NASLOV
Čvrsti na Titovi poti
stran 6
Leto XXX1II Št. 33-34
Murska Sobota, 29. aprila 1981
CENA 4 DIN
VESTNIK

Ob prazniku Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 1. maju in 40. obletnici vstaje — iskrene čestitke
VESTNIK
PRAZNIK DELA IN PRAZNIK SVOBODE
Leto po prvi svetovni vojni, to je leta 1919, so naši Prekmurci prvič v svoji zgodovini, in to nadvse slovesno praznovali delavski praznik 1. maj, kajpa — za časa boljševizma, ga potlej, dolgo več niso, saj ga vendar cerkev ni priznavala, ne glede na to, da so si naši ljudje že tedaj, vsekakor pa od takrat dalje po vsem svetu služili kruh. Prav gotovo bi bili vredni, da vsaj en dan v letu posvetijo svojemu delu.
Leta 1919. pa je vsa Sobota bila že zgodaj zjutraj na nogah, zakaj prebudila jo je Baranjeva godba, kajpa takrat godba na pihala, ki je preigrala vse ulice. Zastave so visele s hiš — seveda madžarske — rdeče s srpom in kladivom ni premogel nihče. Okna so bila okrašena z rožami, tu in tam je bila tudi kakšna papirnata rdeča zastavica. Ulice so oživljale. Saj ga ni bilo človeka, ki bi se izmaknil delavskemu prazniku, razen duhovščine seveda, saj ga tudi ni bilo človeka, ki se ne bi štel k proletariatu in k boljševiški oblasti. Saj je vendar boljševiška'oblast od vseh oblasti, kar so jih poznali in imeli z njimi opraviti bila še najbolj njihova.
Širok prostor na križišču pred Dobraievim hotelom so prenapolnile soboške množice in ljudje iz okoliških vasi — za več ko skoraj za šest tisoč ljudi pa tam ni bilo prostora. Ob osmih so začeli prihajati učenci s svojimi učitelji, za učenci je prihajal vod rdeče vojske, še husarji so bili v sprevodu, v rdečih hlačah, modrih bluzah, s perjanico na kapi, ta cvet in ponos madžarske vojske, ki pa v tej bojni ni odigral pomembne vloge. — Tudi madžarska mornarica je bila v sprevodu, vojska, ki ji je od vsega ostala samo mornariška uniforma, kc so izgubili morje, ki so ga imeli na tujem ozemlju; in na tujem je ostal edini mornariški admiral, ki si ga bodo po zmagi reakcije postavili za regenta. Takrat pa je v Soboti stopal v sprevodu po glavnih ulicah boljševizem nad rekviziti zgubljene bojne. Za vsemi temi je stopala soboška gospoda, odvetniki, uradniki,oficirji.Tudi VilmošTkalec s svojim direktorijem je bil v sprevodu.
Baranjeva godba na pihala je igrala marsejezo in proletarsko himno. Z balkona Dobraievega hotela pa je ravnatelj meščanske šole Jurij Kovač govoril ljudem o pomenu prvega maja. Šolski otroci so deklamirali Petofijeve in Adyjeve pesmi. Krajevni pevski zbor je štiriglasno zapel marsejezo. Karel Katona je v prekmurščini navduševal ljudi za socializem, kar je prekmurske ljudi na moč ganilo,
Pripravili so za vse,rdeče proletarsko kosilo’, kjer ni manjkalo mesnih jedi in ne vina. Popoldne pa so ljudje šli gledat nogometno tekmo, večer pa se je končal z .rdečim kabaretom’. Saj je ta dan bilo vse rdeče.
Bilkso časi, ko se je Prekmurje in z njim na čelu Sobota začelo prebujati, in praznik prvega maja leta 1919 je eden takih posebnih praznikov v življenju naših ljudi, ko se je s prebujenjem proletarske zavesti tega ljudstva prebujala tudi zavest, da delavski razred mora imeti tudi svoj praznik.
Zdaj živimo v svobodni, socialistični domovini, v domovini delovnega ljudstva. Prvi maj je praznik vseh naših ljudi, delavcev in kmetov, vobče delovnih ljudi. Naši pomurski ljudje bi ga morali sprejeti z vsem srcem. Ves svet so prebrodili, povsod so raztresali delo svojih rok, praznika, posvečenega delu teh rok pa niso poznali. Z voljo in očitno tudi z ljubeznijo so ga v nekih posebnih okoliščinah sprejeli za časa boljševizma leta 1919, da ga potem vse do nove Jugoslavije ne bodo spoštovali. A še v teh letih po osvoboditvi to ni bil, vsaj ne za vse enakovreden drugim praznikom. Manjkal mu je cerkveni sij: niso se zavedali, da s tem ponižujejo delo svojih rok. Po skoraj sto letih (1890), kar so delavci razglasili za ves delavski svet, za vse delovne ljudi prvi maj za svoj praznik, praznik dela, naj ga tudi pomurski ljudje sprejmejo z vsem srcem.
,V teh dneh — 27. aprila — pa Slovenci zase praznujemo še en velik in lep, a tudi pomemben praznik — praznik Osvobodilne fronte. Štirideset let je, kar so se — ko so fašistične horbe razbile Jugoslavijo — v Ljubljani v Vidmarjevi vili pod Rožnikom zbrali predstavniki vseh naprednih slovenskih strank. Sestanek je organizirala Komunistična partija in na njeno pobudo — pobudnik vsega pa je bil Boris Kidrič — so ustanovili Osvobodilno fronto, ki se je potem kratko imenovala OF. Stara Jugoslavija je ob prvem sunku sovražnika v vseh strani, posebej še Nemčije,- propadla v nekaj dneh. Kraljeva vlada je pobegnila v tujino, višji oficirji niso bili sposobni, da bi bili organizirali odpor proti sovražniku. Šele Komunistična partija je pod Titovim vodstvom organizirala obči odpor. V Sloveniji je organizacijo upora prevzela Osvobodilna fronta, ki jo je vodil Boris Kidrič. Fronta se je naglo širila. Zbirala je v svoje vrste delavce po delavskih revirjih, in kmete po vaseh, moške in ženske — vse, ki se niso mogli sprijazniti z okupacijo in z nasiljem okupatorja. Ze leta 1941 je val upora zajel nekatere predele Šlovenije, v hribih so se zbirale prve partizanske čete. Okupator je s krvavim, najbolj surovim nasiljem, s streljanjem ljudi, moških in žensk, celo otrok, skušal zatreti upor, zapiral je ljudi, izseljeval, vozil jih je v koncentracijska taborišča, požigal domove, cele vasi, ropal, toda upora ni več mogel zatreti. Pod vodstvom maršala Tita se je po štirih letih vsa Jugoslavija osvobodila.
V Sloveniji je Osvobodilna fronta na široko orga-nizala partizanstvo, ki je še med borbo imelo osvobojeno ozemlje v Beli krajini, se razširilo na Štajersko, kjer je prav tako osvobodilo lep del, partizanstvo pa je seglo celo do Prekmurja.
Ta Osvobodilna fronta — OF — prvo leto še ni segla k nam v Prekmurje, vsaj korenin pri nas še ni pognala. Sovražnik — pri nas so to bili madžarski okupatorji, so sicer lepo se razvijajoče odporniško gibanje prehitro razbili. Konec septembra in oktobra je bilo naše gibanje zatrto. Partizanstvo in z njim Osvobodilna fronta se je začelo širiti konec leta 1944 in v začetku leta 1945.
Ne glede na to je praznik Osvobodilne fronte, praznik OF, ravno tako naš prekmurski praznik. Če smo se s to bojno razširili vse do morja — osvobodili smo Primorje in Goriško — smo pa Prekmurje le še tesneje pripeli k Sloveniji. Prekmurje ni več neka tuja, daljna pokrajina, Prekmurje je samo del, lep del Slovenije.	Miško Kranjec
ČVRSTI NA TITOVI POTI — V teh dneh, ko praznu-	sprejemu zvezne štafete mladosti ponovno potr-
jemo obletnico ustanovitve OF, mednarodni de-	dili svojo odločenost, da nadaljujemo veliko Titovo
lavski prazpik in 40-letnico vstaje, smo Pomurci ob	delo.
Iskra, ki je vzplamtela
SAMO DVE KRITIČNI LETI
Pred štirinajstimi dnevi se je v Ženevi končalo zborovanje posebnega telesa Organizacije združenih narodov, Evropske ekonomske komisije, ki je obravnavala evropsko gospodarstvo v letu 1980. V ta namen je komisija izdala posebno poročilo, v katerem obravnava tudi jugoslovansko gospodarstvo. Povzemamo nekatere
zanimive ugotovitve o nas.
Poročilo obravnava jugoslovansko gospodarstvo v obdobju gospodarskega razmaha v letih 1978— 79, ko smo zabeležili pri nas eno najhitrejših stopenj rasti v Evropi (7 do 8 odst.), dodaja pa, da 2,5-odstotna rast, ki smo jo dosegli v letu 1980, pomeni z mednarodnimi merili gledano še vedno precej-, šen uspeh, saj so lani Grčija, Španija, Turčija in Portugalska dosegle v povprečju le 0,8-odstotno gospodarsko rast.
Po analizi sedanjega stanja avtorji poročila zatrjujejo, da bi do živahnejšega tempa rasti utegnilo priti v letih 1983—85; torej samo dve kritični leti za naše gospodarstvo. Kot pogoj pa postavljajo v' prvi vrsti zmanjšano stopnjo odvisnosti našega gospodarstva od uvoza.
Poročilo ugodno ocenjuje naša prizadevanja po zmanjševanju primanjkljaja plačilne bilance lani, ko nam je uspelo to zmanjšati od 3,7 na 2 milijardi dolarjev. Uspeh pa je bil precej manjši na drugem področju, v boju proti inflaciji, za katerega, kot je zapisano v poročilu, v Jugoslaviji nismo imeli ustreznega orožja.
O 30-odstoni inflaciji lani pravi omenjeno poročilo takole: 5 odstotkov je smemo pripisati inflaciji na svetovnem trgu, 9 odstotkov devalvaciji dinarja, preostanek (16 odst.) pa domačim razlogom.
Zelo živahna gospodarska rast v letih 1978—79 je omogočila 4- do 4,5-odstotno stopnjo rasti zaposlovanja. Blizu 680 tisoč novih delovnih mest je tedaj zasedlo 430 tisoč ljudi iz naravnega prirastka delovne sile, 70 tisoč
V Sloveniji 1,883.764 ljudi
Tako kažejo prvi neuradni podatki popisa prebivalstva. Ob popisu so ugotovili, daje 39.276 ljudi začasno zaposlenih v tujini, z njimi pa začasno živi še 11.814 družinskih članov.
Popisovalci so našteli 19.260 konj, 490.389 govedi, 24.592 ovac, 364.045 prašičev in 2,060.906 kokoši in druge perutnine.
Danes je na svetu skoraj pol milijarde ljudi brez dela. Da bi do konca tega stoletja lahko odpravili nezaposlenost, bi v nerazvitih deželah morala proizvodnja rasti 7 odstotkov na leto, zaposliti pa bi morali vsako leto 3,9 odstotka več delavcev kot sedaj. Resnica pa je ta, da te številke dosegamo le polovično. Z razvojem tehnologije pa se bo amrada nezaposlenih še povečala. V Veliki Britaniji bodo z uvedbo mikroprocesorjev v telekomunikaciji zmanjšali število zaposlenih na tem področju za 40 odstotkov, to je okrog dva milijona ljudi.
Nezaposlenost najbolj prizadeva mlade, saj je skoraj polovica tistih, ki
zdomcev, ki so se vrnili v domovino, in okrog 180 tisoč ali večina kmetov, ki so tedaj iskali zaposlitev v drugih dejavnostih. Stopnja brezposelnosti se je s tem od kakih 18 odst, v letu 1976, ko je bila zaradi vračanja zdomcev najvišja, leta 1979 znižala na 3,6 odstotka. Hkrati se je višala tudi življenjska raven. Stvarne plače so se leta 1977 povečale za 3,3, leto kasneje pa že za 5,8 odstotka.
GLAVNO BREME — UVOZ
Takšne stopnje rasti gospodarstva pa po mnenju omenjene komisije ne bi dosegli, če financiranja uvoza ne bi omogočili z zadolževanjem v tujini. Iz tega pa je potem nastal 3,7 milijardni primanjkljaj v plačilni bilanci. V takšnih okoliščinah, navaja poročilo, je postalo zmanjševanje primanjkljaja plačilne bilance nujna prioriteta. To pa je zdaj zaradi visoke stopnje odvisnosti od uvoza terjalo padec stopnje naraščanja kosmatega družbenega proizvoda, padanje > stopnje povpraševanja in v celem vnovičen zasuk financiranja dražje nafte in drugega nujnega uvoza nazaj na plače in naložbe. Po mnenju komisije pa vsi ti padci zdaj niso povzročili tolikšne škode, kot bi jo nekaj let prej, ko je gospodarstvu uspelo zmanjšati brezposelnost.
Jugoslovansko gospodarstvo bi lahko zmanjšalo plačilni primanjkljaj za manjšo ceno, pravijo avtorji poročila. Enake rezultate bi dosegli, če bi uporabili selekti-vnejšo politiko. To po njihovem pomeni, da bi morali v Jugoslaviji, bolj kot druga, pospeševati tista področja, ki so najbDlj neodvisna od uvoza in od katerih mnoga ob-
Kot kažejo prvi podatki, znaša gostota prebivalstva v Sloveniji 93,0 prebivalcev na kvadratni kilometer. V enem gospodinjstvu živijo povprečno 3,2 ljudi.
ZA NOVI EKONOMSKI RED
iščejo delo, stara pod 25 let. Socialni problemi, ki nastajajo zaradi tega, so prva skrb, s katero si belijo glave ekonomisti in politiki. Razvoj kaže, da število teh problemov in njihova moč naraščata tako silovito, da bi nadaljnje zaostrovanje lahko pripeljalo posamezna gospodarstva do propada. Brezposelni niso potrošniki cele vrste blaga, ker je njihova kupna moč pičla, to pa ponovno prizadeva blagovno proizvodnjo. Rezervna armada delovne sile znižuje vrednost že zaposlene, ker je ponudba tako velika, povpraševanja po delavcih pa vedno manj. Ta tržna logika pove, kako prozorni so argumenti tistih, ki trdijo. da je za vse gospo-
ratujejo pod mejami svojih zmogljivosti. Za primer navajajo gradbeništvo, kjer je rast padla od 11 odst, v letih 1977—79 na 2 odst, v letu 1980. To trditev takole komentirajo: celotna odvisnost od uvoza je v gradbeništvu okrog 10-odstotna, neizrabljene zmogljivosti pa dosegajo 35 odst. Stanovanj je premalo, hotelske zmogljivosti onemogočajo razmah turizma, neustrezno cestno omrežje pa utegne postati resno ozko transportno grlo. Kot drug primer navaja poročilo Evropske ekonomske komisije naše kmetijstvo in živilsko industrijo, kjer rast ovirajo klimatski razlogi in tudi nedosledni politični ukrepi. Skupna odvisnost od uvoza je v tej panogi manj kot 10 odstotkov pa tudi obstoječe zmogljivosti niso popolno izkoriščene. Pa vendar Jugoslavija uvaža žito, meso in jedilno olje, čeprav ima primerjalne prednosti pred drugimi državami. Poročilo navaja, da ima podobne prednosti 54 odstotkov celotne proizvodnje, katere rast bi se zaradi majhne odvisnosti od uvoza lahko hitreje povečevala, ne da bi bili ogroženi cilji ekonomske politike.
UGODEN ENERGETSKI POLOŽAJ
Kot izhodišče za trditev, da se bo naš gospodarski položaj po letu 1982 izboljšal, navaja komisija pospeševanje izvoza in zmanjševanje uvoza. Tako bi bilo tudi možno primanjkljaj plačilne bilance zmanjšati na milijardo dolarjev. Po oceni komisije je Jugoslavija v sorazmerno ugodnem energetskem položaju: izkoristi lahko še 50 odst, obstoječih hidroenergetskih zmogljivosti, hkrati pa razpolaga z več kot 25 milijardami ton lahko dostopnega in poceni lignita. Delež uvožene energije v celotni energetski porabi je v Jugoslaviji majhen, je zapisano v poročilu, lahko pa se še zmanjša.
slovenskem glavnem mestu živi 223.418 prebivalcev, začasnih pa je 21.247. Na širšem mestnem območju živi 253.061 stalnih in 23.007 začasnih prebivalcev. Maribor šteje 104.725 stalnih in 9440 začasnih prebivalcev, na širšem mestnem območju pa so našteli 124.940 stalnih in 9918 začasnih prebivalcev.
o
darske težave kriva predraga delovna sila.
Velikanska stopnja brezposlenosti v deželah v razvoju in vedno bolj ostro pomanjkanje delovnih mest se ne moreta reševati samo v okviru teh držav, saj razviti svet iz teh dežel dobiva precejšen del energije in surovin. Zato naj bi tudi pomagal odpravljati brezposelnost v manj razvitem delu sveta. Pol odstotka bruto narodnega dohodka, ki ga dajejo razvite — vendar ne vse — deželam v razvoju, problema ne bo odpravil. Žato je toliko bolj nujno spremeniti sedanji svetovni ekonomski red, kar je ena od osnovnih pobud in aktivnosti neuvrščenih dežel, tudi Jugoslavije.
Ob 40. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ob 40. obletnici vstaje jugoslovanskih narodov je bila osrednja republiška slovesnost v veliki dvorani skupščine SRS, kjer so na slavnostni seji republiške konference SZDL Slovenije podelili 30 priznanj Osvobodilne fronte.
Nova odkritja o Titu
Tito ni bil le velikan misli in akcije, temveč tudi človek z neverjetnim občutkom za tegobe malih ljudi. Nova, druga knjiga, obravnava Titov nenehni boj proti politiki interesnih sfer, za integriteto Jugoslavije, proti poskusom, da bi razbili sku-
Enotno za Namibijo
Petdeset afriških držav je v OZN enotno nastopilo proti Južni Afriki, ki podaljšuje nezakonito zasedbo Namibije. Zadnja tri leta je kazalo, da bo konec petnajstletnega jarma in da bo Pretoria naposled privolila v znani načrt petih zahodnih držav, po katerem naj bi Namibija dobila neodvisnost in izbrala svojo oblast na volitvah pod nadzorstvom Organizacije združenih narodov. Južnoafriška unija pa je pred nedavnim v Ženevi dala jasno vedeti, da se ne namerava umakniti.
Čemu tolikšna trdovratnost? Odgovor na to vprašanje tiči najbrž v izrednih bogastvih Namibije. Po podatkih iz nizozemskih virov je v namibijskih tleh pet odstotkov vseh znanih svetovnih zalog urana in prav toliko diamantov, kar 20 odstotkov zalog srebra ter po en odstotek svetovnih zalog kadmija in cinka.
» Drama Namibije je v tem, da ima preveč rud«, je pred kratkim izjavil dobitnik Nobelove nagrade za mir Sean MacBride, ki je bil nekoč komisar Združenih narodov za Namibijo.
Petnajstletna okupacija dežele najbrž ne bi vzdržala, če Južne Afrike pri tem ne bi podpirale zahodne države. Velike firme iz ZDA, Kanade, Francije in Velike Britanije so se pridružile južnoafriškim družbam v brezobzirnem in docela nezakonitem izkoriščanju namibijskega naravnega bogastva. Tako ima britanska družba »Rio Tinto Zinc Corp« skupaj s sorodnimi zahodnimi in južnoafriškimi podjetji v rokah največji površinski rudnik urana na svetu Rossing, kjer nakopljejo okoli 5 tisoč ton urana na leto (svetovna pro-
čelo partije, vplival na KPJ, naj opusti politiko cepitve Jugoslavije, ki jo je vsiljevala Kpminterna, m sprejme boj za enotnost jugoslovanskih narodov, za skupnost, v kateri bo uresničena popolna nacionalna in socialna enakopravnost.
izvodnja te strateške rudnine znaša 30 tisoč ton). Podobno izkoriščajo tudi diamante, svinec, baker in žlahtne kovine. Namibija je danes druga svetovna proizvajalka diamantov in četrta v Afriki po proizvodnji surovin nasploh, pred njo so le Južna Afrika, Zaire in Zambija.
Da bi se postavili po robu temu brezobzirnemu izkoriščanju, so Združeni narodi sprejeli resolucijo, ki prepoveduje nakup surovin iz Namibije in pooblašča komisarja Združenih narodov za Namibijo, da lahko njene surovine v katerikoli državi zapleni. Zanje torej velja podobno kot za ukradeno blago. Vendar je ta sklep ostal mrtev kos papirja. Ko-
KOLEKTIVNO DELO
POMENI TUDI JAVNOST
Javnost dela je posebni izraz kolektivnega dela — je pred dnevi dejal Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Tam, kjer se vodstva zveze komunistov zapirajo pred javnostjo, se dejansko zapirajo pred svojim članstvom in pred delovnimi množicami. Javnost dela je nujni del vsake akcije, vsakega delovanja. Javnost dela lahko bistveno prispeva k uveljavitvi osebne odgovornosti posameznih članov, vodstev zveze komunistov v sistemu kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti. Kolektivno delo v posameznih organih pomeni tudi javnost, odprtost, volilnost, rotacijo itd. Kaj bi veljalo, če bi uvedli in imeli načelo kolektivnega dela v zaprtih krogih odločanja? To bi pomenilo, da je takšno delo zavora za razvoj demokracije v družbi, navsezadnje pa tudi v zvezi komunistov.
