POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Lelo V. — Štev. 19 CENA 1. DIN Ureja urednišk -dbor Glavni urednik Strokci' Karel — Naslov uredništva d uprave »Posavski tednik*. Videm-Krškc 1 - Čekovni račur pri Nb FLRJ Krške štev 615-T-145 — Tiska Mariborske tiskarna — Celoletna naročnine 400. polletna 200, četrtletna 100 dinarjev -Posavski tednik« izb a la enkrat tedenske KRŠKO, dne 15. maja 1954 DRŽAVNA VARNOST JE ČUVAR PRIDOBITEV NARODNOOSVOBODILNE BORBE Proslava 10- ete ce Državne vemo sl v Čatežkih Toplicah V razmerah, ko so ha III. zasedanju AVNOJ bili položeni temelji naše družbene in državne ureditve, je tov. Tito 13. maja 1944 izdaj naredbo, po kater; je bil pri poverjeništvu za narodno obrambo Nacionalnega odbora osvoboditve Jugoslavije ustanovljen oddelek za zaščito ljudstva (OZN). Od takrat pa do danes je OZN, ki se je. pozneje preimenoval V UDV, odigral ogromno vlogo pri obvarovanju pridobitev naše ljudske revolucije. V obdobju osvobajanja dežele je podpiral vojaške operacije, v zaključnih bojih za osvoboditev dežele pa je lovil sodelavce okupatorja, izdajalce in vojne zločince. Po osvoboditvi so organi državne varnosti onemogočili dejavnost kakih 12.000 četniških, ustaških, nedičevskih in raznih drugih banditov. Pozneje so prekrižali vse račune zločincev v Elektrifikacija podeželja v družbenem planu Kaj je pri vsem tem Ml SMO VSTALI V letošnjem družbenem pla- j nu je dan elektrifikaciji pode- j želja poseben poudarek. To ne j toliko zaradi tega, ker pač razpolagamo z večjimi denarnimi sredstvi (ta b; nam bila tudi drugje zelo potrebna), pač pa zaradi tega. ker je elektrifika- ; cija vasi eden izmed zelo važ- j nih pogojev za dvig kmetijstva ; na splošno. Pred letom dni smo ' ugotavljali, da je naš okraj razmeroma zelo malo oskrbljen z električno energijo. Prav zaradi tega je v 1. 1953 okraj-n j ljudski odbor na eni temu namenu posebej posvečeni seji razpravljal o Brez dvoma to, da je treba! s posojili pomagati tam, kjer že leta in leta čakajo na to, da bodo zasvetili z elektriko. Ima- i sredstva, ne se zanašati na ta-. . „ ., _ ko zvano »pomoč« in dgodna po- vprasanju najvažnejše? šsojua. Vedeti je treba, koliko bo elektrifikacija stala. Šele _ potem, ko je vse to opravljeno, bi bilo umestno zaprositi za j mo vasi, kjer že več let stoje Posojila. Jo je načK ki prej ! drogovi, postavljene so trans- : aI> sl4ej Pdvede do ™spcha: i formatorske postaje, nakuplje- S ^datj pa »e je ^veda tudi tre-! nega imajo že precej materiala. ba- da se ^ P0®0^ vračala. Tudi prebivalstvo je zbralo mnogo denarnih sredstev, pa , vendarle ne morejo naprej. N» , nobenega pomisleka, da ne bi j v takih krajih debili posojil in \ bi tako dokončali svoje delo. je sprejelf elektrifikaciji ter perspektivni plan cije podeželja. Tega plana smo se potem pri operativnem izvajanju večinoma držali, le v nekaterih primerih se k delom ni pristopilo, to pa ali zaradi nepripravljenosti prebivalstva ali pa zaradi drugih objektivnih pogojev. Letos je za elektrifi Tam, kjer zmorejo z lastnimi sredstvi, ni primerno iskati posojil. Drugo vprašanje, kf ga odkrivamo ob takih prilikah, pa _____________o_ ____ | je težnja, da bi gospodarsko Nikakor”"ne" bi" bilo" pravilno, močnejši elementi ob čim nižjih . , . .... da bi se posojilo brez vsakega ! razmišljanja dalo v take kraje. kjer so se na električno luč I spomnili šele pred kratkim, ko \ so videli, kako velikansko go-| spedarsko prednost jim to i prinaša. Prav je, da sc za to 1 stvar začno zanimati, toda na-i čin, po katerem bodo do inči emigraciji, ki so pošiljali k nam kacijo namenjenih 30.600.000 di-j pr^!’ ^ 1’*?®**!”** fašistične, vohunske teroristične narjev kot dotacija za daljno- ! . . nredlocom- »Radi koliko nam j budnosti organov državne varno- okvirna vsota, iz katere se bo- j Ali pa takole. »Elektriko bi sti, ki so s svojimi uspehi v bor- - ..-ri” zadeve te- i Svet za gospodarstvo < krajnega predstavniki oblasti in raznih ljudskega odbora. Interesentov za posojilo je veliko. Tudi vsote, za katere interesenti prosijo, so visoke ter ne bo moglo bitj vsem v množičnih organizacij. O pomenu in vlogi Državne varnosti je govoril tov Tone Gregorič, nato pa je bil izveden krajši kulturni program, v kate- . . _ „ rem so sodelovali uslužbenci tej- j ?c,pti. “str«zeno- j2 °z|rom na ništva za notranje zadeve, UDV, j b(‘ sev/da trcba psv?‘ in t uri ke milice. pt, določena načela, po katerih se bo Svet za gospodarstvo ravnal pri razpravi o teh posojilih. Treba je zagrabiti drugače. (Tako, kakor so oni, ki že leta in leta čakajo s postavljenimi drogovi.) Zbrati je treba najprej lastna sredstva. Do potankosti je treba izdelati delovni načrt. Najvažnejše pa je, da se doseže sporazum med vasmi ali pa med Posojila bo odobraval j interesenti samimi. Nikjer fe ‘ pride toliko do izraza egoizem, prepiri, zavist, kakor ravno ob vprašanju elektrifikacije na vasi. Če bi hoteli na okrajni administraciji poravnati spore, s katerimi jo državljani sezna- teh je 8,009.000 din za dvajset let z 2 odst. obrestno mero. ostalih 10 000.000 din pa je še nerazdeljenih. Predvidevamo, da bodo ta posojila dana n« odplačilno dobo 10 let z 1 odst. obrestno mero Po končanem kulturnem sporedu je bila zabava. 1 njajo, ne bi bilo dovolj precejšnje število advokatov, toliko je j teh sporov. Zato je sporazum j važen, brez tega delo zastaja, ! polet se krha. Zbrati je treba ' seveda tudi lastna denarna Z OBČNEGA ZBORA OOZB KRŠKO! Orgasilzsclia ZB odigraval® važne rego pri refevanfu problemov, povzročenih za časa narodnoosvobodilne voj"ne v zbrali zavzeti in jim po- treba zanje magati. Iz poročila je razvidno, da od nedeljo, 9. maja. so se osvetnem domu v Brežicah delegati Okrajnega odbora ZB NOV na svoj redni letni občni zbor. Temu zboru je prisostvoval med drugimi , v,ny6ut.w, »w usu povabljenimi gosti tudi sekre- obiskovanje nižje gimnazije. V teh 500 otrok obiskuje 262 osnovno šolo. Tem je treba omogočiti, ko pride tisti čas, tar GOZB Ljubljana tov. Ber-toncel Marjan. Iz poročila ki ga je podal letošnjem letu bo treba omogočiti 68 otrokom vpis v gimnazije, ker jih je toliko izpolnilo «~«s»““99»**; ”J£"55.°Ž55SJT!; tov. Rihter, je razvidno, da so organizacije ZB krškega okraja v glavnem napravile v svojem delu korak naprej, vendar so pa še posamezne Zveze, (kot na primer Blanca, Brestanica, Podbočje in Artiče) nedelavne. Ugotovljeno je, da so tega mrtvila krivi dosedanji odbori, ki niso vzeli vloge organizacije ZB za dovolj resno. Kaže. da nekateri ljudje pri nas prehitro pozabljajo n s. težkoče, ki so jih preživeli v NOV, prehitro pozabljajo na tiste, ki so za svobodo dali svoja življenja odnosno pozabljajo, da je organizacija ZB tista organizacija, k- je kot borbena in v ljudski revoluciji prekaljena zainteresirana za utrjevanje pridobitev narodnoosvobodilne vojne. A., pa morda mislijo da so organizacije ZB že odigrale svoio vlogo in ria nimajo več kaj delati. Če'tako mislijo, se zelo motijo. Zavedati se namreč morajo, da še niso zaceljene rane povzročene za ča°a štiriletne NOV Organizacije ZB so prve dolžne pomagati te rane celiti Pozabiti namreč n«t smemo preko 500 otrok radiih borcev in žrtev fašističnega terorja v nafem okraju z? katere smo dolžni, da se brigamo in da ne odnehamo nrej, dokler ti otroci ne bodo popolnoma samostojni Ce smo komu kaj dolžni potem smo prav gotovo največ dolžni ravno tem otrokom, zato .se je pogoje za vpis v gimnazijo. Ker je večina teh otrok preoddalje-nih. da bi hodili v gimnazijo od doma, jim bo treba omogočiti življenje v internatih Krško in Brežice. Sredstva za vzdrževanje teh otrok v internatih so pri OLO Krško zagotovljena. Mi vsi smo odgovorni za to. da ne bo niti eden od otrok ostal brez nižje gimnazije kar je pogoj za učenje v obrti odnosno za kakršen kol poklic. Ako se nekje starši branijo dati svojega otroka v gimnazijo, mora biti organizacija ZB tista k; jih bo prepričala, da je to nujno potrebno. Taki primeri pa so, vendar jih mi ne smemo dopustiti Če morda rednik Iz malomarnosti noče pomagati otroku, bomo poskrbeli, da se otrok vpiše v šolo, ali pa takega otroka enostavno vzeli stroških prišli do elektrike. Tu je na mestu poudariti, da _je treba