nagliču.
A. Lakner
HrTZie . Primakovo p. je bilo presno pri rezultatu 2:0 za Primskovo. se naprej ostaja na prvem meatu. Tekmu-ieio tudi druge selekcije pionirjev. Kokrica
Naklo sta G^«**fe«J3K P premagalo Primskovo. Vodi Kokric..^.^
Vaterpolo
Zimsko prvenstvo SRS za mladince
vsem za mlajše kategorije. Tako letos ne bodo nastopali mladinci Kladivarja iz Zirov, kadetinje Mojstrane, iz republiške lige pa so izstopile tudi mladinske Radovljice. Kljub pogojem, ki so iz leta v leto vse boljši za dejavnost v košarki, naj ai bo to izšolanega strokovnega kadra in objektov, ni razumljivo, zakaj dejavnost v košarki stagnira. Tudi rezultati, ki jih dosegajo v zadnjih letih gorenjski klubi, ne kažejo pravega napredka. Izjema ao le nekateri klubi v ženski konkurenci. Zaradi kvalitete se je tudi pri krajanih zanimanje za gorenjsko košarko vidno zmanjkalo, saj je že iz javnih občil razvidno, da se prvenstvenih tekem ogleda izredno majhno število gledalcev. Samo ljublteljstvo do košarke je premalo, če hočemo na Gorenjskem v tem sportu napredovati, so izrekli misel nekateri predstavniki klubov, ki le vedno poizkušajo s svojim večinoma amaterskim delom tej panogi pomagati, da težave, ki so nastale po letu 1076, premostijo.
Eden izmed prvih korakov za napredek košarke na Gorenjskem je ustanovitev pionirske lige. Letos bodo v ligi tekmovale •tiri ekipe in sicer Triglav, Lokainveat. Jesenice ter Gorenja vaa. V kadetski konkurenci bo nastopilo v dvokrožnem liga sistemu Sest ekip, liga mladincev bo štela pet košarkarskih ekip, v konkurenci kade-tinj pa bodo tekmovale »tiri ekipe. Tudi letos bo organizirana liga članov, ki nastopajo v republiških ligah z eno spremembo, da bo na mesto ekipe Lokainveata tekmovala članaka ekipa Gorenje vaai. Mladinke bodo tekmovale v republiški ligi, organizirani pa bosta tudi dve rekreacijski ligi za članaka moštva. Dan je bil predlog, da bi tako kot za člane bila organizirana liga tudi za članice, ki v zimskem (asu tekmujejo v republiškem tekmovanju, vendar predstavnik Alpine iz Zirov ni sprejel predloga.
V dnevnem redu skupnega sestanka je bilo predvideno tudi žrebanje, vendar so
firedstavniki vseh klubov smatrali, da e-to lahko opravi komiaija za tekmovanje
M. C ade*
Preteklo soboto in nedeljo so se v Kranju zbrali najbolj« mladinci in odigrali republiško zimsko prvenstvo v vaterpolu.
Nastopalo ie 5 ekip in sicer Koper, Kamnik, Delfin iz Rovinja in dve ekipi kranjskega Triglava. Lahko rečemo, da kvaliteta prikazanih iger ni bila na najvišjem nivoju, po kvaliteti ie izstopala le prva ekipa Triglava, ki je bila za razred boljša od ostalih. S prikazano igro Triglava smo lahko zelo zadovoljni, saj so igrali zrelo, hitro in učinkovito, imeli pa so tudi najbolj izenačeno ekipo, v kateri ni bilo slabega igralca.
Tudi druga ekipa Triglava je zadovoljila, še predvsem z borbenostjo, s katero je nadomestila pomanjkanje kvalitete in izkušenj. Premagali so celo ekipo Delfina, v zadnji   tekmi   pa   bi   skoraj presenetili
Kamničane.
Uspeh  gorenjskih  klubov je dopolnil Kamnik, ki je osvojil drugo mesto.
Priznanja Borisa Ručigaja
KRANJ - Telesnokulturna skupnost Kranj, komisija za podeljevanje priznanj Borisa Ručigaja, Bloudkovih priznanj in državnih odlikovanj bo ob koncu leta zaslužnim športnikom, športnim delavcem in telesno-kulturnim organizacijam podelila priznanja. Skladno s sklepom in pravilnikom o podeljevanju priznanj Borisa Ručigaja pozivamo telesnokuiturne organizacije, družbenopolitične organizacije, delovne organizacije, posameznike ter ostale, da predlagajo kandidate.
Značke bodo dobili vsi vrhunski športniki, ki bodo leta 1081 osvajali državna prvenstva ter za športne dosežke mednarodnega značaja. Plakete pa se bodo podeljevale za pomembne dosežke pri razvijanju telesne kulture in za dolgoletno uspešno delo v telesni kulturi. Plakete se praviloma podeljujejo enkrat posameznikom in organizacijam za
— dosežke v strokovnem in raziskovalnem delu kot so publicistika, metodika športnega treniranja, športna medicina, projektiranje telesnokulturnih objektov;
— dosežke pri športni vzgoji in sicer mentorjem, vaditeljem, trenerjem in sodnikom;
— organizacijsko delo pri razvijanju množičnosti, ustvarjanju novih in boljših možnosti za delo in tekmovanja;
— dosežke na področju propagiranja v tisku, radiu in televiziji ter filmu, likovnemu ustvarjanju ipd.
Komisija bo ocenila predloge ter pripravila predloge za podelitev tciesnokulturni skupnosti Kranj, ki bo ob koncu leta 1081 priznanja tudi podelila. Komisija bo pri svojem delu upoštevala le tiste predloge, ki bodo pismeno predlagani do roka.
PREDLOGE ZBIRAJO DO 15.0.1081 PRI TK8 KRANJ, TRG REVOLUCIJE 1. 84000 K R A N J.
M. Cadež
Rezultati: I. kolo - Kamnik : Koper 10:9; Triglav A - Delfin 17:3; Koper -Triglav B 10:8; II. kolo - Kamnik : Triglav A 4:16, Koper : Delfin 7:4; Delfin : Triglav B 7:8; III. kolo - Triglav A : Triglav B 14:6, Kamnik : Delfin 11:8, Koper : Triglav A 3:14; Kamnik : Triglav B i^rataired: 1. Triglav A 8 točk <S0:16). 2 Kamnik 6 točk (33:49), 3. Koper 4 točke (29 36), 4. Triglav B 2 točki (28:39), 6. Delfin 0 točk (26:43).
Najboljši strelec ie bil Kosi Jure (Triglav A) s 17 goli, najboljši vratar Za vrsnik (Triglav B), najmlajši igralec pa Bergant (Kamnik). Ekipa prvenstva: Završnik (Triglav B), Kosi, Rakovec, Sirk, Koželj, Sajo-vic, Perkovič (Triglav A), Dojčinovič, Golob (Kamnik), Prelec (Koper) in Mikolov-ski (Delfin).
PETEK, 10 AMA 1 Atletika
Rekord Grašif a
KRANJ - Na otvoritven« ta*£ mitingu, ki ga je v soboto at sat" Stanka Mlakarja priredil auenaJn** glav, je nastopilo M atletov ta «** Prvo letošnje tekmovanje as btmJPj potekalo na še a na spalni atletskih napravah, zato ss i noma le povprečni rezultati. Nahak' odrezal mladi Tomaž GrašM. ki > h# atletike razveselil z novi«
rekordom v metu kladiva ta_
dince. 6 kg težko orodje je vrpj i'.*j daleč in tako kar za 4 m '-*- ikli' rekord.
REZULTATI   - moški 100 m: 1. Nikolaš 13.3; MS pel 44,8;  1000 m: Kuk o vic« MU Kukovics T. 405; višina: Rejc liki Culig 16,68; disk: MiheUč M* Culi*  45.26,   kladivo:  Culig UJ»1 mladinci -  1000 m: Pivk 2:MJ Kabič 11.36; dlak: Onič 3l,M;k«p>»] 46,08; kladivo: Grašič »1,4« tre*«' Slovenije); at. mladinci - IN a i 12,2; daljava: Ome r za $4«; krogu ( 13,03;  dlak:  Leben 3148; koas 46,64; člani -  100 m: Stare 1U! Peneš 37,7; 1000 m: Bo talk Mul — pionirke — 1SS m: Paagsrc 1U ' Kant 126; daljava: Paagsrc Ml; si' dinke   -   100   m:   Sokalic iu Vončina 23,62; st. mladink r - M* tar 52,1; 800 m: Nikolaš IJU <" Pavlin 160; krogla: Petavs \i 4 Petavs 19,22.
Prvenstvo invalidov na Zelenici
TRŽIČ - Športno društvo iz Tržiča prireja v nedelja Smučarskim klubom Trat prvenstvo invalidov v vse kategorije. Na
delovalo nad ISO --si 1
Nedeljako  tekmovanje ha t rodno udeležbo, aaj so T bili na tekmovanje tudi w<r Z vezne republike Nemčije ta. 1 Tekmovanje se bo začeto ajj { Drugi tek veleslaloma bo os 1 najstih, slovesna razglashsv 1 pa bo ob 14. uri na Ljubelj«.
^1
Tekmovanje na Zelenici
TRZIC - Področni zbor vam teljev in trenerjev ssnaea.uTS smučiščih na ^esuci^rtlf prvenstvo Tržiča v veto*J»C!li nastopa na prvenstvu aoiZ5* kategoriziranih tafaaov^£* nastopilo 140 smučarjev in »m
Rezultati — ženake nmZ iT! -Neme, 2. Fin. LeiSa^J t ^ 30-40 let: 1. Majdafc.1. T" L čina, 3 ^na^oduS? ll Dan« Sarabon. 2. 8onja^wi£ ? Eigner; moški nad 60 C-iT**" K 2. Matevž Lukanc, g rŽL š?**^ let: 1. Jote Madaik, jI Anton Kralj; odSS^g huT1? C t 2. Marjan Sivic, 3 Miro ČLld~l 1. Miran Markič. 2 wTK*' Vinko Svab. "«*rko Km
Nastop mladih v TVD Partizanu na Koroški Beli - M
imeli člani TVD Partizana Javornik-Koroška Bela svoj /^21!/ zbor, na katerem so se pogovorili o dosedanjem delu o orih vV^-i problemih. TVD Partizan Javornik Koroška Bela je dosegh^^'! zadovoljive uspehe, obnovili so dom, člani pa so precej akti' ^°ru ložnosti so tudi pionirke pokazale, kaj so se naučile dH /»/^ ^ *» Foto: D. Sedej *lovadnu\ «/♦»
Rokomet
Jutri republiški derbi Preddvor : Mlinotest
KRANJ - Preteklo soboto in nedeljo ao odigrali v drugi zvezni in republiških rokometnih ligah 13. kolo, ki je prineslo uspeh gorenjskim ekipam. Neuspeh so doživele le rukometašice Alplesa v republiškem derbiju druge zvezne rokometne lige — sever proti ekipi Novega mesta v gosteh. V 14. kolu pa jim v goste prihaja izredno neugoden nasprotnik, tretjeuvrščena ekipa Zameta.
V moški republiški rokometni ligi so v
13. kolu rokometaši Jelovice brez težav premagali ekipo Branika in so skupaj z ekipo Šoštanja še povečali prednost pred zasledovalci medtem ko so se Tržičani zadovoljili le s točko. Jutri zvečer obe ekipi gostujeta: rokometaši Peka v Trbovljah pri ekipi Rudarja, rokometaši Jelovice pa v Ljubljani pri ekipi Prul.
V ženaki republiški rokometni ligi bo v
14. kolu jutri ob 19. uri na Planini derbi srečanje vodećih ekip republiške rokometne lige Preddvora in Ml i no testa iz Ajdovščine. Gostje iz Ajdovščine so v odlični formi in imajo pred Preddvorčan-kami le tri točke prednosti. Po presenetljivo visokem uspehu mladih rokometašic Preddvora v Šentjerneju lahko pričakujemo izredno zanimivo srečanje in nov uspeh rokometašic Preddvora
Igu, Zabničani pa v Ponikvak S njem so pričele tudi rokosastoacTi najzanimivejše srečanje drujaT rokometne lige v Kamnika Wm Kamnika in Dupelj. Teksas kssk Krizah pa ae bosta ob 11M w ekipi Peka in Novega m«
v drugi moški republiški rokometni ligi - zahod obe gorenjski ekipi gostujeta in sicer Kamnicani pri vodećem Mokercu na
V mladinski reuMaki reksasta *. center bo jutri ob 17.3S ari šarki n«*V Križah med ekipama PekTia ostale gorenjake ekipe as |twaw j mladinkami bo najsanuniveu« *f osmega kola v nedeljo ob U ari hjr Duplje.
Aktivni tržiški šahisti
TRŽIČ - Šahovski delavci v TVJ tudi v tem mesecu pripraviti rsauaV, hitropotesni šahovski turnir Taks* zbralo 14 šahi sto v, turnir na j» hI »a*J nejši doslej. Zmagal je a točka aws< mladi Dušan Borštar 13. Drsa ' Andrej Loc 11, tretji ivas laajjL. točke, četrta Simona Borštor k a«? janc 8, šesti Pavel Loc • in aaMfcrf. točk. Prihodnji turnir besa an*** začetku maja.
11?
GRADITEUI POZOR:
ENOSTAVNO — HITRO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO
KRITINE
TULJAVE— TO-MO-DI STREŠNA OKNA
TERVOL, STIROPOR
OPAŽNI LESOVI
zndružni dom Borića pisama Kmetijske zadruge Zalilog
Sri Jemeu •aovna sola Martirij vrh iearna revirja Železniki ovna eota Dražgoee zadružni dom Sele« zadružni dem Bukovica zadružni dem Bukovica »«jna eoka TOK Gozdarstvo Sk. Loka zadružni dom Zminec naValBidomLog pianu revirje Poljane zadružai dom Lueii zadružni dom Hota vije zadružni dom Sovodenj
GOZDAR8TVA TRŽIČ
OBVESTILO
Obveščamo vse člane temeljnih organizacij kooperantov gozdarstvo Škofja Loka, Triič in Preddvor, da bo
REFERENDUM
v nedeljo, dne 12. aprila 1981
o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o združitvi v DO in statuta DO.
Glasovanje bo od 7. do lt. ure na sledečih glasovalnih mestih:
1. PODROČJE TOK GOZDARSTVA ŠKOFJA LOKA:
za delni zbor*. SOBICA ZALILOG DAVČA MARTIN J VRH
čmncA
DRAŽGOSE SELCA BUKOVICA LUKA
SKOPJA LOKA ZMINEC LOG
POLJANE LUČDKE HOTAVLJE SOVODENJ
LOM dom družbenih organizacij v Lomu
PODLJUBELJ dom družbenih organizacij v Podljubelju
TRŽIČ     « v prostorih Gozdarstva Tržič
3. PODROČJE TOK GOZDARSTVA PREDDVOR za delni zbor:
zadružni dom
na TOK Gozdarstvo Preddvor kulturni dom zadružni dom Naklo gasilski Na Razpokah
dom družbenopolitičnih organizacij zadružni dom zadružni dom revirna pisarna zadružni dom Grilc Miha, Apno 8
Člani naj se glasovanja udeležijo polnoitevilnot
.rn.1%  XII      .4%    TOZD Maloprodaja Zl VILb/V KRANJ
Potrošniški center
BITNJE (pri Kranju)
Cenjene stranke obveščamo, ki je prodajalna odprta od Mtprila dalje vsak dan, pa tudi vsako soboto od 7. do J9.ure.
priporočamo za obisk.
Na zalogi imamo celoten MEDEX— asortiman.
ENTRAL
KRANJ
TOZD VINO
Predstavitev in degusiacija primorskih vin na sejmu gozdarstva in kmetijstva
Pokušnja vin bo na razstavnem prostoru Vino Kranj, kjer se boste lahko seznanili z vini Primorske in se prepričali o njihovi kvaliteti.
Pokušnja vin bo:
petek, 10. in 17. 4.1981 od 15. do 17. ure sobota, 11. in 18. 4. 1981 od 10. do 1? ure nedelja. 12. m 19. 4. 1981 od 10. do 12 ure
VABUENI!
STRUŽENO POHIŠTVO
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora.
Struženo pohištvo ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu.
Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi.
PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM.
bled
"P 4*
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex
G LAS 16.STRAN
PETEK.
lO.AIHUli
^nase domaČe jedi-
ajdova orehova
POTICA
Liter dobre ajdove moke poparimo z litrom osoljenega kropa in dobro premešamo. Ko se malo ohladi, dodamo v mleku razdrobljen kvas (4 dkg), ki je te začel vzhajati. Zatem primešamo ie pol litra bele moke in vse pogne-temo v testo, ki ga pustimo da vzhaja.