Ko je Šetinc govoril o metodah dela, je omenil takšen primer: Če hoče občinska konferenca ZK izpeljati kakšno akcijo v skupščini občine, lahko to stori na dva načina. Ali tako, da oboroži delegacije in posamezne člane ZK, člane posameznih zborov skupščine, da se v demokratični razpravi zavzamejo za napredno stališče, ali pa tako, da komite pokliče predsednika in mu naroči, kakšen sklep mora sprejeti njegova skupščina. Žal je marsikje v rabi ta drugi način, ki je povsem nesprejemljiv in v nasprotju z vlogo zveze komunistov v socialističnem samoupravnem sistemu. Ta drugi način je v bistvu protisamoupraven in protisocialističen, ker predsednik skupščine celo hoče biti vtakšni poziciji, kajti, če njemu naroča komite, potem on naroča zborom in delegatom, s čemer si utrjuje svoje »županstvo« oziroma svoj predsedniški sistem.
V boju proti interesnim sferam tovariš Tito ni sprejemal ustaljene oblike tajnih diplomatskih pogajanj. O teh vprašanjih je govoril javno in odprto. To je storil v znanem govoru v Ljubljani 27. maja 1945, ko je izzval Stalina zaradi javnega govora o politiki interesnih sfer. Dedijer prav ob tem odkriva nove dokumente, o katerih bo govor v tretji in četrti knjigi, ki pričataoboju tovarišaTitaz vodstvom SZ.
ordinacijski biro neuvrščenih držav je na nedavnem sestanku v Alžiru znova zahteval, naj se spoštuje odločitev Združenih narodov.
Kaže pa, da zahodne države zaradi svojih gospodarskih interesov ne bodo tako zlahka pustile Južnoafriške unije na cedilu. In prav zaradi tega tolikšen vihar v Združenih narodih in celo v varnostnem svetu. Ko so ameriško veleposlanko v OZN vprašali, kaj meni o namibijskem vprašanju, je dejala, da si nova ameriška administracija še ni mogla izoblikovati svoje »afriške politike«. To pa pomeni, da je ZDA veliko do tega, da se razplet namibijskega vprašanja zavleče.
STRAN 2
VESTNIK, 29. APRILA 1981
ČVRSTI NA TITOVI POTI  
Ves dosedanji razvoj naše nove socialistične, samoupravne in v krvi rojene bratske Jugoslavije je intimno najtesneje povezan z osebnostjo človeka izjemnih človeških in revolucionarnih vrednot — Josipa Broza TITA, ki je z zlatimi črkami in najtoplejšimi čustvi vtkana v našo preteklost, našo sedanjost m našo prihodnost.
Ta nemimi in uporni proletarec iz Kumrovca — Josip Broz -—je že mnogo prej, pred letom 1937, v mračnih dneh stare Jugo slavije zanetil baklo marksistične revolucije, s prihodom
v katero so često butali sovražni orkani. Toda moč Jugoslavije je rasla in se krepila. Rasla je iz notranjih vzgibov ljudskih množic — rasla je torej iz pravih ljudskih globin.
Vsi svobodoljubni ljudje po svetu so že v tistih vojnih dneh z občudovanjem, govorili o Jugoslaviji in o njeni narodnoosvobodilni vojski, Ud je pod poveljstvom1 maršala Tita zadajala težke udarce fašistični zveri:. Sovjetski: Književnik lija Erenburg je jeseni 1944 v enem od svojih člankov zapisal:
»O jugoslovanski narodnoosvobodilni vojski govori ves svet Ime maršala Tita je preromalo pet celin sveta. Ko bo konec vojne, Jugoslavija ne bo prišla na mirovno konferenco kot opazovalka, temveč kot udeleženka! Ni samo osvobodila vrste krajev na svojem ozemlju, temveč si je tudi izbojevala novo častno mesto v povojni Evropi...«
na čelo KPJ pa jo je razplamtel v mogočno; rdečo plamenico, ki je izžarevala resnico, dvigala k uporu ter skozi štiriletno, epopejo partizanstva leta 1945 pripeljala narode Jugoslavije, pobratene in enakopravne, do nacionalne in socialne osvoboditve.
Pod njegovim vodstvom in vodstvom ZK ob množični podpori ljudstva smo se narodi Jugoslavije po težki narodnoosvobodilni borbi pogumno in samozavestno postavili v zapleteno križišče svetovnih nasprotij z novo — nam lastno- vizijo novega pravičnejšega sveta.
Tako je iz mnogih težav in klevet Jugoslavija izšla kot moralna zmagovalka, ki je dobi vala v svetu -čedalje več simpatizerjev, ker je s svojo heomahljivo politiko pomagala buditi vest naprednega svobodoljubnega človeštva. Ni naključje, da ima Jugoslavija. čeprav mala država, v svetu toliko prijateljev in da bi v marsikaterem osvobodilnem gibanju na kateremkoli koncu sveta lahko našli mnogo elementov zgledovanja po Jugoslaviji in Tilu.
Ob zanosnem doprinosu ljudskih množic k naši skupni stvari: izgradnji nove
Svoje občudovanje narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije in njenemu nadarjenemu poveljniku, maršalu Titu so v tistih vojnih dneh izražali: še mnogi ugledni zavezniški vojaki in državniki. Britanski major Randolph Churchill, sin Winstona ChrurchHh,kijje bil od leta 1944 skupaj z jugoslovanskimi partizani, je navdušeno pripovedoval:
»To, kar so Tito in partizani naredili, bi moralo postati zgled vsem zasedenim državam v Evropi. Izpopolnili so tehniko partizanskega vojskovanja, kakršnemu smo bili priča le malokdaj v preteklosti. To, da so ustvarili odločno vojsko iznič, ! zbuja največje občudovanje v Ameriki in Angliji... Kjerkoli i sem bil, sem se prepričal o karnajvečjemnavdušenju ljudstva za osvobodilni boj. Najmočnejši vtis name je naredilo, ko sem : videi, kako je partizanskemu gibanju uspelo združiti vse na- 1 rode, ki sestavljajo Jugoslavijo. Tuv Jugoslaviji lahko v malem ' vidiš novo Evropo, ki zdaj nastaja. Tito dokazuje, da je velik državnik, tako kot je tudi velik borec ...»
Minevala so /leta m desetHeljja, toda svet ni pozabil tistega, kar so med drugo mMmmo 'vnjjrm naredili jugoslovanski narodi pod Titomm vodsriam. Oib Tiitiwtemi osemdesetem rojstnem dnevu je egiptovski .mvlrnar Mesziia Kemal v Al Gumhuriji zapisal:
»Po bogovih z O&mpa m antičnih grških filozofih še ni na vsem Balkanskem polotoku zasijalo takšno ime, ki bi v vsej zgodovini oštalfo 'tako bleščeče in imelo tolikšen odmev v svetu, kritga ima Titom ime. Med vsemi gibanji oboroženega boja proti nacizmu v Evropi ni gibanja, ki bi si v tolikšni meri zasluzilo vemoe -l/dbezni m lovorike zmage, kot si je zaslužilo jugoslovansko oboroženo gibanje. Nedvomno je imel velik rieUež pri tem vodBie^' tega gibanja, njegov navdihovalec — Trto.«
domovine, razvoju im krepitvi SAMOUPRAVLJANJA. izgrajevanju političnega sistema socialistične samoupravne demokracije se je Jugoslavija razvijala iz nekoč neznatne in. izkoriščane v vsemu svetu znano skupnost svobodnih, enakopravnih in bratskih narodov in narodnosti, ki ji je svdbo-dem neodvisen in miroljuben razvoj vseh narodov
delavskim razredom, ki ve. kaj hoče, in ki ve usmeijati svoja prizadevanja v realizacijo nadaljnje vizije izgradnje naše samoupravne socialistične družbe.
Občasno še butajo valovi sovražnosti ob Jugoslavijo, s poskusom, da bi nas odvrnili od naše svobodoljubne poli.
Preizkušajo našo Ir-' dnost v obdobju po smrti
Kmčalri sejje najjsirššmjjša vojna v zgodovini človeštva in tudi Jugoslavija jje sfapib na potpmmjne izgradnje. Pred našimi narodi so hib tete mafcgE, torih združeni v bratski skupnosti niso kloniti pred moberfa) trim. 9. mr^ja 1945je maršal Trto spregovoril Beo-giaj/čsamm:
riZdaj v svobodi prihajajo novi dnevi mime graditve naše ponošene dkamovme. Izbojevati moramo še eno veliko zmago — zgradribi	državo in utrditi oblast, ki je res
/judlška, še moramo utrditi bratstvo in enotnost, tako da ju nobena šila ne bo mogla nBmK več zlomiti.«
sveta naj«tšjja vrednota — zato ni čudimo, da je iz teh nagibov Jugoslavija s Titom na čelu bila med prvimi ustamoviteljiramj gibanja neuvrščenih- med katerimi ima že celih dvajset let pomembno vlogo in ugled.
Po vseh velikih naporih in. prizadevanjih tovariša Tita, njegovih »delavcev. ZK in širokih ljudskih množic je Jugoslavija v teh 36 letih svobode postala sodobna država z modtrnim
tovariša Tita, pri lena pa pozabljajo. da smo se narodi in narodnosti Jugoslavije za svojo — nam lastno in izvirno pol razvoja zavestno opredelili enkrat za vselej.
Zanjo smo se opredelili pod Titovim vodstvom v najtežjih časih naše narodnoosvobodilne borbe, nadaljevali smo jo v izgradnji domovine v svobodi in ne omajno jo nadaljujemo v obdobju po smrti tovariša Tita, kajti njegove ideje so
Narodlisveto potrebujejo predvsem mir, saj edinole v miru tahtmobriadlajo težave, s katerimi se borijo, in gradijo človeka dkrstojno žrdfjenje. Če bomo zmerom imeli pred očmi ta veliki kr bi morali trdino zrinržib vse miroljubne sile sveta v boju zoper mamo nmačevainio vojno, bomo laže presegli vse tiste probleme, ki se bodkr lahko še pokazali in do katerih pride v odtoosih med!potihni terv odnosih med državami,« je dejal Tito ma zhrmwanjju v farami taktorjev v Volgogradu, ko je leta 1962 ribiška/ SmjjBttsko zvezo.
vesti. ker so globok izraz hotenj naših najširših ljudskih množic, ki so s Titom vedno globoko čutile. Čulile so z njim, kadar je šlo za priznanje resničnega boja jugoslovanskih narodov in ugleda Jugoslavije v svetu, -kadar smo se spopadali z zunanjimi in notranjimi težavami ali kadar je tovariš Tito kot maršal miru potoval po prijateljskih državah sveta, še zlasti pa. ko je tovariš Tito bil svojo poslednjo in najtežjo bitko, v kateri je. kljub vsem najboljšim željam vseh Jugoslot anov in vsega naprednega sveta, fizično omagal.
Tiha in v boli, a dostojanstvena je Jugoslavija pospremila svojega velikega voditelja na njegovi zadnji poti, kol je bil dostojanstven v boju in življenju tovariš TITO sam.
Slovo velikega revolucionarja Josipa Broza Tita je prizadelo vse napredno človeštvo. Tudi prisotnost številnih voditeljev držav, ki so se udeležili'zadnjega slo-
»Želel bi, da bi vsi narodi na svetu bili prijatelji, da bi na svetu trajno vladal mir«, je nenehno poudarjal tovariš Tito in tem idealom je posvetil tudi vse svoje življenje. Tem idealom je namenil številna potovanja miru po deželah Evrope, Afrike, Azije in Amerike, ter bil med pobudniki za ustanovitev gibanja neuvrščenih. Ko je 1. septembra 1961 v Beogradu odpiral prvo konferenco šefov držav in vlad neangažiranih držav, je med drugim dejal:
»Ta sestanek mora pripeljati velike sile do spoznanja, da usoda sveta ne more biti samo v njihovih rokah. Pokazati mora protagonistom sile, da večina sveta odločno zavrača uporabo sile za reševanje raznih pomembnih vprašanj, ki nam jih je minula vojna pustila za dediščino. Države, ki imajo predstavnike na tej konferenci, in tudi mnoge druge, ki ne pripadajo nobeni grupaciji, predstavljajo veliko večino javnega mnenja sveta. So vest človeštva. To morajo še kako upoštevati tisti, ki mislijo na vojne pustolovščine. Narodi vsega sveta pričakujejo, da bodo od tod slišali enodušen in odločen' glas proti vsemu, kar onemogoča mimo ustvarjalno življenje ljudi na zemlji...«
vesa od Tita, je pokazala, kako velik ugled imata v svetu Tito in Jugoslavija.
Ko se v teh dneh ob obletnici smrti klanjamo spominu na našega velikega voditelja tovariša Tita, se njegovih velikih dejanj in uspehov, ki smo jih pod njegovim vodstvom pri izgradnji nove socialistične samoupravne Jugoslavije
skupno dosegli, še posebej zavedamo.
Vsi ti uspehi in ves naš dosedanji razvoj pa so čvrsta osnova našega nadaljnjega razvoja, na poti katerega smo v okviru našega političnega sistema, socialistične samoupravne demokracije sposobni učinkovito razreševati vsa vprašanja sedanjega in prihodnjega časa.
V času Titove bolezni, ko so bile oči vsega človeštva uprte v Ljubljano, kjer je naš predsednik bil svojo poslednjo bitko, so se stolpci svetovnih časopisov polnili s prispevki o Titu in Jugoslaviji. Za ilustracijo le kratek odlomek iz poročila, ki ga je 22. februarja 1980 objavila revija »Rinascita«:
»Tito počasi umira v Ljubljani, toda Jugoslavija živi naprej. Nihče ne bo mogel reči: »Umri je kralj, živel kralj!« Zakaj ta človek ni bil kralj in ne diktator. Tudi ni uporabljal sile, ki jo zgodovina pripisuje diktatorjem, ampak je bil človek, ki se je razlikoval tudi po načinu, kako je uporabljal oblast, ki bi bila lahko neomejena in že s tem pogubna. In vendar je neizpodbitna njegova priljubljenost in nedotakljiva ljubezen, ki jo uživa med ljudstvom. Bodisi da se pogovarjamo z ljudmi, ki so ga spremljali in nanj prisegali, ali z ljudmi, ki ga niso ljubili, bomo razumeli, zakaj je tako. Ne glede na odobravanje ah negodovanje je bila osebnost tega človeka edinstvena v svojem času. Tito je bil človek kriz, toda tistim, ki ne marajo te besede, bomo rekli: Trto je bil človek preobrazbe, ali če hočemo, človek dvomov, bridkosti, ne pa človek absolutnega in določnega. V tem je njegova sodobnost«
Leta in leta se po svetu sprašujejo, kakšna bo pnhodnost Jugoslavije po Titovi smrti. V času njegove bolezni so se tudi o tem vprašanju razpisali številni tuji časopisi:
"Po jitu? Ne smemo pozabiti, da obstaja nekdo, ki ima prav tako divji značaj, kine mara, da bi nekdo mislil namesto njega, in sploh ne prenese, da bi mu kdo stopil na žulj. Ta nekdo je Jugoslovan ... Ne, ni treba skrbeti, kaj se bo zgodilo v Jugoslaviji po Titu«, je'zapisala francoska revija »Paris Match«.
O vprašanju ali bo titoizem preživel Trta pa so zapisali: »Po splošnem mnenju je titoizem zgradba, ki temelji na treh nosilcih — v zunanji politiki neodvisnost in neuvrščenost; v notranji politiki bratstvo in enotnost; v gospodarstvu delavsko socialistično samoupravljanje. Vprašanje, kako ohraniti neodvisnost Jugoslavije, ni bilo tukaj nikdar sporno. V edini okupirani državi v Evropi, ki se je uspešno bojevala proti nacistom, je prepričanje, da je treba tujo agresijo zavrniti z orožjem, globoko zasidrano v psihi Jugoslovanov ... Ko so nekemu komunistu zastavili vprašanje, ah bo Jugoslavija zašla s poti, je preprosto odgovoril: ,Po Titu bo Tito.'«
VESTRIIK, 29. APRILA 1981
STRAN 3
ISKRA, KI JE VZPLAMTELA V UPOR
Pred štiridesetimi leti, sredi okupirane Evrope, je tudi med našimi narodi vzplamtela iskra upora, ki gaje zanetila komunistična partija. Vse svobodoljubne množice so se strnile v enoten boj proti okupatorju in domačim izdajalcem, že spomladi, 27. aprila 1941 pa je CK KPS ustanovil Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je začela tudi slovenski narod združevati za takojšen oboroženi boj. Njena organizacijska mreža in njena vsebina sta se širili tako hitro in prežemali ljudi s tako silo, daje OF že jeseni — kot je zapisal Boris Kidrič — predstavljala »državo v državi«. Velika večina slovenskega naroda je vse bolj poslušala ukaze organov OF in se tudi ravnala po njih, vsestransko pa je zaničevala ukaze okupatorjev. Tako so OF in njeni odbori vedno bolj predstavljali tudi novona-stajajočo ljudsko oblast.
Tudi Pomurci v tistih težkih trenutkih nismo stali ob strani. Sicer pa naj o takratnem delovanju pripovedujejo aktivisti Osvobodilne fronte.
Bili so izdani
Branko Puconja
Stara Jugoslavija je razpadla. Razpadla, kot bi mignil. Niti pol ure ni minilo in že so Nemci 6. aprila 1941 strli odpor na mejnem prehodu v Gornji Radgoni. Pot v notranjost je bila odprta. Peta kolona je odločno pomagala okupatorju. Tudi kulturbundovci, ki so bili zelo številni, so že davno pred tem pripravljali teren, da bi sovražnik lažje dosegel svoj cilj. Kmalu po vdoru (že 14. in 15. aprila) so bile na vrsti prve aretacije in izselitve. Toda prleški kmet je trd. Težko ga je ugnati. Kljub izselitvi narodno in napredno mislečih so v
teh ljudi je v tem, da so se uprli v prvih dneh okupacije na tako težkem terenu, kot je bila takrat Prlekija.
Eden takih, ki so ostali in se borili, pa je tudi Branko Puconja s Cvena. Skupaj s kolegi (Janko Babič in Janez Nemec) je že pred razpadom slutil, kaj se dogaja in kaj bo sledilo. Skupaj so se sestajali pri Branku, se pogovarjali, delali načrte in se pripravljali. Po razpadu so se sestajali še naprej in tudi poslušali skrivno radijsko postajo Glas Jugoslavije. s
Leta 1941 je bilo vse pripravljeno, da bi ustanovili odbor OF na Cvenu. Sklicali so skrivni sestanek. Med povabljenimi pa je bil tudi izdajalec. Kljub opozorilom, pa so sestanek organizirali in ga izpeljali. Že naslednji dan so vse prisotne aretirali in jih odpeljali v zapor. Nekatere so kmalu izpustili, drugi pa so pobegnili ali pa ostali v zaporu. Aktivnost je za nekaj časa zamrla.
Vendar pa je leta 1943 na pobudo Jana Rosa in Joška Berdena bila ponovno ustanovljena OF. Branko je bil izvoljen tudi za sekretarja v cvenskem odboru. Matija Sever je bil referent za vojaške zadeve. V odboru so bili še Franci Slavič, Magdič, Dragica Rajh. Mira Belovič in drugi.
Čas je hitro tekel, dela pa je bilo ogromno. Osnovne naloge, ki so sijih takrat zadali, so bile: obveščevalna služba, zbiranje pomoči za različne namene, kadrovanje v vrste partizanov in še vrsta drugih nalog. Položaj na bojišču seje spreminjal iz dneva v dan, in to v korist partizanskih enot. Povsod je že bilo čutiti, da se bliža tisti dan, ko ne bo na naših tleh nobenega sovražnika. Delo v odboru OF se je podvojilo. Vsi aktivisti so se zavedali, da s koncem vojne delo ne bo prenehalo, ampak da ga bo treba nadaljevati.
Na sestankih so pričeli tudi razmišljati, kdo in kako bo imel v rokah oblast, ko bo napočil trenutek svobode.
Kljub temu, da so se Nemci zavedali, da se bliža konec, so verjetno ravno zaradi tega postali še bolj zverinski, bolj krvoločni. Padale so žrtve, morili so talce.
Zaključni boji za Prlekijo so trajali celih pet tednov. Po pettedenskem upiranju partizanskim odredom in Rdeči armadi so v noči od 7. na 8. maj Nemci in Madžari zapustili strelske jarke. Na begu so  porušili vse mostove, transformatorje in industrijske objekte v Prlekiji. 8. maja 1945 so prišli v Ljutomer naši terenci — aktivisti in borci — partizani. Prlekija je bila po štiriletnem krvavem boju osvobojena. Dela pa s tem še ni bilo konec. Za Branka Puconja in njegove tovariše aktiviste OF seje delo pričelo. Izgradnja nove Jugoslavije je bila pred vrati. Delo je bilo težko, vendar so ga opravljali z lahkim srcem, ker je bila svoboda.
Povezanost z naprednimi
Rudi Zrinski, upokojeni uslužbenec oddelka za ljudsko obrambo pri skupščini občine v Murski Soboti. Že kot mladinec je bil vključen v Sokolske vrste, kjer je prišel v stik z delavsko in študentsko mladino, kije prihajala v domače kraje.
»Spomnim se še padlega narodnega heroja Štefana Ku-harja-Bojana, ki je večkrat organiziral sestanke z napredno mladino in nas seznanjal z dogajaryi po svetu. Kot mladinec in vajenec sem bil stalno v teh vrstah, zato sem se kaj kmalu spoznal tudi z Bojanom
Rudi Zrinski	Gabrijelčičem, Števanom Cvet-
kom m drugimi, s katerimi sem bil prijatelj. V takratni Murski Soboti, kije bil majhen kraj, se tudi ni bilo težko spoznati. Poleg tega sem veliko prebiral razne časnike in knjige ter se tako v mnogočem sam izobraževal, sicer pa smo bili ista generacija (16 do 20 let), ki je držala skupaj, vedno pa smo razpravljali tudi o političnih zadevah. Posebej še o nepravičnosti in siromaštvu; sam sem izhajal iz revne bajtarske družine. Tako sem bil nadvse vesel, ko mi je ob neki priložnosti eden izmed vajencev dal časopis »Proleter.« ki mi je dosti pomagal pri spoznavanju
nacionalnega in socianega vprašanja tedanje dobe,« zatrjuje tovariš Zrinski. ki je o svojih doživljajih med narodnoosvobodilno borbo velikokrat pripovedoval številni mladi generaciji.