bremena na vsak način porazdeliti po gospodarski zmogljivosti. Kmet, ki ima pogoje, da bo čez leta svoje posestvo oskrbel s stroji na električni pogon, bo vsekakor imel več koristi od elektrike kakor pa delavec, ki bo svetil le z dvema ali tremi žarnicami. To nekako ljudje razumejo. Zato pa skušajo močnejši kmetje (z ozirom na to ker vedo, da drugače, kakor da oni več plačajo, nikakor ne gre), nekako odrinit} bajtarje in delavce, češ: če je že tako, pa svetili ne boste. Že najdejo kak izgovor. Temu je treba narediti konec. Elektriko je treba napeljati v vsem območju, katerega je Iz te ali one transformatorske postaje mogoče napajati z energijo. Seveda je lahko slučaj, da tega ni mogoče. To pa morajo razumet; tudi tisti interesenti, k; zaradi slabega toka za zdaj res še ne morejo priti v poštev. Predvsem pa velja načelo: elektrificirati vse do tiste meje. do katere je to tehnično mogoče. In še nekaj besed o nekaterih izrazitih špekulantih. Kakor povsod, prihajajo ti tudi ob elektrifikaciji na dan s svojo barvo. Mnogi se sedaj nočejo priključiti. In to ljudje, o katerih vsak ve. da bodo čez leto ali dve na vsak način luč hoteli imeti. Toda sedaj se nočejo vključiti v delo. Tu pa tam nekateri celo pregovarja ostale, naj ne sodeluje, češ: »saj nam bodo še radi napeljali« — ali pa: »bo že država dala«. In to so po navadi močnejši kmetje. V resnici si pa mislijo: »ko bo elektrika napeljana, ni hudič, da ne bi kako priključil in do elektrike poceni prišel«. Mislim, da se nisem prav nič zmotil, ko sem to napisal To vodi samo k temu, da taki ljudje s svojim zadržanjem zavirajo potek elektrifikacije v neki vasi. Treba jim je javno Let je minulo devet tujčevskih in pesem svobode, pesem dela ori v širni svet: »Mi smo vstali, ker nismo se bali trpljenja, gorja in preganjanj, ki smo ga v borbah, v tujini prestali — m* smo vstali, ker mnogi svoja življenja so dali za srečo, za boljše življenje. Let je minulo devet. : odkar smo otresi; pet, i ki zemljo so našo teptale, j ki naše ljudi so pognale e v daljni, širni svet — e v gozdove, [ da prijeli za puške so, e zveri, žejne krvi, pobijati, j borili za dom se, i svobodo, \ za zemljo domačo, j k; so bolj jo kot svoja življenja za svobodo, = ljubili. *-* ki smo tako težko jo čakali. D. V.-Svetinov Sillllllltlll Kmetijske zadruge so postale usmerjevalec d ružbeno-ekonomskega kulturnoprosvetnega življenja na vasi Pretekli teden se je vršila t bo tudi kmet v bližnji bodoč- redna letna skupščina Okrajne zadružne zveze, kateri so prisostvovali razen delegatov in gostov kmetijskih zadrug in nosti s pomočjo družbe izkopal iz suženjstva svoje lastne zemlje. Zbor je obravnaval številne družnih podjetij tudi »stepnih j probleme ugotavljal uspehe in Glavne zadružne zveze tov.« pomanjkljivost i pri reševanju ing. Jože Ifvstik sekretar, vprašanj ter dal nove komiteja ;___________ ■ Okrajnega Komiteja Krško tov. Lojze Mlakar, pred- j Lm«., n sednik Gospodarskega sveta OLO Krško tov. Nunčič, pred stavniki Trgovske zbornice in Narodne banke ter sosednje celjske zadružne zveze. za izboljšanje dela. o čemer bomo obširneje poročali ~ j v prihodnji številki našega U-' sta. V vodstvo Okrajne zadružne ______________________ , zveze Krško so predstavniki zasvajanja delegatov so prika- i drug s tajnim glasovanjem iz- zala težkoče in prizadevanje kmetov-proizvajalcev pri obnavljanju zaostalega kmetijstva. Zainteresiranost individualnih kmetov za napredek in pomoč v oblikj kreditov ter go- volill gospodarsko razgledane zadružnike, kajti od njih pričakujejo, da bodo znali povsod in ob vsaki priložnosti zastopati interese delovnega kmeta ter v bodoče uveljavljati potrebo nuj- spodarsko gledanje na trošenje j ne pomoči ‘družbe pri njihovih teh kreditov je jamstvo, da se • prizadevanjih. Is občinske konference SZBL v Leskovcu V nedeljo, 9. t. m., se je v zadružnem domu v Leskovcu vršila občinska konferenca Socialistične zveze, ki je že s povedati, da se motijo in da j samo udeležbo pokazala, da so bodo plačali takrat, ko bodo, se za to konferenco resno pri- —”;l' Po formalni izvolitvi plačali hoteli imeti luč, najmanj toliko internatu ali zavodu. Torej dela za zvezo dovolj Seveda Pa morajo biti OZB tesno povezane s prosvetnimi delavci, t. j. z učitelji tistih šol. na katere območju pač živijo in delajo, ter da začnejo reševati ta problem takoj, še pred počitnicami. V tem pogledu je zbor tudi sprejel sklepe za svoje nadaljnje delo. ko je predhodno izvolil nov odbor. -er- Položaj okrog indokitajskega vprašanja je bolj zamotan. Ho S Minhova delegacija in delegacija Kitajske sta odločno zavrnili francoski načrt, naj bi Vietnam podelil; na dva dela, tako da bi severnega obdržal Ho Si Mnh. Južnega pa profrancoski cesar Bao Daj. Ho Si Minhovc enote ki delujejo tudi v ostalih dveh državah Laosu in Kambodži, naj bi se umaknile na njegovo ozemlje. ■ zid°va tehnične prinrsve j okrog ustavitve sovražnosti in podpisovanja premirja, nasprotja niso tako velika, da bi jih ne bilo mogoče vskladiti. Toda skorajda nemogoče je. da bi Ho Si Minhovo gibanje pristalo na tako politično rešitev Indokine. saj. je tudi v Laosu in Kambodži po-1 in mu poskrbeli mesto nekje v (če ne več) kakor pa bi danes. To so v glavnem načela, po katerih bi se bilo treba ravnati, če hočemo, da se bo elektrifikacija razvijala pravilno ter da bi v nekaj letih lahko rekli, da je naš okraj vsaj v glavnem oskrbljen z električno energijo, kar bo pomenilo za nas vse ogromen gospodarski In kultom; napredek. Letos se bo elektrificiralo predvsem področje občine Čatež, Zabukovje. Sromlje, Telče. Malkovec, Okič pri Boštanju, Gornji Leskovec, Stranje, Čanje, Veliki trn in še nekateri drugi predeli. Za te kraje so denarna sredstva zasigurana bodisi v okrajnem družbenem planu ali pa z že prejetimi dolgoročnimi posojili. To pa seveda ni vse. Kakor sem že omenil. o posojilih iz desetmilijon-skega kredita Svet za gospodarstvo še ni razpravljal ter bo letos luč zasvetila še marsikje MDMH DOGODKI stavilo na noge partizanske skupine, na Ho Si Minhovem osvobojenem ozemlju, ki obsega v resnici že dve tretjini Indokine, ra delujejo mi h vlade. Načrt Ho Si Minhove delegacije je v tem pogledu dosti bolj prožen, saj se zavzema za splošen umik tujih _____________ čet iz dežele, za splošne parla- > drugje, seveda tam. kjer bodo mentame volitve v deželi in za j delali tako. kakor lahko razbe-skupno vlado, ki bj zagotovila ; remo iz tega članka pozneje popolno svobodo vsem domačinom, ne glede na to, na kater; strani So se borili med indokitajsko vojno. Francija naj bi tud; razglasila popolno neodvisnost vseh treh indoki tajskih držav, ki bj se pozneje pridružile francoski uniji in ji priznale tudi določene pravice na svojem ozemlju. To pa. da smo letos v družbenem planu za elektrifikacijo podeželja lahko mnogo več denarnih sredstev, pa obenem tudi kaže, kako se je gospodarska moč naše družbe pravili vodstva konference je podal poročilo predsednik občinskega odbora SZ tov. Ivanc France, ki je med drugim dejal, da se je dosedanji odbor resno prizadeval za utrditev osnovnih organizacij Soc. zveze. Povedal je, da do pred kratkim osnovne organizacije Soc. zveze razen v Leskovcu sploh niso obstajale, kolikor pa so, pa le-te niso imele niti v evidenci članstva, da ne govorimo o drugih problemih. ki bi jdh morale osnovne organizacije reševati. Tako so poživili na novo osnovne organizacije v Vel. Podlogu, Gorici in Bregah. Nerazumljiv primer pa je na sektorju Senuš in v hribovitih predelih občine, kjer še sedaj ne obstoji osnovna organizacija SZ. niti ni članstva. Zato bo bodoča naloga občinskega odbora SZ, da tem predelom posveča več pozornosti, da zbira članstvo in v najkrajšem času ustanovi osnovne organizacije tudi roč ju. V diskusiji so ugotovili, da je do sedaj občinski odbor SZ voljeni odbor takoj povezat; z občinskim ljudskim odborom ter staviti predlog, da se še v tem mesecu začnejo vršiti zbori volivcev, na katerih naj podajo poročilo odbornik; občinskega ljudskega odbora o svojem delu in delu občinskega ljudskega odbora kot celote. Ta sklep bodo prav gotovo z veseljem sprejeli ne samo član: SZ, temveč vsi volivci. Da pa bodo zbori volivcev uspeli, je naloga odbora osnovnih orgae:-zacij SZ, da zagotovijo po";*' udeležbo. Da predhodno z volivci razpravljajo, kai vse se naj na zborih predlaga oziroma sklepa. Razpravljalo naj bi se med drugim tudi o komunalnih zadevah, ki so ravno na tem področju zelo pereče. Pred III. kongresom ZKS v Ljubljani III. kongres ZKS se bo začel v torek, dne 18. t. m., in bo trajal predvidoma nekaj dni. Na ' dnevnem redu bodo poročila | Centralnega komiteja o delu na tem pod-. organizacij ZK Slovenije. Kon-I greš bo tudi razpravljal o druž-\ benib problemih ter o proble-, i mih vzgoje. Na koncu bo izvo-razpravljal o svojih organiza- . 