Za nadev potrebujemo četrt litra goste topljene ali dobre kisle smetane, 2 jajci, 2 pesti krušnih drob-tin, 30 dkg zmletih orehov, 10 dkg sladkorja in malo cimeta.
Vzhajano testo razvaljamo čim bolj tanko in namažemo s smetano, v kateri smo v tepli jajci. Zatem testo potre se mo z drobtinami, orehi, sladkamo in odisavimo s cimetom. Testo tesno zavijemo in damo v orna scen glinasti model za potice. Če tega modela nimate, lahko potico pečete tudi v primerni kozici, kjer v sredino poveznete skodelico brez ročaja. Ko potica v modelu se enkrat vzhaja, jo damo v pečico.
JAJČNI hren
Potrebujemo: 2-3 žlice drobno naribanoga hrena, 1 rumenjak, 1/2 dl olja, sol, 1 v trdo kuhano jajce, vinski kis.
Nariban hren pokapamo s kisom, da ostane bel. Rumenjaku po kapljah primešamo olje. Ko se zgosti, solimo, dodamo pre-tlačena rumenjaka.
TA MESEC NA VRTU
Rdeče zelje je prav tako »požrešno« kot cvetača, zato ga dodatno pognojimo. Sadimo ga na prosto od srede aprila dalje v razdalji 50 x 50 cm. Gostejša saditev bi dala majhne in slabo razvite glave. Na gredo torej ne pride nič več kot tri vrste; rastline naj pridejo samo tako globoko, kot so bile prej v zaprti gredi. Rana sorta je »Erfurtsko«, pozna pa »Ho-landsko«.
Pozne sorte belega zelja potrebujejo za svoj razvoj več kot 5 mesecev, zato je proti koncu aprila zadnji čas za setev. Za razvoj krepkih sadik sta potrebna čas in dovolj prostora. Sejemo lahko na široko, na vsak kvadratni meter setvenice pa ne smemo posejati več kot 2 grama semena.
Vse kapusnice, ki smo jih sadili v začetku aprila ali pred tem, proti koncu aprila pognojimo. Ker rastline še niso popolnoma prekrile zemlje, z lahkoto trosimo granulirana umetna gnojila, ne da bi zrnca padala po listih. Na kvadratni meter porabimo kakšnih 30 gramov gnojila in ga plitko podkopljemo. V suši nato še dobro zalijemo, da se gnojilo hitreje raztopi in ga rastline lahko takoj uporabijo.
Aprila sejani por da zadovoljiv pridelek že do jeseni. Sveže porovo« seme sejemo sredi aprila, sadike pa presajamo na stalno sredi junija.
DRUŽINSKI POMENKI
Domači zdravnik
Če smo pred prehladom, influenco, gripo, bronhitisom ali celo pljučnico, se ravnajmo po naslednjem receptu: kopljemo se v gorki kopeli z dodatkom bezgovega in lipovega cvetja, dokler se ne pričnemo potiti. Iz kopeli gremo takoj v dobro ogreto posteljo ter spijemo zdravilno pijačo: v sok 3 limon umešamo 2 žlici medu in 1 žlico konjaka ter dolijemo četrt litra gorke vode. Pijemo gorko,.po polirkth. Zdravljenje ponovimo 3 do 6-krat, kakor je bolezen huda.
- Natakar, ta krompir je pa še čisto surov! Prosim, pokličite gostilničarja!
- Ne bi vam priporočil! Ta je šele surov, ta!
— Ali si vedno zapisuješ, kar kupiš v trgovini?
— Da, do petnajstega.
— Pa potem?
— Potem zapisujejo v trgovini.
Zelo dobri sorti sta »Elephanet« in »Carentan«.
Kdor ima dovolj prostora na kuhinjskem oknu, naj proti koncu aprila pose je seme kumar v cvetlične lončke. V 6 do 8 cm velike cvetlične lončke potaknemo po 3 semena kumar. Zemlja naj bo redilna kompostnica s primesjo šote. Pri 10 do 12 stopinj toplote bodo kumare hitro vzklile in se razvile, v močne sadike. V vsakem lončku pustimo le po eno rastlino; občasni hranilni za-livki lahko samo koristijo.
Pozne popoldanske ure so najprimernejši čas za sajenje vse vrst zelenjadnic. Sonce nima več tolikšne moči, da bi rastline izsušilo. Rahlo uvele sadike pa po zalivanju in čez noč spet pridobijo izgubljeno vodo. Po sajenju moramo tako močno zaliti, da zemlja ni samo vlažna, temveč naravnost mokra. Tako se delci zemlje za perejo med korenine, med zemljo in koreninami pa se ustvari dober stik, ki je potreben za rast.
Najprimernejši čas za setev trave je druga polovica aprila, če ni ravno preveč hladno in mokro. Kolikor bolj so tla že topla, toliko hitreje seme skali. To je zlasti važno za zelo drobna semena. Ta rada v neugodnih razmerah zgnijejo, skalijo pa samo semena robustnejših trav. Če je vreme neugodno, raje še malo počakajmo.
Tiste okrasne grme, ki brste pozno, lahko aprila še zmeraj presajamo. V višjih legah pa lahko presajamo tudi vse druge. Pri poznih saditvah moramo nadzemne dele močno skrajšati. Vse poganjke skrajšamo najmanj za dve tretjini do ene četrtine. Ko grme posadimo, moramo takoj temeljito zaliti. Končno zemljo pokrijemo z 8 do 10 cm debelo plastjo šote ali hlevskega gnoja.
Gomolje gladiol sadimo aprila. Biti morajo zdravi, saditi pa jih moramo vsako leto na drugo mesto. Ko kupujemo gomolje gladiol, poglejmo tudi pod suhokožnate liste, ki gomolj obdajajo. Če so na gomoljih obarvana in poglobljena mesta, gomoljev ne kupimo. Z bolnimi si okužimo vrt. Če sadimo gomolje gladiol več let zapovrstjo na isto mesto, radi obolijo.
Ali veste da . ..
... je že dolgo tega, kar so ljudje spoznali, da hrana ostane dt časa užitna, če je na hladnem. Eden od mučenikov na tem področji; raziskav je bil tudi Francis Bacon, ki je umrl zaradi prehlada. Trn se je nalezel, ko je poskušal s snegom napolniti piščanca, da bi
zmrznil.
Verjetno je Clarence Birdseve malo po prvi svetovni vojni m svojem potovanju po Labradorju ugotovil, da je bolj pomembno hrano na hitro zamrzniti, kot pa to, kako nizko temperaturo dott-
žemo.
K o se je Birdseve leta 1932 vrnil z Labradorja, je delal poskus z zajčjim mesom in svežimi ribjimi zrezki najprej v svoji kuhinji s kasneje v hladilnici v Nevv Jersevu. Izdelal je postopek, pri kate« so zavitke hrane stiskali med hladilnimi ploščami. Ta postopek je* vedno v rabi, le ponekod ga zamenjujejo s postopkom »zamrtovua v vetru« v nekakšnih vetrovnikih. Prva prodaja zavitkov zmrzni*« hrane na drobno je bila leta 1930 v Springfieldu, v državi Massachu-setts. Ko je Birdseve leta 1956 pri sedemdesetih letih umrl, j« m*; prijavljenih že tristo patentov.
Kmalu je razvoju hitrega zamrzovanja sledil tudi nm hladilnih skrinj in omar. Sedaj lahko vsakdo kar na domu u dal" časa hrani kupljeno zmrznjeno hrano, ali pa si jo zamrzne sam.
Kakšno šminko?
Če imamo ustnice zelo suhe, jih najprej namažemo s kremo in popudramo, potem ob črtamo z rdečilom njih rob in nato pordečimo še ostale dele. Ne pozabimo jih po šminjkanju narahlo obrisati s krpico, le tako bodo ustnice res lepo našminkane. Ne skušajmo s šminko spreminjati obliko ustnic, smemo si dovoliti le to, da našminkamo velike ustanice milimeter pod rob, majhne pa prav na rob.
Vsaka barva rdečih nt ¥ pristajala vsaki tenski, it prav moda zahteva trs/ Črno lase in temnopolt* & ske naj rabijo sveut, tu* rdeče šminke, nekaitr* izmed njih pa prutajajo t** šminke z vvoličastim sf tenkom. Svetlolaski ►« belopolte ženske boso ' svetlo rožnato šminko it polnile našminkan ofc*> oranžni toni iim ne jo. Rjavolaske imajo izbiro: pristajajo jim rožnati in celo rdeče orm roni ustne šminke, rdefejr ske smejo rabiti nežno Šminke z oranžnim osi kom, nikdar pa naj se nt i šminkajo z vijoličasto to šminko!
Šminkanje obraza jt okusa.   Starejšim in sploh odsvetujemo šminkanje, celo za luč. Vedeti pa moramo to, da niti vsaki mladi ne pristaja vse, kar jt, takrat moderno. Vsakm ska mora zato sama do***] kaj ji pristoji in kaj ne sme močneje našminkoM i kdaj in kako naj to now' saj hoče, da bo po šmiaasV lepša, ne pa da se osmeši
Novi programi na razstavi
Vaš dom 81
murka
Trgovsko podjetje Murka bo pripravilo od 5. do 14. maja v festivalni dvorani na Bledu razstavo opreme za dom Novi programi naših priznanih proizvajalcev opreme — Strokovni nasveti in demonstracije
m
mučita
r~~) esce — Trgovsko podjetje Murka j j Lesce se že pripravlja na svojo J Ln tradicionalno razstavo pohištva, ki
L-1 jo bo letos že trinajstič organiziralo
na Bledu, v festivalni dvorani  Razstavo v Murki pripravljajo za maj, trajala bo ob 5 do 14. maja letos.
Pod tradicionalnim naslovom Vaš dom 81 bo razstava pohištva in vse opreme za dom letos še posebej zanimiva V Murki še nikoli niso razočarali in vedno so bile njihove blejske razstave izredno dobro obiskane. Kupci in vsi tisti, ki jih zanimajo novosti, so prihajali od blizu in daleč, ne le z Gorenjske, temveč iz vseh krajev Slovenije Privabil jih je nov in kvalitetni razstavni program, kajti Murka vedno poskrbi, da pri-prihaja na razstavišče zares z najnovejšimi programi — njihove razstave nikdar niso le nekakšna razprodaja kot žal zasledimo danes marsikje drugje
Letos bodo programi na razstavnem prostoru v festivalni dvorani še posebej zanimivi, saj so se že dogovorili domala z vsemi našimi proizvajalci pohištva, da prikažejo zadnje mikavne novosti iz svojih proizvodnih programov Razstavo bodo obogatili z dekorativo, z zavesami, s preprogami, izdelki Gorenja, obenem pa bodo v času razstave prvič demonstrirali tudi mikrovalovno peč Gorenja Na razstavnem prostoru bodo obiskovalcem in kupcem na voljo z nasveti tudi arhitekti naših tovarn, ki bodo radi odgovarjali na vprašanja S svojimi programi pa bodo sodelovale naše priznane tovarne   Meblo,   Brest. Marles,
Alples, Kras oprema, ZLIT in druge, skratka vsi tisti proizvajalci, s katerimi Murka že dolgo plodno in uspešno sodeluje.
Na ogled bodo proizvodi in oprema od spalnic, dnevnih sob, kuhinj do privlačnega novega programa Mebla, Bresta in Alpleso-ve Drave, oblazinjeno pohištvo, rustika, masivno pohištvo, kompleten program zaves iz Jarš. Razen tega bodo razstavili tudi opremo za kampiranje ter več vrtnih garnitur. Obeta se torej nadvse zanimiva in privlačna razstava, ki si jo bodo radi ogledali vsi, ki prav zdaj opremljajo stanovanja ali vsi tisti, ki so se odločili, da je že čas, da zamenjajo staro pohištvo z novim. Izkušnje pa so tudi že pokazale, da je prav takšna razstavna oblika, ko na enem prostoru vidimo in si ogledamo vso opremo za dom, izredno privlačna in dobrodošla.
V Murki se tega zavedajo, saj se je na vseh dosedanjih razstavah precej |jUdj odločilo, da kupijo opremo za dom prav pri trgovskem podjetju Murki — izbira je zares velika in enkratna, ponudba privlačna Skratka vse, kar nam danes dobrega ponu jajo naši proizvajalci opreme, bo našlo svoj prostor od 5. do 14. maia v festivala, dvorani na Bledu
Murka pa ima svoj stalni razstavni prostor na 800 kvadratnih metrov površine v salonu v Lescah, kjer so tudi vedno bogato založeni in ponujajo nove in najnovejše programe kuhinj, dnevnih sob, spalnic Najbolj zanimiva in obiska vredna pa bo seveda razstava Vaš dom 81, razstava, ki bo od 5 do 14. maja nedvomno privabila v festivalno dvorano na Bledu številne obiskovalce.