»Prav dobro se spominjam dogodkov z začetka okupacije, ko se je gibanje kulturbundovcev razpaslo tudi v Murski Soboti. Takrat smo v več skupinah hodili po mestu in budno pazili, da ne bi prišlo do kakšnih izgredov. Ker so me ljudje, zlasti iz delavskih vrst, dobro poznali, sem brez težav opravljal to nalogo, čeprav sem se moral spričo nekaterih privržencev sovražnega režima skrivoma sestajati z vplivnimi osebnostmi. Tako me je Bojan Gabrijelčič povezal z Mirkom Bagarijem, ki mi je dejal, da moram najti krog ljudi za širše delovanje. Skupaj s tovariši Zrimom. Džubanom, Kardošem in drugimi smo v soboški Fazaneriji prebirali proglase komunistične partije in se pripravljali na akcije. V glavnem sem se sukal v krogu delavske in dijaške mladine, pri čemer sta veliko vlogo odigrala Cvetko in Šerbec. S pomočjo njiju sem se v Rankov-cih-seznanil s Kolomanom Cigiitom in Jožetom Kardošem, prvič pa smo se takrat tudi pogovorili o organiziranju upora.«
Prav gotovo pa je posebnega pomena sestanek s padlim narodnim herojem Štefanom Kovačem-Markom na Pušči. »Bilo je to sredi poletja leta 1941, ko sem srečal Štefana Kovača, kmečko oblečenega in z brki. Govoril nam je o pomenu oborožene borbe proti okupatorju in nam dal posebne nasvete in navodila o organiziranju partizanskih skupin, o ustanavljanju enot in o tem, kako priti do orožja. Govor je bil tudi o pridobivanju ljudi za Osvobodilno fronto, njihovem osveščanju, da ne bi verjeli lažnim obljubam fašistov.«
Dogodki so si sledili kot po tekočem traku. »Dogovorjeno je bilo, da skupaj z Gabrijelčičem presekava telefonske žice, ki so Mursko Soboto povezovale z Madžarsko. Odšla sva pozno ponoči, nekje okrog polnoči, iz mesta, kjer so stale sohe. Moral sem splezati nanje in presekati žice. Akcija je uspela, in ko sva se vračala proti domu, sem opazil vrvež in zmedo po ulicah. Tako smo sovražnika še enkrat presenetili. Kmalu za tem sem dobil nalogo, naj raztrosim letake po današnji Mojstrski, Vrtni in Stari ulici v Murski soboti, v katerih smo pozivali proletariat, naj ne gre v madžarsko vojsko, vsebovali pa so tudi opozorilo domačim izdajalcem.
Vse večje bilo racij m zapiranja ljudi. 26. septembra 1941 ob petih zjutraj so z uperjenimi bajoneti prišli tudi pome. Ob tej priložnosti so preiskali vse stanovanje in okolico, toda letakov vendarle niso našli. Odpeljali so me v soboški grad, kjer sem srečal okrog 60 naprednih Sobočanov, ki jih je doletela enaka usoda kot mene. Po dolgotrajnem mučenju so me obsodili na 10 let ječe, pozneje pa so me poslali v internacijo v Nemčijo, od koder sem se vrnil šele leta 1945. Takoj ob vrnitvi sem se vključil v osvobodilno gibanje, po končani vojni pa sem pomagal pri ustanavljanju odborov OF po vaseh in postal sekretar OF v Murski Soboti,« sklene svoje misli Rudi Zrinski.
Martin Sreš
gnili nekaj zavednih tovarištev iz
»Z OF sem se prvič srečal v začetku maja 1944, ko meje v Gomilicah obiskal aktivist in borec od leta 1941 Bojan Čer-vič. Osebno se prej nisva poznala. Kazalo pa je, da pozna moje delo in privrženost osvobodilnemu gibanju. Seznanil meje z osvobodilnim gibanjem in vlogo OF, ki jo je bilo potrebno ustanoviti v slehernem kraju in preko katere smo osveščali ljudi, ustrjevali narodno zavest, in cilje NOB. Po tem razgovoru sem pogumneje stopil do ljudi v vasi, ki sem jim lahko zaupal. Sestajali smo se v manjših skupinah in se dogovarjali za akcije. V akcijo smo tudi prite-Lipe. Tako smo ob prihodu Ele Ulrih-Atene in njenih sodelavcev v Gomilice bili dovolj pripravljeni. Ateno je k meni pripeljal Naci Pergar iz Turnišča, ki je imel stalno zvezo z javko pri meni, ki jo je vodila moja žena. Dobil sem nalogo, da poiščem za Ateno in njene sodelavce primerno in varno-bivališče. Rečeno mi je bilo, da ostane za dalj časa. Zahvaliti sem se moral pogumni Veroni, ki je brez ugovora ustregla moji prišlji in ji nudila zavetje vse do odhoda iz Gomilic. Poleg tega sem bil določen. da pripravim vse potrebno za ustanovitev OF v kraju. Tako smo se zbrali v mojem šolskem stanovanju in ustanovili OF. Zboru so prisostvovali Ela Ulrih-Atena. Slava Mihelič — aktivistka OF iz Radenc in Jožko Čeh — aktivist iz Turnišča. Atena in Slava sta nas eznanili z nalogami novoustanovljene organizacije. Na predlog Atene sem bil določen za sekretarja. Naše delo pa je kot mentor usmerjala Atena. K delu smo pritegnili najzanesljivejše tovariše. Med njimi vedno dobro razpoloženega Ferenca in že pokojno Tinko. Kranjčeva Geta pa so nam prinašali koristna obvestila s terena. Kljub skoraj javnemu delu med ljudmi za osvobodilno gibanje v vasi nismo bili izdani, za kar Gomiličani zaslužijo pohvalo. Poleg javke, prenočevanja kurirjev in njihove preskrbe se je celotna aktivnost odvijala v okolici šole in pod vodstvom OF. Naše delo pa je za nekaj časa zastalo, ko je Slava Mihelič skupaj z Jožkom Čehom prišla v zasedo madžarskih orožnikov pri Bratoncih. Čeh je pod udarci puškinih kopit izdihnil, Slavo pa so prepeljali v zapore v Murski Šoboti. Tam je verjetno pod hudim pritiskom klonila in izdala vse vodilne aktiviste OF, zaradi česar so se začele aretacije. V hudi zimi 1944—45 sva bila oba z ženo aretirana in odpeljana v zapor v Mursko Soboto. Po pettedenski preiskavi naju je vojaško sodišče v Čakovcu obsodilo na 6 in 3 leta ječe. Izdala nisva nikogar. V zaporu seje znašla tudi Verona iz Gomilic. Prepeljali so nas v zapore na Madžarsko. Od tam pa smo vsi obsojeni aktivisti pred bližajočo se sovjetsko fronto pčšačili brez hrane 700 km. V kraju Bernau na Bavarskem smo dočakali svobodo.
konec maja 1945 sva se z ženo vrnila v Ižakovce, od koder naju je okupator preselil leta 1941. Po osvoboditvi je v vasi že deloval odbor OF. ki je bil hkrati upravni organ vasi. Po enomesečnem zdravljenju sem se vključil v aktivno delo OF. Število članov se je naglo večalo in z zavzetim delom krajanov in mojimi izkušnjami iz Gomilic smo dosegli lepe uspehe. Moram reči, da so bile naše seje vedno dobro obiskane, razprave pa zelo zavzete in življenjske. Vse probleme smo uspešno razreševali, čeprav je bilo v tistem času tudi potrebno opraviti marsikatero nehvaležno delo. Bilo je potrebno veliko potrpežljivosti in prepričevanja. Potem se je OF ločila od uprave in postala politični usmerjevalec, ljudski odbor pa upravni organ, ki pa sta pri razreševanju problematike tesno spdelovala. Tako sodelovanje med OF oziroma sedanjo SZDL in krajevnimi organi oblasti so rodili vedno lepe sadove.
Vesel sem. daje naša družba znala ceniti moje delo v preteklih 40 letih in mi podelila visoka priznanja. Tako sem prejel priznanje OF. medaljo dela, medaljo zasluge za narod, medaljo za vojne zasluge in ofdien dela »srebrnim vencerh.
Po zmagi - delo naprej
Veselje in radost je 8. maja 1945 preplavilo ves narod na obeh straneh Mure. Domovina je postala svobodna, a v ruševinah. Tega so se zavedali vsi. Ni bilo težko prijeti za delo. Obnova se je pričela takoj. Vsako čakanje je pomenilo zamudo, ki se ni dala več nadoknaditi.
Čeprav je Milena Pirher prišla v Ljutomer šele leta 1947 in je bila v dveh letih veliko storjeno jo je čakalo še ogromno dela. Kot aktivistka OF je kmalu dobila pomembne dolžnosti. Rada se spominja -svoje prve naloge, ki izzveni že skoraj
Milena Pirher	kot anekdota. Na sestanku
odbora OF je dobila nalogo, naj s skupino delavcev prostovoljcev odide v Presiško dolino, ki so jo baje napadli koloradski hrošči. Zagnano so se s kolesi ali peš odpravili tja, vendar pa je rezultat bil kaj pičel, saj pretirane nevarnosti resnično ni bilo. No, kljub temu so z vso zavzetostjo opravili delo, ki jim je bilo naloženo.
Kmalu pa je bilo potrebno poprijeti za dela druge vrste. Čeprav so bili vsi aktivisti vključeni v delo, pa so si naloge ustrezno razporedili, tako da sojih zmogli.
Milena Pirher se spominja, kako so v tistem času delali na terenu. Nikoli ni bil problem iti s kolesom v Bučkovce Razkrižje ali katerikoli drugi kraj v takratnerfi ljutomerskem območju. Obnova Jugoslavije je bila v polnem teku. Gradili so se industrijski centri in vse delavce prostovoljce je bilo potrebno nahraniti. Zbiranje hrane je bilo spočetka malo težko, saj je nihče ni imel odveč. Vendar pa so aktivisti OF svojo nalogo opravili. Ljudstvo je spoznalo, da je to potrebno in zbiranje je bilo uspešno.
Glavna naloga Milene Pirher pa je bila zelo odgovorna. Med vojno je zamrlo delovanje družbenih organizacij in društev. Usmeritve nove, svobodne Jugoslavije pa so zahtevale, da je narodu potrebno tudi to, zato so spodbujali njihovo delovanje.
Delo je steklo zelo hitro. Vzporedno z ustanavljanjem organizacij. so urejevali še vse ostale sprotne stvari, ki so se pojavljale. Med vojno so bili porušeni prostori, v katerih so delovale te organizacije. Pričela se je gradnja le-teh. Tako so na Cvenu pričeli graditi prvi zadružni dom v Sloveniji. Tako so društva dobila svoj prostor za mitinge, pripreditve kulturnega in političnega značaja .. .
Vključno z delom društev in organizacij pa je tekla akcija za aktiviranje izobraževanja. Šole so se v tistem času našle v zelo neprimerni situaciji. Učil ni bilo, zgradbe so bile porušene ali neprimerne, primanjkovalo je učiteljev. Pogoji dela so bili skratka nemogoči.
Toda tudi to seje z delom in voljo vse uredilo. Pričela seje vzgoja pionirjev. Vključevali so se v izgradnjo. Imeli so svoje delovne akcije. Poprijeli so za vsako delo. Gradili so, pogozdovali in skozi delo izgrajevali svojo osebnost. Velik poudarek je bil na domovinski vzgoji. Pobudnik vseh teh akcij so bili odbori OF.
Milena Pirher še danes aktivno sodeluje v najrazličnejših družbeno-političnih organizacijah.
OF seje razrasla z ljudstvom
Alojz. Pihler
Alojz Pihler, s partizanskim imenom Savo, je danes upokojeni referent za invalidsko varstvo in vprašanja borcev NOV skupščine občine v Murski Soboti. Tokrat ga ni bilo težko najti na sedežu občinske organizacije zveze borcev v murski Šoboti, kjer je kot honorarni tajnik vsakodnevno soočen s problematiko borcev. Aktivist Osvobodilne fronte pa je postal že 1. marca 1943. leta v Radomeiju.
»Kljub temu da je bila zaradi sovražnih sil reka Drava nekakšna ločnica, pa so bili odbori OF že takrat precej dobro razviti. Zlasti je po
membno, da so ljudje vseskozi dobro sodelovali z nami, kar nam je bilo v veliko pomoč«, se spominja težkih a slavnih dni tovariš Pihler. »Kot aktivist OF sem deloval bolj na terenu, in sicer v okolici Male Nedelje, Tomaža, med narodnoosvobodilno borbo pa sem se večkrat gibal na položajih, predvsem po gozdovih, med Ljutomerom in Ptujem. Ogromno nalog me je čakalo pri ustanavljanju odborov OF, zato sem se moral neprestano skrivati pred sovražnikom. O dogajanjih drugod po naši domovini smo največkrat zvedeli iz propagandnega gradiva, iz Poročevalca in podobnega. Razumljiveje, da sem moral delovati v okviru manjših skupin, zato smo se skrivoma sestajali po nekaterih domačijah, gozdovih ali zakloniščih. Navzlic terorju, saj so pri Mali Nedelji takrat ustrelili devet talcev, pa so se odbori OF nenehno razraščali,
STRAN 4
VESTNIK, 29. APRILA 1981
Ob 40-letnici ustanovitve OF - Ob 40-letnici ustanovitvi OF - Ob 40-letnici ustanovitve OF
ISKRA, KI JE VZPLAMTELA V UPOR
ima voljo do dela, zaupali so mu funkcijo predsednika zadruge, ki je bila takrat najtežja, saj je moral hoditi, skupaj z ožjimi sodelavci, od hiše do hiše in spodbujati za organizirano, napredno kmetovanje. Po kratkem predahu med pogovorom pa je dodal: »Začetki so bili težki, zdaj pa več ni treba nikogar prepričevati o strojni obdelavi, gradnji silosov, gnojnic, o uporabi umetnih gnojil, pa tudi zadrug in drugih delovnih organizacij, ki skrbijo za razvoj kmetijstva in prodajo, se ne izogibajo.«
Sestanki, sestanki. Veliko jih je bilo v prvih povojnih letih in zaradi raznih funkcij sem moral biti vedno zraven, pravi prizadeven aktivist Franc, ki se tudi na jesen življenja noče prepirati. Bolj mu je pri srcu odkrit pogovor, dogovor. Ob odkritosti prepričevanja niso potrebna, malo težja pa je bilo, ko so hodili od hiše do hiše in ljudi prepričevali, da je električna napeljava v vasi potrebna. Daleč so že ti časi in Franc je vesel, da so vaščani zadovoljni s pridobitvami, za katere se je, skupaj z drugimi, tako krčevito zavzemal.
Iz DKFID v Osvobodilno fronto
Spodbujen v društvu kmečkih fantov in deklet
Ignac Litrop iz Velike Polane, kmečki sin, se je kalil v Društvu kmečkih fantov in deklet, ki ga je v kraju še za časa stare Jugoslavije ustanovil Miško Kranjec. Podobno kot mnogi drugi, se je tudi on »nalezel« naprednih idej, čeprav je polansko društvo bilo videti predvsem kot kulturno društvo: imelo je neke vrste čitalnico, prirejalo je razne igre... to. pa je bila pravzaprav ena izmed oblik političnega delovanja. Okupator ni prizanesel tudi članom tega društva, Ignacu Litropu je za nekaj
Ignac Litrop	časa onemogočil delovanje s
tem, da ga je zaprl v ječo v Budimpešti. Potem ko so rdečearmejci prve dni decembra 1944 osvobodili zapornike, seje vrnil v Polano, ki pa še ni bila svobodna, saj je v njej še bila madžarska oblast. Treba je bilo preiti v ilegalo, hkrati pa čimprej najti stik s partizani, kar se je kmalu zatem tudi zgodilo.
»Jože Hozjan iz Velike Polane meje obvestil, naj pridem 26. decembra 1944. leta, torej na Štefanovo, v Pršev mlin v Malo Polano. Določenega dne smo se zbrali: Ignac Špilak, Jože Kotnjek, Jože Matjašec, Franc Križanič, Jože Hozjan in jaz v mlinarjevi hišici, pridružili,pa so se nam še aktivisti Martin Žalik, Štefan Tompa in Radovan Žunič in ustanovili prvi odbor Osvobodilne fronte za dolnji del Prekmurja. Takrat, v prvem hipu, se pravzaprav še nisem popolnoma zavedel pomembnosti tega dejanja. Na tem sestanku smo posamezniki dobili določene naloge: Franc Križanič je postal vojni referent, Iganc Špilak referent za gospodarstvo. Jože Kotnjek referent za propagando, jaz pa referent za socialno skrbstvo,« se spominja Ignac Litrop, eden izmed prvih članov Društva kmečkih fantov in deklet. In potem so ustanovni člani začeli delovati vsak na svojem področju. Vse bolj je bilo namreč čutiti bližajoči se konec vojne, kar je pomenilo tudi prevzem oblasti.
Ustanovljen je bil torej odbor Osvobodilne fronte. Polančani so za ta akt kmalu zvedeli, ni pa zanj vedel okupator, prav tako pa tudi ne njegov »poslanec« Jenp Denes, kije v Veliki Polani »uradoval«. Potem, ko so v kraju vedeli za prisotnost članov OF. so se napredne ideje še bolj širile in ljudje so še bolj podpirali partizane. Pripravljali pa so se seveda tudi na skorajšnji prihod osvoboditeljev: za partizani so prišli Rdečearmejci in pred vaško cerkvijo seje zbralo toliko ljudi kot še nikoli dotlej. Bil je to pravi pratizanski miting, z govorom. Polana je bila osvobojena 5; maja 1945. leta. Člani ustanovnega odbora OF so prevzeli občinski urad in začeli uravnavati vse vaško javno življenje. Med njimi je bil seveda tudi Ignac Litrop. Pa ne za dolgo, le za čas nekaj dni. kajti že 8. mata se je pridružil prvi prekmurski brigadi, iz katere je bil demobiliziran decembra 1945. leta. Se preden seje vrnil domov, so v Polani imeli volitve m v krajevni občinski odbor izvolili tudi njega.
i aloge. ki so bile pred demokratično izvoljenimi odborniki in vsem ljudstvom, so bile ogromne. Toda na to takrat pač ni bilo časa misliti, le dela se je bilo treba lotiti. Iz nemogočega je bilo treba ustvariti mogoče! Treba je bilo izpolnjevati obljube, ki so jih partizani dajali med NOB. Nekatere izmed teh so bile pretirane, nerealne, zato so tu in tam nastopale tudi težave. Tudi te je bilo treba premagati, treba je bilo delovati politično prepričevalno. Tako tudi v času obvezne oddaje živil, v težkih pogojih oskrbe, ko jo je bilo treba racionalizirati s karticami. Predvsem pa je bilo treba spreminjati odnose na vasi z ustanovitvijo zadruge. Ignac Litrop je bil eden izmed pobudnikov' ustanovitve Nabavno-prodajne zadruge (Naproza) v Veliki Polani, ki sojo oblikovali že 1946 leta.
Kot aktivista Osvobodilne fronte so ga 1946. leta za dveletno mandatno dobo izvolili za predsednika Okrajnega ljudskega odbora Lendava, nato je bil dve leti poverjenik za delo pri OLO Lendava. Prav dobro se spominja naporov, ki so bili takrat potrebni pri spodbujevanju ljudi k zaposlitvi. Takrat je pač bilo, vsaj v Polani so se tako vedli, nekam »sramotno« hoditi delat, češ: kmet bi hodi! delat v podjetje. No. vsi pa le niso mislili tako zmotno, zato tudi mnogi rezultati delovnih akcij. Tudi v Veliki Polani, kjer so med prvimi zgradili zadružni dom, že 1954. leta so napeljali elektriko, dobili kinematograf. .v
1950. leta sije Ignac Litrop iz Velike Polane našel bolj »mirno« službo; poslal je matičar in te naloge opravljal do 1960. leta, ko ie hudo zbolel in kmalu zatem bil upokojen.

Janko Stranjšak
»Narodnoosvobodilno gibanje se je na našem območju začelo že oktobra 194L leta in še celo nekoliko prej, predvsem po zaslugi Kerenčiča, ki je kasneje ustreljen kot talec, in skojevcev, ki so se v sorazmerno kratkem času kar nekam porazgubili. Precej močno jedro odpora je bilo osnovano na Kapeli. Tam so delovali brat Anton Strajnšak, Rudi Sršen, Jože Talani, skojevec, ki je sodeloval v beograjskih dogodkih, Janko Jurkovič in nekateri drugi. Ti so se tudi povezali s komunisti (Iršičem, Bojanom Kuharjem iz , Murske Sobote) in od njih dobili prve smernice za boj
proti okupatorju. Sestanek je bil v župnišču na Kapeli,« je začel obujanje spominov aktivist OF Janko Strajnšak-Pepek iz Gornje Radgone.
»Osnovali smo troje žarišč delovanja. Eno je bilo na Kapeli, drugo v Gornji Radgoni in tretje v Vidmu ob Ščavnici. Delovala so vse tja do jeseni leta 1942. ko je prišel na naše območje Ivan Nemec, poverjenik izvršnega odbpra OF in CK KPS za območje Štajerske. Kot domačin je imel že od prej tesne" zveze, posebej preko društva kmečkih fantov in deklet v Vidmu ob Ščavnici, kije veljalo za.eno od najmočnejših tovrstnih društev na gornjeradgon-skem območju. Sicer pa so prav iz DKFID prihajali hajagiltjejši aktivisti OF. Naj omenim le Markoviča, Satlerji, Zadravca, Korošaka. bilo pa je seveda še več drugih.«
Kakšen je bil njegov delež pri OF, nas je zanimalo.