1Jt nov CK revizijske kn- predvideli cijah. dočim ni čutil potrebe, da bi se povezoval tudi z ostalimi organizacijami kakor z občinskim ljudskim odborom in misijo. Iz našega okraja bo odšlo na kongres 16 delegatov. V petek v enem letu dvignila, in kaše upravnim odborom KZ. Zbor! dopoldne so se sestalL da b;i se «, d, bo«, v „ **» K m,o v,=m SiSTSInL'iF ŽK’ ST?.,: ki bo prispeval« k delu zaključkih kongresa. gospodarskem razvoju šli na-. razen nred volitvami ob spra prej k novim, še večjim uspe- jemanju kandidatov Sprejet le j bom. L j. 1 bil sklep, da se mora novoiz- Z občnega zbora obrtniške zbornic© Socialno zavarovanje obrtnikov-privatnikov — Boj za zmanjšanje članarine — šušmarstvo — Volitve in konec — poglavje zase IKUlLirtURMII PREGLED Koncert SooSode v Sevnici Bila sem že, lahko rečem, na n;h občnih zborih, vendar j ličnobenega' (mislim, da mi obrt, p- n.c bodo zamerili, če sem odkrita) nisem odnesla tako slabega vtisa, Pričel se je z enoinpolumo zamudo, ker so nekater-; prišli z vlakom, drugi pa z »zamudo«. Za delovno predsedstvo sta bila dva predloga in zedinili so se za prvega. Skupščino je vodil tov. Gašo Mesesnel. Po izvolitvi zapisnikarja, overovate-Ijev in potrebnih komisij je podal kratko poročilo predsednik obrtne zbornice tov. Bizjak. ki je v glavnem poudaril slabo finančno stanje zbornice. Omenil je tudi akcijo za zbiranje denarja za gradnjo obrtniškega doma v Ljubljani. Obrtna zbornica Krško je prispevala 50.000 din. Tudi volitev v zbor proizvajalcev so se obrtniki v polnem številu ude- partizanske otroke. Prvotno so določili, da sprejmejo v uk 122 vajencev, sprejeli pa so jih 186. Tako je sedaj skupno 429 vajencev. Tudi gradbeno podjetje »Pionir« Videm se je odločilo, da bo sprejelo vsako leto v uk nekaj zidarjev in tesarjev. Večina mladincev bi se hotela učiti za mehanike. Ni pa zanimanja za dimnikarje in so-boslikarje, kjer so prazna mesta. Povsod, kjer se je dalo, so zaposlene tudi mladinke; tako se uči ena mladinka za galant. kleparja in ena za urarja. Zal pa hočejo vse mladinke postati šivilje. V preteklem letu se je prijavilo za pomočniški izpit 162 bilo slišati, da se obrtniki vesele tega ukrepa, saj bodo na starost tako rekoč preskrbljeni. Stela bi se jim doba od leta 1945, če so imeli takrat zavarovanega pomočnika ali vajenca. Doba pokojnine pa bi nastopila pri ženskah s 60. in pri moških s 65. letom starosti. Kot že omenjeno, vsi so se tega veselili. Na zboru pa se je pokazalo to drugače. Drug za dragim so vstajali in se pritoževali, da tega ne bodo zmogli. Nekateri so dejali, da nit, za življenje nimajo, sedaj pa še en izdatek več. Po tri četrturnem »pogajanju« so se le zedinili in izglasovali, da se bodo socialno zavarovali. Pred tedni je imela sevniška i Zbor, k; se je vadil vso zimo, Svoboda pevski koncert meša-: je s svojim pevovodjo tov. nega, moškega in ženskega j Ahačičem, svojo nalogo dokaj zbora in je obsegal 21 pevskih j dobro opravil in, če izpregleda-točk. t mo nekaj dinamičnih in into- Program je bil kar pester, saj > nančnih napak, ki se lahko pri-je vseboval narodne in umet-! petljo še zrelejšemu -.boru, so ne pesmi priznanih skladateljev j tudi v redu zapeli. Basi so si-Kozine, Prelovca, Kramolca,j cer včasih še robati, soprani Preglja, Adamiča, Pahorja, j neukrotljivi, solisti bi bili mor-Kocjančiča, Jereba, Maska, Hu- j da bolj nežni in bi naj glasove bada, Pavčiča, Kuharja pa tudi1 izdržali do konca note; zbor se napaka že v besedilu, ki so ga dobili. Nihče namreč ne pravi Rajbnca temveč še prav kratek »i« pri besedi Ribnica, torej Ribnčanje in ne Rajbenčenje. Pravilna izreka pri. vseh narodnih, ki jih naj pojemo v dialektu, je važna za efekt pesmi, sicer je bolje, da pojemo v pravilnem jeziku. S sestavo zbora ima pevovodja gotovo težave, saj je med vajencev, od katerih le trije . niso izdelali, pg še ti imajo za članarino možnost v šestih mesecih to ; Predsednik zbornice tov. Bi-popraviti. j z jak je predlagal, da bi se Za priprave za skupščino so : plačevala članarina zbornici •se vršili sektorski sestanki, na j po i odst. od davčne osnove oz. katerih so bili izvoljeni tudi de- 0d čistega dobička, ležili; iz svoje srede so izvo- J legati. Od 74 izvoljenih je pri- i Le na ta način b| prišla lili kar tr- zastopnike. V svO- sostvovalo zboru le 43 delega- ' zbornica do finančnih sredstev, jem poročilu je tov. predsednik ] tov; zakaj se ostalih 31 delega- , da bi poravnala stare dolgove, omenil tudi, da je bilo lansko i tov zbora ni udeležilo, ne v prvi vrsti pa članarino pri jesen vpoklicanih tudi precej j vemo. I republiški obrtni zbornici. Te- obrtnikov-privatnikov na orož- j Podano je bilo tudi blaga j- j mu pa so ostro protestirali ne vaje. Za tisti čas so morali j niško poročilo in predlog pro- ' »težji« obrtniki. Kajti t; bodo svoje delavnice zapreti, in ne- /račung za leto 1954 kjer jc morali plačati znatno višje zne_ kateri še do danes niso krili iz- j predvidenih 1,029.000 din do- ske. Tudi to prerekanje se je gub. ki so jih imeli takrat, I hodkov in prav toliko izdatkov. 1 precej zavleklo, prišli pa niso medtem ko so bili vsi v zadruž- j Po poročilih se je razvila nem in državnem sektorju v času orožnih vaj plačani. Omenil je tud; soc. zavarovanje obrtnikov-privatnikov. »Končno smo pred uresničitvijo dolgoletnih sanj,« je zaključil tov. Bizjak. Za njim je podal svoje poročilo še tajnik obrtne zbornice tov. Pirc. V lanskem letu je imela zbornica le pet rednih in eno izredno sejo. Izredno slaba je pri zbornici statistična služba, ker na zbornico ne prihajajo v redu statistična poročila. V preteklem letu so posvetili posebno pažnjo vajencem. Prvenstveno so vključili v uk diskusija, če jo že lahko tako imenujemo. Tov. Kragel iz Brežic je dejal, da na OLO izdajajo gradbena dovoljenja privatnikom, kjer se omenja, da mora delo nadzorovati kovnjsk. Dejal je, da le nadzorovati, ostala dela pa potemtakem lahko izvršujejo šušrnar-ji. Prav tako je bil naveden primer popravila kleparskih del na soli Veliki Trn, kjer je to delo opravil šušmar. Kljub prijavi pa niso bili izvedeni ustrezni ukrepi. Razpravljali so tudi o soc. zavarovanju obrtnikov-prtoat-r.ikov. V poročilu predsednika, pa tud; od mnogih obrtnikov je pa do pravega zaključka, ker davčna osnova za obrtnike še j ni določena. j Tov. Bizjak je tudi povedal, ' da je na zadnj; sej; republiške | obrtne zbornice bila obrtna stro- j zbornica za okraj Krško naj-slabše ocenjena. To pa deloma zaradi dolga, ki ga ima na članarini, deloma pa zaradi tega, ker njeno delo ni tako, kot bi bilo želeti. Po vsem tem se je oglasil k besedi predsednik gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora tov. Nunčič, ki je dejal: »Problemov v obrtništvu je nedvomno zelo mnogo. Na ža-(Nadaljevanje na 3. strani) J kmetijci na ekskurziji Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je pred nedavnim organiziralo ekskurzijo, katere se je udeležilo 43 kmetij cev in drugih. Kljub slabemu vremenu smo se odpravili z večernim vlakom na pot. Iz Ljubljane smo se ponoči odpeljali z avtobusom, katerega smo zasedli do zadnjega kotička. Vozilj smo se vso noč. Ko se je jelo daniti, smo že od daleč zagledali morje in spanec nas je na mah minil. Kako tudi ne, saj marsikdo od nas še v svojem življenju ni videl morja. Okrog pol sedme ure zjutraj smo prispeli v lično obmorsko mestece Poreč, da si ogledamo Kmetij, šolo. Vreme se je čez noč spremenilo, tako da je zjutraj sijalo toplo sonce- Kmetijsko šolo v Poreču so zgradili leta 1873. Po prvi svetovni vojni so Italijani šolo malo preuredili. Zgradili so tudi moderen