RADIJSKI SPORED
tHII|>|>W>KW|»|«
MERKUR kranj
SOBOTA, 11. APRIL Pm program
4J0 Dobro jutro! - 8.06 Pio-anb tednu - 9.06 Z radiom ■ poti - 10.06 Pojo amater-ai zbori - 10.30 Panorama kut (daabe - 11.06 Za pojmo mm MPZ Maribor - 11.20 Svetovna reportaža 11.40 Zapojt« z nami - 12.10 Godali v ritmu - 12.30 Kmetijski auveti - dr. Ivan Kreft: Po-aen pralne ajde zaradi nepo ttttiuh ozimin - 12.40 Veseli tanači nape vi ■ 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz Mftji sporedov - 13.20 Obve-nk in zabavna glasba LM) Pnporoćajo vam ... 14/J6 Kulturna panorama -15J0 zabavna glasba - 15.50 tabo danes, radio Jutri! -1(00 Vrtiljak - 17.06 Spozna tajno »vet in domovino -
. Iz dela Glasbene mladine Slovenije - 19.25 Obvestila ti zabavna glasba 19.35 Mladi mostovi - 19.65 Domo-nsu je ena • 20.00 Sobotni
, %bavni večer - 21.00 Za pri-j«no razvedrilo - 21.30 Od-
: itk za naie izseljence - 23.05
I laneni utrinki - 23.10 Od tod %, polnoči - 00.05 Noćni proton-glasba
s>sis|siswwisis
MERKUR kranj
iUOO Doi
(^program
0» Sobota na valu 202 -UOO Dober dan na drugem tu • 13.06 Radi ste jih 13.36 Glasba iz „ Amerike - 14.00 Sre-<ms republik in pokrajin -14,» Hitri prsti - 15.45 Mi-Mm za Aleksandra Mežka • ifjo Nai podlistek - Ljud-«u Čudodelna torbica -A4i Čaj za dva - 17.35 lahka glasba jugoslovanskih litajev - 18.00 Pol ure za - 18.35 Naši kraji in - 18.50 Glasbena med-18.55 Razgledi po kul-. 19.25 Stereorama -Mala nočna glasba -SOS - V soboto obuja Ifrsiii - - 22.45 Zrcalo 4*7 22.55 Glasba za ko-** programa
kranj
VfDELJA, 12. APRIL
program
l/» Poročila - 8.07 Radijska m za otroke - Svetislav iTafkuc Srce - 8.42 Skladbe «4 dadmo • 9.06 Se pomnite, W*T - 10.06 Kar znaš, to Visi 1100 Pogovor s po-■aki -11.10 Naši poslušal . eeftiujo in pozdravljajo -IjlO Obvestila in zabavna 13.20 Za kmetijske ksjzrajake - 13.50 Pihalne 14.06 Humoreska teli tedna Branislav Nosil: hm Akibc - 14.25 S popevka «« po Jugoslaviji - 15.10 Pri »at doma - 15.30 Nedeljska ^ooruia - 15.56 Listi iz notu. • 16 15 Minute za EP -kJ20 Gremo v kino - 17.05 ^apskmr operne melodije -1;.% Radijska igra - Miodrag tkfdjevic: Junak našega V« 1832 Na zgornji polici Obvestila in zabavna 19 35 Lahko noč, 19.45 Glasbene raz-• 20.00 V nedeljo ■ 22.20 Glasbena mladih Skupni Srofram JRT - Studio Skop-* ■ 23.06 Lirični utrinki 8.10 Mozaik melodij - 00.05 •Ww program - glasba
ajaJaiaJaUaJ asalaaaJ as\lau I sa
MERKUR kranj
Vajo* " tjtauce
Vaftfr
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo, šport, glasba in še kai - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Iz francoske diskoteke - 21.45 Karakteristike - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
©85
•••••••••••
MERKUR kranj
PONEDELJEK, 13. APRIL Prvi program
4.30 Dobro jutro!  - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.25 Ringa raja        8.40 Izberite pesmico - 9.05 Z radiom na poti        10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - G. Rossini: Dve uverturi - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 obvestila  in zabavna glasba   -   13.30 Priporočajo vam        14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50   Radio   danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna gasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franja Zorka -20.00 Kulturni globus - 20.10 Iz  naše  diskoteke  - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza
MERKUR kranj
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13 35 Znano inpn-ljubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž - 14.20 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem nt-mu - 16.00 Svet in mi - 16A0 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur zabavnih in revijskih orkestrov - 17.55 Filmski zasuk -18.00 Pesmi svobodnih oblik -18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20 00 Iz zakladnice jazza Sidney Bechet - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
MERKUR kranj
TOREK, 14. APRIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz glasbenih šol - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ..." - 11.05 Operne arije in monologi - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jože Sile: Program sajenja koruze po namenu in hibridih - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočje -18.45  Glasbena   medigra -
&ADIO TRIGLAV JESENICE
rssedeljek:
HJJO Domače aktualnosti -sVeatila - 16.30 Ponedeljkov laartni pregled - Morda vas |» zanimalo - 17.20 Naši od-ssri • čestitke ali Izbor do ssfe glasbe
ImV
tfjJO Domače aktualnosti -aVestiU - 16.30 Oddaja za gfcaV - Morda vas bo zani-atfe 17.20 Delegati sprašu-JjT Oddaja o NNNP - Ce-sitk*
If/JD Domače aktualnosti -«V*stiU - 16.30 Stop zelena kf - Morda vas bo zanimalo (Wk*
Četrtek:
ajf) Domače aktualnosti -ifetatia - 16.30 Naše zrcalo
- Morda vas bo zanimalo -17.20 Po domače za vas -čestitke
Petek:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki
Sobota:
16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda.vas bo zanimalo - 17.30 Naši odmevi -Čestitke
Nedelja:
11.00 Mi pa nismo se uklonili
- Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke - Naši odmevi
- Morda vas bo zanimalo
19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Govorica noše« - 20.30 S solisti in ansambli Jugoslovanske RT -21.05 Radijska igra - Istvan Brasnvo: Kako so noči postale hladne (prva izvedba) 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Tipke in godala 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji -00.05 Nočni program - glasba
©85
MERKUR KRANJ
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Chris Barber Band - 13.1)5 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Hugo Strasser -16.00 Pet minut humorja -16.05 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Kriki in šepetanja - 17.35 Iz partitur zabavnega orkestra RTV Ljubljana - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu -18.55 Razgledi po kulturi -19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Zbignievv Namylowski - Bolgarski jazz kvartet - 22.15 Rezervirano za countrv glasbo - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
MERKUR
kranj
SREDA, 16. APRIL Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za . . . 11.35 Znano in priljubljeno - 12 10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti -mg. Dušan Srok: Problematika gnojenja v nasadih -12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času - 18.15 Naš gost -18.30 Kaj radi poslušajo -19.25 Obvestila m zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Koncert za besedo - Trudni potepuh - 20.25 Violinska virtuoznost Fritza Kreislerja - 21.05 Giuseppe Verdi: Odlomki iz opere »Aida« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Jazz pred polnočjo -Miles Daviš v dvorani Filmo-re    Kast 00.05 Nočni
program - glasba
MERKUR kranj
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU -POP - scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu -16.00 Tokovi neuvrščenosti -16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe -17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 lz partitur orkestrov »Franck Kourcel« in »Hans Schobert« - 18.00 Z orkestri in solisti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa
MERKUR kranj
ČETRTEK, 16. APRIL Prvi program
4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Mladina poje - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - Miro Rednak: Vpliv deleža
osnovne krme v obroku na stroške za krmo - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam ... -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00-Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemja bo z nami zapela .... • 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjučuiejo - 18.35 Iz zbirke »Pesnikova ljubezen« Roberta Schumanna - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Znidaršiča - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Afriška srečanja -XII. - 21.45 Lepe melodije -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 00.05 Nočni program - glasba
mm
MERKUR kranj
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.05 Pet minut humorja -14.10 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz klub
Hampton Gojkovič big Band
- Carmen McRae - Bob Brookmever Quartet - 17.40 I z partitur londonskega festivalnega orkestra - 18.00 Popularna ljudska glasba -18.40 Koncert v ritmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Novi val -20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - XXI. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 80 XV. oddaja: Evropski jazz-kvintet (II. del) -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
MERKUR kranj
PETEK, 17. APRIL
Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8 30 Otroške igre - 8.45 Iz otroškega glasbenega sveta - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.35 Znano in pnljubljeno - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti-ing. Franc Grum: Vpliv zrelosti trave ob košnji na kakovost silaže m krme - 12.40 Pihalne godbe
- 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 V plesnem ritmu na opernih odrih - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih
- 22.15 Informativna oddaja v  nemščini  in angleščini -
- 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki -23.10 Petkov glas- s beni mozaik - 00.05 Nočni program -glasba
MERKUR kranj
1	2	3	4	5	6	7		8	9	10	11	12	13	
14								15						16
17			m	18			19				J	■20		
21			22	■	23		■24			■25				
	26			27				28		1	30			
		31					■	32	33	■	M			
35	36			■			■	38		39				
40				4,	■		43						44	
45			■	46	47		48			■	1			50
51		■	52			53				54	■	55		
56		57						58			59			
	60							§1						
Vodoravno: 1. kdor izdeluje ali prodaja steklo in steklarske izdelke, 8. Ara-kansko gorovje ob Bengalskem zalivu v Burmi, 14. obmejno mesto v Avstriji ob levem bregu Mure (Radkersburg), pri nas je Gornja R ..., 15. glavno mesto AP Vojvodine, 17. ljubkovalno ime za ata, oče, 18. pogovorni izraz za zgoraj, odzgor, 20. Nada Vidmarjeva, 21. glavno mesto Moravske v CSSR, 23. ime mladinske pisateljice Perocijeve, 24. znak za kemično prvino aluminij, 25. grška boginja nesreče, 26. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov, v medicini odstrganje tkiva, 29. ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik, 31. kraj ob Volgi, južno od Rybinskega jezera, 32. nikalnica, 34. kraj v severovzhodni Romuniji, glavno mesto Moldavije, 35. levi pritok VVarte v Poljski, 37. znak za kemično prvino telur, 38. drugo ime za antično mesto Troja, 40. italijanski politik, predsednik republike v letih 1962-1964, Antonio, 42. razlaga, pojasnilo, besedilo, ki kaj pojasnjuje, 45. slovenska revija za ljubitelje križank, informacij in humorja, 46. kratica za Ljudska republika, 48. tibetansko govedo, 49. redko uporabljan izraz za zadaj, 51. ploskovna mera, 52. francoski izraz za toaleto, 55. kravica, 56. rušje, 58. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem orodja, 60. glavno mesto Albanije, 61. ranjevci; krmna, zdravilna rastlina, (množina).
Navpično: 1. garje, 2. avtomobil češke znamke, imenovan po pogorju v Zahodnih Karpatih, 3. glavno mesto Škotske, 4. kratica za kilogram, 5. kratica za Labour Organization Occidentale, 6. kamnina, svetlo zelena ali temna predornina, 7. različnost, različica, 8. češka pritrdilnima, 9. nekdanji zagrebški nogometaš, Krasnodor, 10. vzpetina južno od Beograda z grobom Neznanega junaka, 11. kratka palica z odebeljenim koncem, 12. vrhunski športnik, 13. trgovsko mesto ob reki Loari v zahodni Franciji, 16. star izraz za vrata, 19. redek, negovan gozd, 22. telesni del z določenim opravilom, 25. redko žensko ime, 27. Aleksander Lajovic, 28. kdor animira; voditelj ali risar lutk, 30. mesto, staro kulturno središče na japonskem otoku Honšu, 33. hči Agamemnona, sestra Ifigenije in brata Oresta, 35. zlati kipec za najboljše filmske dosežke, 36. glavno mesto in luka Libanona, 39. veznik, 41. reka na Hrvaškem, pritok Lonje, 43. sprednji del voza, 44. racman, 47. ime holandskega slikarja in grafika Rembrandta, 50. darovi, 52. katran, 53. ime italijanske filmske igralke Massari, 54. vek, doba; trajanje, večnost, 57. avtomobilska oznaka za Šibenik, 59. Davorin Jenko.
Rešitve pošljite do srede, 15. aprila, do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Reiitev nagradne križanke z dne 3. aprila: 1. BlegoA. 7. driska, 1.1. Radojka. 15. Ernesto, 17. US. 18. Sernec, 20. flirt, 21. trop, 23. Lelij. 25. Elan, 26. aromati. 28. TO. 30. Ota. 31. odstop, 32. kolor. 34. Molat. 36. soneti, 39. Oto, 40. Al, 42. ozeloti. 44. toga. 46 Eliot. 4«. Mile. 50. Iliri. 52 ednina. 54. op. 55. vijakec, 57. Ivanovo, 59. talent. 60. Onatas.
Prejeli amo 120 reiitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Vesna Orolim, Sercerjeva 12 64240 Radovljica. 2. nagrado (120 din) prejme Mateja Hribar. 64202 Naklo At. 72. 3. nagrado < 100din) prejme Ivica Bavdek. C. 1. maja 63/lX. 64000 Kranj. Nagrade bomo poslali po posti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata
PAVLETA KRIŽNARJA
Rohotnikovega ata iz Breznice pri Sk. Loki
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom za vso pomoč, dr. Debeljaku in zdravstvenemu osebju Bolnišnice — Golnik za večletno zdravljenje, duhovščini, pevcem, predstavniku Čebelarske družine za poslovilni govor ter sodelavcem TOZD »IVks« Škofja Loka Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
VSI NJEGOVI!
Skorja Loka, 6. 4.1981
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tete, sestrične in svakinje
ANGELE JENKO
roj. Rako vec - upokojenke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem. Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje., darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti! Posebna zahvala KS Cirče ter pevcem in gospodu kaplanu.
ZALUJOĆI: hčerka Angelca z družino, brat Jože z ženo in drugi sorodniki! Kranj - Cirče, 2«. marca 1»81
G L, A S18. STRAN
TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV
PETEK, lO.APUHAtft
TELEVIZIJSKI SPORED
wm
MERKUR kranj
SOBOTA, 11. 4.
8.25 Poročila - 8.30 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik, 1 del - 8.50 Lolek in Bolek, p>ljska risana serija - 9.00 ZBIS - F. Rudolf: 40 zelenih slonov - 9.20 Tethnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Bg - 9.50 Pisani s et: Jama - 10.20 Po sledeh r predka - 10.50 Varstvo pri d lu: Delo in varnost v kme-t stvu - 11.05 Pohorska god-1 , dokumentarna reportaža 11.35 Lanoux-Lorenzi: 1 lile Zola, francoska nada 1 /anka - 12.30 Poročila (do ,; 35) - 15.25 Nogomet Slo-t da : Radnički, prenos - v
0 moru Propagandna oddaja - 7.20 Poročila - 17.25 Tere z ne zamenjam, češki mla-d iski ftlm - 18.50 Naš kraj
1 .05 Zlata ptica - J. Ribičič: F/ i A kol in -  19.10 Risanka
1 .24 TV nocoj - 19.26 Zmo d zrna - 19.30 TV dnevnik -1 55 Vreme - 20.00 Sobotna 1 v* križanka - 21.40 Modne r, vosti - 21.45 Ko jo trije po-p iajo, francosko-angleški fi m - 23.35 Poročila - 23.40 1 / kažipot
MERKUR kranj
Češki barvni film Te-r ze ne zamenjam pri-p veduje o malem šim-p mm, ki ga je v živalski i t prinesel dr. Tesar. Zi-v lici pd ne godi življenje l ujetništvu. Dr. Tesarja zato odnese domov, kjer z tnjo   skrbita njegova
0 roka. Tu si Tereza opo-rt.ore in zganja vsakršne r irčije. Višek uspeha do-t le, ko jo otroka odne-s ta v šolo. Nevoščljivi
1 enci Terezo ukradejo i skrijejo, nazadnje še f begne in sama najde p >t v svoj novi dom, živalski vrt.
Oddajniki 11. T V mreže:
16.00 Narodna glasba - 16.30 Iz sporeda TV Skopje: Stara Mora vica - 17.00 Košarka (ženske) Crvena zvezda . ^ onting, prenos - 18.35 Na v at na nos, TV nadaljevan-k i - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Nasilje v družini, dokumen-t rna oddaja - 21.20 Poročila - 21.25 Feljton - 22.55 Šport-r sobota - 22.15 Hrvaška k avirska glasba (do 23.15)
L (
Nek filmski kritik je nekoč zapisal o junakih de Brocovega filma Ko jo trije popihajo takole: »Isto bi storili vsi, če bi imeli pogum, da se izog nemo sponam sveta, ki je tako neprebavljiv kot star smetanov kolač.« Sledimo zgodbi treh junakov, ki po naključju zaidejo v skupne pusto lovščine v libijski pušča vi. Film ni le komedija, ampak vsebuje tudi ža lostne trenutke in prave drame. Pravzaprav ne bi bilo nobenega razloga za prijateljstvo treh juna kov, toda vojna jih združi in za njih predstavlja najlepše počitnice, višek ljubezni in prijateljstva, ki ga človek lahko doživi.
TV Zagreb I. program:
9.30 TV v šoli: Izobraževalni fdm, Risanka, TV izbor. Zadnje minute - 11.25 TV v šoli: TV koledar, Vladimir Popo-vič. Matematična delavnica -12.40 Rudnine in njih uporaba (do 13.10) - 15.25 Nogomet Sloboda : Radnički, prenos -17.20 Risanka - 17.45 Otroška predstava - 18.45 Poezija: S. Raičkovič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zlato sedmih svetnikov, ameriški film - 21.30 TV dnevnik -21.45 Nočni žep
MERKUR
kranj
NEDELJA, 12.4.
9.20 Poročila - 9.25 Ziv-žav, otroška matineja - 10.15 R. Grlič-S. Karanovič: Na vrat na nos, nadaljevanka TV Bg - 11.10 TV kažipot -11.30 narodna glasba - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 14.30 Na
B>moč, angleški film - 16.00 ober večer, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - 16.55 Poročila - 17.00 Danes nad Makedonijo sonce vzhaja: Prvi, dok. odd. TV Skopje -17.30 Športna poročila - 17.40 Igre ljubezni, francoski film. -19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 M. Milankov: Sve-tozar Markovič, nadaljevanka TV Bg - 21.15 Tržaški mozaik, II. del dokumentarne oddaje - 22.05 V znamenju - 22.20 Športni pregled
Oddajniki II.TV mreže.
15.50 Test - 16.06 Nedeljsko
popoldne - 19.00 Risanke -19.30 TV dnevnik - 20.00 Za kaj imam rad jazz - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Pest v žepu, italijanski film (do 23.15)
MERKUR KRANJ
Današnja oddaja Ljudje   in   zemlja bo
spregovorila o vlogi pospeševalnih  služb, pred stavila bo Brkince sredi akcije za odpravo posledic lanskoletne katastrofe,  od kmetov bo gost Božo Judež iz Praproč pri Šentjerneju, dala bo napotke, kako na trav nikih in pašnikih pride lati čim več mrve, za raz vedrilo pa bo spet poskrbel Jaka Sraufciger.
TV Zagreb — I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Nedeljsko dopoldne, otroška oddaja 11.30 Narodna glasba j> 12.00 Kmetijska oddaja -14.00 Kritična točka - 14.30 Sampo, sovjetski mladinski film - 16.05 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 M. Milankov: Svetozar Markovič -21.20 Potovanja - 22.00 TV dnevnik - 22.20 Športni pregled
serja Lesleya Blaira je bila posneta zunaj studia in delana le na okvirno besedilo, medtem ko so dialoge igralci in režiser improvizirali med snemanjem. Drama pripo veduje o hazarderju, ki s svojim bolestnim nagnjenjem — živi, dela, krade le za stave — povzroči velike težave družini in okolici, ki mu je priprav Ijena pomagati.