»Mene je Ivan Nemec postavil februarja leta 1943 za sekretarja krajevnega odbora OF Janžev vrh. Takrat je bilo dogovorjeno, da zaradi večje konspiracije osnujemo'tričlanske krajevne odbore. Po dveh aretacijah — leta 1943 in 1944 — ko so zaprli številne aktiviste, o katerih je imel gestapo podatke, sem julija 1944'odšel v ilegalo in ostal v njej vse do osvoboditve. Spočetka še nismo imeli okrajnega odbora, temveč smo bili razdeljeni na rajonska območja. Tako smo denimo za Gornjo Radgono odgovarjali Janko Jurkovič, jaz in Janko Močnik, pridružila pa se nam je tudi Katarinca — Anica Štampar, sekretarka AFŽ. Jeseni 1944 je prišel na naše območje še okrožni sekretar Viktor Stopar in ostal kakih deset dni. V tem času smo ustanovili okrajni odbor OF in prav meni je bilo zaupano, da ga vodim do osvoboditve. Takrat sem bil tudi sprejet v vrste Komunistične partije.«
Nekaterih, zlasti tveganih akcij in nalog, še Pepek še zelo dobro spominja. »Pozimi leta 1944. ko so se na našem območju pojavili vlasovci. kozaki, smo domala na vsakem koraku padli v katero od zased. Moralo pa je biti marca 1945, se pravi tik pred osvoboditvijo, ko smo neke noči šli iz Boračeve v Očeslavce na sestanek sčlanom okrožnega odbora OF Radom Pušenjakom. Ker je namreč stanje postalo nevzdržno, je bilo rečeno: za nekaj časa »pod zemljo«, torej v bunkerje, da zakrijemo za sabo vsako sled. Sestali smo se v nekem sadovnjaku in ravno, ko smo se nameravali raziti, je zaropotalo. Očitno smo padli v navzkrižni ogenj. Z ene sirarn vlasovci. z druge pa nemške mrtve straže. Vendar Nemcwtiso streljali, temveč poročali komandi v Gornjo Radgono o našem premiku, kjer pa so bili tudi naši, simpatizeiji: Anton Kapun iz Veržeja in Mirko Plešovnik. K sreči nihče od nas ni bil ranjen.
Podobno se nam je primerilo v Ivanjcih, Pri nas seje tistikrat mudila Cvetka Žnidaršič, članica Pokrajinskega dobora OF in spomnim se. da smo bili na pohodu od Očeslavec do Negove. Ko pridemo na Križišče v Ivanjcih, ugledamo nemškega vojaka, ki se je zadrl: Halt! Popadali smo na tla, eden od spremljevalcev Cvetke Žnidaršič pa je začel streljati z mitraljezom in stražarja ubil. Nekaj trenutkov za tem je zaropotalo iz bližnjih hiš, kjer je bila ugnezdena manjša skupina N emcev. Zanimivo, da prav tista skupina, ki smo jo pred časom razorožili, in to s pomočjo enega njihovih.«
Se je obujal spomine nekdanji aktivist OF Janko Strahjšak —Pepek. obenem pa nam razgrnil nekaj utrinkov iz povojne izgradnje domovine, ko je opravljal vidne družbenopolitične funkcije. Bil je recimo sekretar občinskega komiteja, od leta 1954 pa tri ali štiri leta predsednik občine in do upokojitve leta 1962 podpredsednik občine Gornja Radgona.
udeležili zavedni vaščani. Čez nekaj dni sem pripravil sestanek, na katerem nas je bilo kakih deset. Tu nam je tovarišica Atena obširno pojasnila program Osvobodilne fronte in cilje naše borbe ter sklepe drugega zasedanja AVNOJ, to pa je bilo tisto, kar nam je dalo novo moč. saj smo se tako poučeni lahko razšli z nalogo, da se dogovarjamo z ljudmi in pridobivamo nove člane OF. Ljudje, s katerimi smo se pogovarjali, so bili navdušeni in od takrat so vedno podpirali razne partizanske skupine, ki so prihajale v ta kraj. Ob neki priložnosti pa nam je Atena povedala, da se pripravlja nekajdnevna konferenca aktiva OF, na kateri naj bi podrobneje proučili stanje v Prekmurju. Naročila mi je, da bi pripravil hrano za kakih 20 ljudi. Tako se je 18. decembra v zgodnjih jutranjih urah začel zbor aktivistov, med katerimi sem bil tudi jaz. Konferenca je trajala tri dni. vodila pa jo je Atena, kije dejala, da bodo organizirali v naših krajih narodnoosvobodilno gibanje.
V prvi polovici meseca decembra 1944je bilo pri nas formiranih že nekaj odborov,OF, zarodkov narodnoosvobodilnih odborov oziroma nosilcev ljudske oblasti. Ti odbori so bili ustanovljeni v naslednjih naseljih dolinskega dela Prekmurja; v Veliki Polani, Dolnji Bistrici, Nedelici, Strehovcih, ČrenŠovcih, Trnju, Žižkih, Turnišču. Renkovcih in Bratoncih.
Vse to je pogojevalo zrele možnosti za razvoj narodnoosvobodilnega gibanja. Na konferenci smo sprejeli tudi precej sklepov. Med pomembnejše je vsekakor treba šteti: ustanavljanje in krepitev odborov OF po vaseh, kjer smo imeli sodelavce, ustanovitev prekmurske partizanske čete, krapitev političnega dela med mladino in ustanavljanje mladinskih aktivov, sprejeli pa smo tudi sklep, naj četa izvaja manjše borbene akcije. Vsi so bili uspešno realizirani. četa je bila organizirana že januarja, njen komandir pa je postal zaslužen in hraber borec Filip Korošec — Bor. komisar pa Jože Zadravec-Marjan, ki je 22. februarja padel v Brezovici, pozneje pa je bil komisar Franček Mirtič. Četa je imela precej borbenih spopadov s fašisti in jim zadala precej izgub. Odbori Osvobodilne fronte so bili ustanovljeni v večini vasi, prav tako pa tudi mladinski aktivi. Ti so bili organizacijsko že tako urejeni, da so takoj po osvoboditvi prevzeli ljudsko oblast.	v
Ko danes razmišljamo o obletnici OF, moramo povedati, daje ta frontna organizacija pravzaprav nastala v Strehovskih goricah leta 1944. in da je bilo mladim naloženo, naj organizirajo narodnoosvobodilno gibanje, ki se je tako uspešno nadaljevalo v skoraj sleherni vasi. Spomin na tiste dni morda bledi, pa vendar tega ne bi smeli pozabiti, saj konferenca osvobodilne fronte pomeni enega izmed temeljev naše povojne stvarnosti. Trajberjeva klet v Strehovskih goricah p*je postala priljubljeno shajališče mladih, saj se tu na izvirih zgodovine lahko najlažje prenaša tradicija na mlade.
S previdnostjo in zaupniki
Znano je, da je bilo ob koncu stare Jugoslavije na naši severni meji zelo razvito delovanje nemške organizacije Kul-turbund, kar se je še posebej in kaj hitro občutilo ob vdoru sil fašizma v Gornjo Radgono. Začelo se je z množičnim zapiranjem in izseljevanjem zavednih Slovencev in drugimi represalijami. Kljub nasilju so se naši ljudje, ki so prižgali plamen upora.
Nekdanji aktivist OF, kurir in obveščevalec Franc Mulec-Laci iz Šratovec pri Gornji Radgoni, zdaj predsednik kra-
Franc Mulec	jevne organizacije ZZB NOV,
ki združuje borce iz treh krajevnih skupnosti: Gornje Radgone. Črešnjevec-Zbigovec in Spodnje Ščavnice, se tistih težkih dni dobro spominja. »Kako bi se jih tudi ne. saj je z našega območja padlo 12 borcev, 19 je bilo ubitih, 39 pa se jih znašlo v zaporih. Moram reči, da smo se hitro znašli in organizirali. Takoj junija 1942, ko sem se vrnil iz nemškega ujetništva v taborišču Altengraben, sem bil poklican na Steierische Heimatbund (Štajersko domovinsko zvezo) v Gornjo Radgono z zahtevo, da se vpišem vanjo. Seveda sem to odločno odklonil, kar je pomenilo, da sem ostal brez državljanjstva. Julija istega leta so začeli k meni zahajati Maks Korošec, Franc Kurbus, Jože Kovačič in drugi in me angažirali za boj proti okupatorju in njegovim podrepnikom. Pristal sem v sodelovanje, nakar sta me obiskala tudi Janko Jurkovič in Janez Talani in me povezala z organizacijo OF na našem območju s povsem določenimi nalogami. Se razume, da tudi pod ilegalnim imenom Laci.«
Sprva so mu zaupali nalogo, da pridobi kar največ simpatizerjev OF in zanesljivih sodelavcev osvobodilnega gibanja. Pri tem je moral biti sila previden, kajti okupator je imel razvejano propa-gandno-obveščevalno mrežo in močno oporo ne le v enotah SS, temveč tudi pri domačih izdajalcih. »Po nekaj dobro izpeljanih akcijah sem dobil naziv vojaškega kurirja in obveščevalca. Skrbel sem za zveze med že ustanovljenimi partizanskimi javkami in ilegalci, kakor tudi vodilnimi funkcionarji, poleg tega pa prenašal zaupno pošto na relaciji Gornja Radgona—Ljutomer—Lenart. Moral sem jih tudi spremljati v postojanke in po potrebi na Kozjak. Na enem takih pohodov so naju s Slavkom na Kušeniku v Slovenskih goricah napadle enote SS. a sva se po štirih urah vendarle uspela izvleči iz klešč. Ker sem bil član okrajnega in okrožnega odbora Ljudske mladine Slovenije in kasneje član okrajnega odbora OF Gornja Radgona, sem moral s. sodelavci organizirati odbore LMS in odbore OF na terenu.«
Aktivist Franc Mulec-Laci je poleg vsega tega uspel organizirati večjo skupino sodelavcev. kurirjev in aktivistov, s katerimi so izvajali vsakovrstne sabotažne akcije.
»Med drugim smo žagali telefonske drogove, napadli Kozake, se spopadli z Venpachtom v Oseku in rešili štiri tovariše, sem pa še sodeloval pri napadu na orožniško postajo v Apačah. Dali smo jim vetra ne le orožnikom, temveč tudi gestapovcem in vsem tistim — Apaška dolina je bila pravzaprav steber Kulturbunda— ki so se spajdašili s sovražnikom.« Samoumevnoje. da so to le bežni utrinki iz listih težkih dni. ko ni bilo časa za oklevanje, temveč neizprosen boj. bodi legalen ali podtalen.
»Mislim, da se je velik del prebivalstva že na samem začetku organiziranega boja proti zavojevalcem opredelil za svobodo, ideale Komunistične partije in Osvobodilne fronte. To je zelo pomembno, če vemo, daje bilo območje Gornje Radgone spričo bližine državne meje posebej izpostavljeno. Tako so ljudje že zelo  zgodaj okusili vse mogoče' grozote in zverinstva nemškega fašizma in mu napovedali odločen, neizprosen boj.«
Proti koncu leta 1944 in v začetku leta 1945 je Franc Mulec-Laci zbral četico partizanov, ki naj bi, po nalogu vodstva osvobodilnega gibanja, ob kapitulaciji takoj zasedla mesto Gornja Radgo-
»To se je tudi v resnici zgodilo,« je pripovedoval nekdanji partizanski kurir in obveščevalec Laci. »Vredno seje bilo boriti za tiste trenutke, ko smo ponosno vkorakali v mesto, kjer nas je sprejelo navdušeno prebivalstvo. Vedno se jih bom spominjal.«
Franc Husar
»Poslušam mlade in ugotavljam, da se z njimi ni treba prepirati ali pogajati, če jim poveš kaj moramo narediti in tudi sam primeš za delo. Če bi mi leta 1946, ko sem bil demobiliziran, kdo rekel, da bom imel nekoč svoj avtomobil, bi ga zelo dvomljivo pogledal. No, zdaj pa se že vrsto let vozim z njim. Minili so časi, ljudje pa se niso pokvarili, saj smo jim predvsem v prvih povojnih letih starejši dajali spodbude. Vse generacije spoznavajo, da je delo najboljše zdravilo in to »zdravilo« je spodbujalo tudi nas aktiviste OF.
Strehovske gorice -partizanski kraj
človeka marsikaj zmede, sam pa sem skušal ostati nai trdnih.tleh Trudil sem se. da bi bil naslednji dan lepši da bi bil čim i prej doma in se spet lotil dela na domačiji. Ko sem bil na sremski U n sovrstniki bral različne časopise, vendar so dogodke v svetu'komentirali vsak po svoje. Iz prispevkov iz naše dežele sem p nekaj spodbudnih in videl ime Tito. Nisem vedel, da je , bo Jugoslovane toliko let Spodbujal in usmerjal. Imel p	. ’
da sem ga videl prav od blizu. Malo zaskrbljen je i zamišljen, vendar na njegovem obrazu ni bilo potez ka	P
nosti, je nadaljeval Franc Husar iz Kroga.«	a.,;
Verjetnoje bila to dobra spodbuda za Franca, ki z j tjo in zgovornostjo zakriva svoja desetletja o Povojne P lahko v nekaj minutah naniza toliko podatkov, da jih hitro beležiti. Domačini so videli, da je dober človek, ne
Jože Varga
Strehovske gorice se te dni odevajo v zeleno, vinska trta je . pognala prve brstiče, med koli pa se bohotijo razcvetele breskve in marelice. Jože Varga je Strehovčan. čeprav živi že dolga leta v Lendavi, kjer opravlja in je opravljal vrsto pomembnih družbenih in političnih funkcij, bil pa je tudi udeleženec tridnevne konference aktiva OF decembra 1944. leta. Še danes se spominja vsake podrobnosti iz tistih dni, ko so se v Trajbetjevi kleti sestali aktivisti, da bi se dogovorili o nalogah in akcijah. No. pa prepustimo besedo Jožetu Vargi.« S partizansko skupino, ki jo je vodila
tovarišica Atena, sem se srečal v Turnišču'kjer smo se domenili, da bomo organizirali sestanek v Strehonskem vreju, tega pa naj bi se
VESTNIK, 29. APRILA 1981
STRAN 5
Ljudi smo spodbujali ssvniim delom
Ob prazniku dela so posedali - Ob prazniku dela so povedali - Ob prazniku dela so povedali
PO ZMAGI DO NOVIH DELOVNIH ZMAG
9. maj 1945. Fašistična zver je kapitulirala in končala se je najstrašnejša vojna v vsej človeški zgodovini. Na desetine milijonov žrtev, razrušena naselja, mesta, objekti, to je bila bilanca večletnih vojnih grozot. Iz druge svetovne vojne je tudi Jugoslavija izšla kot zmagovalka, vendar se borba s tem še ni končala. Zavihati je bilo treba rokave in obnoviti razrušeno domovino. Naše ljudstvo tudi pred to borbo ni klonilo. Rasla so nova naselja, mesta, gradili so ceste, železnice, šole, tovarne... V več kot treh desetletjih po osvoboditvi se je Jugoslavija razvila v močno socialistično skupnost, ki je sposobna sama premagovati vse ovire. Tudi življenje se je v tem času v mnogočem spremenilo. In kaj pravijo o našem povojnem razvoju Pomurci? Prisluhnimo njihovemu pripovedovanju in doumeli bomo, da je napredek prisoten na vseh področjih.
MARIJA KERČMAR, UČITELJICA IZ GORNJIH PETROVEC
Pred 35 leti porušena domovina, sedaj pa...
dosegli tak razvoj kot le malok-je na svetu. Najprej smo gradili tovarne predvsem v večjih mestih in tam, kjer so blizu surovine obrobne pokrajine pa so bile zapostavljene. Tako je tudi Goričko zaostajalo. Ljudje so morali odhajati za zaslužkom v druge kraje ali v tujino. V zadnjih letih pa so začele rasti tovarne tudi na Goričkem — v Gornjih Petrovcih, Rogašovcih.
pri Gradu in v Križevcih. Zdaj mladim ni potrebno več odhajati s trebuhom za kruhom. Mlade družine ostajajo doma in tako otroci niso več prepuščeni le dedkom in babicam oziroma varstvu pri sorodnikih.
Tudi na področju kmetijstva seje marsikaj spremenilo. Zdaj je že skoraj pri vsaki drugi hiši traktor in polno raznovrstne druge kmetijske mehanizacije ter pripomočkov. Kmetovalci so vse bolj razbremenjeni težkega fizičnega dela. Z melioracijami smo velike površine zamočvirjenih travnikov in njiv spremenili v rodovitna polja. Zadnja leta izvajamo tudi komasacije, in tako odpravljamo razdrobljenost kmetijskih površin. Žal še vsi ne razumejo, kaj to pomeni, koliko lažje je delo na strnjenih njivah.«
— Vi sle prosvetna delavka, Kaj pa se je spremenilo pri vašem delu, kakšnih pridobitev ste bili doslej deležni?
»Moje delo v šoli se je začelo 7 let po osvoboditvi, in sicer v Gornjih Petrovcih. kjer sem ostala še danes. Razmere so se v tem času neprecenljivo izboljšale. Veste, .akrat smo imeli pouk v suri šoli, kjer so bile le stare klopi in stoli, tabla pa je bila skoraj edini učni pripomoček. Učilnice so bile sicer zadosti velike, a vlažne in zeblo nas je. Bali smo se tudi, da se ne bi na nas zrušil kakšen strop. Poučevala sem vse razrede na višji stopnji, in tako sem morala biti v šoli ves dan. Lahko povem, da so se pogoji sedaj izboljšali za več kot 100 odstotkov. Preselili smo se namreč v novo šolo, kjer so svetle in tople učilnice,'na voljo pa imamo veliko število sodobnih učnih pripomočkov. Zdaj učim le v 4. razredu. In kar je še posebej velika pridobitev: imamc^celodnevno osnovpo šolo. Le-ta zagotavlja vsakemu učencu domala vse možnosti, da napreduje in se usposobi v vsestransko razvito osebnost — za življenje, delo in samoupravljanje. Celodnevna osnovna šola posebej skrbi tudi za njihov zdravstveni razvoj in pravilno prehrano, s čimer v mnogočem razbremenjuje otrokove starše. Delo nas, učiteljev, je sicer v taki šoli težje in' bolj odgovorno, toda imamo boljše pogoje in družba nas zanj dodatno nagrajuje; morda še preskromno, vendar se tudi na tem področju naš položaj v primerjavi z ostalimi delavci v združenem delu vidno izboljšuje.«
— Kako pa ocenjujete razvoj v vaši krajevni skupnosti?
»Vsekakor smo dosegli številne pridobitve. Omenila sem že novo šolo in tovarno Mura, s solidarnostnimi sredstvi vseh občanov smo zgradili nov Zdravstveni dom. asfalitirana je glavna cesta, ki pelje proti Hodošu, in prav tako je moderniziran cestni odsek, ki vodi na gornji del Petrovca. Želimo in prizadevamo pa si. da bi s posodabljanjem cest čimprej nadaljevali.«
I Boljši pogoji tudi za zidarje
O neslutenih dosežkih gos
podarskega razvoja v zadnjih treh desetletjih se lahko prepričamo tudi na področju gradbene dejavnosti. Nenehna posodobitev proizvodnje, uvedba novih naprav in mehanizacije ter znatno izboljšani pogoji delavcev — vse to je moralo vplivati na spodbudnejše premike v tej gospodarski panogi. Sicer pa nam bo vse to nazorno prikazala pripoved 47-letnega Franca Gerveka iz Bakovec, kvalificiranega zidaija, ki je že 26 let zaposlen pri splošnem gradbenem podjetju Konstruktor TOZD Pomutje v Murski Soboti. Pred tem pa je delal po
eno leto pri Slovenijacestah v Ljubljani, v splitski ladjedelnici in v Bosni.