hlev, katerega smo si prav tako ogledali. V notranjosti je v ploščicah. Ima več oken, tako da je zelo svetel. Staje so tako kratke, da živina komaj j stoji. Pa tudi privezana je ži- j vina na svojevrsten način, j Glavo ima namreč vtaknjeno j med dve železni palici; lahko j leži, prav tako stoji, medtem ko ne more z glavo ne na desno ; ne na levo. Pri jaslih ima tudi j vodo, ki pod pritiskom priteče, j Živine nimajo prav lepe, ker j jim gre v glavnem le za mleč- ; nost. Sam hlev je na oko lep. vendar (po izjavi strokovnjakov) ni praktičen, niti za živino nič kaj ugoden, ker se ne more eibati. MEŠANI PEVSKI ZBOR SVOBODE V SEVNICI domačega Martina Planinška, | ki spremlja zbor in ki je zapi- j sal ter prilagodil že več lepih j narodnih. Bilo ti prav zaželeno, da bi jih razmnožil in tako omogočil izvajanje še drugim i zborom, saj so prav pevne in j prijetne. bo naučil še pianissimo, po- j moški zbor vzel tud; dečke, ki sebno kadar spremlja solista, j verjetno še niso končali muta-pa bo _ skoraj dovršen. Pri 1 cije in to je verjetno tudi Pesmi slovenske mladine je pe- : vzrok, d:a je pri pesmih, kjer šal temno, Lahko noč bi na' je nastopi' tako zvani »moški« koncu izzvenela še bolje, izreka ; zbor, nastopilo samo 6 moških, je bila zlast; pri Ribniški bolj j kar seveda nikakor ' ni zbor, slaba, kar je pa bila verjetno Maj e „BtEljski princss!'* Pod tem naslovom je napisal i dar aktivno sodeloval z ljud-A. O. (Anton Ogorevc iz Župe- i sko prosveto na vasi. Hotel je POLNJENJE CISTERN Ogledali smo si tud; nove nasade vinogradov, ki so naše kmetijske strokovnjake posebno zanimali. Skupno ima šola 330 ha posestva. od tega je 55 ha vino- levca) kritiko o uprizoritvi Gob-čeve operete » Hmelj ska princesa« v Artičah in podal analizo nekaterih nosilcev vlog. Prav! Mi se popolnoma strinjamo, da je kritika potrebna, ker vemo, da je kritika vzgojno sredstvo, ki pomaga pri dvigu kvalitete ljudskoprosvetne dejavnosti, tako po vsebini in izbiri programa kakor tud= glede posameznikov, ki izvajajo vloge in program. Saj za tako kritiko se vedno borimo, ker si jo želimo v interesu dviganja naše kultumopro svetne ustvarjalnosti. Zaradi tega smo tudi vedno želeli, da bi se razvila ocena ljudskoprosvetnega dela po ljudeh, ki se na to razumejo, ki so na tem področju sami delali in se udejstvovali v tej ali oni panogi ljudske prosvete, kj se razvija na vasi. Kadar podajamo kritiko, moramo biti objektivni v presojanju pogojev, pod katerimi se ljudska prosveta razvija, biti moramo objektivni v presojanju in ocenjevanju izvajalcev ljudskoprosvetnega programa. Nikakor pa se ne moremo strinjati s kakršno koli kritiko, ki je v časopisu napisana, zlasti če se nekdo skuša razpisati in ocenjevati nekaj, na kar se ne razume. In to se je menda zgodilo in sicer od človeka, kj ni še nik- to ena za belo, druga pa za črno vino. Ti dve cisterni imajo na poizkušnjo, zato nam še niso mogli povedati njihove dobre in slabe strani. V kleti imajo tudi ogromen sod, za katerega menijo, da je menda, da nekaj vrže na papir in se s tem tudi on ovekoveči kot dopisnik v ocenjevanju kulturnoprosvetnih dogodkov v našem okraju. Mnenja smo, kar nam bodo najbrž tud,- ostali aktivni delavci na kultumo-prosvetnem področju v tem oziru potrdili, da je treba vsako zadevo objektivno ocenjevati in da takšno pisunstvo ~rav gotovo ne koristi razmahu ljudske prosvete na vasi. Dobro! Kritika je bila napisana. Pa si poglejmo, kako ta kritik pojmuje posamezne vloge. Zdi se, da vsebine operete in pa vloge nosilcev posameznih vlog ni razumel, niti n; pokazal v tem primeru, da ima vsaj osnovne pogoje za ocenjevanje posameznih kultumo-prosvetnih prireditev. Ko govori o tov. Ostrelčevi in njeni premajhni živahnosti v podajanju njene vloge, se nam zdi prav, da bi pisec članka prej samega sebe vprašal, ali je mogoče živahnost navežbati z vajami, kakor priporoča v kritiki. Mj in dosedanja tiso- temveč sekstet. Je pač enaka pesem tudi v Sevnici z mešanim zborom kakor drugod po našem okraju, ko manjka moških glasov pri zborih in ko jih je dovolj pri vseh gostilniških mizah in ko se pridno uveljavljajo na vseh veselicah, kjer prevpijejo še tako močno godbo na pihala. Obisk koncerta je bil razmeroma dober, čeprav bi bil lahko še boljši, če bi se delovni kolektivi iz sevniških podjetij zavedali, da je Svoboda -njihovo prosvetno društvo, ki ga je treba podpreti moralno in materialno Mislim, da je pevski zbor edina veja tega društva, ki je skozi vso jesen in zimo pridno in požrtvovalno vadil-ter se pripravljal na ta koncert. Nekateri delavski kolektivi so pa njim poslane vstopnice za koncert le deloma prodali. S takim ravnanjem in ignoriranjem kultumopro-svetne dejavnosti ubijajo voljo do dela pevovodji in celotnemu zboru in n: čudno, če Svoboda v Sevnici ne more prav zaživeti. Če pevski zbor Svobode v Sevnici kljub taki slabi podpori vrši svoie kulturno poslanstvo, mu je ob njegovem uspelem koncertu tem bolj čestitati! JK Dobro uspela razstava čera publika pa ve, da je Mar- jn pisb akademskega Janca prav živahno dekle v po- ... . , ,z-. dajanju vsakršne dosedanje. Slikarja tOV. i»UQl6i ja V gradov. Ravnatelj šole nam je razkazal tudi njihovo vinsko klet, ki je precej velika, saj , spravijo vanjo 60 vagonov vi- j največji v Jugoslaviji, saj drži na. Po ogledu kleti smo bili po- 41.717 litrov. Na dnu soda je vabljeni tudi na poizkušnjo vin. vdelan istrski grb: morje, osel, V kleti nimajo le svojega last- ki prevaža tovor, ter žena pri nega pridelka, temveč vse leto j delu in mož pri jedi. vina odkupujejo od bližnjih in Seveda so nas tudi Koprčani vloge. Sedaj pa moramo vprašati pisca kritike, kaj je pravzaprav mislil povedati s stavkom, v katerem pravi, da je bil tov. Ivan Držanič kot vzgojitelj z e-1 o slab, istočasno pa pravi, • Brežicah Kakor je bilo že pred tedni napovedano, je od I. do 5. maja 1954 v Brežicah razstavljal svoja dela akademski slikar prof. brežiške gimnazije tov. Miro- KMET1JSKA SOLA V POREČU oddaljenejših kmetov. Okrog devete ure smo se odpeljali dalje proti Kopru. Spotoma smo se malo ustavili v Portorožu. V Koper smo prispeli opoldne, kjer smo ostali na kosilu. Za tem smo si ogledali klet podjetja »Vino-Ko-per«. Stavba podjetja je popolnoma nova in v notranjosti še ni povsem dograjena. Graditi so jo pričeli leta 1947, v letu 1950 pa so imeli svojo prvo trgatev. Omenjeno podjetje v glavnem grozdje kupuje in ga samo stiska. Tudi njihova klet je zelo lepa. Prav sedaj montirajo v kleti novo napravo »Nava«, katera v eni uri umije, sterilizira, j napolni in etiketira 1500 buteljk. To jc velik stroj, kjer gre vse to po tekočem traku, celo polne | steklenice v klet. V klet-; imajo - skupno 35 cistern, med njimi sta dve cisterni iz polivinila, in povabili na poizkušnjo vin, čemur se pa kmetijci niso odrekli. Okrog druge ure popoldne smo zapustili Koper in se odpeljali proti Črnemu Kalu, da si ogledamo nove nasade vinogradov in sadovnjakov. Na novo imajo nasajenih okrog 60 ha zemlje in to v terasah. Nato smo se spotoma ustavili še v KDZ Bukovica, kjer smo si ogledali hlev, ki je tudi lepo urejen; tam gojijo le monta-fonsko pasmo živine. Živino imajo prav tako na svojevrsten način privezano, tako da se z glavo ne more dosti obračati. Ogledali smo si tudi breskvine nasade, od katerih se tov Vesel nikakor n-; mogel ločiti. (Nadaljevanje sledi) Ali si že naročil „Posavski tednik"? da ima zelo lep glas, nato go- ; s^av Kugler. Razstava je bi-vori, da je malo preveč lesen i la v reprezentativni dvorani itd. Mislimo, da se je v oce-: doma JLA, ki jo je tov. Kugler njevanju imenovanega igralca' (čeprav ima zaradi pouka na sam sebe temeljito kresnil po razpolago le malo časa) lepo glavi, in to zopet zato, ker je in skrbno pripravil. Številni pač hotel nekaj napisati, česar obiskovalci, ki so napolnili deni razumel. Ako je nekdo oce- belo knjigo z imeni in vpisi, so njen kot »zelo slab«, ne more bili presenečeni nad zares ie-istečasno imeti tudi »zelo lepe- P'mi stvaritvami umetnika. Tuga glasu«. Ako bi pa pisec te (,.i on sam ni mogel prikriti za-ocene vsaj nekoliko poznal dovoljstva nad dobro uspelo vsebino vioge, ki jo je tov. razstavo — saj je bil obi-k za-Držanič