©85
mm
MERKUR kranj
PONEDELJEK, 13. 4.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Basni, Šolski muzej, Slovenščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v šoli -ponovitev (do 16.00) - 16.20 Kmetijska oddaja TV Novi Sad - 17.20 Poročila - 17.25 Minigodci v glasbeni deželi -17.35 Priseljenec, burleska Charlieia Chaplina - 18.00 Pred izbiro poklica: Poklici v ladjedelništvu - 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo mladi -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 L. Blair: Živeti za stave, angleška drama -21.20 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Skopje - 22.25 V znamenju
Dokumentarna drama Živeti za ata ve angleškega scenarista in reži-
MERKUR kranj
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci-menci, lutkovna oddaja TV Skopje -18.15 Človek in les, izobraževalna oddaja - 18.45 Tele-sport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po poteh spoznanj -20.50 Zagrebška panorama -21.15 Ameriške novele, TV nanizanka - 22.05 Dokumentarna oddaja (do 22.50)
TV Zagreb — I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci-menci - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Zdravo mladi -19.30 TV dnevnik - 20.00 Jovan Sterija Popovič: Kir Janja, gledališka predstava -21.15 Glasbeni trenutek 21.20 Kultura danes - 22.05 TV dnevnik - 22.20 Dokumentarni film
v madžarščini - 17.10 TV dnevnik - 17.15 Palčki nimajo pojma - 17.55 Odprta knjiga -18.25 Slovesna otvontev SPENS - 19.30 TV dnevnik -20.00 Ravzoj popularne glasbe - 20.55 Neobvezno, dokumentarna serija - 21.40 Zagrebška panorama - 22.05 Izviri - 22.35 Pregled SPEN-S-a (do 23.05)
TV Zagreb - I. program:
15.00 TV v šoli: Kmetijstvo, Luna, Vstaja Jugoslovan, narodov (do 16.00) - 16.55 Poročila - 17.00 TV koledar - 17.10 Kronika občine Osijek - 17.30 Palčki nimajo pojma - 18.00 Obramba in samozaščita 18.30 Slovesna otvoritev SPENS-a - 19.30 TV dnevnik -20.00 Skupno - 21.05 Prvič poročena, sovjetski film -22.45 TV dnevnik
režiral Jože Babic, v glavni vlogi pa igra Miha Baloh.
©85
©85
MERKUR kranj
mm MERKUR kranj
TOREK, 14. 4.
9.00 TV v šoli. TV koledar, Kmetijstvo, Slovnica, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Pri-rodopis, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Risanka, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) - 16.30 Šolska TV: Generator, Naravna bogastva. Nova obzorja -17.20 Poročila - 17.25 Kapitan Kuk, slovaška pravljica -17.35 Gorska folklora: Švedska - 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb - 18.35 Obzornik - 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.00 Knjiga -19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.57 Propagandna oddaja -20.00 Skupno, oddaja TV Zagreb in drugih jugoslovanskih TV studiev - 21.10 J. Al-len: Dnevi upanja, angleška nadaljevanka - 22.10 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.35 Test - 16.50 TV dnevnik
SREDA, 15. 4.
9.20 TV v šoli: TV koledar, Zaščitena narava - 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute (do 12.05) -17.25 Poročila - 17.30 ZBIS -F. Rudolf: 40 zelenih slonov -17.50 Velike razstave, kulturno dokumentarna serija -18.20 Okrogli svet - 18.30 Obzornik - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Veselica, slovenski film -21.30 Miniature: Dunajski bidermajer - 21.55 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Kaj je novega pod streho, otroška oddaja -18.15 Splošna ljudska obramba - 18.45 SPENS - Jugoslavija : CSSR (moški) prenos - slovenski komentar - 21.00 Glasbena med igra - 21.05 Zagrebška panorama - 21.25 Odrske luči, ponovitev zabavno glasbene oddaje - 22.15 Pregled SPENS-a slovenski komentar (do 22.45)
MERKUR kranj
TV Zagreb — I. program:
17.40 Poročila - 17.45 Kaj je novega pod streho - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik -20.00 Aktualna sreda - 21.15 Portreti - 22.00 TV dnevnik -22.15 Ročk glasba
©85
MERKUR kranj
MERKUR
kranj
Aleš, ki je v vojni izgubil roko, po osvobodtvi ne more najti ljubljenega dekleta. Poln je predsodkov in zato često prihaja v spore z ljudmi. Šele po sporu, ki ga sproži na veselici, spozna, da se mora vključiti v družbo, v kateri živi, saj bo samo tako našel smisel novega življenja. Film Veselica je
Četrtek, ie. 4.
9.00 TV v šoli: TV koledar. Poročila s polja in dvorišča. Življenje v vesolju. Elektronika - 10.00 TV v šoli: Umetnost, Risanka, Združeni Narodi, Risanka, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 12.00) - 14.35 Šolska TV: Generator, Naravna bogastva, Nova obzorja - 15.25 Nogomet Napredak : Budučnpst, prenos - v odmoru Glasbena med igra - 17.30 Poročila -17.35 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja TV Beograd - 18.05 Mozaik kratkega filma - 18.30 Obzornik -18.40 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -
19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.30 G. Bizet: Carmen, balet -22.05 V znamenju
Oddajniki II. tv mreže:
15.05 Test - 15.20 spens -Jugoslavija Koreja (M), prenos (slov. kom.) - 18.30 Glasbena medigra - 18.45 Življenje na Bulvarju - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 .. Gremo!   -  22.20 Poročila -
22.25 Pregled spens-a (do 22.55) slovenski komentar
tv Zagreb - I. program:
15.25 Nogomet Napredak : Budučnost, prenos - 17.40 Poročila - 17.45 Družba rdečelaske Zore - 16.15 TV koledar • 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Življenje na Bulvarju - 19.30 TV dnevnik -20.00 Meridiani, zunanjepolitična oddaja - 20.50 Močnejši spol, zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik - 22.05 Glasba Marka Tajčeviča
SISISISISISISISISISIS
MERKUR kranj
Zadnje minute (do 11» I 15.10 Poročila - 15.15 SPO*
■ Švedska : Kitajska slov. komentar • Jugoslavija : SZ (Z) slov. komentar • 17.45 sanka -17.50 Cez trt Kvartet »Spev« al Obzornik -18.30 manj as* šah, oddaja iz cikla Sa 18.50 Varčevanje i ektatf no enegijo: Pravilna oba in namestitev svetilk • lili Ne prezrite -19.15 Rsaau 19.20 Cik cak - 1924 nocoj - 19.26 Zmo do vtS
■ 19.30 TV dnevnik -11* Vreme - 19.57 ProptnM* oddaja - 20.00 Izvara«* Titove Jugoslavije, dakr mentama serija 1? Propagandna oddaja ■ 21* T. Mann: Buddenbrookoft nemška nadaljevanka • 2t# V znamenju - 22.20 Not* kino. Kaj se je zfo&c ; punčko Jane, ameriški na
Oddajniki II. T\ mrrte
16.55 Test - 17.10 TY<JW v madžarščini - IT i f dnevnik - 17.45 Z nažta tf nega kota, otroška oda« 18.15 Namesto top hm 18.45 Glasbeni klub • \%t TV dnevnik - 20.00 ZibnC glasbena oddaja • 20.50 J
Sebška panorama • 21* ružina in družba. da*t mentarna serija • 2)1 SPENS - Jugoslavija h* ska (M), posnetek ti kom.) - 22.25 Pregled SI S-a slov. komentar (do!._ TV Zagreb - IprosjrssjL 14.55 TV v šob - potKK** (do 16.00) - 17.40 Po«** 17.45 Z našega zornega ta» 18.15 TV koledar - lSjSKjf nika občine Reka - t&Ć Mladinska oddaja TV TP grad - 19.30 TV dneva* 20.00 Ustvarjanje Titost^ goslavije - 21.00 Stan B** grad, zabavno glasbeni P daja - 21.55 TV <b*v«* 22.10 Komisar Moulin. s* ski film
'"""nuji
MERKUR,
PETEK, 17. 4.
8.45 TV v šoli: TV koledar, Pravljica, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje, Nega bolnika na domu - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba Risanka, Izobraževalna reportaža.
Film Kaj se je s   punčko Jane
predvsem zaradi nepozabnih igralk. Daviš in Joan Cr Zgodba govori o Jane, ki je bila otroška zvezda, in t che, ki je bila pravo \ ska kraljica. Stana preživljata skupaj, n odnos pa zbuja med dalci resnično grozo.. ne namreč noro mući | habljeno Blanche. celo do umora ...
MERKUR,
NOVO V KINU
fKINO
Beg iz Alcatraza je docela podrejen glavnemu igralcu, Clintu Eastwoodu, ki so ga angleški in ameriški producenti proglasili za najbolj komercialnega igralca zadnjega desetletja. Film zelo dobro prikazuje življenje v zaporu, zanimive like, zadnje pol ure pa posveča samemu begu. Ta sloni na resničnem dogodku iz 1962. leta, edinemu uspešnemu begu v zgodovini Alcatraza, nekoč najbolje zastraženega zapora v ZDA.
Domov pred polnočjo je zgodba o prepovedani ljubezni. Mlad skladatelj se zaljubi v lepo dekle in prepozno zve, da je mladoletna. Njeni starši ga tožijo. Fant dobi »zasluženo* kazen. Psihološko socialna drama obravnava dokaj pogost problem današnje mladine. Film je delan za mlade; vsebuje lepo glasbo, lepo zgodbo in poduk.
1.
/ talijanska ljubezenska komedija Kako iaanaMti ženo in najti ljsmico pripoveduje o zakonskih zmešnjavah, skokih čez plot in ponovnem sožitju
»podivjanega« para.
KRANJ CENTER
10. in 11. aprila amer. bari. ljub. saga V VRTINCI/ ob 16. in 20. uri
12. aprila amer. ban. risani film TOM IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 10. uri. premiera amer. bari. srhljivke LADJA SMRTI ob 15. uri. amer. ban: ljub. saga v VRTINCI/' ob 17. un. premiera ital. ban ljub. komedije KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob 21. uri
13. in 14. aprila amer. ban. srhljiika LADJA SMRTI ob 16., IS. in 20. uri
15. in 16. aprila ital. bari. ljub. komedija KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob 16.. is. in 20. uri (16. aprila ob is. in 20. un slov. ban . film SPLA V MEDU ZE)
KRANJ STORŽlC
10. aprila amer. barv. krim. komedijo MOŽ. ŽENSKA IN BANKA ob 16. in 20. un. amer. ban. nest. film El. IX)rado ob is. uri
11. aprila amer. ban: krim. komedija MOŽ. ŽENSKA IN BANKA ob 16. m is. uri. franc. ban. erot. ftlm MADA ME CLAUDE ob 20. uri
12. aprila amer. ban: west. film EL DORADO ob 14. uri, angl. ban: erot. komedija IZPOVEDI ČISTILCA OKEN ob 16. un. ital. ban. uest. film PRELUKNJANI DO LAR ob IS. uri. premiera angl. bari: filma DOMOV PRED POLNOČJO ob 20. uri
I. l. in 14. aprila angl. ban: film DOMOV PRED POLNOČJO ob 16., IS. in 20. uri
15. aprila amer. ban: krim. film PASJE POPOLDNE ob 15.10. 17.45 in ob 20. uri
16. aprila amer. ban: krim. film ŠKORPl JON ob 16.. IS. in 20. uri
Kino TRŽIO
II. aprila amer. ban: uest. film EL DOrado ob 16. uri, amer. ban: krim. film EDEN PROTI VSEM ob IS. in 20. uri. premiera amer. ban: krim. film L ADI A SMRTI ob 22. uri
12. aprila amer. bari: risani film TOM IN JERRr - VEČNA TEKMECA ob 15. uri. premiera amer. ban: krim. filma KO POKLICE NEZNANEC oh 17. in 19. un. premiera amer. ban: pust. filma POBEG IZ ALCATRAZA ob21. uri
M, in 14. aprila amer. ban: krim. srhljiika KO POKLICE NEZNANEC oh IS. uri. premiera domače ban: komedije DELO ZA DOLOČEN CAS ob 20. uri (14. aprila tudi oh IS. uri)
15. aprila angl. han: enit. komedija IZPO
ved Čistilca oken oh is. in 20. uri
16. aprila ital. han: uest. film PRELUK N J AN I DOLAR ob IS. in 20. uri
KAMNIK DOM
k,1,1 °Prtla Z™"«- kan komedija ZANESE \ NJAK ob 16. uri. amer. ban: erot. film V
ČAST ZRELEJŠIH ŽENSK oh 18. in 20. uri. premiera amer. bari: pust. filma POBEG IZ A LCA TRAZA ob 22. uri
12. aprila amer. bari: risani fim TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 15. un. amer. ban. erot. film V ČAST ZREL&JŠIH ŽENSK ob 17. in 19. uri, premiera domače ban. komed. DELO ZA IX)LOCEN CAS ob 21. uri
13. aprila amer. ban: thriller ŠKORPl JON ob IS. in 20. un
14. in 15. aprila amer. ban: krim. srhljiika KO POKLICE NEZNANEC ob IS. in 20. un
16. aprila amer. ban: ljub. saga V VRTINCU ob IS. uri
Kino KOMENDA
10. aprila angl. ban: film DOMOV PRED POLNOČJO ob 19. uri
11. aprila amer. ban: krim. srhljiika KO POKLICE NEŽNA NEC ob 20. ur,
Kino DUPLICA
//. aprila premiera ital. ban: erot. komedi iv  KAKO  IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob 20. uri
12. aprila franv. ban: komedija ZANESE NJAK ob 15. uri. ital. barv. zabavni film SPECIALNA POLICIJA PROTI MAFIJI oh 17. in 19. uri
15. aprila amer. ban: ljub saga l' VRTIN C U ob 18. uri
16. aprila amer. ban: krim. srhl/ivka KO POKLICE NEŽNA NEC oh 20. uri
Kino OKŠNIOA
10. aprila ital. ban: zah. film SPECIAL NA POLICIJA PROTI MAFIJI oh 20. un
12. aprila amer. ban: krim. film EDEN PROTI VSEM oh 17. uri. amer. barv. thriller PAS,/E POPOLDNE ob 20. uri
železniki obzorje
10. aprila amer. drama KRAMER PROTI KRAMERJU ob IS. in 20. uri
11. aprila ital. komedija LEPOTICA PA SOULINO ob 20. uri
12. aprila amer. komedija ZMAGOVALEC DOBI VSE ob IS. in 20. uri
15. aprila amer. srhljiika RO.J UBIJALE ob 20. uri
Škofja loka sora
10. aprila amer. komedija ZMAGOVALEC DOBI VSE ob 18. in 20. uri
11. in 12. aprila amer. drama KRAMER PROTI KRAMERJU ob 18. in 20. uri
14. in 15. aprila angl. komedija DAMA. KI IZGINJA oh 18. m 20. uri (14. 4. samo oh 20. uri)
14. aprila angl. avant. film DEKLE IZ PLEMENA ASHA NTI oh IS. m 20. uri
jesenice radio
10. aprila amer. sport, film TEK JE M(XJE ŽIVLJENJE ob 17. in 19. uri
HJJS l? "Prila hongh. film OSAMLJENI TIGER oh 17. in 19. uri
13. in 14. aprila angl. krim A/-, o. NILU oh 17. in 19. uri f,lm s**! |
l95uriPnl ZA N*JV +
SPODARJEVoh 18. m 20 un II. in  12. aprila  angl film
NILU oh 18. in 20. uri
JESENICE PLAVŽ
10. aprila ital. film SLl^GA SVojiu >(mARJEVnh tU       >/> . -
smrt I
13. in 14. aprila hongk fdm OSAMlM TIGER oh 18. in 20. un
16. aprila franv. film ZA \\.n k
20. uri
Kino KRANJSKA GORA
11. aprila hongk. film CLOVFk r NOM TIGER oh 20. un
15. aprila angl film SMRT S A \
20. uri
Kino DOVJE
11 aprila nem.ikt film TEREZISo ob 19. uri
12. aprila hongk. film ClOVFK ? NOM TIGER ob 19. un
Kino RADOVLJICA
10. aprila amer. han: pust film vri VISKI ob 20. uri
11. aprila amer. han: iQh. film wnt MILIJARDER ob  18. un. ital fcon komedija TA XIGIRL ob 20. un
12. aprila ital. ban: zab. film ŽESa VICA ob 18. uri. amer. ban ;ab fiL STER MILIJA RDER ob 20. un
13. aprila ital. ban: enu film TAM t ob 20. uri
14. aprila amer. ban. pust. film STW1\ SKI ob 20. uri
15. aprila ital. ban: zah film ZF\\ VICA ob 20. uri
16. aprila zah. nem. film HAM BI MAFIJA ob20. un
Kino BLED
10. aprila rane ban. film KATARI\\ KOMPANIJA ob 20. un
11. aprila franv. han: film KATARl\\ I KOMPANIJA  ob   18. un. iiic tx,r. K A KO POSTA NEŠ Š VICA ob Al un
12. aprila   amer.   ban:  fim JAl HORN ob IS. un. amer ban film ("Al NIK ob 20. uri
13. aprila amer. ban zah. film MISTfS MILIJARDER ob 20. un
14. aprila ital. ban: entt. film TAXIQM ob 20.4iri
15. aprila amer. ban   ftlm STAR! \ M
ob 20. uri
Kino BOHINJ BOHINJSKA BISTIK t
/ /. aprila amer. ban: ur»< film JAZ TVS HORN ob 18. uri
12. aprila franc. ban: film KATARISi \ KOMPANIJA ob 18. un. Sm. fcan .-*»»*> KAKO POSTANEŠ ŠVICARok&m
16. aprila ital. ban: film ŽESA MVR* ob 20. uri
PETEK, 10. APRILA 1981
INTEREXPORT Ljubljana
(£INEX
Potovalna agencija
PRIJAVK IN INFORMACIJ K Ljubljana.   Titova   25. tel.: :U 2-995. 327-947 Maribor.   Volkmajerjrv prv-hod 1. tel.: 21-571. 24-57»
19. STRAN"O L, A S
Prodaja mo U'talskc vozov*' nit;.- /a INKXOVF in JATO-VK d o mart* in v«*«- med na rodne prog«- **
Turistična agencija
MM-CAPRI, odhod 28. 4., cena 5.600 din PIVI MAJ v Izoli, Poreču, Puli, Medulinu, na Krku (Haludovo), na Rabu, v Bohinju, Dobrni in Čateikih toplicah
Bogata izbira možnosti za počitnice v letoviščih Istre, Kvarnerja, srednje in južne Dalmacije z otoki, v toplicah in gorskih letoviščih.