»Tiste čase so bili pogoji dela izredno težavni, poleg tega pa ni bilo takšne mehanizacije, kot jo srečujemo danes skoraj na vseh gradbiščih. V glavnem smo delali ročno, med drugim smo vozili samokolnice, pa tudi opremljenost z zaščitnimi sredstvi je bila dokaj pičla. .Zgodilo seje celo, daje za nekaj tednov zmanjkalo dela, kar nas je spravljalo v obup. Vseskozi semi delal pri zidarjih oziroma ometarjih. kot pravimo, pri čemer sem moral ves potreben pribor dvigovati ročno. Da ne govorim posebej o prehrani, saj sem se moral po svojih močeh znajtj, o toplih obrokih malice, ki jih
opravljanju njegovega poklica zlasti BZtetjšadta pred! mwftaito>™imi ali devetimi leti. Še posebej je dhaigallai m drage stroje, ki pomenijo zanj, kot je zatrdil, dokajšnjo rafala«®. »>Ptom>se® sem. ko sem lahko videl pravcato blokovsko aasellje v Ljiteljatei, kjer sem vložit svoj trud, ali pa tadjedetaico v Spffitii. Ptedl štirimi! leti sem pomagal pri gradnji naselja v Rovmjjim. delali pa sem tmffi v Sz®m-bathelyj u v sosednji Madžarski kjer smo grad® sodtoteo: bbigovm-co. V tem poklicu si kot nekakšna ptica seffivka«. pravi s prikritim nasmeškom kvalificirani zidar Franc Červek, ki prežiivlp štiričfam-sko družino. Logično vprašanje se vsilljaje, kak® je fahkti tank® časa zdržal Ločeno življenje. »Ja, veste, že v samem začetkin sem se morali privaditi na to. Še sreča, da so bili z maim® tumdi dnwgi domaemi, tako
da sem lažje prenašal domotožje, ki me jje večkrat zagrabita Pozneje je to postalo skorajda navada, kij® občutiš pri opravljanju svojega dela. Sicer pa sem tudi vmes liahk® za nekaj dni skočil domov in pogledal, kako je z najjbližjimi. Ta sutidenjja so bita takrat še bolj vesela.«
Ih potem razpreda misE še dalje. »iVedmo sm® na terenu, me glede na vremenske razmere, kar jje v primerjavi s tistimi delavci, ki tudi vselej na voljo, toplo garderote medtann k® seje meni marsik-tiadi vselej na voljo, toplo garderobo rmedtam k® se jje mate marsikdaj zgodilo-, da sem našel celo zmrznjene Škornje, ki jjih tešem mogel obuti. Trdim pa lahko, da smo v zadnjih letih mmago fadje opremljeni z raznimi zaščitnimi sredstvi k« nekdaj, zato se na delovnem mestu nisem nikoli hujje poškonta-alL lie hm iri Gshee seEED morda kdaj staknil kako manjšo prasko.. Ediri® razširite« ožilja sem dočakal, zato bom moral iti na zdravljenje... ..«<
Razumljivo je. da se zavzema za skrajšanji® detame dobe, ki velja za vse grad bene delavce prav tako 4® Jel ko« za drage po-kfce. »Bolj redki so gradbeni delavci, ki dočakaj® redrn® pokojnih©, ampak jih največkrat invalidsko upokojij^.. Tudi sam farm težko dočakal pokojnino, od katere me liočii še do.llgilhi esraijjst let. Toda, vztrajal bom pri svojem zidarskem ptokBcu. v katerega sem se povsem vživel. Pa čeprav znaša mesečte osebte dotedek okrog S tisočakov, ki spričo naraščanja cen, ki san® rmai Mili priča v miinteem letu, ni kdove kako višok,«< reče Franc Čeirvek. K jje eden najbolj prizadevnih gradbenih delavcev' v 'TOZD Pfatmmtje.
JOŽE ŠIMONKA, KMETOVALEC IZ GAMSJA
7 doseženim sem zadovoljen'

Gaterjja pri Lcmtate šteje te tri dradianske Stane:.- Jkmte jje star 57 fell, žena tema SL siri Jože pa 20). Ta m tipnim prekmurska kmetteiijja. ampak ttžmo nsmerje-na. Najprej s® v večjem obsegu redili svinje. odkar pa so zgradr-E E3O kvadratitih new obse-gajjoč ihte. s® se preiasmerifi « pitanje- goveda.. Tirenuitn® je v hfeviai 3® pitance«.. Kmetija redi še tri krave iri en® tete® ter nekaj svinj za donmače potrebe..
»iVesta. z. vsem se pač ni moč imkvairjiallii, ker je predra-g®.. Napočili je čas.. k® mora tudi kmeti kdaj pa kdaj vzeti v roke
svinčnik iri papir tar izračunati, katere vrste proizvodnja je bolj domasma.. Stroški so> precejšnji in treba sije prizadevati za čimveč dofarfkmc«
Simonkovi so torej prišh sto uigototeuve. da jje žreiaarejja dejavnost, ki v tem hipu daje najboljši doltodck. Gospodinja Irena pa je brž pristavila, daje treba tudi pri krmljjeimjju Mkm paziti. da se nebi »zajedli«, torej, dane bi pojedli hrane v večji vrednosti. kot-pa .zanje dobijo, ko jih prodajo temeljim zadrwmi origan
»Prav zaradi tega za pitanje goveda pripravijiam® večino, hrame na naši kmetiji; koruzo sejemo kar na 9 hektarijiiBii.. Mm» pridelka siliramo v celoti, polovico koruze pa pustim®. da dotaori v zraje. ki pa ga tudi strojno poberemo in zdrobom® tar tako dam® ’» sita.« jje povedal Jože Šimonka.
— Poleg proizvodnje koruze za zrnje ta siliranje pa najbrž pridelujete še kaj drugega?	• 
»Da. sadimo nekaj deset arov krompirja. 11 hekaOair pšenice in sladkorno peso. Predlani smo tej umi polijjšfiimi nametali 20' aurew. lani 40. letos pa že 60 arov.-No. priBtodmjje Beto faran® pridetaaamje sladkorne pese še .bolj povečali, saj jo nameravamo zasejati na površini dveh hektarjev. S to poljščino sije naša kmetija žitpridobila določene izkušnje, ki se kažejo kot pwaitariw tudii v tam. da v naprej vem, koliko bom dobila za kitogjram pestu«
— Kaj drugje ni tako?
»Je. pa ni! Vzemimo na primer zžvirioire^to pn®)ii»odnj®? Čudi k da na Hrvaškem živino še vedno BaMk® pftažaj® dražje, kot pa prinas — v Pomurju.«	.
— No. cena pa kljub temu tudi doma mi tako štaba, da se ne bi splačalo rediti pitancev?
»Preveč jadikovali tudi ne gre.« je priznali Jksže. »isasj je bito 1975. leta veliko huje; teleta smo kooperanti ptaeevalli p»> 35 driarjev za kilogram, za pitance pa smo dobili 117 dmaijev za kilrigram. poleglega pa smo bili veseli, če smo živimo sptoBn llaHk® pnodalL saj je je biki na trgu na lepem preveč, zato nudi nizke srene..«
Domačija Šimonkovih je/veliko dosegla. »>Z doseženim sem zadovoljen.« pravi Jože, in tofmu rad verjamem.. Ob obisku sem namreč videl ne le lep hlev, ampak tudi tnnogse fametiijjAe stage, ki omogočajo, da je delo hitro in dobro loprarijen®.. Jože- sicer o nakupu zemlje kaj prida ne razmišlja, saj mu to fflnnemogunča zemljiški maksimum, ga, pa nič ne ovira, da me bt »bdetaall več pavrširi kot deset hektarjev. V želji, da bi prideta! čimveč Ugane za zwitw sam in mu tako ne bi bilo treba kupmani diragiltii krmil, jje najel 6> nektarjev zemlje. Ima pravzaprav srečo, ker je naaftrannqu Gaberja precej takih lastnikov, ki so zaposleni imt njjiw ne obdetajqjo. Jože torej s tem. da jem Ije njive v zakup, pravzaprav opnavilja dve postan-stvz poskrbi za obdelanost njiv in proizvede več tnržnnih viško« kot bi jih sicer, ko. bi oral le na svojih njivah.
— Kakšni pa so tvoji načrti. Jože? sem povprašali SSmtrakove-ga sina, ki se je v teh dneh vrnil od vojakov.
» Kaj vem. kako bo. Končal sem M®zakmetmalte edini siri, zato bi se spodobilo, da poprimem na kmetiji. Tožeffita tudi Ote in mati.«
Jože Šimonka ;— mlajši — ni dal natamoiega odgovora na vprašanje. S tem pa ni rečeno, da bo> kmetiji pokazal teter. Sicer pa se po nekaj dneh	ni .paspofciMwa. vživeli v nov® okolje..
 ' Ptepricah Setn, ,da še ne, bo odtečjl napatapo. toriqj tak® kot mnogi njegovi prijatelji, ki,soj ..namesto' da bi nadaljevali! z deta® iri Življenjem na kmetiji, rajši šli delat v itwannh.
Pravočasna dogovarjanja so spodbuda
Malo je obrtnikov, ki v sedanjem hitrem tempu življenja samo delajo, čakajo na naročila in po opravljenem delu stlačijo denar v žep. Dober obrtnik mora biti organizator proizvodnega procesa, ob poslovnih dogovorih in zagotavljanju materiala mora precej pozornosti posvetiti administra dji in računanju. Dobrega pomočnika se lahko zaradi kakšnih površnosti kaj hitro »znebi«, posebno še, če njegovo delo ni spodbudno nagrajeno. To je le kratek povzetek iz pogovora z mizarskim mojstrom Karlom Kousom iz Kroga, ki ima za sabo že nekaj desetletij strokov
nih izkušenj. Kar petnajst vajencev je usposobil za družbeno koristno delc^, in ko so postali pomočniki, se ni nihče pritoževal Učili so se. navajali na red im disciplino in delali, ob tem pa je bilo, dovolj časa tudi za pridobivanje teoretičnega znanja.
Mojster Kous združuje delo s sedmimi pomoraiki, nad katerimi se ne pritožuje, ker jim zaupa, oni pa njemu. Tudi vajenca ima in vse kaže, da bo kmalu postal dober pomočnik in se pridružil ostalim, saj je dela dovolj tudi zanj.
Med obiskom je imel pred sabo tudi papirje z mnogimi številkami, ki prepričljivo dokazujejo, da pomočniki ob dobrem delu zaslužijo nad milijon dinarjev, po bilanci pa naredijo seštevek in si sredstva, ki so ostala, sporazumo razdejo, ^godi se, da sta to včasih celo dve »plači«. Sodeč po številkah, mojster ob vseh organizacijskih obveznostih in izračunavanjih — pa tudi ob fizičnem delu — zasluži sorazmerno malo. Trudi se, da bi Mi vsi za dobro opravljeno delo tudi primemo nagrajeni. Tega seje naučil od očeta, ki seje z mizarskim poklicem ubadal skoraj 40 let. Takrat sicer nismo imeli dosti časa za pogajanja in dogovarjanja, v sedanjem obdobju pa mora Karel najti vsaj urico časa, tu in tam seveda, da se o kakšnem primeru iskreno pogovorijo, potem pa se delovni proces, nadaljuje. Tako je pač, če Z nekom združuješ delo in sredstva in najlepši je občutek, če so računi sproti poravnani.
Kousovi pomočniki so usposobljeni skoraj za vse od izdelave pohištva, opreme za trgovske gostinske in hotelske lokale. Naročil ne manjka, ker je mojster ugotovil da tržišče čedalje bolj posveča pozornost kvaliteti in doslednosti pri izpolnjevanju dogovorjenih rokov. Očitno je to za vsakega mojstra najboljša reklama. Nič nenavadnega torej, če boste izdelke iz kroške delavniee videli kje v tujini, tudi v Moskvi.
Obrtno dejavnost — takšno ali drugačno — bi tudi v soboški občini že pestile marsikatere nevšečnosti, zatilje Mo prav, da so. ustanovili splošno obrtno zadrugo Prekmurka. Med pobudniki je bfl tudi Karel Kous.
»Dolgo smo iškali možnosti da bi tudi v soboški občini usta-no-viK obrtno zadrugo. Na začetku so imeli nekateri pomisleke, zalo nas je bilo le 23. Res je« da smo vložili nekaj sreds tev, vendar smo jih že dobili nazaj z obrestmi. Zdaj nas je že nad 140, predvsem iz zidarske, mizarske, kleparske in pleskarske stroke. Zadruga nam pomaga pri zagotavljanju strank in materiala, posebno pozornost pa posveča mlajšim obrtnikom in dogovarjanju o delih, kjer morajo prevzete obveznosti hkrati združiti usposobljeni ljudje različnih strok.«
Dve desetletji v jašku
Po pogovoru s Cecilijo Štelcer, že 35 let delavto-slati-narko v delovni organizaciji Radenska v Radencih, o delovnih pogojih nekdaj in danes, nam je bilo marsikaj jasnejše. Sicer pa je 'tak razvoj doletel pravzaprav vse delovne kolektive, tako tiste s tradicijo kot brez nje. In Radenska ima nesporno primat med pomurskimi podjetji s tradicijo. »Ni mi bilo niti 15 let, ko sem si morala začeti služiti kruh. Bilo je to leta 1946, ko je bilo treba s sovrstniki in tudi sta rejšimi delavci poprijeti, kjer se je pač pokazala potreba: v gostinstva, na ekonomiji — Radenska je namreč v tistem
času premogla kar precej obdelovalnih površin, nekaj govedi (molznic), šest parov konj in celo dva oslička. Embalažo in slatino so takrat ko nas je bilo zaposlenih le kakih 200, prevažali s konji.«
Naša sogovornica je pripovedovala hitro in energično, kot je sicer znana po svoji odločnosti in naglem, a preudarnem ravnanju. Letos novembra bo dopolnila petdeset let, a je še pri močeh, dasiravno sta jo dve desetletji — od 1946 do 1966 — kolikor je prebila v slatinskih vrtinah, hudo .zdelali.
»Zanimajo vas takratni delovni pogoji? Z današnjimi se jih prav gotovo v ničemer ne da primerjati. Delovnega urnika sploh nismo poznali in spričo tega delali tudi po devet in več ur. Najtežje je bilo v nalivalnici, kjer nismo imeli na voljo nobenega zaščitnega sredstva. Pozimi smo si ženske nosile v jašek -(žlaimsko vrtino) žerjavico in to kar v vedrih, da smo se vsaj za silo ogrele. Poleti pa je bilo še težje, saj se je v jašku večkrat nabrala večja koncentracija plina, kajti za ventilacijske naprave takrat Se sploh ni bilo poskrbljeno. Zračili smo ročno, s pripravo imenovano »bind«. Slatino smo nalivali ročno, dnevno od 2800 do 3000 litrov, podobno je bilo z lepljenjem etiket. Skratka, delovni proces je potekal poleti in pozimi brez posebnih zaščitnih sredstev in šele v petdesetih letih so se razmere nekoliko spremenile na bolje.« Danes kvalificirana slatinarka Cecilija Štelcer ne bo nikoli pozabila, kako so v zimskem času ženskam delavkarp pri vračanju z dela v hudem mrazu krila dobesedno zamrznila. Posebnega vpliva na delavnik niso imele, in
STRAN 6
VESTNIK, 29. APRILA 1981
Ob prazniku dela so povedali - Ob prazniku dela so povedali - Ob prazniku dela so povedali
PO ZMAGI DO NOVIH DELOVNIH ZMAG
če seje »šiht« zavlekel, so si postlale kar na »strožekih« v obednici na Petanjcih.
»Z uvedbo delavskega samoupravljanja leta 1950 smo začeli dobilvati določena zaščitna sredstva. Urejen je bil delavnik, vse opravljene nadure pa smo dobili plačane. Dvajset let sem nalivala slatino v jašku in šele leta 1967 bila nameščena k »novemu postrojenju« — k prvi polnilni liniji v obratu Boračeva, kjer danes opravljam kontrolo pri pralnem stroju. Povem vam, ni bilo lahko. Resda so se razmere sčasoma povsem spremenile, toda veliko zaposlenih si je nakopalo prehlad in vse mogoče druge, hujše bolezni in vnetja. Mislim, daje bilo leto 1966, ko so v jaške že namestili električne ventilatorje, toplo vodo za odmakanje etiket in priskrbeli zaposlenim zaščitna sredstva (plašče, rokavice, rute in podobno).« Cecilija Stelcer pa ni le prizadevna delavka, temveč tudi aktivna samoupravljavka. Družbenopolitično se je udejstvovala ne le v samoupravnih organih (delavskem svetu, sindikalnih skupinah), temveč tudi družbenopolitičnih organizacijah, posebej še sindikatu, nazadnje v tozdu Mineralna voda.
»Med drugim smo zelo živahno razpravljali ob sprejemanju pravilnika za nagrajevanje. Ni se mi recimo zdelo prav, da bi očitno invalidne delavke še posebej pošiljali na zdravniške preglede po nekakšna potrdila, da so v resnici potrebne bolniške, zdravljenja ali invalidske upokojitve. Predvsem starejše delavke naj imajo take osebne dohodke v pokoju kot sojih imele prej na delovnem mestu. Poseben problem so nosečnice, ki sprva tudi v našem kolektivu niso uživale posebnega varstva. Po mojem bi jih morali danes še bolj zavarovati kot jih sicer,« je aktivistično poudarila Cecilija Štelcer iz Radenske.
MAG. DR. JOŽE ZADRAVEC IZ BELTINEC
Nagel razvoj zdravstvene službe v Pomurju
Leto 1945 pomeni mejnik v razvoju zdravstva v Pomurju. Z nastopom ljudske oblasti so začeli občani pridobivati vedno več pravic iz naslova zdravstvenega varstva, rasla je zdravstvena prosvetljenost, življenjski standard, razvijala se je industrija in gospodarstvo je dobivalo nove dimenzije. Začela se je tudi razvijati zdravstvena služba na podeželju. Vse to je zahtevalo širjenje bolnišničnih kapacitet in ustanavljanje novih oddelkov. Bolnica v Murski Soboti je bila zgrajeni leta 1893 in je imela 4 sobe s 24 posteljami. Leta 1904 je sledila prva, dozidava in zmogljivost bolnice
je narasla na 62 postelj. Leta 1910 so na dvorišču zgradili stavbo za nalezljive bolezni, še istega leta pa tudi pralnico, kuhinjo, pekarno in prostor za osebje bolnice. Potem seje začelo obdobje stagnacije, ki je trajalo vse do leta 1945.
Osvoboditev je pričakala soboška bolnišnica docela zanemarjena. Leta 1945 je bilo adaptirano gospodarsko poslopje, dve leti pozneje pa upravno poslopje. Leta 1948 je bil odprt pljučni oddelek. Leta 1951 je bil nadzidan interni oddelek, istega leta pa je nastal tudi infekcijski oddelek v bivši stavbi gozdne uprave. Zaradi naglega razvoja zavoda, večanja gravitacijskega področja in potreb prebivalstva, je obstoječa lokacija pri železniški postaji postala premajhna in neprimerna. Lokalni in republiški forumi so podprli idejo o gradnji nove bolnice v Rakičanu. Kot prvi objekt nove bolnice je bil leta 1953 dograjen v Rakičanu infekcijski oddelek s 60 posteljami. Leta 1957 je bila usposobljena transfuzijska postaja, ki je bila nujno potrebna za vse oddelke. Tako je imela bolnica 5 oddelkov: internega, kirurškega, ginekološko-porodniškega, pljučnega in infekcijskega.
Razvoj medicine pa je šel naprej in z njim tudi potrebe ljudi. V letu 1964 sta nastala dva nova oddelka: oddelek za ORL bolezni in očesni oddelek. V letih 1956—66 je bila v Rakičanu dograjena pediatrija, leta 1968 pa je del infekcijskega paviljona sprejel ginekologijo. Leta 1974 je bil odprt interni oddelek, leta 1979 je nastala rentgenologija, v naslednjih letih pa bomo gradili kirurgijo. Bolnišnica v Murski Soboti premore 541 postelj.
Tudi zunanja zdravstvena služba je bila po osvoboditvi postavljena pred nove naloge. Temu primerno seje tudi morala organizirati. V občinskih središčih so ustanovili zdravstvene domove, prav tako pa tudi zdravstvene postaje, ki so v letih 1954—1958 nastajale v večjih krajevnih središčih z namenom, da bi zdravstveno službo čimbolj približali občanom. Nadaljnji razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti je kmalu pokazal nesmiselnost razdrobljenosti te službe na samostojne zdravstvene postaje, ki so bile finančno in kadrovsko šibke. Zato je prišlo do postopne integracije te službe na nivoju občine. Ta proces je trajal do leta 1963. Do nasle-nje integracije osnovne zdravstvene službe je prišlo leta 1968. Takrat je bil ustanovljen Pomurski zdravstveni dom, v katerega so se vključili vsi 4 pomurski zdravstveni domovi. Začelo se je novo, zelo razgibano obdobje nadaljnjega razvoja te službe v Pomurju. \ Velike vsebinske spremembe "v notranji organizaciji Pomurskega zdravstvenega doma so leta 1973 prinesli ustavni amandmaji. Nastale so TOZD po teritorialnem principu. Današnji PZC, ki vključuje celotno zdravstveno dejavnost v Pomurju, ima 7 TOZD in DSSS. To so: TOZD ZD M. Sobota, TOZD ZD Lendava, TOZD ZD Gornja Radgona, TOZD ZD Ljutomer, TOZD Splošna bolnica, TOZD Pomurske lekarne in TOZD Zavod za socialno medicino in higieno. Hiter razvoj osnovne zdravstvene službe v preteklem obdobju je nujno terjal vzporedno reševanje prostorskih in kadrovskih vprašanj. V tem času so zrasle nove zdravstvene postaje, novi zdravstveni domovi in lekarne.
Sledilo je referendumsko obdobje v letih 1976—1980, ki je dalo pomurskemu zdravstvu vrsto prepotrebnih objektov. V naslednjem obdobju bo potrebno zgraditi še nove prostore za nujno medicinsko pomoč. Istočasno pa seje tudi reševala kadrovska problematika, ki je s pravilnim štipendiranjem postala realna osnova za načrtovanje kadrov v zdravstvu. Leta 1955 je bilo v Pomurju skupaj 33 zdravnikov, od tega 6 stažistov, 18 zdravnikov splošne prakse, 2 specializanta in 7 specialistov. Leta 1970 je imelo Pomurje 88 zdravnikov, od tega 24 zdravnikov splošne prakse, 38 zdravnikov na specializaciji, 26 specialistov in 18 zobozdravnikov. Leta 1980 pa je stanje naslednje: vseh zdravnikov je bilo 120, od tega 27 zdravnikov splošne prakse, 26 zdravnikov na specializaciji, 58 specialistov in 9 stažistov. Zobozdravnikov je bilo 35, farmacevtov pa 29.
Navedeni podatki nam zgovorno kažejo, kako hiter in spontan je bil razvoj zdravstvene službe v Pomurju. Nadaljnji razvoj zdravstvene dejavnosti v Pomurju pa bo potekal skladneje v okviru Pomurskega zdravstvenega centra.