podajal, prav gotovo res rekorden — pa tudi zatone bi napisal takšne nespamet- raanje za njegova dela izredno nos ti. Tov Držanič je pokazal veliko. Prepričan sem. da so za svojo vlogo dovolj okretno- bili z razstavo bolj kot pa on sti, kar je dokaz scena s Sa- sam zadovoljni obiskovalci, sai lobirjem,' s Komanom,' da ne J« v tridesetih delih (dvajsetih govorimo o scenah s »Hmeljsko s!’kah in desetih risbah) uspel princeso«. Če govori, da so re- Eol' '5"*a mojstrstva led prepotrebna. Upamo, da priza-! devanja ne bodo zaman in jo bomo kmalu dobili, za kar bodo vs; občani zelo hvaležni. fcočju. Naši pionirji bodo poleg j vašlno^ Prav^bilo. telovadnih točk uprizorili še odlomek iz Pepelke in Levstikovega Tugomera — dve najbolj uspeli deli našega letošnjega študija. precej da bi nas še večkrat obiskali in nam prikazali tudi filme iz NOB. gradenj v Jugoslaviji itd., kar bi zanimanje za delo naše ljudske oblasti na vseh poljih de-ir-vnoet; še novečalo. D. V. Letos se že devetič priprav-, informa leta 1948 na naše dr-ljajo fizkulturniki, planinci, pri. žavno in partijsko vodstvo ter pačtaiki JLA, šolska mladina, našega maršala Tita, lcajt; sle-delavci in še mnogi drugi, da | herni naš človek je vedel, da ti i ponesejo maršalu Titu svoje po- j napadi niso naperjeni samo zdrave in čestitke za njegov , proti najvišjemu partijskemu in rojstni dan. i državnemu vodstvu ter marša- Že leta 1945 je bila izvede- lu Titu, ampak tudi proti na-na prva Titova štafeta. Tega le- rodom Jugoslavije, ki so si pod ta je namreč Centralni svet! vodstvom KP in maršala Tita USAOJ sprejel sklep, da se v $ priborili svobodo m zaceli sami j lest pa sc na tem občnem zboru počastitev rastnega dne marša- * graditi lepšo in srvčncj»o bo- ciovek ne b; mogel s prob.emi, p0 izvajanju tov. Nunčiča so la Tita izvede po vseh republi- đocnost. Žaram teh napadov se .-k, težijo obrtništvo poblize se- fio e volitve k, so poglavje kah. po vseh važnejših krajih j Je maše deloyno_judstvo ro boij j znaniti, ker pač niso bili_ na- ZaSe Slari odbor je-žc imci pri„ Z občnega zbora obrtne zbornice (Nadaljevanje z 2. stran.) Demokracija v pravem pomena besede... štafeta, ki je dobila naziv »Titova štafeta«. Ta odlok Centralnega sveta je bil izraz pravilnega tolmačenja največjih in najglobljih teženj našega ljudstva, ki je hotelo r.a ta dan izraziti svojemu učitelju in voditelju neomajno ljubezen in vdanost. Zaradi vsega tega je že prva Titova štafeta leta 1945 zavzela velik obseg, kljub temu da se je vojna vihra polegla šele pred nekaj tedni. Iz vseh krajev Srbije Hrvatske, Črne oklenilo svoje Partije, ki je z vedeni. Gotovo pa jc, da bo v maršalom Titom i>a čelu vedno j bližnjih dneh kritika na terenu kazala ljudstvu pravo not. Ta-; ostra Tako je tudi s ,-oc, za-ko je bila Titova štafeta res j varovanjem obrtnikov Vsi ste najgloblji odraz ljubezni in | se tega ukrepa veselili in sa- predanosii naših narodov do, njali o ten- že dolga leta. da-rvojega voditelja in učitelja; j. nes pa, ko je to tik pred durmi. Povsod, kjer so tekli tekači, ki j se pa upirate dati tistih nekaj so v štafetnih palicah nosili, dinarjev, ki vam bodo na stara spomenice in pozdravna pisma, j leta nedvomno dobrodošli. V jih je ljudstvo vzdolž vse poti ■ tem sc kaže vaše nezaupanje Skoraj istočasno slišimo tudi > , . . GSLf “¥t,,c"eh„„P"1 " i f£ Si koroSka čtaleta, v Liub- itsi? e 52.r«5r=E u™ iz katere je sikal curek vode. Če so hoteli curek kam drugam na- ravnati, so morali seveda obrniti brizgalno v ono smer. Kljub temu pa je curek šel vseeno svojo pot in kamor je ravno padel, tam je pač učinkoval Nekdo, čigar ime ni znano, pa je skušal napraviti na to metalno cev mehke, upogljive, sešite cevi iz goste tkanine — jadrovine. Praktičnost sP je sicer uveljavljala na požarišču, toda imela je dve hibi: sešitki niso dolgo držali in — bila je silno draga. (Nadaljevanje sledi) ko Novega mesta, mimo Brežic na Samobor, kjer so naši tekači predal; štafetno palico hrvaškim tekačem. Večja " in mogočnejša pa jc bila štafeta naslednje leto. ko je nosilo štafetno palico že 14.67? slovenskih tekačev, ki so pretekli 2016 kilometrov noti. Mnogo večji obseg pa je zavzela Titova štafeta 1948. leta, ko je krenila prvič z vrha Tri-glava: vendar pa daleč zaostaja za 1. 1945, ko je jugoslovansko 'todstvo i_ prezirom in pono- A. STAREJŠA DOBA Novi vek, ki se v splošni zgodovini običajno šteje od 1492. oziroma 1500. leta naprej, se začenja z velikimi iznajdbami in odkritji, ki se s časom izpopolnjujejo. Pravzaprav pa se začenja novi vek za vsako stroko v drugem času, in sicer takrat, ko se izvrši, v tistj panogi neka posebna iznajdba aii posebno znamenit čin, ki izpremeni prejšnji red v oni strok:. A V času teh velikih iznajdb in izumov pa čujemo tudi o izumu brizgalne. Neki meščan v Augsburgu z imenom Anton Plattner, po poklicu je bil zlatar, je 1518 skonstruiral brizgalno. O te) iznajdbi nimamo niti točnega opisa n ti slike, temveč samo račun stroškov zanjo, vendar se že iz tega računa spozna toliko, da je brizgalna sličila stroju Ktezhi-ja. Kako je funkcionirala, ali je odgovarjala vsaj za takratne potrebe, nič ne vemo; brez dvoma pa je bila zelo okorna. j Skoraj istočasno s Plattnerje. I vim izumom pa se pojavi v poročilih še neke vrste brizgalna, katere bat je premikalo gor ln j dol vreteno. Podstavek je bil montiran na kolesih in bat so z vretenom premikali menda slično kakor meljejo danes na mlin i kavo. Spredaj je bil blizu ustnika lijak, skozi katerega so vli- | vali vodo v valj. Mnogo vredno- I sti tudi t.a iznajdba ni imela n * tudi ni dolgo obstajala. I S Plattnerjevim izumom so se v XVI. stoletju bavili še drugi augsburški meščani in so skonstruirali še druge slične brizgal- j ne, niso pa menda dosegli tudi nič Vidnejših, boljših uspehov, kajti minilo je skoraj sto let, preden se je pojavila v poročilih zopet senzacionalna vest v čudoviti brizgalni. Leta 1602 je skonstruiral neki rem sem sedel, skočil skozi! đ glj mWl zgres gli se 4gh. »von Aschhausen« posebno do- : okno na sosedov vrt. j res smem _____ __i?* bro brizgalno, ki jo je ponudil i slabo se je končalo, do kraja« »Zastran mene!« je zmignila z mestu Nurnberg v nakup Poro- j pg nisem obupal. Prislinil sem! ramenj. se nazaj k oknu in opazoval ma-j To mi je povedalo dovolj. Kar ter Ni jne hotela videti, to sem preko vrta sem stekel k sosedovim. Sosedo sem našel v kuhi- pravijeno kandidatno listo. Kljub, protestiranju nekaterih č.anov in zastopnika OLO so listo opustil; Rekli so, da če ima kdo od navzočih predlog za kakega drugega kandidata, naj .ga pri volitvah zapiše na listek In tako se je tudi zgodilo ... Volitve so bile kaj hitro opravljene, listki oddani, delegati pa so brez slovesa jeli hiteti na vlak in na kosilo, kajti ura je bila že dve Kandidacijska komisija kakor tud; delovno predsedstvo je ostalo navdušeno pozdravljalo. V vso- j ne samo do zbornice temveč do kem večjem kraju, po tovarnah, j celotne ljudske oblasti, po vaseh in trgih so delavci,; Prav tako 'je s plačevanjem gore. Bosne, Makedonije itd. j knietie. pionirji, šolska mladina 5>anarine Strinjam se s tov. so prispeli na dan 25. maja v itd. zapuščali svoja ociovna predsednikom, da se plača 3 ___________ Beograd tekači, ki so izročili j mesta tor se zbirali na sveča- odst- od davčne osnove. Cani Zl'rn\ toiuTda'šo lože preštevali maršalu Titu plamteče pozdra- i mh mi-neih. Iver sc> v j zbornice se pa temu upirajo. cdd.,nc e;aSovc. Tudi z izidom ve vsega delovnega ljudstva j šenih mani fes. aei. ahi izr^al- Mjsl.m. da se popolnoma nora- vo:Uov s0 bili samo ti se*na-kemaj osvobojene Jugoslavije svojo vdnnos.^ L J n raa-.ri,. | vičeno upirajo, ker od zbornice n;cni __ ... . ... .» . Titu. Ko te.-s.aci. zap'.'.e ....f m so imeli prav nobenih koristi, ' ;Nt hod tud; vedeli V Sloveniji je bila prvlc ; vzklikcnie množice cnr no.— i ke„ ona ni ouigraki tiste vlege. ,tdo L, bi- 710 1f.n v ‘odbor -;h vodena Titova štafeta 1. 