Aranžmaji z letalskim prevozom iz Ljubljane in z lastnim prevozom.
Letošnja novost — Lastovo in Komiža
Hoteli, zasebne sobe, apartmaji, bungalovi, naturistična naselja
BEOGRAD, odhodi z letalom, vlakom in avtobusom.
Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah.
IZLETI PO DOMOVINI
- BEOGRAD, različne variante, 2 in 3 dni, letalo, bus, vlak
- NOVI SAD - BEOGRAD - OPLENAC, 3 dni, bus, odh. vsak petek
- RAB, 4 dni, odh. 30.4.
- PO MAKEDONIJI, 4 dni, letalo, odh. 24. 4.
- DOJRANSKO JEZERO, 5 dni, letalo, odh. 30. 4.
- FURLANIJA, 1 dan, bus, odh. 9. 5.
- GORSKI KOTOR, 1 dan, bus, odh. 24.5.
- KOROŠKA, 1 dan, bus, odh. 14.6.
- SARAJEVO  - TJENTISTE - DUBROVNIK, letalo-bus, 3 dni, odh. 8. 5.
IZLETI V INOZEMSTVO
- OTOK ELBA, 5 dni, bus, odh. 23. 4.
- TUNIZIJA, 6 in 7-dnevne variante, letalo, odh. od 28.4. dalje
- KNEŽEVINA  LIECHTENSTEIN  IN ŠVICA, 4 dni, bus, odh. 30. 4.
STROKOVNA POTOVANJA
- KOZMETIKA - MUNCHEN, 3 dni, bus, odh. 8. 5.
- MEDNARODNI SEJEM HOTELSKE OPREME - KAIRO, 5 dni, letalo, odh. 6.5.
- MEDNARODNI SEJEM ZA OPREMO BOLNIC IN LABORATORIJEV - KAIRO, 5 dni, letalo odh. 6.5.
- SEJEM PERUTNINARSTVA IN PRAŠIČEREJE - HANNOVER. 4 dni, letalo, odh. 24.6.
- BYGG - MALMO, MEDNARODNI SEJEM GRADBENIŠTVA, 4 dni, letalo, odh. 8.5.
- SEMLAB - LONDON, MEDNARODNA RAZSTAVA LABORATORIJSKE OPREME IN MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV, 4 dni, letalo odh. 2. 6.
- SCAN-GRAFIA, KOPENHAGEN, SEJEM TISKARSKE TEHNIKE, 4 dni, letalo, odh. 12.6.
- SEJEM USNJENE GALANTERIJE - PARIZ, 4 dni, letalo, odh. 14. 6.
- SICOB - PARIZ, 4 dni, letalo, odh. 23.9.
LETNI ODDIH
- KAŠTELA PRI SPLITU, 9 ali 10 dni, letalo, odh. od 1. 7. dalje
- OTOK UGLJAN - KUKLJICA, 9 ali 10 dni, osebno vozilo, odh. od 1. 7. dalje
- TUNIZIJA (Hammamet, Sousse), eno-ali več-tedenski aranžmaji, letalo, odh. od 5.5. dalje
PRODAJAMO LETALSKE VOZOVNICE ZA DO MACE IN MEDNARODNE PROGE
hotelsko turističko poduzeće poreč Jugoslavija
predstavništvo Ljubljana je pripravilo PRVOMAJSKI VIKEND'81
Hotel
dni
Otroci do K) let dnevno
Diamant Zagreb, Poreč, Diamant apartmani Lanterna, Luna
1.060 din
910 din 760 din
250 din
210din 180 din
Cene za PRVOMAJSKI VIKEND'81 veljajo za polni penzion v dvoposteljnih in troposteljnih sobah. Vsak nadahnji dan se zaračuna po veljavnem ceniku - 81. Turistična taksa je vključena v ceno. Potovalnim in turističnim agencijam odobravamo običajno provizijo. Rezervacije in vse nadaljnje informacije so vam na voljo v predstavni-Sv?R O »RIVIERA« i Ljubljani, Miklošičeva 11 c/o Kompas, vsak prazen sobote).od 7. do 15. ure in ob torkih od 7. do 17. ure, al. na telefon (061) 320-767.
SE PRIPOROČAMO! '
V poslovalnici Inex na Titovi 25 v Ljubljani in pri pooblaščenih agencijah vam je na voljo barvni prospekt, v katerem Inex predstavlja svojo ponudbo počitnic v
IZ LIPICE SPOROČAJO:
DO KONCA NfAJA NUDIJO VIKEND PAKET ZA 640 din
Paket vsebuje:
2 polna penziona
kopanje v pokritem bazenu
ogled Skocijanskih jam
ogled kobilarne
igranje namiznega tenisa
Vabijo izletniške skupine: kolektive, društva, klube, šole KLIČITE HOTEL MAESTOZO (067) 73-009
KOM PAS
JUGOSLAVIJA
TURISTIČNA POTOVANJA
BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni, 25/4 OHRID, 3 dni, 24/4,8/5,6 dni, 19/4,3/5 VIS, 2 dni, 18/4, 25/4, 26/4,9/5 BUDVA, 2 dni, 18/4, 25/4, 26/4,16/5 ROVINJ, 4 dni, 30/4 PRAGA BERLIN, 4 dni, 30/4 KORZIKA, 1 dan - posebno letalo, 27/4 PROVANSA lepa  in  romantična,  Toulouse —Carcasson-ne—Nimes—Pont du Garde—Avignon — Montpellier, 4 dni — posebno letalo, 29/4 DUNAJ, 1 dan, 7/5 - posebno letalo PRAGA, 1 dan, 9/5 - posebno letalo G RAZ, 1 dan, 27/4 - avtobus
idan — posebno letalo, 21/4 * IJA,9dni, 24/4 EGIPT, 9 dni, 29/4
Počitnice na Korziki od junija do septembra. Za vse prijave do 15. aprila dajemo 5 % popusta.
Poletni tečaji angleščine:
Bournemouth, Wimborne, Avvel, Cambridge, Oxford, Romsey in Southampton, London, Windsor, Edinburg
STROKOVNA POTOVANJA i
KJ0BENHAVN - Skandinavska razstava pohištva, 5 dni,
5/5
PLOVDIV — Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6 MUNCHEN - Interhospital 81, 3 dni, 21/5 DUNAJ — Razstava fotografskih in filmskih pripomočkov ter razstava igrač, 1 dan — posebno letalo, 7/5
PRVOMAJSKI PRAZNIKI OB MORJU
Koper — Izola — Portorož — Umag — Poreč — Novi-
Kad - Rovinj - Vrsar - Pula - Medulin - Mali »sinj - Opatija — Crikvenica — Novi Vinodolski — Punat/Krk - Rab - Split - Vela Luka - Igalo
za trim trening šport       za trim trening šport
7
T++*
G L, A S 20. STRAN
PETEK. 10. MU
mm MERKUR
KRANJ
vam na 20. sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju od 10. do 20. aprila
NUDI BOGATO IZBIRO BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO
POLJEDELSKO ORODJE KROŽNE ŽAGE
f.«,VRTALNE STROJE MOTORNE VERIŽNE ŽAGE
5££™CNE IN MOTORNE KOSILNICE
ROČNO IN VRTNO ORODJE BELA TEHNIKA
ELEKTRIČNI GOSPOD. APARATI MOŠKA IN ŽENSKA KOLESA OSEBNI AVTOMOBILI SSSR
OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR MERKUR KRANJ
?n SozJ?arskem in kmetijskem sejmu v Kranju, od 10. do 20. aprila __
razstavljamo:
1. spalnice dnevne sobe otroške sobe
2. kuhinje belo tehniko gospodinjske aparate
Vokrvcu
iz asortimana salona pohištva v II. nadstropju TOZD veleblagovnice Globus, Kranj, Koroška 4.
iz asortimana prodajalne DEKOR, Kranj, Koroška 35
Posebne ugodnosti:
— brezplačna dostava do 30 km
Z SS&S? m°ntaŽa P°hištva. razen kuhinj
— potrošniško posojilo
dmqT0bla^o0?,nltl?«.POSOii,° ,ahk0 doblte P°,e9 razstavljenega blaga na sejmu, še TOZD I^L^!?^*^J!?S,:nrtl«mi v KOKRI TOZD Veleblagovnica GLOBUS in DETAIL prodajalna DEKOR Kranj.
Veletrgovina
2IVIL.A
Kranj
Obiščite nas na 20. Mednarodnem gozdarskem in kmetijskem sejmu v Kranju
od 10 do 20. aprila 1980
Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj
***
on
Mercator
MERCATORj ROŽNIK
TOZD Preskrba Tržič
Obiščite razstavno-prodajni prostor Me. catorja na 20. sejmu gozdarstva in kmeti! stva od 10.4. do 20.4., na katerem si boste lahko ogledali in nabavili
pohištvo, akustiko in belo tehniko.
-J
Na zunanjem prostoru pa si lahko nabavite km** stroje in orodje Gorenje MUTA, betonske mešsir* • mokolnice, motorje in vse vrste koles '
Ugodnosti nakupa pri Mercatorju so:
potrošniški kredit
brez porokov
nasveti pri nakupu
sejemske cene
brezplačna dostava kupljenega blaga (do 30 km)
NASVIDENJE PRI MERCATORJU
murha
Obiščite naš paviljon na Sejmu gozdarstva in kmetijstva v Kranju
od 10. do 20. aprila 1981
10 APRILA 1981
21. STRAH.O LAS
industrija materiala
gradbenega
GRADNJA žaleč
SCHIEDEL MONTAŽNI DIMNIK
tehnične PREDNOSTI Troslojnl montažni dimnik po sistemu schiedel |e industrijsko izdelan gradbeni element, ki po svoji konstrukciji in kvaliteti uporabljenih materialov zagotavlja brezhibno delovanje in izredno trajnost. Okrogli presek, notranja iamotna cev in večsiojna konstrukcija so temeljne značilnosti sistema.
- okrogli presek zagotavlja: najugodnejši pretok dimnih plinov pri minimalnem preseku, ter najnižjih uporih, omogoča najlažje čiščenje
- notranja samotna cev je: ognjeobstojna, kislinoodporna, plinotesna, odporna na spremembe temperature in ima zadostno trdnost tudi za visoke dimnike
- Večplastna konstrukcija omogoča: prosto dllatlranje v vseh smereh, poljubno Izolacijo, visoko trajnost, enostavno montažo.
Široko področje uporabe
schiedel-YU-dimniki se uporabljajo za vse vrata goriv (trda, tekoča, plinasta), kakor tudi za razne moči kotlov od 5000 kcal/h pa do 8.000.000 kcal/h. Dimniki 0 13,5, 0 16 in 0 20 aa uporabljajo tudi kot zbirni dimniki z več priključki v raznih etažah, kar predstavlja velike ekonomske prednosti.
popo'n.t«, pr..|, PHIO do
Industrija gradbenega materiala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC
telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU - SIGRAD
PROIZVODNJA, PRODAJA IN TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu
telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144
Sodobna kuhinja, sodoben dom
Prava kuhinja je nekaj več kot samo prostor za kuhanje, je lahko pravo središče urejenega m prijetnega doma. Zato izberite vedno samo tako kuhinjsko opremo, ki bo v vašem stanovanju ustvarila potrebno domačnost, obenem pa bo nova kuhinja tudi služila svoiemu namenu.
Izberite med najboljšimi, posvetujte se s strokovnjaki. Oglasite semed 1. in 15. aprilom v blagovnicah Metalke v Ljubljani in v Mariboru ter v prodajalni v Kamniku. Priporočajo se vam: Metalka, Brest, Gorenje, Hoja, Javor, Lipa, Marles, Svea, Stol.
Ob nakupu nove kuhinje še posebno opozorilo: v času prodajne akcije smo za potrošnike pripravili:
— brezobrestna potrošniška posojila,
— strokovne nasvete,
— visoko kakovostno blago in široko izbiro
© metalka
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE -Iv« Slavca 1
Dežurni veterinarji
odi«.4. do 17. 4. 81
Zs občini Kranj in Tržič Dr.   CEPUDER Bogdan, otpl vet., apec. Kranj, Ka-jskova 23, tel. 22-994
RUDEZ Anton, dipl. ver., Kranj, Benedikova 6/a. telefon 23-055
Za občino Škofja Loka
VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel. 68-310
OBLAK Marko, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel. 60-577 ali 44-518
Za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK Anton, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel. 74-629
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Govenjske v Kranju, Ivp Slavca 1, telefon 25-77C ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
KRANJ - PRIMSKOVO
— Komunalna cona
RAZPRODAJA
do 25. aprila 1981
-— spalnice, regali s tehničnimi napakami 10 % ceneje
— opuščeni programi 30 % ceneje
— kuhinje, kopalnice in razno kosovno pohištvo 40 % ceneje
OBIŠČITE NAS — IZKORISTITE PRILOŽNOST NE BO VAM ŽAL
Brezplačen prevoz do 30 km.
♦> SZ VERIGA LESCE
Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje objavlja prosta dela in naloge
kleparja
Pogoj:
poklicna šola,
najmanj 36 mesecev v poklicu
Kandidati naj vložijo pismene prijave v 15 dneh po objavi na naslov SŽ Veriga Lesce — Kadrovska služba.
Rezultati objave bodo znani 7 dni po preteku prijavnega roka.
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT
Kranj, JLA 2, z. n. sol. o. TOZD Kooperacija Radovljica
Komisija za delovna razmerja razveljavlja objavo
EKONOMSKEGA TEHNIKA
- za vodenje evidenc kreditov in obračunavanje obresti, ki je bila objavljena v Glasu, 27. februarja 1981.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, dedka, brata, strica, bratranca in svaka
ANTONA LAVRICA
iz Trboj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji Doti. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lep pogrebni obred, GD Trboje, GD sosednjih vasi
in pevcem.
Vsem hvala!
NJEGOVI!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
IGNACA ŠEBATA
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter ga spremili na zadnji poti Zahvaljujemo se zdravnikom za njihovo nesebično pomoč v času bolezni: ter Tapetništvu Radovljica, Verigi Lesce, ZB Žirovnica, Društvu invalidov Jesenice za vence in cvetje. Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem Samskih domov, upravi TOZD Družbena prehrana Jesenice ter Verigi Lesce za denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred, pevcem za žalostinke ter praporščakom: Gasilskega društva Smokuč, ZB Žirovnica. Društva upokojencev Žirovnica in Društva invalidov Jese-_
niče.
Vsem Se enkrat najlepša hvala!