Petišovsko polje je bilo naša šola
Sediva v majni topli sobici uprave INA—Nafte Lendava, iz sosednjega prostora se sliši jutranji klepet žensk, ki obujajo spomine na nedeljske dogodke. Ponedeljek je začetek delovnega tedna, ponedeljek kot v letu 1946, ko je mladenič iz Murskega Središča Ante Vraničar prišel v Lendavo, da bi postal vrtalec. Tako se začenja zgodba, dolga 35 let, zgodba člove- • ka, kije svoje življenje namenil delu v delovni organizaciji INA-Nafta.
Obiskoval je torej tečaj za vrtalce, ki je potekal ob delu. »Tri ure smo spoznavali teorijo, ves preostali čas pa delali za
stroji. To so bili časi, ko smo komajda zavrtali v zemljo, da bi dobili nafto, ta pa je bila še kako'potrebna za porušeno domovino, Pravi danes že rahlo osiveli Ante, kije skozi svoje življenjsko pot spoznal vsa dela, od najtežjih pri vrtanju do sedanjih, ki jih opravlja kot komercialist. »Šolanje vrtalcev je bilo tiste čase prav naporno, od začetkov v Lendavi, bolje rečeno na Petišovskem polju, do oddelka za vrtanje pri obrtni šoli v Zagrebu, pa do rudarskega tehnikuma čase prav naporno, od začetkov v Lendavi, bolje rečeno na Petišovskem polju, do oddelka za vrtanje pri obrtni šoli v Zagrebu, pa do rudarskega tehnikuma v Lendavi. Ko smo'vse te-»velike« šole smo želeli naprej, toda kaj kmalu so nam povedali, da moramo na delo, da torej z delom pokažemo, kaj smo se naučili.
Prva generacija vrtalcev je tako končala svoje šolanje, toda . tisto pravo seje začelo šele pri vrtalnih strojih. Mladi smo bili in nič nam bi bilo lotili smo se vsakega dela, še prav posebej pa smo bili aktivni v mladinski organizaciji. »Ante Vraničar je bil, to moram povedati, prvi predsednik mladine v delovni organizaciji, na tiste čase ga vežejo prelepi spomini. Nekoč, pravi so iz Murskega Središča do Čakovca morali organizirati štafeto. »Zbral sem 14 mladih, napravili smo štafetno palico, pripravili napise in štafeta je lahko krenila na pot. Vsak je pretekel kakšen kilometer, pa smo prispeli v Čakovec. Vsaka proslava v Lendavi pa je bila tako in tako naša domena, bili smo v šoli, bili smo organizirani v mladinski organizaciji ciji in vsak je nase prevzel naloge, ki jih je tudi izpolnjeval. Tudi prvomajski prazniki so bili drugačni kot danes. Ponavadi smo se z odprtimi kamioni odpeljali v naravo in tako proslavili praznik, ne kot danes, ko se s osebnimi razpršimo na tisoče mest in krajev. Bilo 'je vse bolj družabno, takšni so seveda bili časi. Pri delu smo se trudili, da bi dosegli kar najboljše delovne rezultate v čast prazniku dela, pa tudi ob drugih praznikih, med nami seje razvil tekmovalni duh, tega seveda danes ni več.
Ko smo začeli s samoupravljanjem, ko so delavci prevzeli podjetje v svoje roke, seje začela druga bitka, prav toliko pomembna kot tista za čim večnafte. V začetku so seveda bile težave, pa kaj bi nam zamerili, saj smo začeli iz nič, ni bilo recepta, po katerem bi se zgledovali. Tudi ko. sem bil nekajkrat predsednik delavskega sveta, si nisem mogel pomagati z izkušnjami, prevladoval je nekakšen občutek pravičnosti, skrbi za sočloveka in skrbi za boljše delo v celotni delovni organizaciji. Razvoj je prinesel seveda veliko sprememb, delovna organizacija se je preusmerjala na petrokemijo, to pa je zahtevalo od nas vseh dodatne napore, več znanja pa tudi krepitev samoupravnih odnososv. Tudi sam sem občutil velike spremembe, saj sem delal na najrazličnejših mestih, izkoriščanju in predelavi nafte pa v tovarni umetnih lepil in sedaj v komerciali. 35 let se.gibljem v trikotniku Lendava — Petiševci — Mursko Središče, kjer tudi živim. Ko letos praznujemo pomembne obletnice, se človek nehote spomni na minula leta, pretehta vsak dogodek, pa če obrne besedo tako ali drugače, mora ugotoviti, daje bilo to obdobje težavno a uspešno.
N a petišovskem polju bodo letos spet zabrneli vrtalni stroji, spet bodo mogočna vrtalna dleta zavrtala v zemljo, da bi iz nje izvabila plin, potreben za bližnjo petrokemično industrijo. Stari vrtalci bodo verjetno tudi tokrat vznemirjeni, kot so bili vedno ob pričakovanju rezultatov svojega težkega dela, med njimi bo verjetno tudi Ante Vraničar, otrok rudarskega Murskega Središča, danes.komer-cialist v INA-Nafti Lendava.
PROF. EVGEN TITAN IZ MURSKE SOBOTE
Vsestranski napredek telesne kulture
Telesna kultura je bila vedno družbeno in zgodovinsko pogojena. Po osvoboditvi je bila telesna kultura prežeta z novimi vsebinskimi in oblikovnimi spoznanji, da bi tako lahko zasledovala novo pot socialističnega razvoja. Takoj po osvoboditvi je bilo potrebno tudi v Pomurju odstraniti ruševine, zato je bilo manj časa za telesnokulturno udejstvovanje. To se je odvijalo na telovadnih nastopih, ob partizanskih mitingih, kresovanjih, Titovi štafeti in ob pomembnejših praznikih. Leta 1946 so bila ustanovljena fizkulturna društva, ki so bila nosilec telesnokulturnih
gibanj. Takrat smo v Pomurju gojili nogomet, namizni tenis, orodno telovadbo, odbojko, plavanje in šah. Ob tekmovanjih za športno značko ZREN pa so se razvijale tudi nekatere druge
panoge, saj je moral vsak udeleženec tekmovati v 12 športnih panogah, če je hotel osvojiti zlato, srebrno ali bronasto značko. Seveda nam je po osvoboditvi primanjkovalo športnih objektov in kadrov. Zato smo se v Pomurju, kar je bil takrat v Sloveniji edinstven primer, lotili izgradnje športnih objektov z mladinskimi delovnimi akcijami. Na ta način smo v Pomurju zgradili številna športna igrišča in druge športne objekte. Vzporedno s tem pa je bilo potrebno tudi vzgajati strokovne kadre, saj smo v Pomurju imeli le dva okrajna inštruktorja in enega profesorja za telesno vzgojo. Načrtno delo na področju telesne kulture pa je bilo zastavljeno tudi po šolah. Kljub nekaterim tečajem za vzgojo najnujnejših kadrov, trenerjev, sodnikov in organizatorjev, jeobčutnoprimanjkovald telesnovzgojnih učiteljev po šolah. Zato je bila v Murski Soboti ustanovljena srednja šola za telesno vzgojo, ki je zagotovila zadosten kader za pomurske šole. Z vsebinskim prehodom fizkultumih društev v društva Partizan so se športne sekcije in klubi v raznih panogah osamosvojili, s tem pa so se tudi oblikovale strokovne zveze, podzveze in strokovni odbori. Vse to in pa nagel razvoj športnih panog je terjalo nove strokovne in organizacijske kadre. Vse večja skrb pa se je začela tudi posvečati rekreaciji delovnih ljudi in občanov. Zato je bil pri ZTKOv Murski Soboti ustanovljen regijski center za vzgojo kadrov različnih profilov. Osnova za tako širok razmah telesne kulture, športa in rekreacije v Pomurju pa so vsekakor šolska športna društva po osnovnih in srednjih šolah, v zadnjem času pa tudi vedno večje zanimanje za šport in rekreacijo v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Sodobni razvoj telesne kulture, športa in rekreacije v Pomutju je vreden znanstvene obdelave, saj se danes ponašamo s številnimi dosežki tako v množičnosti kot vrhunskem športu. To velja tako za kolektivne kot posamične športne panoge. Tudi samoupravna organiziranost telesne kulture je dosegla dokaj visoko raven. Tako smo tudi v Pomurju uspeli telesno kulturo, šport in rekreacijo približati delovnemu človeku in občanu v najrazličnejših okoljih. V današnjem nemirnem svetu pa smo tudi primerno razvili mednarodno sodelovanje z zamejskimi Slovenci in sosednjimi deželami ter našimi delavci, ki so na začasnem delu v tujini.
V povojnem obdobju smo torej v Pomurju dosegli velik vsestranski napredek na področju telesne kulture, športa in rekreacije ter ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj. To je zelo pomembno, saj je prav telesna kultura tista dejavnost, ki prispeva k zdravju, boljšemu počutju, večji'produktivnosti dela, ustvarjalnosti in obrambni sposobnosti.
 Narod je bil lačen kulture.
	Tega so se zavedali vsi tisti, ki
so preživeli strahote druge sve-
tovne voJne- $tiri |eta s° soh-
'	darno vzdrževali kulturno
mrtvilo. Pa zato, da naš domači narod ne bi imel ničesar, ampak da sovražniku ne bi dali prilike in potuhe. Kulturni molk pa je pustil globoke posledice. Ne škodljive, ampak koristne. Potrebe in zahteve so po vojni bile močnejše kot kdajkoli prej.
Tudi takrat so se naši ljudje, ki so z zanosom in veliko volje do dela pričeli kulturno obnovo. Delo je bilo odgovorno, saj je pokrajina ob Muri že
od nekdaj bila ena vodilnih v amaterski kulturi, ljudje pa so imeli izbran okus in zahteve. Vsem tem okusom pa tudi ni bilo težko ustreči, saj so tudi ustvarjalci kulture — domačini, amaterji in njihovi vodje bili sposobni zadovoljiti potrebe.
V razvoju kulturno-prosvetnega dela v Prlekiji, njegovem razmahu in rasti moramo podčrtati pozitivno vlogo, ki jo je ljudska prosveta opravila na tem obmejnem območju.
Franjo Štebih, kije aktivno pomagal pri razvoju kulture, se spominja, da je po osvoboditvi Prlekije vzplamtelo še nevidno kulturno-prosvetnO življenje. Pognalo je iz korenimstare tradiciie. Nova pot lastnega kulturnega življenja pa je bila težka zaradi dediščine preteklosti. Odločilna pa je bila volja in hrepenenje po izobrazbi. V novi državni skupnosti je postala ljudska prosveta najvažnejši činitelj pri prevzgoji stare miselnosti in dvigu splošne kulture.
Razvoj kulture bi lahko razdelili v tri obdobja:
Prvo zajema čas po osvoboditvi vse tja do prvega kongresa ljudske prosveta. V tem času je bilo delo načrtno in zanesenjaki so delali bolj iz navdušenja kot pa po nekih smernicah in organizirano. Na vaških mitingih (ki so bili glavna oblika kulturne animacije naroda) so že nastopali z recitacijami, pevskimi zbori in plesnimi točkami.
VESTNIK, 29. APRILA 1981
STRAN
 MURSKA SOBOTA 
O gospodarjenju in kršiteljih
Analiza gospodarskih gibanj in uresničevanje družbenega plana soboške občine za obdobje 1976—1980 v letu 1980 je bila osrednja točka skupnega zasedanja zborov združenega dela in krajevnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti. Ob dokaj ugodnih rezultatih gospodarjenja v minulem letu, kar velja še posebej za rast celotnega prihodka, dohodka, akumulacije in delitve čistega dohodka, kakor tudi glede krepitve sredstev v korist organizacij združenega dela in omejevanja vseh vrst porabe, pa so opozorili tudi na nekatera negativna gibanja. To so predvsem povečana izguba v Mesni industriji ABC Pomurke, visoka rast cen in zmanjšanje likvidne sposobnosti gospodarstva, v zaostanku pa je tudi uresničevanje lanskoletne resolucije, saj večina gibanj zaostaja za planom. Da bi čimprej odpravili neskladja, so na zasedanju imenovali medzborovsko komisijo, ki bo skupno s strokovnimi službami izvršnega sveta izoblikovala predloge za odpravljanje pomanjklivosti, kar zadeva zlasti doseganje produktivnosti in urejanje dohodkovnih odnosov v združenem delu. Omeniti velja, da niso izpolnili resoludjskih predvidevanj na področju stanovanjske izgradnje, komunalne ureditve, v Mesni industriji pa ne svojih sanacijskih programov. Vsega obsojanja pa je bil deležen neodgovoren odnos nekaterih delovnih organizacij, ki vse doslej niso naredile ocene o gospodarjenju.
Glede kršiteljev dogovora o pridobivanju in razporejanju dohodka in •sredstev za osebne dohodke v gospodarstvu in družbenih dejavnostih v letu 1980 — teh je v soboški občini 5 — pa so delegati zbora združenega dela sprejeli sklep, da morajo vsi kršitelji do polletja oziroma najkasneje do 1. septembra letos poračunati preveč izplačane osebne dohodke. V nasprotnem primeru pa bodo v teh delovnih okoljih predlagali ukrep družbenega varstva.	M. Jerše
Prebujanje narcis — že petnajstič
Tam' kjer Mura v tiho noč šepeče — kjer narcisa v maj se zastrmi — kjer se polje v rosi zaleskeče — tam Veržej naš ljubezniv stoji. Taka je prva stran vabila na ju-
bilejni 'petnajsti Mesec narcis v Veržeju. Letos bo še posebej slavnosten, saj se s svojim programom vključuje v praznovanje obletnic ob 40-letnici vstaje jugoslovanskih
MANIFESTACIJA NA PREDVEČER PRAZNIKA
V počastitev 1. maja-praznika dela bo 30. aprila ob 19. uri na Trgu zmage v Murski Soboti osrednja manifestacija delovnih ljudi in občanov soboške občine. Po bogatem kulturnem programu bodo povorke ljudi odšle na prostor pred prvo osemletko, kjer bo ob tej priložnosti veliko kresovanje. Pričakujejo, da se bo te manifestacije udeležilo večje število delovnih ljudi in občanov, ki bodo na ta način izpričali svojo privrženost socialističnemu samoupravljanju, na čelu katerega stoji delavski razred.
M. J.
 LJUTOMER
Za večjo učinkovitost železnic
V četrtek je bila v Ljutomeru skupščina temeljne skupnosti za železniški in luški promet — prometno središče Murska Sobota. Po poročilih o delu predsedstva in samoupravne delavske kontrole so delegati sprejeli akcijski program ukrepov za povečanje učinkovitosti poslovanja v integralnem železniškem transportu v prihodnjih petih letih. Ta temeljni dokument bo vodilo vsem organizacijskim enotam SIS za železniški in luški promet na območju SR Slovenije. Na skupščini so potrdili tudi program dela TS ŽILP prometno središče Murska Sobota za letošnje leto.
Poleg vključevanja v akcijski program, ki bo ena temeljnih nalog železnic v Pomurju, si bodo železničarji prizadevali tudi za boljše sodelovanje z Luko'Koper.
Skupščino so zaključili s potrditvijo statuta prometnega središča Murska Sobota.	D. L.
ODLIČJA DELAVCEM ELRADA
Ob 25-letnici obstoja kolektiva Gorenje-EIrad iz Gornje Radgone so minuli petek v tej delovni organizaciji v navzočnosti najvišjih družbenopolitičnih in gospodarskih predstavnikov delovne organizacije, sozda Gorenje iz Velenja, občine in regije, na svečani seji podelili 27 delavcem visoka državna odlikovanja.
Red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli: Viktor Pelc, Jože Poštrak in Janko Stergar, red dela s srebrnim vencem je dobilo 11 delavcev, medaljo zaslug za narod 7 delavcev in medaljo dela 6 delavcev in delavk, (bž)
narodov in 40-letnici ustanovitve OF.
Letošnji program se prične že 30. aprila z velikim kresovanjem in baklado. To je v bistvu kulturno — politična manifestacija in obenem uvodna prireditev. Naslednja dva dni bosta potekala športna dogodka — nogometni turnir za pokal Emila Gaberca in Republiška mladinska kolesarska dirka za X. kriterij narcis, ki ima tudi me inarodno obeležje.
/ nedeljo, 10. maja, bodo likovniki iz Ljutomera imeli otvoritev razstave v osnovni šoli, osrednja prireditev pa bo od 15. do 17. maja. Že v petek bodo Ver-' ženci sprejeli goste iz pobratenega Grljana v Srbiji. Dan kasneje bo družabni večer kulturnih društev pooratenih krajev in za konec bodo v nedeljo, 17. maja, najprej folkloristi prikazali stare ljudske
običaje in šege, nato bo kulturno — zabavni program. Po kulturnem programu si bodo gostje lahko ogledali polja, kjer rastejo narcise, zvečer pa bo ples z izborom miss narcis.
Še dva dogodka bosta do konca meseca. KUD Ivan Kavčič iz Ljutomera se bo predstavilo z igro Arzen in stare čipke, za konec pa bo na Osterčevem večeru nastopil tudi Obmejni simfonični orkester.
Na tiskovni konferenci so predstavili tudi propagandni material in pri tem velja omeniti praktičen in ličen vodnik po Veržeju in celotni krajevni skupnosti. V njem je zelo dobro predstavljena zgodovina kraja z vsemi spremljajočimi podatki. VodnJ: ima tudi pregledno karto naselja.
D. L.
MURSKA SOBOTA
Volilna seja OS ZS
V preteklem enoletnem obdobju so soboški sindikati dosegli pomemb-napredek pri uresničevanju socialističnih družbenih odnosov, kar se kaže zlasti v krepitvi položaja in vloge delovnih ljudi. To je prispevalo k hitrejšemu, učinkovitejšemu in celovitejšemu razreševanju vseh bistvenih vprašanj, ki so se pojavljala v združenem delu. Pri tem so se sindikati močno vključili tudi v pripravljanje planskih dokumentov, doslednejšo izpeljavo nagrajevanja po delu, dogovora o razporejanju dohodka, še posebej pa glede uresničevanja gospodarske stabilizacije, s čimer sta, povezana realni standar delavcev in njihova socialna varnost.
To so med drugim ugotovili na volilni seji občinskega sveta zveze sindikatov v Murski Soboti, ko so delegati obravnavali poročilo o delu občinskega sveta in njegovih organov. V razpravi je bilo veliko govora tudi o delovanju delegatskega sistema, kjer se je pokazalo za dokaj spodbudno izobraževanje delegatov, dotaknili pa so se tudi drugih aktualnih vprašanj iz dejavnosti soboških sindikatov, kot so področje zdravstva in socialnega varstva, usmerjenega izobraževanja, kmetijstva in zaposlovanja. Tako« so v okviru sindikata vse bolj uveljavljali usklajevalno vlogo članov zveze komunistov in zveze sociallistične mladine, razširili pa so tudi mednarodno sodelovanje, zlasti s sosednjo Železno županijo na Madžarskem in Ingolstadtom, kjer je veliko delavcev na začasnem delu.
Na volilni seji OZ ZS v Murski Soboti pa so sprejeli tudi predlog kadrovskih sprememb članov predsedstva in za novega predsednika občinskega sindikalnega sveta izvolili Štefana Pintariča, tekstilnega inženirja, vodjo izmene v TOZD Oblačilo tovarne Mura, dolgoletnega družbenopolitičnega delavca.	M. Jerše
ALPSKA SMUČARSKA REPREZENTANCA V RADENCIH — Naši najboljši alpski smučarji in smučarke so skupaj s strokovnim vodstvom tako kot lani pripravili v Radencih ob zaključku sezone tiskovno konferenco na kateri so novinarje seznanili z doseženimi rezultati, hkrati pa tudi razgrnili načrte v prihodnje. Državna reprezentanca je bila gost Radenske, ki kaže veliko razumevanje in tudi finančno podpira to športno zvrst. Naši najboljši alpski smučarji pa so obiskali tudi osnovno šolo v Gornji Radgoni in Radencih ter se udeležili smučarskega plesa v Radencih. Kljub slabemu vremenu so tudi odigrali z novinarji prijateljsko nogometno tekmo in zmagali s 6:2.
NA OBISKU PRI SPOMENIČARJU JOŽETU JANEŽU
Njegov svet so dokumenti NOR
Za pristen prikaz osvobodilne vojne smo Jugoslovani dolžni največ hvale piscem, ki marljivo zbirajo dokumente in ustna pričevanja o tisti dobi, nakar gradivo oblikujejo in sporočajo zaradi le-teh samih, ne pa v prid lastni slavi. To niso leposlovci, marveč iskalci resničnih dejstev. Iz njihovega peresa prihajajo spomini, kronike, življenjepisi partizanskih enot, pričevanja o srditih bojih, pohodih in žrtvah revolucije.
pisanje nekdaj mnogo več kot v sedanjem času, pa ne mislim odnehati, ker sem se prepričal, da se še premalo ljudi ukvarja z zgodovinsko
govega dela »Krik prekmurske zemlje«.. V njej je med drugim zapisano, daje Jože Janež s temeljitim in zavzetim pristopom obogatil
To »-brez dvoma velja tudi za Jožeta Janeža, nosilca spomenice 1941, iz Murske Sobote, ki je lansko leto praznoval 60-letnico plodnega revolucionarnega dela. V pogovoru z njim je čutiti, da ta skromni človek po skoraj 36. letih miru v svobodni domovini še zmerom živi vsajen v revolucionarna doživetja, ki so mu izoblikovala mladost, značaj in pogled na svet. Ko poslušaš njegovo življenjsko povest, diha iz vsakega spominskega drobca in odseva iz,njegovih mirno vdanih oči zanesljivost. bivanjska sila in nes-kriti optimizem, kakršen se more roditi in zrasti samo tam, kjer domuje zvestoba neki ideji — in to je v tem primeru socializem' in samoupravljanje.