1946. nreRehoti. kakor da bi hotela kI bi jo bila morala T,,n n-n-'dto proge so šle iz Cm o m- prtkrat posebno poudariti r, . . . , .. , , . bom na\ed.a. lia. Gorice. Trsta, Dolnje Len-: švo1o ijuh-on in vdanost ki I “f v at. n? bV V “P- avm odbor so bili lzvo- dave, Majšperka^to to Dravo- KtoKi-ažena v pozdravni | vSun'iS ^cio Bačnik, Frane Rum- .... S pjlhove vzroke ter jih obravnz- prct, Martin Hrastovšek. Jože' Te stvari se ponavljajo to to- j vati na merodajnih mestih. S> Born, Andrej Petan, Jožko Mu- ta v leto in sc obenem iz leta j rodne zbornice kot trgovinska v leto tudi stopnjujejo. Vsako j to gostinska imajo dosti v«rile to tete več mladincev to : povezave s svojimi člani (n nji-mladink. ‘pripadnikov JLA de-1 hovo delo je nedvomno tudi lavCev itd. itd Vsako leto litid- j boljše. stvo znova izraža na teh-frzlml- Lansko leto se jc- v Krškem vl. turnih manifestacitoh svojo llu-1 vršila okrajna gospodarska raz- iCežman Jože Bogolin in Karel bežen in vdanost maršalu Titu j stava Tz ne vem icaktoih vz-o- Čučnik. Tudi letos sf.' v mnogih kra-! kov so obrtniki odpovedal!. v nadzorni odbor so bili :z-jih že pripravljajo na dan. ko' Enostavno niso hoteli razstav- voljeni: bo skozi nHhov kraj tekla šta- . ‘-to .. Kare. Strašek Ludv.s Lej, Ivan .Bizjak. Vinko Arh, Anton Štriceij, Drago Bizjak :n Jože Baškovič Njihovi namestniki so: Lojze Preskar, Lojze Pavkovič Leopold Kramarič. Miha AVSEN.TAK LOJZE: SOSEDOV KRUH (Nadaljevanje in konec) »Kaj se posmihaš?« I »Lačen sem, mama!« Tako Bila je prava priložnost ! sem po takih nerodnostih po »Kaj se ne bi! Pohletova ma-: navadi pričel razgovor, ma je venomer prilivala in šlo »K sosedu pojdi!« me je rezko je mnogo lepše Pa trosila je z j odpravila , moko. Zato pa — — I« ' Čudno sem jo pogledal. Nik- - Preden sem izgovoril, je paca-j dar mi še ni tako rekla. sta roka treščila po mojem licu. I »E0 ka3-* . ._ j »Smrkavec! Jaz t' bom dala« sEo kaj si pa sel zjutraj.« ■ tvoj .zato’!« »p° kruh.« sem odvrnil ne- | Preden se je mogla znesti še g°^orej!« S celim obrazom se j bolj, sem s skafjeka, na kate-1 J Selan feta mladinci in m’adinke pa 1 ua ™ stame zon m-er iz- in Jože Merslavič Miru' nimvri «•> se že ooaovar- hol.išalo. ie nuino c.a sp izvo- Namestniki nadzornega od-jajo o tem kdaj "in'kod" b-.-do . li.1o v nov odbor toki Itodto. ki bova so: nesi) Ststotoo palico — pozdrav bodo »resnično delali.« je zn- Franc Jelen. Miha Ceršak m sem odbilo gnusni napad Kom- maršalu Titu. 2. L. ključ:', tov Nirnču: Martin Krose,]. ^ ^ ^ lllllll!lllllllll!!llllllllllll!l!lll,!lllllll!l!l!ll!llll!ll!l!ll!l!i!lllll!lll!l!!!l!llllffll!lll llllll!lHniSIBimUSIimmimiUBIlIIHHIllllil!lBinUffllimRSIHIffla!m}mHimt!min«Kt«nill11lHli!H|tnRa0Kn:i!Wll8BMIH ,u nila je belo kru.šnico ' na mizi. »Kako — - domačega? So- Gašo Mc-sesnei^ Hennk K.a-pred menoj je ležal cel hleb sedovega! Dobrega!« bucar. Ant—i —ne Anton Ccr- kruha. Joj. kako je bil lep! In »Domačega!« ie ponovila mati nos m Anton Zlatic dišeč! Slina se mi je zbrala v vsa ponosna. »Kajti tisti kruh De-e3=— za repuo.is^o s. u,-ustih Soseda se mi je nasmeh- sem pekla jaz!« ^ z dolgim nožem načela »xr* '•™’ ne-* nila in hleb. Zakadilo se je to njega bil ie še vroč »Na! Ce boš pojedel, pa še pridi!« , , _ , poprosila sosedo, da Osupnil sem m se zahvaliti . sem se pozabil Takega kosa mi n) odrezala, še nikdar. Menda je videla mojo prevzetnost. »Le jej! Takega nimate pri vas,« Bila je medeno prijazna. jep Tomaž neverni Pogled mi je zdrsel po kruhu, luknje v skorji?« »Ni res. mama. tega že ne.« •»»«= *-^n- Eranc Krogel Visoko, nrav pred oči sem ji Ant0n Štr,cel) m Tak ie torej rezultat volitev Da se bo ilclo upravnega od- dvignil kos kruha Ona Pa se je žc smejala »Jaz sem ga. jaz. bedaček, in ti ga ona reže do sitega.« V mene se je zavrtal dvom. A še sem branil sosedov kruh. »Ni res,« sem se upiral »Seveda je res. Se s prsti sem zaznamovala hleb. da boš ver-Si videl ! je obrnila k meni. Nisem ve- Lepo zapečen je bil. z luknji- čilo govori o »novo iznajdeni. prečudni brizgalni«, ki (o je mesto Nurnberg res kupilo in so jo potem razkazovali kot posebno znamenitost; njena uporabljivost se je večkrat poudarila Od tega časa je postala brzgalna šele „. „ glavno qa'llno orodje Heinrich! Z.eisig opisuje v svoiem delu »Theatrum machinarum« (1614) več tipov brizgaln in omenja na nj u tudi zvratnice. vedel. Skrožila je hlebe to jih položila v peharje. Pri tem se je obrnila k oknu. Muhast nasmešek ji je švignil preko lica. uganil pomena. Vprašati pa je nisem hotel. Sele popoldne sem se prismu-kal k materi. Kruh je bila Od sredine 18. stoletja se iz- i spekla že prej. nji. Naredila se je. kakor bi me bila opazila šele čez čas. »A ti si?« Sedel sem na pručko. »Boš kruha?« Zavzel sem se. Tako naglo mi ga ni ponudila še nikoli. Hvaležno sem jo pogledal, kruha! Domačega, veš!« Zeljo mi je brala že iz oči. Ogr-! Zazijal sem. bora zbornice izboljšalo, o tem danes ne moremo govoriti, zlasti zato ne, ker so v glavnem izvoljeni stari odborniki Prepričana pa sem. da spoznanje, da tako naprej ne gre več in pa dobronsmerna kritika ne bo naletela na -gluha ušesa. O tem pa bomo pisali pozneje Slaba priprava občnega zbora in nedisciplina nekaterih det iegatov jc prav gotovo negativno vplivala na zbor. zaradi tega tudi n; bilo pravih zaključkov. niso se razčistila ne- »Sem.« cami na skorji, pravilno odda- »Tale prst jih je napravil,« ljenimi druga od druge. To mi je sprožila kazalec, je bilo posebno všeč. j »A tako dober nj bil naš kruh Hušknil sem domov j nikdar!« »To je kruh. mama! Takega' »Kakor sosedov, misliš? Vsak■ ja^na vprašanja, k; obstajajo, in pecite pri nas!« Šlo mi je zares dan, otroče neumno! Poglej; skupščina ni v celoti dosegla od srca. j tega!« ! svojega namena Njej so zasijale oči, I Pokazala je polovico hleba od istega dne je imela zbor tudi »In kakšen kos!« je vzklik- prejšnje peke. Zares, prav tak je obrtna zbomica za okraj Ko-nila. bil. Ista zmes, enaka skorja. Le f.ev;e, Tam se je mudil tudi »In smem še priti ponj, so kadilo se ni to njega kakor to i maršal Tito, k; je zboru tudi rekli.« j svežega. In lukenj ni bilo. ! prisostvoval. Radovedna sem »Da smeš?! Pa pojdi še in še, Pogledal sem mater. Gorkota j kakšen vtis bi odnesel naš Mar dokler se ne naješ domačega! in svetloba sta bili v njenih šal. če bi slučajno prišel na i očeh. Čutila je, da sem spoznal i zbor v Krško. Najbrž ne naj-donuvči kruh. boljšega. FIZKULTURA IN ŠPORT TfD Partizan (Rogatec) -Tfft Partizan (irsko) 6:2 (4:1) V nedeljo. 9. maja, se je od- Več nevarnih napadov je go-:graia prvenstvena nogometna ^ovo rešil zelo dober vratar Ro-tekma v Rogatcu na zelo težkem 3atca' ki ga že poznamo iz terenu. Polovica igrišča je bila gostovanja v Krškem, saj je doma cele tekme, ker to ni bil nogomet, ampak vaterpolo. Težak teren je igralce močno izčrpal. * KAJ BO 6. JUNIJA V KRŠKEM? Prvenstvena derby tekma med • V obramb: se je trudil Lekše Krškim in Brežicami, na kar že in Vodopivc, ostali so bili neza- danes opozarjamo gledalce, nesljivi. Sejmi v okraju Krško: 17. maja na Bizeljskem, Brestanici in na Studencu; v okraju Samobor: 17. maja v Budin jaku. 22. maja v Samoboru; v okraju Klanjec: 17. maja v Klanjcu, 22. maja v Luki, 19. maja v Velikem Trgovišču, 20. maja v Tuhelju. Bazpis Ikpk pripoveduje... Zupančič je nekje rekel: »Hodil sem po zemlji naši in pil njene prelesti . Ko sem hodil zadnjič po našem okraju in se pldl°tleLla Le,oeskrm ^mbldor^± za sprejem slušateljev v Politično šolo pri CK ZKS ^odlTem'^ Sstfh me nesposobna Vodstvo je odlo. zel° ostro igrala ter namerno čilo, da se tekma igra na nemo- udarjala po nogah Iz izvedenih gočem igrišču. kazenskih strelov ni bil dosežen Pred približno 500 gledalci je nlkak usPeh-sodil tov Orel iz Celja z večjimi , V 40- mlrV dobl ^go Potočan, napakami, kj so zelo vplivale na k!..prel?ra dva :gralca in s silo-■gro in oškodovale goste. Namer- ^bm strelom (bombo) pogodi v nih prekrškov je bilo dovolj, sa™ deEnl kot To ie bil najlepši tako da so poškodbe igralcev vplivale na potek igre. Nemogoč teren ni dopuščal regularne :gre, ki je zelo utrujala igralce, posebno goste, ki niso navajeni na tako skrajno slabo igrišče. ' 5:1' v protinapadu gostje nevar- gol dneva. Po odmoru so gledalci upali, j da se bo igra preobrnila na stran gostov, ker so imeli boljše po go- ■ je igrišča. Njih želja se ni ure- I sničila. Ze v 5. min zviša Rogatec na 1 saj so padci po vodi vzbujali obilo smeha pri gledalcih. Nekateri so mislili, da prisostvujejo vaterpolo tekmi. O kaki tehnični igri sploh ni govora ker so žogo samo nabijali, da se je vsak igralec osvobodil žoge. no oblegajo vrata, žoga pa noče v gol. Dva krasno izvedena kota z desne strani ostaneta neizrabljena zaradi nerazpoloženega napada. V 16 min. zabije Bizjak iz gneče gol in zniža rezultat na 5:2. V 29 min. Rogatec zviša po kriv- 1 Uprava Politične šole pr; CK ZKS razpisuje sprejem slušateljev v redni petmesečni tečaj, ki se prične 1. septembra t. 1. Šola je namenjena predvsem delavcem in delavkam, zaposlenim v industrijski proizvodnji in tudi politično aktivnim članom vseh množičnih organizacij. Interesenti naj do 15. junija 1954 pošljejo prijave na upravo Politične šole pri CK ZKS — Ljubljana, Parmova št. 37. telefon 23-981 int. 206. V prijavah naj prosilci navedejo: osebne podatke, katere šole In tečaje so obiskovali, staž in funkcije v političnih organizacijah, osnovni poklic in zaposlitev, višino mesečnih prejemkov. Gojencem izven Ljubljane je zagotovljeno bivanje v internatu Politične šole. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo interesenti pri Upravi Politične šole in na Okrajnih komitejih svojega okraja. UPRAVA ŠOLE naših in občutil n lene bolesti.« Izgleda pa, da se bo letos stanje cest popravilo vsaj po zagotovilih merodajnih faktorjev. Splošno je znano da so ceste dnevno domači in tudi inoz~m-splošno uporabno sredstvo Da avtomobili Kakšen vtis na-b: pa naše ceste postale prostor pravi na človeka tako onesna-za odlaganje smeti, je menda žena cesta si lahko predstavlja-vendarle preveč zahtevano Ko mo. Upam da ta opomin ne bo sem. zadnjič šel iz Brestanice Mman, in da bo tisti kup čim-proti Blanc: sem ob cest" videl prej odstranjen s ceste, kupe kamenje in zemlje, ki jo y zadnjem času so se naša nekdo odlaga, Mislim, da bi ljudskoprosvetna društva preda bi cej razgibala, posebno tudi na bilo vsekakor na mestu 2e v 1. min. je iz prodora levo di obrambe na 6:2. krilo domačih zabilo gol in bi Bilo je še več razburljivih tre- j ob majhni pazljivosti obrambe, nutkov na eni in na drugi strani, ki je igrala zelo slabo, ta gol ki sta jih dobro odpravila vra-lahko odpadel. Žoga se je zadela tarja. v stative in našla pot v gol. KOTIČEK ZA PIONIRJE Nenavaden ©bilk tisti . kupi . čimprej izginil* in dramskem polju. Tu naj ome-pravilno bi bilo, da ne bi po- nimo predvsem Artiče in Glo-samezniki smatrali javno cesto boko. Kdor je kdajkoli imel kot smetišče. Tod mimo vozijo priložnost delovati na takih po- j deželskih odrih, ve, koliko ur je j žrtvovanih za pripravo igre. Saj so to večinoma igralci, ki čez dan delajo in opravljajo ' težja dela na polju v vinogradih itd., a vendar iz ljubezni hrano na do dramatike žrtvujejo nešteto strehe. Ce se peljemo z vlakom ur ob večerih, ko se priprav-skozi Prekmurje, jih vidimo Ijajo za igro. V zadnjem času ki jim nastavljajo 1JU. Pred dobrimi štirinajstimi dne- ne. Mnogi pa tega ne vedo ali vzdolž železniške proge, kako se je ''Posavskem tedniku smiimmMmmmmmmu Domačini so dosegli še tri zaporedne gole v 22., 28. in 29. min. po krivdi nezanesljive obrambe, od teh je en lasten gol. mesta na velikih smrekah, streljati* ker so koristne, pa tudi stanjevica razvija v turistični ,, . . . .. Gnezdo sta si, spletla iz sena in zato ne, ker izumirajo in jih je kraj in bi bil njen zunanji videz , nrpsovo- »Ko hih:i mol Vrh J „ti -T, nriV,mnei«i č« h se ski PregOVOrt »Ko bi bil molčal, še lepši m prikupne,si, če bi se w ostal filozof„ Ak^ bo MALI OGLASI 1 slame, ki so si ga štorklje z ve- vedno manj. Mnoge države bi KUPIMO suh hrastov les v liko pridnostjo in skrbjo nanosi- želele imeti štorklje, pri nas jih v njeni bližini in okolici naseli- kritikaster še kaj obiskoval igre debelinah nad 3 cm, dolžinah le. Mnogokrat jih opazujemo, pa brez vzroka uničujemo. Stari lo več štorkelj, nad 150 cm v vseh količinah, kako lepo krožijo nad zeleno ljudje pravijo, da prinašajo Splošno strojno mizarstvo, j Krko ali v njeni bližini nad moč- štorklje srečo. Njihove koristi se Trbovlje. i vitjem, ki je nastalo zaradi po*, prav dobro zavedajo Prekmurci, KLAVIRSKE HARMONIKE na ! mladega dežja nato pa se srni-j 96 basov, 5 trodelnih, 1 štiri- ; ščajo na tla, kjer s svojim dol- j Kino Krško 15. do 16. maja ameriška komedija: »To je moj sin« 19. do 20. maja italijanska barvna pravljica: »Bagdadska roža«. Kino Brežice 15. do 16. maja premiera francoskega filma: »Nočne lepotice« FN 12. Gerard Philip — Gina Lollobrigida — Martine Carol. 18. do 20. maja premiera avstr, filma: »Jaz in moja žena«. Attile Horbiger — Paula Wessely. 21. do 23 maja premiera doma- j možu, ftaterj je bif nezgodno hna, se vendar živo spominjam stev najetih kreditov, ki so čega filma: »Hiša na obali« ! zavarovan s kolektivno polico v smrti mojega očeta. Bil je še h*1 porabili za svojo obnovo. FN 13. -Nadja Poderegin — j Tovarni pohištva B r e ž1 c e. mlad, a je moral zaradi strašne ^er 50 za obnovo potrebna Šketa Marija gimnazija Kostanjevica delno okno, 7 vrat, nova, kom- ' T-™, nekoliko ošiljenim rumenim : pletna z okovjem, „rijer, tiov kljunom ribarijo. Lovijo namreč čistilnik »Impero« enovprež- žabe in ribe. Večkrat pa stoje na i ne sanke, vežna dvokrilna i eni nogi in se prav modro drže, j vrata, prodam ugodno Naslov j kakor da bi premišljevale usodo j v uredništvu. j svojega rodu. Pa tudi sprehajajo i se po močvirnatih tleh s svojimi ZAHVALA j tankimi nogami. j k'VNIKA CETIN iz i Ker so predvsem žabe njihova ca N „ razDosla,a vsem Konsc-h val j ujem Državnemu3 za varo- I glavna hrana so štorklie korrst nikom obnovitvenih kreditov vatnemu zavodu podružnici j—~ " " stanje računa na dan 31. de- Krško, za točno izplačilo za- Cmrt mnjpnfl nxpta d?™bra 1959- V tem dopisu je varovalnine v znesku din 35.000 ! dmfT mOJe0a 0Cela NB zahtevala, da s tem posa- po mojem tragično preminulem Čeprav sem bila še čisto maj- meznilci potrdijo prejem sred- Eesko ie Sreba razumeli dopis ES glede obnovi-ivenlh kreditov Pred nedavnim je podružni-NB razposlala vsem korist- Sybile Schmitz — Bert Sotler — Rene Deltgen. 23. do 27. maja premiera originalnega barvnega dokumentarnega filma: »Osvajanje I Mount Everesta«. Hillary —' Tensing — Hunt. Kino Sevnica 15. do 16. maja nemški film: »Glas drugega« Kino Kostanjevica 15. do 16 maja: angleški film: »Hitrejši od zvoka« Kino Dobova Nezgodno zavarovanje vsako- bolezni — tuberkuloze leči v znatna sredstva, je v orne-mur priporočam i prezgodnji grob. njenem dopisu tudi javljena c=™ i N,=g=.. bo.«.«, *. :, Tvirs Zahval*,tr« , • ! boiezm m posvečal dosti pozor- ali pa so gospodarsko dobro Zahvaljujemo se vsem, ki so nosi. Kljub temu da so ga vsi i stoječi, našega strica . opominjali. Šele ko je videl, da Franca Koritnika , . V tem dopisu je tudi ome- _________ *ma odprto tuberkulozo, je začel. njeno upravljanje stanovanj- a»js&rss$ ■?,»: i j 22HAS b*"T£ s vsem se zahvaljujemo videm- ,e IZ leta v ieto- Se posebno pa • iz kreditov obnovljene in ki skemu gasilskemu društvu za[ga ,.je potrIa smrt enoletnega imajo več kot tri stanovanja, vso organizacijo pogreba, pa i -ako i® -naja 1946, tudi vsem okoliškim gasilcem | umrl' za udeležbo. Dalje se zahvalju- j Mama mj še večkrat pripove-jemo lovskim družinam za obil- ! duje o strašnem trpljenju ubo- .... no udeležbo in zadnjo počasti-i 9e9a očeta, jaz pa se ga večkrat, najelo ministrstvo za finance. 15. do 16. maja ameriški barvni tev. V tolažbo nam bo. če ga spomnim s šopkom cvetlic. v tem casu se ni obstajal zveznim: »Iz tisoč in ene noči«. : bodo njegov; nekdanji sodelavci i Magda Kodrič 16. maja ob 10 uri dopoldne: obdržali v lepem spominu i dijakinja »Mala balerina«, KORITNTKOVI, STARA VAS * Kostanjevica rala iz proračunskih sredstev, ki jih je dajal zvezni fond za naših podeželskih odrov z namenom. da bi pisal o njih kritiko, bi mu priporočal, da si nabavi očala, skozi katera bo videl pogoje, pod katerimi se našj pridni preprosti podeželski igralci nesebično žrtvujejo za Talijo. Če se pa kritikaster čut; poklicanega, da piše kritike, potem bi mu svetoval, naj piše kritike o poklicnih igralcih, ker se mi zdi, da ne razlikuje poklicnega igralca od diletanta. Kritizirati je lahko, razbijati še laže, delati in graditi je pa težko. Tega naj se sredstva tz fonda za obnovo, ;n v Artičah pa čestitam k do- i peženim uspehom. Prepričan " bl tLstl' kl so.13 sem pa, da jim neumestna kri-UP?V1Cen°t?reje' tika neodgovornega kritikastra mali, vrnili in bi se na tak način zbralo še nekaj sredstev za obnovo podeželja, kjer še ni izvršena. V tem smislu je treba dopis NB tud- razumeti. Za smeh Nasvet »Svetuj mi poklic za mojega _______ __*taa, v katerem bo hitro napre- Vsa obnova podeželja, k; se dovall« je pričela leta 1945/46, je 'bila j »Naj postane pilot na reaktiv- kreditirana s krediti, ki jih je pri raznih denarnih zavodih elo ministrstv obstajal zvez- nem letalu!