2 AL U JOČI: žena Minka, sinova Miro in Janez, hčerka Marija, vnuk Aleš 1 ter drugo sorodstvo!
O L, A S22. STRAN
PETEK. 10.vha1
MALI	telefon
OGLASI	23 341
PRODAM
Prodam TV SPREJEMNIK iskra polux (Kekec), ekran 44 cm. Možen
Priključek   na   akumulator   12 V. rimeren   za  kampiranje. Telefon 27-889 od 20. do 21. ure 3303 Prodam večjo količino NAPUŠČA (pobjona). Studenčice 7, Lesce 3096 Prodam ročne GRABLJE na gumi kolesih, širina 140 cm, in hrastovo mizo za krožno žago. Vidic Franc, Partizanska 8, Bled 3160 Prodam ŠTEDILNIK (elektrika, plin). Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj
3161
SADIKE cipres, za ZlVE MEJE, dobite: Kranj, Ul. XXXI. divizije 54 (proti kopaliiču) 3162
Prodam 200kg semenskega KROMPIRJA igor. Luže 16, Šenčur 3163
Prodam BOBNE trowa. Vilfan Milan, Ul. Veljka Vlahoviča 10, Kranj — Planina 3164
Prodam dva lepa, velika KAKTUSA. Oglea med 18. in 19. uro. Naslov v oglasnem oddelku. 3165
Poceni prodam rabljena OKNA, VRATA in STREŠNO OPEKO ki kinda. Hafnar Vencelj, Sr. Bitnje 61
3166
Prodam semenski KROMPIR igor. Podreča 25, Mavčiče 3167
Prodam nove A2 PANJE na 10 satov. Tupaliče 59, Preddvor 3168
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Informacije po tel. 25-961 -int. 42 3169
Prodam SENO, hlevski GNOJ, lepo KAMENJE za »škarpo«; ter oddam v najem TRAVNIK. Ogled od 10. do 15. aprila 1981. Podljubelj 68, Tržič 3170
Prodam ali zamenjam semenski KROMPIR igor (600 kg) tudi za jedilnega. Kejžar Jože, Begunje 5 -
Prodam 150 kg težkega PRAŠIČA za zakol in dva lažja za nadaljnjo rejo. Sv. Duh 41. Škofia Loka 3172
Prodam SEJALNICO za koruzo. Visoko 31, Šenčur 3173
Prodam semenski KROMPIR de-sire. Beleharjeva 15, Šenčur 3174
Ugodno prodam dobro ohranjeno dnevno SOBO. Sitar, Rupa 29, Kranj 3175
Prodam PRAŠIČE, težke od 35 do 45 kg. Posavec 16, Podnart 3176
Prodam ohranjeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Kranj -Kocjanova 22, Stražišče 3177
Prodam ČOLN elan, plastičen, rabljen eno sezono, za 4 osebe in MOTOR tomos 4. Zima Marija, Hlebce 23/a, Lesce 3178
Prodam HREN in JABOLKA -bobovec. Sajovic Miha, Šenčur, Ve-lesovska c. 27 3179
Prodam PSA - BARNARDIN-CA z rodovnikom. C. talcev 18, Kranj 3180
Prodam leseno montažno BARAKO (8x8), cena 2,5 SM. Rajhard Gizela, Sp. Lancovo 50/b, Radovljica 3181
Prodam KROMPIR igor: jedilni, semenski in krmilni. Strahinj 67, Naklo 3182
Prodam SENO. Ambrožič Avgust, Zasip, Ledina 23, Bled 3183
Prodam dva nova 50-litrska BOJ-LERJA. Pungeršek, Kranj, Škofjeloška c. 1 3184
Zelo poceni prodam tovarniško nov električni ŠTEDILNIK gorenje. Sp. Brnik 52 31&5
BALKONSKA VRATA inles, vezana (2 kom. - 80 x 220 in 2 kom. -100 x 220), ugodno prodam, po ceni iz leta 1980. Blatnik, Kocjanova 3, Stražišče - Kranj 3186
Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE. Sp. Besnica 138 3187
Poceni prodam OTROŠKO KOLO od 3 do 6 let. Resnik, C. 1. avgusta 3, Kranj 3188
Oddam brezplačno 50 kub. m vrtne PRSTI. Betonova 13, Kokrica, tel.24-127 3189
Prodam semenski KROMPIR igor. Voglje 42, Šenčur 3190
Prodam razžagana smrekova DRVA. Praše 26, Mavčiče 3191
Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti, SUŠILNO NAPRAVO za koruzo in starejšo KABINO za traktor. Cevka Janez, Laniše 2, Kamnik 3192
Prodam 12 kub. m suhih bukovih DRV. Grilc Peter, Sidraž 3, Cerklje
Prodam leseno BARAKO, primerno za vikend. Švegelj Jože, Le-tence 18, Golnik 3194
Prodam 4 nove OKENSKE ROLETE, 140 x 140, desne. C. na Klanec 5, Kranj 3195
Ugodno prodam HRASTOV PARKET - lamelni, 50 kv. m, 200-litrski SOD za vino in 5/4 ČRPALKO za centralno. Likovič, Do-bračeva 33, Ziri 3196
Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Sitar, Vrečkova 11, Kranj, tel. 27-018 3197
Prodam semenski KROMPIR igor in BIKCA za pleme. Jerala, Pod-brezje 111, Duplje 3198
Prodam TELICO pred telitvijo. Slivnik Zdravko, Podhom 13, Zg. Gorje       , 3199
Zastonj oddam cementno STREŠNO OPEKO, špičak, tistemu, ki odkrije hišo (14 X 10 m) in jo odpelje. Ponudbe oddajte pod: Opeka 3200
Prodam KANU (samogradnja) za dve osebi, cena 1 SM. Informacije po tel. 40-010 3201
Prodam OTROŠKO POSTELJICO z jogijem in 4 kW termoakumu-lacijsko PEČ AEG. Kokalj, Sr. vas 2, Begunje 3202
Prodam otroško KOLO za otroka do 5 let starosti. Sekovanič, Gradni-kova 87, Radovljica 3203
Prodam MIZARSKI SKOBELJNI STROJ. Šolar Franc, Jalnova 7, Radovljica. Ogled popoldan. Telefon 75-407 3204
Prodam dva voza SENA in OTA-VE. Kocjančič, Krnica 3, Zg. Gorje
Prodam krmilno PESO. Olševek 12, Preddvor
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega skrbnega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata in strica
ANTONA RUPARJA
Čikov ata iz Žabnice 33
Sh8težkm Hanla,jU^mo V8em s08«*lom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v ten težkih dneh sočustvovali z nami, poklonili cvetje in vence nam izrazili ustmeno in pismeno
sožalje, ter našega očeta v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku ŽABNICA Z^alJuJemo d?. Hriberniku za zdravljenje, gasilcem vseh društev posebno g^ruštvu m^kem., ^I°unetovim «*klavcem ISKRE KRANJ - TOZD Prodaja Ljubljana, domačemu moškemu pevskemu zboru, gospodu župniku za lep pogrebni obred, zvonarjem ter tov. Kuraltu za
ganljiv govor ob odprtem grobu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage, dobre in skrbne mame
MARIJE RAZPET
iz Škofje Loke - Frankovo naaelje 64
za spremstvo na zadnif^S" pu' Peljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter lajšanji bolečin terA^kJ0***?1*, Z^hvala dr Zamanovi iz ZD Škofja Loka za obiske na domu in stinovalcemzTveTer in £~a\Andl 1ZLZD KranJ z* dolgoletno zdravljenje. Prisrčna zahvala tanovaicem zai venec in spremstvo, posebno še tov. Angeli Sosič za nego in pomoč, dalje g. župniku za iep pogrebni obred, pevskemu zboru za žalostink* in sodelavcem šole Vrhovci.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI VSI NJENI! Škofja Loka, 10. aprila 1981
Mnogo prerano in nepričakovano nas je zapustil sodelavec — šofer
BLAGOJE BOBOLINSKI
roj. 14. avgusta 1952 «
Pokojni bo pokopan v svojem rojstnem kraju Berovo
v SR Makedoniji
SODELAVCI in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE »LOKA« ŠKOFJA LOKA
Prodam ASPARAGUSE ter »čajne in cambohe«. Sr. Bela 53, Preddvor
Prodam pregradni blok, OKNA, balkonska VRATA, ŠPIROVCE, PUNTE in MOTOR z reduktorjem. Antolič,C. JLA 41, Tržič 3302
Prodam dva vezna OKNA, zastekljena, zunanja mera 75 X 105. Naklo 38 3304
Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca, za pleme. Cešnjevek 30, Cerklje 3305
Prodam semenski KROMPIR igor in dessire. Zapoge 11, Vodice 3306
Prodam novo KOSILNICO za traktor (Tomo Vinkovič). Sp. Brnik 45, Cerklje 3307
Prodam dva kub. m suhih, smrekovih PLOHOV. Dvorje 56, Cerklje
Prodam 8 AZ panjev. Praprotnik Jože, Kovor 61, Tržič
Poceni prodam SENO in SLAMO. Sp. Brnik 28, Cerklje 3309
Prodam HLEVSKI GNOJ. Pože-nik 36, Cerklje 3310
Prodam TELETA. Cešnjevek 9, Cerklje 3311
Prodam dvoje BALKONSKIH VRAT z roletama, znamke Glin-Nazorje.   Zg.   Brenik   68, Cerklje
3312
Prodam SENO in karambolirano karoserijo VW, starejši letnik. Vidmar, Zalog 83, Cerklje 3313
Prodam semenski KROMPIR dessire in jedilni KROMPIR igor. Lahovče 30, Cerklje 3314
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČE in dva težka po 70 kg. Zapuže 2/a, Begunje 3315 •
Po lanski ceni prodajamo lepe MAČEHE in RIGELČKE ter PE-LARGONIJE - BRŠLINKE. Vrtnarija v Šenčurju 3316
Prodam skoraj novo žensko ŠPORTNO KOLO. Sp. Duplje 14
3317
Prodam semenski KROMPIR dessire. Prebačevo 41, Kranj 3318
Prodam mlado lahko KRAVO po teletu. Zg. Besnica 14, tel. 40-503
3319
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO folc. Barčič Brane, Zg. Bitnje 143 3320
Prodam 10 ŠPIROVCEV, dolžina 7,50 m in nekaj KLEŠČ. Golnik št. 19 3321
Prodam barvni TELEVIZOR blaupunkt. Valant, Begunje 4 na Gorenjskem 3322
GLISER za 4 osebe, z motorjem YAMAHA 28, malo rabljen, ugodno prodam. Ogled v soboto, 11.4., od 14. do 18. ure. Klofutar, Bistrica 162, Tržič 3323
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 25 kg. Brezovica 3, Kropa 3324
Prodam KROMPIR igor. Hlebce 14, Lesce 3325
Prodam SENO. Trnje 15, Škofja Loka 3326
Prodam počitniško PRIKOLICO brako, nerabljeno. Stanonik, Zminec 54, Škofja Loka 3327
Prodam približno 1000 kg SENA. Log 26, Škofja Loka 3328
Prodam 12 let starega KONJA. Legat Jože, Rodine, Žirovnica
Prodam 15. kv. m VENECIAN-SKEGA TLAKA ter 50 kv. m BRE-TONA za obloge in dve predpražni MREŽI z okvirjem, 80 x 45 cm. Stanonik, Zminec 54, Škofja Loka
Prodam KAVČ; in kupim ŠIVALNI STROJ. Naslov v oglasnem oddelku. 3330
Prodam KOSILNICO bucher z OBRAČALNIKOM in električni ŠTEDILNIK na 4 plošče. Dolenc, Delnice 18, Poljane nad Škofjo Loko
3331
Prodam KAMP PRIKOLICO skif. Informacije popoldan od 18. ure dalje. Telefon 064-61-809 3332
Prodam 350 kosov STREŠNE OPEKE, rdeče barve (Novo mesto). Prosen, Gorenja vas 141 nad Škofjo Loko 3333
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mandal D. Za Žago 1, Bled
3334
ŠKROPILNICO za sadje - po-horko, 50 litrov, dobro ohranjeno, prodam. Pajerjeva 12, Šenčur, telefon 41-012 3335
Prodam prepariranega JAZBECA, trajnožarečo PEČ EMO plamen. Podbrezje 10, Duplje 3336
Prodam TELIČKO za pleme alj za zakol. Poženik 34, Cerklje 3337
Prodam semenski KROMPIR Igor. Kalan, Zg. Besnica 74 3338
Prodam svetlo modro POROČNO OBLEKO, št. 40-42. Ul. Tončka Dežmana 6, Kranj — Gorenje 3339
Poceni prodam dekliško OBHA-JILNO OBLEKO in novo KLUBSKO MIZICO. Informacije po telefonu 22-149 3340
Prodam diatonično, trivrstno HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku. 3341
Ugodno prodam plastičen GLISER s prikolico, dolžine 2,90 m. Kranj, Struževo 21, tel. 27-940 3342
Prodam semenski KROMPIR de-sire. Cirče 34, Kranj 3343
Prodam dobro SENO. Grobin, Cešnjica 24, Podnart 3344
Prodam italijansko KOLO na 10
Pre*stav  s  tabolarji.   Dolhar Jože, redoslje 107. Ogled . v soboto in nedeljo 3345 Prodam   traktorski OBRAČAL-
r
61
K2K KRANJ TOZD Agromehaniii telefon 24-786
KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti W v Kranju nudimo
rezervne dele a:
Škropilnice AG %%% 400 litrov in za atoa*> je traktorjev TOMOV* KOVIĆ 730
Rezervne dele za v*l £5£jorjev TOMO KOVIC, UTB, 330, IMT 533 in kc Gribaldi.
Traktorske gume ii 1 mulatorje.
NIK, heublitz 220. Prime. 19., tel. 70-217
Prodam   dobro ohranje* TREŠJE, vezano na »tn,u-poslopje 7x6 m in k> cementno STRESNO 0fr» ugodni ceni. Log 32, Želemii Prodam  VIBRACIJSKI \ za izdelavo plošč za tlakov«* 50 x 5 cm in 40 X 40 x 5 e»\ elementov 50 x 50 cm » mentov 40 x 40 cm. Utf kom. na uro. Ponudbe pod.
Prodam 50 kv. m n HRASTOVEGA PARfctfM nudbe pod: Klasičen
Prodam SENO in MLiN Cešnjevek 5, Cerklje
Ugodno prodam P0H$ j omari in most) za v $&m#" Sajovic, Mlaka 4, Kranj Prodam mladega ji NJA. Pivka 15, Naklo
Prodam novo PEČ u 1 kurjavo, 30.000 - 35.000 stari ceni,  delno tudi t» Sveteljeva  13, Šenčur, tri
Prodam   OTROŠKO KC POSTELJICO. PrestorSt Šenčur
Prodam DIRKALNO Kfl-, senior, v garanciji. Cudertntf1 Delavska 41, Kranj, tel.
Prodam barvni TL renje, nov. V račun »FIĆKA«. Naslov v delku.
Prodam skoraj nov s oseb, cena 8.000 din. N*gk>»* nem oddelku. Prodam SENO. Voglje
DIRKALNO KOLO -skoraj novo, ugodno pivi? J fon med tednom 21-690 * ] 14. ure
Prodam 6 tednov staj«*' Mrak Ana, Radovljica št.23
Ugodno  prodam novo centralno kurjavo CTC *» 33.000 kal. Kozjek Lovr*1 brava 19, tel. 064-79-614
Prodam mlado Kravo ^ Zgoša 22, Begunje (Ream*b>, Prodam SENO. Bohinj**1
DO  Veriga  Lesce -prodajo   rabljenega Pl« STROJA   pri predata* merciale Novi Sad, " bo 2. 4. ob 8. uri
Prodam TV aparat « NORAMA (črnobel, 64 c»*' ben. Šorli, Vrtna 1, Kitaj t busni postaji)
kupim
Kupim MIZARSKO tri vretena. Ponudbe pod 1
ša
Kupim 2 kub. m rahlja**] _ colaric. Sp. Duplje 8, & od 15. ure dalje
Kupim TROSILEC kif» gnoj. Ponudbe s ceno poflfv slov. Čadež Jože, Na Lopi1 ja Loka
Kupim termoakumuiac 2 do 3 kW. Draksler Mila*' §t-96
Kupim KOŠNJO. Šifra l1 klega do Križev
Izdaja ČP Glas. Kranj, <W$ renjski tisk* Kranj, tisk: V
pravica. Ljubljana. Našlo« *• in uprave lista: Kranj. Mo**«^ - Tekoči račun pri SDK v »>*, vilka 51500-*03-31tM - Ti***,/ 23-341, glavni urednik, o4«i*i*> nik in uprava 21-835. rwUkfy* f komerciala - propag«*«*. »•'^Jr ■ mali  (»Rlasi in r«cunov«btW VB
Individualna polleU* 250,— din. za inoseattvo 1 v valuto vključno s poitaiM.