Iz vsega pripovedovanja diha globoka navfezanost na zemljo .in njene ljudi. Kot mladenič, prihajajoč iz čisto drugačnega sveta — rodil se je v Babnem Polju na Notranjskem. današnja občina Cerknica — je vzljubil Prekmurje (žena je domačinka) in ga odrištihmal ni več zapustil. Ni težko razumeti, zakaj je Jože Janež po invalidski upokojitvi leta 1956 spremenil svojo skromno sobo v stanovanjskem bloku na Stari ulici blizu središča Murske Sobote v pisateljsko delavnico. K takemu ravnanju ga je prisilila notranja nuja — po svojih močeh poplačati družbeni in svoj osebni dolg junaškemu ljudstvu, ki je tolikanj krvavelo. da bi si pridobilo dom v Jugoslaviji in se rešilo soci-
alnih zatiranj. K neutrudnemu pisateljskem delu pa je Jožeta Janeža nagnila tudi osebna zvestoba. Tista zvestoba. ki terja od sina, da pokloni materi/ revoluciji sleherno vlakno svoje moči, zmožnosti in daru.
Zatorej se ne bomo omejili na prelomno leto 1940, ko je naš sogovornik spoznal Matevža Haceta, ki je postal njegov politični učitelj, ne na december 1941. ko ga je Lojze Mlakar-Ljubo sprejel v članstvo partije, ali pa na viharno obdobje narodnoosvobodilnega boja, ki muje prineslo najvišje priznanje: spomenico 1941. niti na dolga leta njegovega službovanja po številnih vojnih odsekih, ki so mu prinesla, čim podpolkovnika. Tokrat se bomo nekolikanj dalj časa pomudili pri njegovi dokumentaciji iz naroddnoosvo-bodilne borbe in številnem gradivu, ki mu gaje uspelo zbrati z različnih področjih družbenega življenja. Rekli bi. da je postal dejanski kronist svojega časa.
NEPRECENLJIVO GRADIVO V MAPAH
»Življenje naj bo deloven dan. ne pa prazničen!« z malce hudomušnim nasmehom pravi Jože Janež, ko skupno pokukava v njegovo bogato zakladnico zbranega gradiva. »Dokler bom le mogel in mi bo zdravlje dopuščalo se bom ukvarjal s lem delom, kajti tu se počutim zadovoljnega, saj delo krepi moje zdravje. Čeprav je bilo moralne spodbude za
ZAPISOVALEC IN RAZISKOVALEC — Jože Janež pri svoji delovni mizi, kjer so nastali številni zanimivi podatki o zgodovinski preteklosti Prekmurja.
preteklostjo, ki je neizčrpen vir za prihajajoče generacije-«
Slučajni obiskovalec mora bili vsekakor navdušen nad grmado popisanega papirja. skrbno shranjenega v posebnih mapah, ki ležijo na policah, mizi in stolih. Tudi omare so polne neprecenljivega gradiva, zbranega v svežnjih. »Več kot štiri tisoč strani dokumentov je prav gotovo še tukajle. bilo pa bi ga brez dvoma znatno več. če jih ne bi v minulih letih enostavno podaril. Kajti ne delam le zase, ampak sem zelo vesel, v kolikor lahko pomagam pri zbiranju raznih podatkov drugim, ki so sez vnemo lotili proučevanja zgodovine nekdanje dežele Koclja«, pravi tovariš Janež. Tedajci mi pogled zdrkne nekolikanj v desno, kjer zagledam zahvalo murskosoboške Pokrajinske in študijske knjižnice ob izidu nje-
spoznanja o ljudeh in dogajanjih v tej pokrajini. Podobno ugotavljajo sodelavci »TV—15«. ki so v prvi številki iz leta 1970 omenili, da tovariš Janež pred nami oživlja znamenite dogodke in like naših borcev in aktivistov. Še posebej ponosen pa je lahko glede pohvalne listine muzejske^ zbirke v Prezidu. občina Čabar v ŠR Hrvatski. kjer piše dobesedno takole: »To lahko naredijo samo vredni entuziasti. Skupno imamo zbranih vaših zapisov okrog deset kilogramov. kar bo nekega dne prišlo še kako prav bodočim pislaeljem zgodovine!«
»Ker sem yrsto let zajemal iz domače zgodovine Pomurja in rodne dežele Notranjske. sem iz svojega »skladišča« daroval ropise. na primer soboški gimnaziji, tukajšnjemu muzeju in bolnišnici. raznim šolam in še kam. Tako sem maja 1973
izročil skoraj poldrugi tisoč strani tipkopisa. Notranjska 1941 —1945. pri čemer sem podatke jnesec za mesecem črpal v ljubljanskem inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Sicer pa obstaja pri meni tudi ostala dokumentacija. če omenim samo področja zdravstva in šolstva pa tja do čebelarjenja in še kaj .. .« Zvem, daje bil Jože Janež precej časa tudi predsednik komisije za zgodovinsko dejavnost in izročila NOB. kije delovala pri občinski organizaciji zveze borcev v Murski Soboti.
DELO GA ŽENE NAPREJ ...
Sprašujem se. od kod takšno navdušenje za zbiranje dokumentacije. »Največjo spodbudo za to mi je dal pokojni šolski upravitelj Mirko Štubel in takosem mu pomagal pri urejanju raznih' zbirk. Pozneje pa tudi pisatelju Ferdu Godini. O zgodovini narodnoosvobodilne borbe v Prekmurju sem dejansko zbral ogromno gradiva. Del te dokumentacije sem poslal celo v Moskvo enemu od .strokovnjakov, ki se je ukvarjal z zgodovinskimi izsledki. To je bilo okrog leta 1962. ko so na soboškem pokopališču odkrili grobnico 521 padlim Rusom v drugi svetovni vojni.«
Nekaj zanimivih podatkov iz revolucionarne preteklosti Prekmurja, ki sem jihzasledilvbogatizakladnici tovariša Janeža, velja vsekakor omeniti. Ta pokrajina je dala v drugi svetovni vojni tisoč petsto žrtev za srečnejši in lepi dan njihovih znancev. Od tega je bilo okrog tisoč padlih internirancev, civilnega prebivalstva in Židov, medtem ko je en bataljon Prekmurcev v letih
1942—1943 pustil svoja življenja na madžarskih tleh. Prepričan sem, da za te podatke. ki sem jih našel v zapiskih tovariša. Janeža, ni vedel marsikdo doslej. V tej zvezi je izšla leta 1968 pri Pomurski založbi v Murski Soboti publikacija z naslo: vom »Umirali so v boju za svobodo«, katere avtorji so bili Jože Janež. Mirko Štubel in Joško Brumen. V njej je namreč možno najti številne podatke o padlih in umrlih borcih in sodelavcih NOB v Prekmurju v letih 1941 — 1945.
Skozi okno sobe, v kateri je shranjeno zares bogato gradivo o zgodovini Prekmurja in nekaterih drugih predelov Slovenije, so posijali prvi popoldanski žarki sonca, čigar lesket seje razlegel po popisanih straneh papirja. Prava simbolika — sem takoj pomisilil. Jože Janež je ustvarjen za nenehno ustvarjanje, ne pa za počitek in odmor, ki se muje moral v šibkih trenutkih bolezni vendarle odreči. Pa ne za dolgo, kajti pred njim je še ena pomembna naloga: zbira namreč dokumentacijo o zdravstvu celotnega Pomurja. »Doslej sem napisal okrog 399 strani, zbornik, ki bo izšel jeseni, pa bo vseboval 500 do 600 strani. Zato hitim, da čimprej opravim to obsežno delo«, prida tovariš Janež. Kako lahko človek ves pripada ustvarjanju, neskončno in nenehno — pomislim. Njemu je to postal način mišljenja in življenja, zato mu nobena stvar ni posebno težka. Nasmeh, rahlo povzdignjen in zvišen. krčevit in kratkotrajen. Poslovil sem se v prepričanju, da bi lahko ves pogovor in še enega posvetila tej njegovi ljubezni, ki nenehno žene naprej.	M. Jerše
STRAN 8
VESTNIK, 29. APRILA 1981
V POMURJU: SLOVESNO PRED PRAZNIKOM
V počastitev 40-letnice ustanovitve OF so tudi v vseh štirih pomurskih občinah pripravili priložnostne slovesnosti, na katerih so najzaslužnejšim posameznikom in društvom podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte.
Za dolgoletno družbenopolitično delo je letos prejelo v soboški občini priznanja OF 20 posameznikov in ena društvena organizacija.
ALOJZ BALAŽIČ iz Dokležovja, delavec Komune v Beltincih, ki je že od leta 1955 vsestransko akt ven v raznih družbenopolitičnih organizacijah, krajevni skupnosti in socialistični zvezi.
EMILUA BEJEK, tajnica osnovne šole v Puconcih, dolgoletna članica KO SZDL, od ustanovitve piedsednica sekcije za družbeno aktivnost žena, vodja delegacije SIS v KS itd.
JANEZ CIMPRIČ, upokojenec JLA iz Murske Sobote, zlasti aktiven v zvezi borcev, sindikatih in društvih, kot član OO ZK v KS Lendavska pa se je izkazal na raznih področjih.
DUŠAN DEVETAK, upokojeni delavec milice iz Černelavec, aktiven na vseh področjih dela krajevne skupnostim v o občinskem merilu, za kar je prejel več priznanj.
JANEZ DOMJAN, kartonažer iz Kroga, aktivno vključen v družbenopolitične organizacije in društva ter v samoupravne organe v združenem delu in krajevni skupnosti.
KAREL FLISAR, upokojeni gasilski inšpektor iz Murske Sobote, ki je pod težavnimi pogoji vse od ustanovitve uspešno vodil pomursko gasilstvo.
MARIJA HORVAT, socialna delavka iz Murske Sobote, članica predsedstva OK SZDL, tajnica samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo, vsestransko družbenopolitično aktivna.
FRANC FARIČ, vodja skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti skupščine občine v Murski Soboti, vsestransko družbenopolitično aktiven, zlasti v ZK.
MARTIN JERIČ, kmetijski inženir, zaposlen KG Rakičan, sodeloval v vseh organizacijah KS kot aktiven družbenopolitični delavec in v samoupravnih organih OZD.
ALEKSANDER KERČMAR, kmetovalec iz Križevec, dolgoletni družbenopolitični delavec, član predsedstva OK SZDL, aktivno vključen pri uvajanju sodobnega kmetijstva.
MARIJA KERČMAR, učiteljica na osnovni šoli v Gornjih Petrovcih, se je uveljavila s svojim delom v raznih komisijah in sekcijah, aktivna pri izvajanju številnih akcij.
STANKO KERČMAR, upravnik kluba mladih v Murski Soboti, se je izkazal z dolgoletnim prizadevnim delom v mladinski organizaciji in na delovnih akcijah.
VILMA OLAS, delavka splošnih in administrativnih del pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti, opravlja vrsto pomembnih samoupravnih funkcij in v KS.
KAREL PEČEK, inženir agronomije v tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, vsestransko dri žbenopolitično aktiven, sedaj sekretar OO ZK, odgovorne funkcije v obči, iškem štabu TO itd.
ALOJZ PIHLER, upokojeni uslužbenec skupščine občine, še aktivno deluje v zvezi borcev, v raznih koordinacijskih odborih, skupnosti socialnega skrbstva in drugje.
MARTIN PUHAN, inženir agronomije iz Murske Sobote, dosedanji profesionalni izvršni sekretar komiteja OK ZKS, vsestransko aktiven v družbenopolitičnih organizacij in društvih.
KORNEL PUSTAI, samostojni obrtnik — urarski mojster iz Murske Sobote, ki je vseskozi delal v raznih organih obrtne zbornice, sedaj član IO združenja obrtnikov.
ERNO VOROŠ, kmetijski tehnik, upravnik EE v Motvarjevcih, sedaj predsednik kulturno-umetniškega društva v Motvarjevcih, vodja delegacije KS za zbor KS skupščine občine.
ANTON VUČKO, kmetovalec iz Ižakovec, sodeloval v NOB in se’ vseskozi aktivno udejstvoval na vseh področjih dela v krajevni skupnosti.
IVAN ZORKO, kmetovalec iz Predanovec,’ kooperant, ki je veliko prispeval k razvoju modernega kmetijstva. Vodi KO SZDL in aktiven v ostalih družbenopolitičnih organizacijah.
GASILSKO DRUŠTVO BELTINCI pa za dolgoletno uspešno delo na področju požarno-varnostne dejavnosti in vzgoje mladih gasilcev.
V soboto dopoldne so na slavnostni seji OK SZDL Ljutomer podelili osemnajstim društvom in posameznikom priznanja in plakete OF. Priznanje OF s srebrno značko so prejeli:
Gasilsko društvo Ljutomer za jubilejno 110-letnico uspešnega dela na področju požarne varnosti v Ljutomerski občini, krajevna konferenca SZDL Križevci pri Ljutomeru za uspešno delo in utrjevanje frontne vloge SZDL, Angelca Fras, za požrtvovalno delovanje v društvih in krajevno samoupravi, Žalika Novak za aktivistično in uspešno sodelovanje v SKOJ, ZZB NOV in graditvi socialističnih družbenih odnosov, Erih Mohorko za požrtvovalno delo na kulturno — prosvetnem področju ter Janez Fudolf za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni samoupravi.
Priznanje OK.SZDL pa so prejeli:
Osnovna šola Jože Hedžet Razkrižje za uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter utrjevanja bratstva in enotnosti, pevski zbor Cven za uspešno delo na področju zborovskega petja, tamburaški zbor Janez Čuk Vučja vas za uspešno delo na kulturnem področju. Ana Mihalič za aktivno delo v krajevni samoupravi in društvih, Jože Halaba-rac za aktivno delo v društvih, Berta Flis za aktivno delo v hišni samoupravi, Jana Ljubeč za požrtvovalno delo v krajevni samoupravi in družbenopolitičnih organizacijah, Alojz_ Makoter za uspešno delo v krajevni samoupravi in društvih, Franc Štih za aktivno delo v krajevni samoupravi in utrjevanju socialističnih organizacijah, Zinka Habjanič za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, Franc Kardinar za uspešno delo v krajevni samoupravi in društvih ter Anica Juranovič za vztrajno delo v krajevni samoupravi.
Tudi v Gornji Radgoni so letos — v soboto popoldne na osrednji proslavi 40-letnice osvoboditve — podelili priznanja OF. Prejeli so jih: glasbena šola iž Gornje Radgone za požrtvovalno in uspešno delo na področju vzgoje mladih glasbenikov, osnovna šola Kapela za aktivno sodelovanje in razvijanje socialističnih odnosov v krajevni skupnosti, gasilsko društvo Spodnja Ščavnica za dosežene rezultate na področju »žarnega varstva v kraju in občini, planinsko društvo Gornja Radgona za uspešno 20-letno delo pri planinarjenju in ohranjanju tradicij NOB in posamezniki: Milan Simonič iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici za dolgoletno požrtvovalno de
lo v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, Ivan Kovač iz Gornje Radgone za aktivno in požrtvovalno delo pri razvoju krajevne samouprave v Gornji Radgoni in občini, Franc Marko iz Negove za dolgoletno požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti in občine, Stane Červič-Bojan iz Radenec nosilec partizanske spomenice iz leta 1941, za velik prispevek k razvoju socialistične skupnosti, Dana Sukič iz Avtora-dgone za aktivno družbenopolitično delo v delovni organizaciji, Dušanka Gomzi iz Radenske za velik delež pri razvoju in krepitvi socialističnih samoupravnih odnosov v vrstah mladih, Miha Veršič iz Radenec za aktivno delovanje na področju vzgoje in izobraževanja mladih v širšem pomurskem prostoru in Bruno Svagan iz Avtoradgone za dolgoletno požrtvovalno delo v družbenopolitičnih organizacijah delovne organizacije in občine.
Dobitniki letošnjih priznanj OF v lendavski občini pa so ŠTEFAN BAŠA iz Dolge vasi, aktiven družbenopolitični delavec, še posebej si je prizadeval za gradnjo vaškega doma in krepitev krajevne samouprave.
JOZEF BOGAR iz Petišovec, član sindikata že pref vojno, ko je bil rudar — kopač v rudniku v Murskem Središču. V krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah je bil aktiven več-kot 40 let.
ANTONIJA RODI, iz Lendave, članica SKOJ od leta 1946, udeleženka prvih mladinskih delovnih akcij, danes tehnična sekretarka občinske konference SZPL Lendava.
ŠTEFAN MERŠINJAK iz Lendave, 35 let aktiven v SZDL in občinski organizaciji RK, v zadnjem času pa razširjevalec glasila Naša obramba. Aktiven tudi v krajevni organizaciji SZDL Lendava.
STANKO LEBAR iz Bistrice, aktiven družbenopolitični delavec, posebej si je prizadeval za razvoj krajevne samouprave. Opravljal vrsto pomembnih družbenopolitičnih funkcij, član OK SZDL in podpredsednik občinske skupščine Lendava.
JOŽE HORVAT iz Kobilja, aktiven delavec v KS,- predsednik->krajevne konference SZDL.
ŠTEFAN HORVAT iz Žitkovec, delavec pri gradnji Litostroja in elektrarn v Sloveniji, brigadir in eden izmed najbolj zaslužnih za razvoj vasi Žitkovci.
JOŽE GORNJEC iz Lendave, zaradi svojega dela priznan in cenjen družbenopolitični delavec, ki mu je bilo zaupano vodenje občinskega komiteja ZK v Lendavi, pomurskega medobčinskega “sveta SZDL, sedaj pa je predsednik občinske skupščine Lendava.
JOŽE RUŽIČ iz Turnišča, udeleženec NOV, vse doslej aktiven družbenopolitični delavec, vrsto let predsednik krajevne organizacije SZDL in zaslužen za razvoj krajevne samouprave.
ZMAGO URISK iz Dobrovnika, sedaj predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Lendava, aktiven družbenopolitični delavec v krajevni skupnosti.
Občinska konferenca SZDL Lendava je ob letošnjem jubileju OF podelila še priznanja OF karavli Štefan Kovač za krepitev bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi in za delo v krajevni skupnosti Gorice pri Lendavi, ter krajevni skupnosti Hotiza za dosledno uveljavljanje sožitja med narodi in narodnostmi, saj gre za krajevno skupnost, na območju katere živijo Slovenci in Madžari.
NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA
		Sestavil Marko Napast Človek na praksi	Pikantna srbska jed iz fižola	Gorenjski potok, ki leče skoz Vintgar	Pozdrav oh odhodu	Staroperzijski		glas, zvok		Premoženje		Kardelj Edvard	Oče			Ze umrli it. social, politik (Pietro)		Vinorodna rastlina	..K 1	. *	M « ML	n pl * -:’v	kr  C	91 'B/		»J .	i f		
agrada 300 din
3. nagrada 200 din 4. nagrada 200 din 5. nagrada 200 din
Razpis nagrad prvomajske križanke
Rešitve pošljite do 20. maja na naslov: ,	Ime in priimek ..................
Uredništvo »Vestnika«, 69000 Murska Sobota,	Naslov ...................................
Titova 29/I	Pošta ..........................
VESTNIK, 29. APRILA 1981
STRAN 9
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Še pred setvijo koruze
Nahajamo se tik pred setvijo koruze. Od vseh strani smo dobili že neštete napotke za doseganje visokih pridelkov. Verjetno ne bo škodovalo, če dodamo še nekatere. Zaradi poznane situacije je pri prodajalcih reprodukcijskega materiala in pri pridelovalcih koruze nastala rahla zmešnjava, ker nimamo vsega tistega, kar smo svetovali.
Osnove okrog priprave zemlje in uporabo ostale mehanizacije smo lahko prebrali v dobrem sestavku ing. Pitza v eni od prejšnjih številk.
Gnojenje je ukrep, pred katerim smo nekateri zastali zato, ker ne dobimo gnojila. V tem času se razumljivo več ne moremo ozirati na to. kaj rastlina potrebuje (razmerje hranil), pač pa ji damo tisto, kar lahko dobimo. Torej moramo uporabiti katerokoli vrsto nitrofoskala v količini 400 — 600 kg/ha. Ker je možno dobiti ureo, jo uporabimo v količini za pridelovanje zrnja 50 — 200 kg/ha. Pri silažni koruzi z organskim gnojem so tudi količine mineralnih gnojil lahko nekoliko nižje/Če bomo do-gnojevali s KAN, si ga preskrbimo 300 — 400 kg/ha, ker ne vemo, če bo tokrat, ko ga bomo potrebovali na razpolago.
Pri sortah koruze je nastalo tudi nekaj sprememb m Se pridelovalci sprašujejo, katero naj sejejo, po pregledu razpoložljivih sort svetujemo še zmeraj isto. Med novejšimi sortami so dobre sorte OSSK 247 in ZPSK 371. V skupini srednje rastline in za siliranje storža naj bo BC 488 ali OSS 407. Glede ostalih sort naj omenim to, daje še mnogo tistih, ki dajo zelo dobre pridelke, pač pa jih prodajajo v manjših količinah. Naj omenim zelo rane sorte BC 183 in BC 191, kijih lahko sejemo še v drugi polovici maja, hitro dozorevajo, dajo pa nekoliko nižje pridelke. Po lastnostih so podobne BC 28-11 BC 290 in BC 264 in jih lahko med seboj zamenjujemo.. Sorta ZPSK 46 A je znana kot dobra, samo da na izpostavljenih vetrovnih legah hitro poleže.
Zaradi nizkih temperatur je zemlja hladna, zato nepre-tiravajmo s časom setve. Tudi vlaga v tleh je minimalna in v teh pogojih bo kalitev zelo slaba. Moramo počakati na višje temperature in upajmo na dež.
Globina setve je tudi omenjena v že omenjenem prispevku ing. Pitza, torej še enkrat, ne sejmo globlje od 6 cm, razen na zelo lahkih tleh.