« Lovska Gonjač: »Dobro si meril, videl n-; fond za obnovo podeželja in sem- kako je frčalo perje na vse vprašanje tega kredita še danes strani.« ni rešeno V letih 1947/50 pa j Lovec: ne bo vzela poguma, temveč se bodo še s podvojeno silo vrgli na delo za procvit kultumopro-svetne dejavnosti na naši vasi. Pozdravlja Vas Pepce. Zadružno trgovsko podjetje »POSAVJE« Krško razpisuje mesto sekretarja podjetja. Pogoji: ekonomska ali pravna fakulteta ali ekonomska srednja šola s prakso ali nižja izobrazba z daljšo pravno prakso, obvladanjem administrativno-pravnih poslov ter strokovnim izpitom v upravni ali ekonomski komercialni stroki. Ponudbe pošljite do 31. maja 1954 upravnemu odboru podjetja z dokazil; v strokovni n: rešeno v letih 1947/50 pa! Lovec: »Kai noric ■ i. V. , • v strokovni se je obnova podeželja finansi- ! vendar na zajcaP meril!« m j izobrazbi. praksMn z življenje- Dobrica Cosič DALEČ JIESOUCE... Pavle ga je sedaj, ko se je pogovarjal r, Maksimom pazljivo opazoval; ta trdni m mirni človek mu je postajal čedalje bolj všeč. »No, tovarišica, zdaj se pa mi malo pomenimo,« se je obrnil k Pavletu in Vuku. »Maksim, naroči, naj pripravijo večerjo, tovariša sta gotovo lačna,« je dodal, ne da b. se zmenil, ko sta oba odločno odklonila večerjo ter nadaljeval: -N.- -jrv- .->aj vaju razveselim: Ali sta slišali vesti z vzhodne fronte? , Seveda nista! Nocoj smo ujeli Moskvo in Svobodno Jugoslavijo. Rdeča armada bo kmalu likvidirala obkoljeno nemško vojsko v Stalingradu; uničila bo nad sto tisoč Nemcev; to pomeni, da bo nemški vojski zlomljena hrbtenica. Prepričan sem, da bo kmalu brezglavo bežala na zahod. Pomlad obljublja velike dogodke Kriza je minila. Sovjeti bodo pritisnili in v nekaj mesecih bodo na Dnjepru,« se je Brka razgovoril o vesteh, jim dodajal svoja tolmačenja in izvajal kakor vedno :z tega sklepe o nadaljnjem razvoju partizanskega boja v Jugoslaviji. Govoril je počasi, z zadržanim in mirnim veseljem Na koncu je povedal še vesti o bojih v Bosni. Pavleta so novice razveselile, začel je tudi sam razlagati svoje mnenje o tem, kakšne so možnosti za prihodnjo ofenzivo Rdeče armade in prehod proletarskih divizij v Srbijo. Vuk je zamišljeno poslušal; po nesreči v minuli noči se ni mogel vidno in glasno veseliti. »Da, dal Vse bi bilo dobro, ko bj mi pametno delali!« je Brka z zaskrbljenim očitkom prekinil Pavleta. »Uča je padel. Od čete je ostalo samo šest ljudi.« »Uča je padel?« je vzkliknil Pavle in otrpnil. »Padel.« je ponovil, kakor da sam sebe prepričuje. Usta so mu drhtela in ustnice so se mu nenadoma osušile. »Kdaj je padel?« je tiho vprašal Vuk. vstal s stola in se naslonil na zid. »Padel je , pred štirim; dnevi. Nemci so ga obkolili v Slatini. Huda izguba za naš odred in boj. On ni zapustij Jastrebca, kakor ste mi bili vi sporočili. Nekaj ni v redu pri vas, tovariš:. Tako ne more iti dalje,« je pripomnil Brka. Pavle ga ni poslušal; bil je strt. Brka je to opazil in prenehal s kritiko. Mrko se je sprehajal po sob:, se igral z neprižgano cigareto in gledal predse. Vuk je znova sedel na stol in tako glasno vzdihnil, da se je tudi Pavle zdramil in pogledal. »Kaj hočemo tovariš! Boj je. Stisniti moramo zobe ;n potrpeti. Vesel sem, da se je z varni sreč-t no izteklo. Daj, Vuk, povej mi, kaj je pri vas novega,« je po daljšem molku spregovoril Brka. 1 Ta hip je vstopil Maksim z ve-; čerjo. Po Pavletovem obrazu mu je bilo takoj jasno, o čem so govorili; brez besede je spustil na mizo krožnik sira in praženega mesa ter se umaknil k peči. »Z nami je dobro . ..« je začel i Vuk, ne da bi sam vedel, kaj naj ’ pove Jn kaj vse ga zanima. »Sinoči smo uničili štab korpusa.... To ste že slišali. Drugo veste. Nič posebnega.« »Koliko imate novih partizanov?« »Razdeljeni smo v tri čete. Skupno nas je okrog dve sto.« »Kaj pa misliš ti Pavle, o prehodu čez Moravo? Tako, kakor ste si bili zamislili, je po mojem mnenju nemogoče izvesti. Nemci tako dobro nadzirajo Moravo, da je popolnoma nemogoče z enim čolnom pripeljati dve sto ljudi. Treba si je izmisliti kaj drugega « Pavle se je iztrgal iz svojih misl; in brez pomislekov rekel: ! »Nocoj moramo na vsak način 1 pritj čez Moravo.« | »Vem da morate. Toda, kakor sem rekel, z enim samim čolnom I ie to nemogoče. Maksimu se je posrečilo priskrbeti en sam maj-‘ bet 'čoln. iti so. ga bili naši Uudie ukradli in skrili. V njem se lahko enkrat prepelje največ pet ljudi, pa preračunajte, koliko časa bo potrebno za prevoz dve sto ljudi. In to tako, da ne bi Nemai ničesar opazili, kar je nemogoče.« »Potem bomo šli na most! Drugega ne ostane,« je dejal Pavle. Brka mu ni takoj odgovoril. Molčal je in razmišljal. Pavle je že prej govoril z Vukom o tem, da bi šli po mostu čez Moravo. Most je bil zavarovan z bunkerji, vodil pa je v okrajno mesto, katerega glavna ulica se je začela takoj pri njem. Prehod čez most in skoz; mestece je bila poslednja in najnevarnejša kombinacija. ki sta jo bila včeraj tehtala Pavle in Vuk in jo takoj zavrgla kot zelo tvegano. »Prepričan sem, da se prehod čez most vojaško da izvesti. Tolike drznosti sovražnik ne more pričakovati; presenetili bi ga, to pa je dovolj za uspeh,« je spre-" 'P" '"‘e no daljšem in pretrganem razmišljevanju. , Misel se mu je krčevito opri-i jela te možnosti. V sedanjem raz-I položenju n; bil zmožen, da bi iskal druge rešitve. Ko so takšni dogodki že mimo in jih , človek trezno premisli, ga šele ! potem postane strah pred števil-1 nimi nevarnostmi, ki so bile grozile in se čudi hrabrosti, ki jo je . bil imel. Pod vtisom vesti o Učo-| vi nesreči si je Pavle bolj s ču-; tom kakor z razumom zaželel, da bi za vsako ceno čimprej, samo čimprej. prekoračili Moravo in i ohranili odred. Čutil je,- da je sedaj v enakem položaju kakor na začetku ofenzive: kako rešiti odred? Samo, da tvorijo sedaj njegove čete cel odred In pri tej nalogi ne bi hotel z nikomer de-; bti odgovornosti. j »Tako je! Odločen in nagel naskok na most!« Žalost za Učom sie je zgostila i v kamnito grčo in mu obležala v srcu, ga žulila in trgala. Stisnil je pest in močno udaril po kolenu. »Razmislimo malo. Sedaj za odred ne odgovarjaš samo ti,« je dejal Brka in s pogledom na Pavleta umolknil. »Moramo na most! Strinjam se s Pavletom,« je potrdil Vuk. »Tudi jaz vidim, da moramo. Treba je samo vse naprej premisliti.« »Eh, kdo pa bo v vojni vse vnaprej premislil?« je dostavil Vuk. Brka ga je očitajoče pogledal, nadaljeval s hojo po sobi in analiziraj možnost za takšno akcijo. Spuščal se je v podrobnosti, si zamišljal najtežavnejše jiolo-žaje in poiskal zanje rešitve. Pavle in Vuk sta ga poslušala in malo govorila. Na koncu je Brka napravil sklep, da je nalogo mogoče izvesti, če bo opravil en a naglo in odločno. Dogovorili so se, da se bodo nocoj premaknili konspirativno proti mostu. Pavle je omenil Brku in Vuku, da o Ucu m drugi četi partizanom ni treba ničesar govoriti, dokler ne pridejo na Jastrebac. »Lahko greva?« je vprašal Vuk in vstal. »Tudi jaz grem z vama, samo prej se morava s Pavletom še pogovoriti. Vidva naju počakajta v drugi sobi in v tem času organizirajta, da bodo pripravili hrano za odred,« mu je odgovoril Brka. »Torej tovariš Pavle, povej mi, kaj se je zgodilo z Gvozdenom?« je dejal Brka in sedel na stol pred Pavletom. »Vid š, tako je bilo...« j=.začel Pavle in skušal iz dogodkov izluščiti bistveno n to kratko povedati ... »Predlagal sem, da se prebijemo iz blokade in premaknemo sovražniku za hrbet na novo ozemlje. Oni j>a so bil; proti...« (Dalje prihodnjič)