Oproščeno prometacfa d»\t«' stojnem mnenju 421-1/71
0. APRILA 1911
23 STRAN GLASI
VOZILA
. PmJftm dobro ohranjeno ZA frAVO 750, letnik 1973. Stražiška ^Knnj, tel. 21-515 3248 Mam kamion FIAT 682 N 3 Jan, letnik 1970, nosilnost 10 ton. formacije po tel. 064-21-515 med * in 21. uro oziroma 065-22-616
3249
prodam ZASTAVO   750, letnik registrirano do februarja 1982 J    gumi pirelei, 14 x 205. Hote-V15, Preddvor 3250 Prodam 126-P, nov, rdeč. Vidmar, H »4.22-374 3251 Jmim ZASTAVO   750, letnik % Telefon 064-62-581 3252 pJtodtm ZASTAVO   750, letnik rapo zelo ugodni ceni. Draga 22, V* Loka 3253 Jjaodno prodam LADO L, letnik *k Soaka 7, Škofja Loka 3254
Kk odam ZASTAVO   750, letnik , repatrirano do 6. 4. 82. Berčič VZf. Bitnje 143 3255 Mrkvo 101 L, 1976, 98.000 km, Vdjeno, karambolirano prodam. Hmacije po tel. 26-625 3256 >tAT 126-P, september 1976, lepo ■trojen, prodam ali zamenjam za J. «ozd ali zemljo. Ponudbe pod: \ 3257 ifrodam SIMCO 1000, letnik 1972, So ohranjeno,  garažirano. Te-N 24-423 3258 podam  dobro   ohranjeno ZABAVO 750, registrirano do novem-^Aveenek Anton, Gorica 11, Ra-
Sj* _ 3259
tadam FIAT 126, letnik 1977. Son 22-785 dopoldan in 21-466
3295
ZASTAVO    101 lux, 1977, dobro   ohranjeno in no, registrirano do marca Naglic Miran,  Hotovlja 48, 3296
avto GOLF, letnik 1977, po dogovoru. Ogled v soboto in Žilih  Janez,   Hlebce 46,
3297
FIAT 131. Jezerska c. 42,
3298
126-P, letnik  1980. In-po tel. 25-002 3299 KADETT,   letnik 1977, km, predam.   Meze, Lesce, jHs-74-106 3300 avto  FORD ESCORD letnik   1970,   svetlo zelene Stucin  Franc,   Naklo 113, 3301
stil
ODPRTI KAMINI VITKI G RIL KAMINI OtOM, OPREMA, DODATKI
fi-od
Proizvodnja, montaža, lulizacija vseh vrst ~-prtih kaminov s popolnim tek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h)
PAN Janez, Maistrova 1,
I MENGEŠ, .Ml/737-562
MM0«, letnik 1964, vozno in lijeno, prodam  za 6.000 din. 17V229 3364 „ prodam AUDI 60, letnik 10/J00 km po generalni. Ljub-15,  Kranj   (Labore). tel.
*m ZASTAVO 101 de lux, 1977. Novak Metod, Loka 75,
3130
i renauit 4 prodam štiri VRA nove PRAGOVE in ŠKOLJKO c 46, Kranj 3210 „.n DIANO 6 L, letnik 1979, 11 SM. Rangus Tatjana, Par-,4/a, Kranj, tel. 21-118 3211 nun PONY EXPRESS ter dele (ODO 1000 MB. Čarman, Pre-,46, Kranj 3212 o prodam novo JAWO 350 s in razne nove dele. Pavhč, ,26, Kranj 3213 _jt VW 1600 TL, letnik 1968. fJulij.Sp. Besnica 84 3214 »dam »KATRCO«, letnik 1977, , dobrem stanju. Telefon 21-780
MARIJA PRIMC
na Klanec 3 Kranj 'vbHnni gostilne Blažun)
Vam nudi kvalitetno \ hitro izdelavo j Seh vrst očal.
He priporočam!
KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE
Opozarja krajane, da naj ne vozijo smeti in odpadke v dosedanje privatno odlagališče »HABJANOV PRUG«.
Krajane ponovno obveščamo, da imamo organiziran tedenski odvoz smeti in naj si preskrbijo potrebne posode — kante.
Prodam osebni avto SKODA 100-S, letnik 1970, cena 9.500 din. Britof 196/a, tel. 26-461 - int. 44 dopoldan
3216
Prodam ŠKODO 110, R, letnik 1977, 57.000 km. Krnica 1, Zg. Gorje
3217
Prodam dva VW 1200, letnik 1974 in 1976. Fon Ivan, Breg ob Savi 64, Mavčiče 32181
Prodam DIANO 6, letnik 1978 in JAWO 350, letnik 1979. Sambolec Branko,  Gregorčičeva   2, Jesenice
3219
Prodam FIAT 125 special, registriran, celega ali po delih, ali menjam  za »fičota«. Telefon 82-782
3220
Prodam AVTO HILMAN, še zelo dobro ohranjen. Arnež Anton, Rep-nje 42, Vodice 3221
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973; in večo količino OTAVE in SILAŽE. Prešeren, Reber 12 Zasip - Bled 3222
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, v dobrem stanju, registriran do 15. septembra. Alibabič Safet, Stru-ževo 26, Kranj 3223
Prodam MOPED APN-4. Telefon
27- 851 popoldan 3224 Prodam ZASTAVO 750 SC, letnik
1979. Pivk Majda, tel. 57-004 dopoldan 3225
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Zg. Brnik 74, Cerklje 3226
Ugodno prodam dobro ohranjen NSU 1200 C, letnik 1971, 65.000 km. Zasavska c. 36/b, Kranj 3227
Prodam MERCEDES, 5 t kiper, cena 25.000 din, svečo, komplet most z diferencialom, vse skupai primerno za izdelavo kiper prikolice. Pod-brezje 10, Duplje 3228
Prodam obnovljeno ZASTAVO 750, registrirano za eno leto, za 23 000 din. Marjan Zupančič, Mlaka 41, Kranj 3229
Ugodno prodam SIMCO 1301, 20.000 km po generalni. Domazet Rajko, Ul. Staneta Rozmana 5, Zlato polje, Kranj 3230
Prodam MOTOR CROSS MC 125 puch, letnik 1977, z dodatnim motorjem. Godešič 11/a, Škofja Loka
3231
Prodam BMW 2002 (plin) živo zelene barve, garažiran. Ogled v soboto in nedeljo popoldan. Nastran, Rudno 11, Železniki 3232
Prodam PRINZA 1200, letnik 1971, garažiranega, registriranega do decembra 1981. Jeram, Dolenja Dobrava 19, Gorenja vas nad Škofjo Loko 3233
Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1975, Jenko, Gorenjesav-ska 49, Kranj 3234
Prodam DIANO, letnik 1977, registrirano do marca 1982. Kerec, Suška 49, Škofja Loka, telefon 064-60-190 3235
Prodam ZASTAVO 101 super, letnik 1978, 40.000 km. Telefon 064-61-350 3236
Ugodno prodam dobro ohranjen avto MOSKVIC, letnik 1979. Gre-gorič, Tončka Dežmana 8, Kranj -
3237
Prodam NSU - PRINZ 1100, prevoženih 6.000 km, po generalni. Oprešnikova 1, Kranj 3238
DIANO, staro 3 leta, redno vzdrževano, prodam. Jesenka Bo-štjančič, Kranj, Šorlijeva 4, telefon
28- 627 3239
Ugodno prodam FIAT 1100 R, letnik 1968, dobro ohranjen, garažiran (en lastnik). Informacije po telefonu 064-21-632 3240
Prodam DIANO, letnik 1979. Ogled po 15. uri. Jurjevčič Drago, Bistrica 160, Tržič 3241
Prodam ŠKODO 100, letnik 1971. Dolšak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, tel. 27-318 3242
Prodam 126-P, letnik 1977, 37.000 km, cena po dogovoru. Dolgan, Kranj, Oprešnikova 18/B, tel. 26-369
3243
Ugodno prodam STROJ z menjalnikom za R-4. Informacije po telefonu 24-457 3244
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101 L, letnik 1976. Jurkovič, Podreča 48, Mavčiče 3246
Prodam R-12 TL, letnik 1975. Le-bar, tel. 26-747 (v soboto ne kličite)
Prodam dele zaporožca, letnik 1974, RADI ALKE, 560 x 13 (dobre) ter original gume od moskviča, nove. Cent Jože Planina 58, Kranj 3260
Kupim GOLFA, novega ali rab-
ljenega, do 1 leta. Naslov v oglasnem oddelku. 3261 Prodam 126-P, star dve leti, prevoženih 20.000 km, registriran. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Golniška 4, Kokrica — Kranj
3262
Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 750, letnik 1972. Ristič, Valja včeva 14 3263
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, ali menjam za VVARTBURGA karavan. Hotemaže 7, Preddvor 3264
Poceni prodam PRIKOLICO za osebni avto, kombinirano s kasonom za prevoz čolna, gradbenega materiala in drugega materiala. Ogled vsak dan od 8. do 19. ure. Peternelj Viljem, Bistrica 38 pri Tržiču 3265
ZASTAVO 750, letnik 1979, prodam. Telefon 27-858 3266
Prodam 126-P, letnik 1978. Telefon 23-674 3267
Prodam MOTORNO KOLO GZ, 250 cem enduro, prevoženih 3000 km. Grilc, Cerklje 80 3268
Prodam dobro ohranjen BMVV 1600, letnik 1970 in ZASTAVO 750, letnik 1971. Zapoge 11, Vodice 3269
RENAULT 12 karavan, november 1972, ugodno prodam, garažiran, zelo dobro ohranjen, prvi lastnik. Zitko, Kranj, C. 1. maja 65, telefon 064-25-206 3270
Prodam PONY EXPRESS rog in ČOLN maestral 5. Informacije vsak dan od 15. ure dalje. Respet, C. na Belo 14, Kokrica 3271
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, garažiran. Okroglo 20 pri Naklem 3272
Prodam VW 1200, letnik 1968, cena 50.000 din. Ogled v soboto. Primožič Tomaž, C. 1. maja 6, Kranj, telefon 26-177 3273
Prodam DYANO 6, letnik september 1977, prevoženih 40.000 km. Telefon 26-312 3274
Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Mlaka 113, Kranj 3275
Ugodno prodam MAN furgon (do 2 toni), vozen z izpitom B-kategorija in traktorsko ŠKROPILNICO. Podreča 18, Mavčiče 3276
^eŠce* 8kupno8t
Svet krajevne skupnosti Lesce obvešča krajane Lesc, najemnike grobov, da smo zaceli pobirati grob-nino za leto 1&81.
Prodam CITROEN GS 1,2 X december    1977,      cena   13 M*
Informacije: 064-28-191 po 20. uri
Ugodno prodam ZASTAVO 750 LC, letnik 1980. Informacije po telefonu 23-293 dopoldan 3121
Prodam AUDI 100 LS, letnik 1970. Starman Andrej, Suha 31, Škofja Loka, tel. 62-839 3278
Poceni prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1971, registriran do 30.3.1982 ter vse ostale dele za PRINZA 1200. Informacije po tel. 77-351 ali Velič.Sp. Gorje 23 3279
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Voklo 47, Šenčur 3280
Prodam AMI 8, letnik 1971. Hudohmet, Mlekarska 10, Kranj -Cirče 328I
Prodam MOSKVIC 412, letnik 1974, karamboliran, celega ali po delih. Pintar Ferdo, Kamna gorica 35 3282
Ugodno prodam R-12, letnik 1974. Ogled možen od 13. 4. do 18. 4. popoldan. Ukova 4/a, Jesenice 3283
Prodam 10 let starega »FICKA«, karoserija stara 3 leta. Mavčiče 26, tel. 40-056 3284
Prodam osebni avto ŠKODA 105-L, letnik 1977. Ogled vsako popoldne od 17. ure dalje. Debeljak, Vrbnje 18, Radovljica 3285
Kupim R-12 ali R-6, dobro ohranjen, letnik 75/76. Telefon 77-351 -int. 25 dopoldan; 74-194 popoldan
FIAT 125-P, letnik 1979, prevoženih 12.000 km, ugodno prodam. Kavčič Miro, Škofjeloška 38/c, Kranj 3287
PEUGEOT 404, letnik 1972, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 061-611-106 ( 282) ali 061-831-348 popoldan 3288
SIMCO 1301 S, letnik 1970, registrirano do februarja 1982, garažirano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 061-611-106 ( 203) dopoldan, 064-60-153 popoldan 3289
VVARTBURG de lux, 1974, registriran do marca 1982, dobro ohranjen, garažiran, ugodno prodam. Tel. 064-22-422 popoldan, (061) 611-106 (282) dopoldan 3290
Ugodno prodam AMI 8, letnik 1972. Ogled možen popoldan. Uršič, Breg 162, Žirovnica 3291
FIAT 126-P, star 3 leta, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Potočnik, Kamna gorica 27 3292
Ugodno prodam VVV 1200, novejši tip, 12 V in kupim motor za VW 1500 in 1600. Telefon 81-608 3293
Ugodno prodam FORD TAUNUS 17 M karavan. Rautar, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 3294
Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 L, letnik 1974, prva registracija 1. 1976. tel. 25-302 3396
Prodam FIAT 126 P, letnik 1979 in FORD CAPRI 1600 L. Breznica 43, Žirovnica
Ugodno prodam LADO 1600, prevoženih 10.000 km. Informacije po tel. 50-028 3127
Prodam VW 1200, letnik 1974. Moste 71/a, Žirovnica 3128
MOSKVICH 1500, zelene barve, 35.000 km, registriran do marca 1982, z radio-aparatom, gume radia I z jeklenim pasom in 4 zimske gume z jeklenim pasom, garažiran, v odličnem stanju, ugodno prodam. Ogled v soboto od 15. do 17. ure in nedeljo od 10. do 12. ure. Kranj, Ručigajeva 28, tel.064-26-150 3129
Prodam dobro ohranjen KADET, letnik 1970. Delavska c. 35, Kranj, Stražišče, tel. 21-702 3132
Prodam ZASTAVO 750, december 1979, prevoženih 8.500 km. Cirče 29, Kranj 3133
Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1972. Partizanska pot 12/a, Kranj - Kokrica 3137
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlimo KV ČEVLJARJA. OD dobri. KERN - ČEVLJARSTVO, Partizanska 5, Kranj 2792
ORODJARJA z najmanj 4-letno prakso, zaposlim (rezkalec ali ročni). Visok zaslužek. Pod šifro: Bližina Kranja 3069
V obrti zaposlim mlajšo delavko. Prednost imajo z območja Žabnice, Stražišča. Nastop takoj ali po dogovoru. Z glasi te se po tel. 60-546
Mlad fant vajen raznih opravil, išče kakršnokoli popoldansko delo. Ponudbe pod šifro: Delo 3070
Iščem KUHARICO za julij in avgust. Ponudbe pod: 16.000 din 3150
V kemični čistilnici zaposlim žensko. KEMIČNA ČISTILNICA -Šinkovec Bojan, Koširjeva 5, Škofja Loka 3376
Zaposlimo ClSTILKO - upokojenko (3 ure dnevno). KNJIGARNA - SIMON JENKO - Kranj 3377
Redno zaposlitev dobi KV KU-HAR(ica), v gostilni pri Viktorju. Partizanska c. 17, Kranj, telefon 064-23-484 3378
Redno zaposlim KV GUMARJA. Ponudbe pod: Prešarija 3379
Samostojno KUHARICO ali kuharja s prakso, išče gostinsko podjetje, za letno sezono. Nastop sredi maja na Koroškem. Nudimo 2 SM din mesečnih dohodkov ter hrano in stanovanje. Ponudbe pod: Plača v devizah 3380
Vestnega delavca za pomoč pri instalacijah centralnih kurjev, takoj sprejmem. Sršen Ivan, Mengeš — Loka, Trzinska c 25 3381
Mlad fant išče kakršnokoli sezonsko popoldansko delo. Naslov v oglasnem oddelku. 3382
Honorarno zaposlim delavca v AVTOKLEPARSTVU. Naslov v oglasnem oddelku. 3383
NATAKARICO - KV ali PKV, zaposlim. Nastop dela 1. 6.1981. OD po dogovoru. Linhartov hram, Radovljica, tel. 75-110 3384
STANOVANJA
Mlada družina išče eno ali dvosobno STANOVANJE na relaciji Kranj - Tržič. Redni plačniki. Ponudbe pod širfo: Dober plačnik
•2780
Ugodno prodam novejše enosobno STANOVANJE s kabinetom in bivalno kuhinjo (45 kv. m) s telefonom, v II. nadstropju, najugodnejšemu ponudniku. Ponudbe po tel. 064-22-190 med 19. in 20. uro 3147
Oddam enosobno STANOVANJE v Britofu, za 2 do 3 leta. Ponudbe pod: Predplačilo 3366
Prodam dvosobno STANOVANJE v Tržiču, Bistrica 95, Tržič, Janez Zakelj. Ogled popoldan 3367
Mlad zakonski par, išče STANOVANJE v Skofji Loki ali okolici za dobo 3 let. Možnost predplačila. Ponudbe pod: Solidna 3368
Kupim ali najamem večje STANOVANJE ali HIŠO v bližini Kranja na sončni legi. Plačam v gotovini. Ponudbe po tel. 28-946 vsak dan od 18. do 20. ure 3369
SOBO, v bližini Kranja oddam, brezplačno za eno leto, tistemu, ki mi posodi 5 SM. Telefon 75-014 3370
Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE s centralno in balkonom, v I. nadstropju v Ljubljani - Šiška za enako ali manjše v Kranju (Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp, bližina avtobusne postaje. Ponudbe pod: Zamenjava — soglasje 3371
1 POSESTI
Najboljšemu ponudniku prodam GARAŽO na Novem svetu v Skofji Loki. Šifra: Gotovina 3063
Prodam dobro ohranjeno STANOVANJSKO HIŠO na C. JLA št. 15 v Tržiču. Ogled v popoldanskih in večernih urah. 3149
Najamem GARAŽO v širši okolici Vodovodnega stolpa v Kranju. Kolar M., Šorlijeva 6, Kranj 3372
PARCELO (350 kv. m) na morju, primemo za kampiranje, kamp pri-
kolico, Peroj pri Fazani, zamenjam za PARCELO na Gorenjskem. Področje ob hribu od Cerkelj do Križ. Telefon 26-731 od 9. do 11. ure 3373
V bližini Kranja prodam HIŠO in GOSPODARSKO POSLOPJE. Naprodaj je skupaj ali posamezno. -Ogled v soboto popoldan in nedeljo Naslov v oglasnem oddelku.      3374 I
Prodam starejšo HIŠO v Kranju, ki ima dvoje stanovanj, v skupni j površini 180 kv. m z gospodarskimi ' poslopji. Poleg hiše je zazidljva i parcela. Vselitev je možna v jeseni. 3 Jezerska c. 46, Kranj 3375 1
OBVESTILA!
TI
ojrušti^
V nedeljo, dne 12. aprila 1981 ob 18. uri bo v Delavskem domu v Kranju igrala skupina PRIZMA iz Kopra.
IZVELAVA in POPRAVILO av-to-cerad in sedežev. AVTOTAPET-NIŠTVO - Ravtar Srečko, Lesce, Rožna dolina 12, tel. 74-972 2479
Solidno in po zmernih cenah, vam v najkrajšem času PREPLESKAM stanovanje. Ponudbe pod šifro: Pleskanje 3078
Cenjene stranke obveščam, da opravljam spodnjo zaščito na AVTOMOBILIH. Kranj, Jezerska c. 2 VULKANIZER - Rozin Anton, telefon 22-567 3080
Sedaj je pravi čas za sajenje VRTNIC in drugih OKRASNIH DREVNIN (listavci - iglavci). Bogat asortiment vam nudi DREVESNICA TUŠEK, Vodice nad Ljubljano. Odprto od 8. do 17. ure
3079
ROLETE:   lesene,   plastične in žaluzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, tel. 75-610. Od 10. do 20. aprila bom na sejmu v Kranju 3152 SLIKOPLESKARSKI MOJSTER, prevzame vsa pleskarska in soboslikarska  dela   ter polaganje tapet, po konkurenčnih cenah. Šifra: Tudi na bančni kredit ..-»Jlič3 Sprejemam naročila za MONTIRANJE centralnih kurjav. Dimitn-jevič Zvone, Zagarjeva ul. 27, Radovljica 3385 Opravljam   vsa   KROVSKA in hidroizolacijska  dela. Milutinovič, Savska C. 24, Kranj 3386 GRADITELJI!   Načrte   za vse vrste gradenj, izdelam ugodno. Šifra: Pravočasno 3387 Kvalitetno  izvajam MONTAŽO centralnega    ogrevanja. Ponudbe sprejemam   na   naslov: Zakotnik
Brane, Kropa 3
3388
OKRASNO DREVJE ZA VRTOVE: Srebrne smreke, črne smreke in cedre ter ciprese za ograje, dobite pri Kancilija, Kranj,
C. Kokrškega odreda 12/a (takoj za številko 12) v bližini Vodovodnega stolpa 2799
== PRIREDITVEN
OO ZSMS ŽELEZNIKI priredi v soboto, 11.4.1981, ob 20. uri VESELICO. Igra ansamble JEVŠEK
3389
ŠPORTNA    DVORANA »PO-DEN« v Skofji Loki, prireja vsak petek ob 19. un PLES s plesno glasbo, pričetek 10. 4.1981. Ob 19. uri p ste vabljeni na PLESNETECAJE _ _3390
^ZAHVALA
Za pomoč ob požaru se iskreno zahvaljujemo vsem gasilcem, posebno še P/JD Bitnje, vaščanom in vsem drugim še zlasti družini Kern. DRUŽINA VILFAN 3393
IZGUBLJENO
Izgubil se je lep siv, črnoprogast MUCEK (tiger). Star je leto dni in sliši na ime LUMPI. Je cepljen proti steklini. Lepa nagrada! Informacije: Beravs, Partizanska 10/i ali telefon 21-080 3391
OSTALO
INSTRUIRAM matematiko za vse šole. Telefon 27-329 3154
Za VARSTO 7-mesečnega fantka, nudimo sobo in nagrado delavki, ki dela samo na popoldanski izmeni ali dvema delavkama, ki delata na dve izmeni. Tel. 42-135 ali naslov v oglasnem oddelku. 3394
Skupina z repertoarjem komercialne glasbe, išče redno igranje v hotelu ali podobnem objektu. Telefon 064-60-011 popoldan 3395
NESREČE
Javornik — Minulo sredo sta na križišču pred Elito trčila osebni avtomobil in tovornjak. Nesreči je botrovala neprevidnost v križišču, nastala pa je le materialna škoda. — Foto: D. Sedej
Novosti zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (5)
HITROST
Največje dovoljene hitrosti so po novem zakonu takele:*
— na avtomobilskih cestah 120 km na uro
— na cestah/ezerviranih za motorna vozila,100 km na uro
— na vseh drugih cestah pa 80 km na uro
Novi zakon vsebuje tudi spremembo, ki je prej ni bilo, da namreč veljajo omejitve pri vožnji na avtomobilski cesti za tovornjake, avtobuse in druga vozila.
Drugačne so tudi kazni za prekorače vanje teh hitrosti in sicer so različne za storjeni prekršek v naselju ali izven naselja: prekoračenje dovoljene hitrosti
do 10 km/h od 10 do 30 km/h od 30 do 50 km/h nad 50 km/h
zunaj naselja 100 din 200 din 500 din 500 do 3000 din
v naselju
200 din 500 din 500 do 3000 din 800 do 4000 din
Opomba: namesto denarne kazni za prekršek po čl. 208 točke 4, to je za prekoračenje največje dovoljene hitrosti v naselju nad 50 km na uro, lahko sodnik za prekrške izreče kazen zapora do 60 dni. Obvezen je tudi izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila od 3 mesecev do enega leta; namesto denarne kazni za prekršek po čl. 209 toč. 11 o prekoračenju dovoljene hitrosti za več kot 50 km na uro izven naselja pa sodnik za prekrške lahko izreče kazen zapora do 30 dni.
Kazen za te prekrške je lahko tudi drugačna, večja, če je "bila s prekrškom povzročena neposredna nevarnost za drugega udeleženca v prometu ali prometna nezgoda. Tako lahko sodnik za prekrške izreče zoper voznika motornega vozila:
- kazen od 1000 do 5000 din ali zapor od 30 do 60 dni, če vozi v naselju s hitrostjo, ki je večja za 50 km na uro od dovoljene;
- kazen od 800 do 4000 din ali zapor do 60 dni lahko izreče sodnik za prekrške vozniku, če vozi v naselju s hitrostjo večjo od 30 do 50 km na uro oziroma vozniku, če vozi izven naselja s hitrostjo, ki je večja kot 50 km na uro od dovoljene; sodnik lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od 30 dni do 6 mesecev;
- kazen od 800 do 4000 din ali zapor do 60 dni lahko izreče sodnik za prekrške vozniku, ki v naselju za 10 do 30 km na uro prekorači dovoljeno hitrost ali izven naselja prekorači hitrost za 30 do 50 km na uro; vozniku se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila od 30 dni do 6 mesecev;
- kazen od 300 do 1500 din ali zapor do 15 dni se lahko izreče vozniku, če vozi z vozilom v naselju s hitrostjo, ki je do 10 km na uro večja od dovoljene ali če vozi izven naselja s hitrostjo, ki je večja za 10 do 30 km na uro od dovoljene; vozniku se lahko izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za 30 dni do 2 mesecev.
NENADOMA PRED AVTO
Škofja Loka - V ponedeljek. 6. aprila, nekai do 20. uri se ie na regionalni cesti Škofja Loka —Jeprca v hližini odcepa za Frankovo naselje pripetila prometna nezgoda. Alojz Bizjak (roj. 1927) iz Škofje Loke je hodil po regionalni cesti; v bližini križišča z lokalno cesto za Suho je tedaj v smeri proti Trati pripeljal voznik osebnega avtomobila Asim Harbaš (roj. 1934) iz Loke. Voznik je prepozno opazil pešca, ki se mu je opotekel pred avtomobil, v zadnjem hipu je sicer odvil v levo, vendar pa je trikotno okence na avtomobilu kljub temu zadelo Bizjaka v levo lice, da je padel in huje ranjen obležal. Zdravi se v Kliničnem centru.
KOLESAR TRČIL V AVTO
Radovljica - V ponedeljek, 6. aprila, ob 16.40 se je v Gradnikovi ulici pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Cveto Kozjek (roj. 1962) iz Radovljice je pripeljal z Gorenjske ceste na Grad-nikovo, ko mu je z leve strani pripeljal kolesar 7-letni Klemen Ga-Šperšič in trčil v avtomobil, kljub temu da je ta zaviral in se umikal. Klemen je obležal nezavesten in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
BANKINA NI VZDRŽALA
Škofja Loka — V ponedeljek, 6. aprila, nekaj po 14. uri se je na regionalni cesti Gorenja vas—Škofja Loka v Dobju pripetila prometna nezgoda. Dubravko Kežman (roj. 1962) iz Ljubljane je vozil avtodvi-galo proti Skofji Loki. Ko se je umikal nekemu avtomobilu, je preveč zapeljal v desno na neutrjeno ban-kino, kjer je avtodvigalu udrlo, da se je prevrnil na travnik. Voznik je bil v nesreči ranjen, na vozilu pa je škode za 10.000 din.
NEPREVIDEN OTROK
Selca — V ponedeljek, 6. aprila, ob 14.45 se je na lokalni cesti Selca—Lajše pripetila prometna nezgoda, v kateri je bil huje poškodovan Aleš Šturm, star 9 let, iz Selc. Voznik osebnega avtomobila Janez Pfajfar (roj. 1950) iz Lajš je vozil proti Lajšam; na zoženem delu ceste pri hiši št. 37 v Selcah mu je z desne strani z dvorišča pritekel pred avto Aleš; voznik je sicer zaviral, da bi preprečil trčenje, vendar je avtomobil kljub temu otroka zadel. Aleš si je v nesreči zlomil nogo in dobil druge poškodbe .ter se zdravi v Kliničnem centru.
AVTO ZBIL DEKLICI
Jesenice - Na Cesti maršala Tita se je v torek, 7. aprila, nekaj po 19. uri pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Refik Kovačevič (roj. 1951) z Jesenic je vozil od Javornika proti Plavžu. Ko se je bližal prehodu za pešce v bližini hiše št. 81, hitrosti ni zmanjšal; okoli 26,5 metra pred prehodom sta tedaj prečkali cesto 6-letna Sintija Konic in 5-letna Edisa Baf-tijari, obe z Jesenic. Voznik je sicer zaviral, ko je opazil deklici in se skušal izogniti v levo, vendar pa je kljub temu obe zadel. Sintija si je v nesreči zlomila nogo in ključnico, ima pretres možganov, medtem ko je bila Edisa le lažje ranjena. Obe so prepeljali v bolnišnico.
L. M.
V peč dolil bencin
Železniki — V sredo, 8. aprila, ob 11.20se je v Alplesu v tozd Toplarni huje poškodoval Lovrenc Mediževec (roj. 1944) iz Zalega loga. Mediževee je z lesnimi odpadki polnil peč, vendar pa vlažni odpadki niso hoteli goreti; zato,je prinesel bencin in ga vlil skozi stranska vrata v peč na od-
Ogenj
na smetišču
Tržič - V sredo, 8. aprila, popoldne je začelo goreti na odlagališču odpadkov Komunalnega podjetja Tržič v bližini Kovorja, Hudo in Zvirč. Ker je kazalo, da utegne ogenj zajeti tudi bližnje gozdove, so ogenj lokalizirali gasilci Tržiča, Kovorja in Kranja.
padke. Pri tem pa je nastali« zija, plamen je udaril skozi najjjf zajel tudi Mediževca. na katew#* je vnela obleka. Ogenj so i lavci, Mediževca pa so i prepeljali v Klinični center.
Kdo so oškodovanci?
Kranj — V noči od 31. 1. april letos je B. P. osebnih avtomobilov pred hotelom Jelen v Kranjci kovi ulici, na Titovem trpi a' zorjevi ulici. Vsi oškodovanci I prijavili vlomov, zato Postajal Kranj naproša vse, da se-tu jasnitve teh vlomov čimprej na PM Kranj.
GLASOVA ANKETA
Steklina
Medtem ko je bilo lani na Gorenjskem ugotovljena steklina pri 90 uplenjenih ali najdenih živalih, od tega je bilo 84 lisic, pa že zdaj kaže, da bo število ugotovljene bolezni v južnem delu Gorenjske še večje. Samo v kranjski občini je bilo namreč v januarju in februarju od 57 uplenjenih lisic steklih 40. Ukrepov, takšnih, ki jih zahteva zakon, doslej ni bilo ravno malo, verjetno pa bo potreben tudi še ostrejši nadzor nad izvajanjem odloka o zapori psov in mačk, posebno, ker v zadnjem času steklina prehaja tudi na te živali. Ta mesec je tudi obvezno letno cepljenje psov v vseh občinah, prejšnji teden pa je bilo končano tudi cepljenje govedi in ovac, ki odhajajo na letno pašo. Občani so večinoma zelo dobro seznanjeni s to boleznijo, ki lahko preko živali preide tudi na človeka,  le  pse  in   mačke nekateri nočejo in ne znajo varovati tako, kot zahtevajo odloki v okuženih občinah.
sicer poslušamo očitke, da */ nimo streljanja psov in nucV naseljih, kar bo sicer kar £ lo, saj ni ravno prijetno saf odstraniti psa, ki ga ni prii/ tako kot odlok o zatiranju i« preče van j u     stekline aktr Vendar pa smo v naši kre^ skupnosti letos imeli že pet al^ v katerih smo preverjali v/ mačkov in psov, ter pri tema^ H ustreliti okoli 150 mačko« - i psov. Sam sem tudi ustrelil a'' dal devet lisic, za katere kasneje izkazalo, da so in**^ klino, prav tako pa sta bila« tudi dva jazbeca, ki sem že poginjena. V krajevni ski^l sti Podnart smo letos t\*H ■ imeli predavanje o steklim, dali pa smo si tudi film.«
Franc Ravnihar, dijak, doma iz Sv. Duha: »V naši krajevni skupnosti smo se lani v jeseni na predavanju z diapozitivi seznanili s to nevarno boleznijo. Krajani se sicer kar držijo odloka o zapori mačk in psov, vendar se mi zdi, da bolje zapirajo pse le takrat, kadar se spet kaj sliši o ustreljeni stekli lisici kje v bližini, potem spet malo pozabijo, pa je na cesti ob vsakem času videti odvezanega psa, da o mačkih niti ne govorim. Sam imam tudi psa, s katerim pa ne hodim več v gozd na sprehode, saj je to zanj prenevarno.«
Tone Bester, avtomehanik in  tajnik  LD  Kropa: »Lovci
Jvk* DrtMn " KS SbWfl
»V naši krajevni skupnosti^ pred časom sredi belega ArLj
vila lisica in se stepla i \&\ rimi psi. Krajevna skupno« {f\ rej sprejela ustrezne ukrep J celo strožje od odloka, da bi f\ prečila morebiten pojav pri nas. Krajani so pse in «^1 ki so bili v stiku z lisico ali sumili, da so bili, oddali kc«/! službi, drugi lastniki ^.1 mačk pa so se obvezali, da r 1 živali imeli zaprte oziroma yr.\ zane, kot to zahteva ^ j odlok
Marles hiša — prihranek pri ogrevanju _. Marles hiša — prihranek pri ogrevanju — Marles hiša — prihranek pri ogreva?
Obiščite razstavni prostor Marles na 20. sejmu gozdarstva in kmetijstva, kjer boste dobili vse informacije in gradivo
marles
lesna, stavbna in pohištvena industrija n. sol. o.
62000 Maribor, Jugoslavija poštni predal 153 telefon 062 39-441 telex 33 143 YU MARLE brzojav MARLES MARIBOR
r
Z Marles hišo boste v najhujši zimi prihranili do 40 odstotkov energije za ogrevanje.
naša celotna ponudba;
žagani iglavci in listavci
^^ČtalvanjsTenhi0Se.IUo,rožki vrtci, ,..». lol.. .e,ovadnice. dvorane, bo,nisnice,
ambulante, v . ,
trgovine, gostišča, upravne in druge montažne poslovne stavbe kuhinjsko, jedilniško, mladinsko, garderobno ter kopalniško pohištvo
Marles hiša — prihranek pri ogrevanju — Marles hiša — prihranek pri ogrevanju — Marles hiša —- prihranek pri ogrev