Gostota setve pri vseh sortah za pridelovanje zrnja naj bo 7 — 8 rastlin/m2 to je 70 x 17-18 cm. pri silažnih sortah 70 x 19-20 cm.
Zaščita posevka pred pleveli naj bo z razpoložljivimi kombinacijami 4 1 lasso + 2 kg atrapina na ha, s katerim škropimo pred ali po setvi, lahko ga pa tudi zabranamo. Naslednja možna je kombinacija 31 dual + 2 kg atrapina na ha, isto je tovarniška kombinacija primextra 5-6 1/ha. Naj še enkrat poudarim, da herbicidu primextra ne dodajamo atrapina kot v prejšnjih primerih. S temi dvemi kombinacijami škropimo takoj posetvi. Če ne škropimo ob setvi in njiva ozeleni, uporabimo 3-4 kg atrapina + 21 deherbana A. Gnojilo 13-10-12 s herbicidom lahko uporabimo v količini 400 kg/ha, enakomerno potrosimo in ga zabranamo.
Za zaščito posevka pred strunami imamoma razpolago čiste insekticide: volaton G — 5 25 kg/ha v vrste ali dyfonate G — 10 15 — 20 kg/ha v vrste.
Omenjena sredstva naj bodo dozirana v zemljo ob semenu (pokrita z zemljo).
Po vzniku koruze med rastjo je priporočljivo plitvo kultiviranje. katerega zadnje čase v večini primerov izpuščamo: Kombiniramo ga z dognojevanjem, če je gnojni obrok tako predviden.	Geza Džuban, kmet. ing.
Z novosadske borze
Cene nekaterih kmetijskih pridelkov so se na novosadski borzi v zadnjih dneh gibale takole:
ŽITARICE: Pšenica, letnik 1980, dogovorjena kvaliteta, v etiketiranih vrečah — 9,20 din za kg natovorjeno v vagon; udustrijski ječmen, letnik 1980 — 8,80 din za kg (vagon); ječmen za živinsko krmo letnik 1980, v etiketiranih vrečah — 8,90 din za kg; koruza, umetno sušena, letnik 1980 — 9,00 do 9,10 din za kg (vagon), 8,60 do 8,80 kamion; koruza, letnik 1980 s 5 odstotki defektnih zrn, ne glede na odstotek vlage — 7,00 do 7,50 din za kg (kamion).
ŽIVINA: Svinje, mešate bele, teže 90 do 130 kg, u miru farme — 62,00 din za kg žive teže, iz kooperacije — 61,00 din za kg žive teže in z obračunom 2 odstotka kala; tekači za nadaljnjo rejo do 25 kg — 115,00 din za kg.
Ponovno oživljanje konjereje
V Pomurju, kjer je še pred dvajsetimi leti vsaka kmetija, ki zasluži to ime, imela par konjev, je z nekaj tisoč število zdrsnilo pod tisoč. Visoke cene in pomanjkanje nafte pa tudi povečano zanimanje za konjsko meso v tujini, ponovno oživlja interes za rejo konj. Povečanemu zanimanju kmetov, ki v soboški občini ta čas redijo 261 konj, je priskočil na pomoč Živinorejsko-veterinarski zavod za Pomurje, ki je kupil edinega žrebca v občini. To in premije, ki naj bi jih plačevali iz sredstev ŽPS, JLA in drugih virov, naj bi pomagalo dvigniti stalež živali, ki so še ne tako dolgo nazaj bile simbol moči vsake kmetije.
Konj norijske pasme, ki ponovno dobiva domovinsko pravico v Pomurju, pa ne bo zamenjal traktor le v času razmočene zemlje, ko s stroji ni moč na njivo, in v obdobjih slabe preskrbe z nafto. Zaradi cenejše vzreje v primerjavi z govejimi pitanci, hitre rasti in visoke cene mesa mladih konj, ki se gibljejo od 120—130 din po kilogramu žive teže, bo marsikateri konj komčal na krožniku italijanskih in drugih gurmanov. Pa tudi za meso starih konj so kupci voljni odšteti 60 in več dinarjev za kilogram. Seveda pa to, kar je čas opravil v dvajsetih letih prodora mehanizacije, ne bo moč nadoknaditi preko noči. Številni mlajši kmetovalci pa bodo morali na natečajih dobiti znanje o ravnanju s temi občutljivimi in precejšnje nege potrebnimi živalmi. Sicer pa konj, dokler bo nafte dovolj, ne bo ogrozil strojnega dela na polju, saj par konj rabi šest in več ur za delo, ki ga traktor opravi v dveh urah. Vseeno pa ne gre zamuditi povečanega zanimanja za oživljanje konjereje v času, ko kmetje po dolgih letih ponovno povprašujejo po plemenskih kobilah za vzrejo delovnih konj. Večje pa je tudi zanimanje za vzrejo športnih kasačev na območju Ljutomera. Tudi slednji prinašajo rejcem na tržišču velike denarce in zajetne kupčke deviz. Nenazadnje pa so te živali pomembne tudi z vidika obrambnih priprav.
Boris Hegeduš
Žal mi je za vaju, a tu je spomladanska setev.
Ljutomerski mlekarji se povezujejo z Madžari
Zaradi sezonskih nihanj mleka imajo v zimskih in pomladnih mesecih sirarji ljutomerskega Mlekoprometa, ki so pred meseci dokončali novo naložbo, ki omogoča, da letno predelajo 23 do 24 milijonov litrov mleka, občasno proste zmogljivosti. Zaradi velikega povpraševanja po emental-cu, edamerju, zbrincu 'in drugih priznanih sirih iz Ljutomera, bodo mleko v času, ko ga doma ni dovolj uvažali iz sosednje Madžarske. O tem so se že dogovorili in podpisali ustrezen sporazum z madžarskimi mlekarji.
Na današnjih razgovorih med predstavniki Zunanje trgovine ABC POMURKA, ki bo uvoznik, in madžarskim izvoznikom pa so se dogovorili o podrobnostih za konkretno realizacijo dogovora. Zunanja trgovina ABC POMURKA ta čas ureja zadnje formalnosti okoli zagotovitve potrebnih deviz za uvoz milijon litrov mleka, ki jih bodo najverjetneje zagotovili z izvozom našega blaga na Madžarsko.
Ljutomerski Mlekopromet, ki ob doma odkupljenem mleku v času tržnih viškov predeluje tudi mleko mariborske in celjske mlekarne, bo tako znatno povečal letno proizvodnjo 2.500 ton vseh vrst sirov, od katerih jih vsako leto več sto ton izvozi na konvertibilno tržišče.
B. H.
Neupravičen strah pred davki
Eden izmed virov sredstev za splošne družbene potrebe so davki. Načelo, naj vsak prispeva v razmerju s svojim dohodkom, se ne uresničuje povsod. Tako je tudi v kmetijski dejavnosti; kmetje davek pretežno še vedno plačujejo od tako imenovanega katastrskega dohodka, ki pa ni in ne more biti realen. So namreč območja, kjer je tak dohodek višji, drugod pa spetmižji, medtem ko je davek od vseh teh površin bolj ali manj enak. Kmetje so sicer z dosedanjim načinom obdavčevanja zadovoljni, kajti boje se. da bo obdavčevanje dejanskega dohodka, o katerem se veliko govori in bo prej ali slej do tega prišlo, nič kaj spodbudno za povečano kmetijsko proizvodnjo. Zagovorniki predvidenega novega načina odmerjanja davščin iz kmetijstva pa trdijo ravno nasprotno; prihodnje odmerjanje davka mora biti tako, da bo kmeta motiviralo za povečano proizvodnjo. Zdaj, ko davek plačujejo od katastrskega dohodka, se godi manjšim proizvajalcem pravzaprav krivica, saj so njihove davščine skorajda enake kot jih plačujejo kmetijci, ki imajo tržno proizvodnjo.
Prehod na nov način odmerjanja davčnih obveznostih iz kmetijstva ni lahek. To dokazuje dolgoletno odlašanje v posameznih občinah, ki nekako ne upajo obračunavati obveznosti od dejanskega dohodka, čeprav jim zakon o davkih občanov to dovoljuje. Izhajajoč iz načela, naj pač vsak prispeva za družbene potrebe v skladu s svojim dohodkom, bo treba čimprej zagristi tudi v to jabolko, torej obdavčevanje po dejanskem dohodku. Seveda pa ni bilo nerealno pričakovati, da bodo uprave za družbene prihodke (davčne uprave) sposobne v krajšem času obračunavati davčne obveznosti od dejanskega dohodka. Nikakor ne! K takemu, pravičnejšemu odmerjanju davka, bo treba prehajati z majhnimi koraki. Začeti bo treba pri tržno usmerjenih kmetijah, še prej pa pri tistih, ki imajo razvito farmsko proizvodnjo, nimajo pa zemlje in torej ne plačujejo davkov, saj ni pravično do ostalih kmetov, da na njihovem področju (kmetijstvo, živinoreja) delujejo tudi taki, ki davčnih obveznosti ne plačujejo ali pa le simbolične zneske.
Bodo obdavčitve po dejanskem dohodku višje? Prav bojazen, da bodo davki večji, skrbi marsikaterega kmeta, zlasti pa tiste, ki imajo veliko proizvodnjo. Obveznosti takih kmetij bodo najbrž večje, saj imajo tudi dohodke večje kot pa kmetje, ki nimajo pomembnejših tržnih viškov. Toda, zapisa i smo že, obveznosti ne bi smele biti take, da bi zaviralno delovale. Takega mnenja so bili pred kratkim tudi na seji izvršnega sveta SRS, ko so razpravljali o predlogih davčnih obveznostih kmetov in ostalih, ki se ukvarjajo s katero izmed kmetijskih dejavnosti. Predlog o novem načinu obdavčevanja še ni sprejet, res paje, da bo naposled le treba sprejeti nov način, kajti le tako bo tudi v kmetijstvu uresničeno ustavno načelo o enakopravni razporeditvi obveznosti do družbe v sorazmerju z dohodkom. To strmljenje se namreč v mnogih drugih dejavnostih še kar v redu uresničuje. Vzemimo za zgled obrt. Vsak nosilec obrtne dejavnosti. ki si količkaj prizadeva za razcvet osebnega dela, lahko shaja, torej ustvarja primeren zaslužek, prav tako pa mu ostaja denar za davke in prispevke. Njegove obveznosti niso ne minimalne ne maksimalne, torej niso določene konkretno (v naprej ne ve. koliko bo plačal davka), kajti le-tega uprava za družbene prihodke izračuna potem, ko ugotovi prihodke, odbije odhodke in izračuna dejanski dohodek. S takim načinom obračuna dohodka se bomo tudi v kmetijstvu enkrat morali srečati, najprej seveda pri tržno usmerjenih kmetijcih in drugih občanih, ki se ukvarjajo s pridelovanjem poljščin, rejo živine, vinogradniško proizvodnjo ... Načelno zoperstavljanje novemu, po našem mnenju pravičnejšemu.načinu odmerjanja prispevkov za splošne družbene potrebe, nikamor ne vodi, kajti treba je upoštevati, da živimo pač v družbi, od katere ni moč zgolj prejemati (kmetijstvo je bilo deležno precej kreditov po ugodni obrestni meri), ampak je treba tudi dajati. Davčne obveznosti pa le niso tako hude, da bi jih ne mogli, saj izhajajo od dohodka; če je ta višji, je pač treba računati na to, da bo znesek na položnici nekoliko višji. Pa spet ne tako visok, da bi vzel voljo do dela. Predlagatelji novega načina, obračunavanja davkov iz kmetijstva vendar streme za tem, da bo tak progresivni obračun spodbujal k večji proizvodnji. To paje pravzaprav prizadevanje tako kmetijskega proizvajalca, kakor delavcev v drugih dejavnosti.
S. SOBOČAN
POSEBEN POPUST PRI NABAVI
BLAGA Z DEVIZAMI 8 —
V NAŠIH POSLOVALNICAH
VeletrgovinMurska Sobota
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ IN ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE
STRAN 10
VESTNIK, 29. APRILA 1#1
KmETIJSKR
r H In Ns/rio 1| g n
Zavarovalna skupnost »TRIGLAV"
- POMURSKA OBMOČNA SKUPNOST
OMILITI POSLEDICE KATASTROFALNE UJME ŠTEVILNIM OBČANOM
ZAKAJ ZAVAROVALNA SKUPNOST?

Zavarovana v Zavarovalni skupnosti Triglav, ki je sam ostojna samoupravna skupnost, združujmo sredstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti za zavarovanje premoženja in oseb z namenom, da si zagotovijo nadomestitev tistega dela dohodka, ki bi lahko izostal zaradi delovanja stihije. Družbeni značaj združenih sredstev v obliki zavarovalne premije se izraža v samoupravljanju Zavarovancev s temi sredstvi in zadevami zavarovanja ter se potrjuje v namenu njihovega združevanja in porabe.
Zavarovanec se pred časom še ni ukvarjal z vprašanjem, kam gre denar, ki ga odšteje' za zavarovalno premijo. To je danes drugače, saj zavarovanci v obstoječem sistemu, preko svojih delegatov neposredno upravljajo z zavarovalnimi sredstvi.
Vsaka štiri leta se voli vse delegate organov upravljanja v zavarovalni skupnosti. Nosilca za pripravo volitev, v konference dele- • gacij, sta SZDL in zveza sindikatov. Delegate izvolijo, neposredno ali preko svojih organov upravljanja, delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, skupnostih in drugih družbeno pravnih oseb in občani, zavarovanci, v okviru krajevne skupnosti. Z letošnjim letom se je pričela druga mandatna doba.
Število zavarovanj v preteklem srednjeročnem obdobju, se je povečalo z indeksom 141 in znaša ob koncu leta 1980 136.000 zavarovanj. Inkaso zavarovalne premije se je povečal z indeksom 238 in znaša ob koncu leta 1980 220 milijonov dinarjev.
V zasebnem sektorju je še močno prisotno podzavarovanje tako da znašajo zavarovalne vsote 50 % dejanske vrednosti. Toda tudi to stanje se po avgustovski ujmi v letu 1980, popravlja. Močno je razširjeno zavarovanje stanovanjskih premičnin tako, da smo v to zavarovanje uspeli vključiti čez 16.000 gospodinjstev.
Zakon o obvezni registraciji in evidentiranju motornih vozi ne določa, kot obveznost, zavarovanja avtomobilske odgovornosti za traktorje, ki se uporarUjaja v kmetijstvu. Škodni primeri, ki jih povzročijo vozniki traktorjev, so namreč tako števični an nekateri zneskovno tako visoki, da je povrnitev škode, brez zavarovanja, problematična, predvsem pri kmetovalcih z manj dohodka.
Iz statistične evidence za teto 1980, smo ugotovik, da imamo takih zavarovanj sklenjenih lie 1.351, od skupnega števila 7.650 traktorjev, to je 17,6 odstotkov. Pričakovati je, da se bo število teh zavarovanj kmalu povečalo, saj je zavarovalna premia majhna in znaša le 164,00 dinarjev za traktorje s 35-45 KM in 185,00 dinarjev za traktorje, ki imajo 45-60 KM.
Lani, v mesecu avgustu, je ujma uničila ogromno posevkov v radgonski in soboški občini
I
Škodni primeri, kijih povzročajo vozniki traktorjev, so izredno številni in stroškovno zelo visoki
Vsem občanom Pomurja čestitamo ob 1. maju, dnevu
of in ob 40. letnici vstaje	zavarovalna skupnost trig lav
tay :	* i POMURSKA OBMOČNA SKUPNOSTMURSKA SOBOTA_
vestnik, 29. aprila imi
stran 11
PRVI TEKAŠKI MARATON TREH SRC V RADENCIH
POSEBNE NAGRADE ŠOLAM ZA NAJVEČJO UDELEŽBO
Radenčani se že dalj časa intenzivno pripravljajo na pni tekaški maraton, ki bo v Radencih 30. maja 1981. Poseben organizacijski odbor, ki ga kot predsednik vodi Martin Sreš, je doslej opravil že veliko deia, tako da bo do te pomembne športne manifestacije vse nared in da se bodo udeleženci v tem znanem zdraviliškem centru dobro počutili. Vsak udeleženec maratona v Radencib na 42,195 in 21 lun dobi od DO Radenske majico v trajno last, hkrati pa je na dan prireditve tudi nezgodno zavarovan. Za udeležence, ki bodo ostali na prireditvi v Radencib, je zagotovljeno poceni prenočišče v novem internatu gostinske šole Radenci. Zu tiste, Id bodo prišli v Radence in ne bodo sodelovali na maratonu, bodo na razpolago teniška igrišča, zimski in letni bazen, mini golf in steza za balinanje. Ker pa je 30. maja tudi dan krajevne skupnosti Radenci, se bodo zvrstile številne kulturne prireditve. Organizator je doslej največ prijav prejel v teku na 10.000 km, precej prijav pa je že tudi za mali maraton na 21 km in na veliki maraton 42,195 km. Sicer pa prijave še pri-
hajajo in pričakujejo, da bo udeležba solidna.
Organizacijski odbor prireditve je tudi razpisal posebne nagrade za dijake srednjih šol v Pomurju v trimskem teku na 10 km. Šola, ki bo imela največ udeležencev na prireditvi prejme komplet športne opreme. Vse šole, ki pa bodo imele na prireditvi več kot 100 udeležencev, dobijo športne majce. Tokrat objavljamo tudi prijavnico, s katero se lahko prijavite na tekaški maraton.
Feri Maučec
PRIJAVA ZA MARATON TRE tj SRC RADENCI 30. MAJ 1981
*	Izpolni s tiskanimi črkami
SPEEDWAY — DRŽAVNO PRVENSTVO
Zmagal Kocuvan
V Osijeku je bila prva dirka za letošnje državno prvenstvo v speedwayu v I. in II. ligi. V prvi ligi je bil najuspešnejši lanskoletni državni prvak Vlado Kocuvan iz Gornje Radgone, ki je zmagal v vseh vožnjah in osvojil 15 točk. Drugi je bil Lendavčan Štefan Kekec, 14 točk, tretji Pavlic (Prelog), 11 točk, 4. Kocmut Radgona, 10 točk, s točko manj pa je Jaušovec iz Lendave zasedel sedmo mesto.
V drugi ligi je zmagal Valentekovič iz Smederevske Palanke s 15 točkami. Najboljša Lendavčana Lebar in Horvat si z 10 točkami delita četrto mesto.
POMURSKO PRVENSTVO V KROSU
Brez Radgone in Lendave
Zveza telesnokulturnih organizacij Ljutomer je bila organizator letošnjega pomurskega prvenstva v krosu, na katerem so sodelovali 114 atletov in atletinj in soboške in ljutomerske občine ter pripadniki JLA, medtem ko niso nastopili predstavniki radgonske in ljutomerske občine. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem je prevzelo uredništvo časopisa Vestnik iz Murske Sobote. Uspešnejši od Ljutomerčanov so bili Sobočani, ki so osvojili večino prvih mest.
Rezultati — ml. pionirke: 1. Kovačič (Lju), 2. Belšak (Lju), 3. Grah (MS); ml. pionirji: 1. Fujs (MS), 2. Rožman (Lju), 3. Slivnjek (MS); st. pionirke: 1. Mutvar (MS), 2. Jut (MS), 3. Grah (MS); st. pionirji: L Koršič (MS), 2. Gruškovanjak (MS), 3. Zadravec (MS); ml. mladinke: 1. Gomboc (MS), 2. Majer (MS), 3. Jerebic (MS);ml. mladinci: 1. Petek (MS), 2. Bencak (MS), 3. Smolkovič (Lju);st. mladinke: 1. Gorenji (MS), 2. Temlin (MS), 3. Marinič (MS);st. mladinci: Zver (MS), 2. Horvat (MS), 3. Potočnik (MS); članice: 1. Moršič (MS), 2. Ferčak (MS), 3. Žekš (MS); člani: 1. Kuko (MS), 2. Flisar (MS), 3. Kegl (MS); pripadniki JLA; 1. Filipašič (MS), 2. Gojak (MS), 3. Horvat (MS). Ekipno je pri moških zmagala M. Sobota s 25 točkami pred Ljutomerom 12, pri ženskah pa M. Sobota s 23 točkami pred Ljutomerom 8 točk. T. Ficko
— ŠAH
D. Hari - prvak ŠD Radenska
Končano je letošnje prvnestvo čšahovskega društva Radenska iz Murske Sobote, na katerem je sodelovalo 16 igralcev. V okaj močni konkurenci. saj so nastopili štirje mojstrski kandidati ter po šest prvokategornikov in drugokategornikov, so znova imeli največ uspeha starejši bolj izkušeni šahisti, medtem ko je nekaj mladih, predvsem Cigan, Son-nenschein in Radosavljevič, pokazalo, da bo treba nanje vse bolj računati.
Prvo mesto je zasluženo osvojil mojstrski kandidat Danilo Hari, ki je izgubil le eno partijo in oddal tri remije. Vse do zadnjih kol mu je sledil mlajši brat Bogdan, ki pa je izgubil odločilno partijo z Igorjem Kosom. Normo za naslov prvokategornika (8 točk) pa je izpolnil Milan Jerše, ki je uspel remizirati zadnje srečanje z Alojzem Kosopi.
Končni* vrstni red: 1. D. Hari 12,5, 2. B. Hari 11, 3. Cigan 11, 4. Kovač 11 (odločil je Sonneborn sistem), 5. A. Kos 10,5, 6. L Kos 9, 7. Jerše 8, 8. Gabor 7,5, 9. Kuhar 6,5, 10. Režonja 6, 11. Benko 6, 12. Radosavljevič 5, 13. Sonnenschein 5, 14. Kelemen 4, 15. Škalič4in 16. Babič 3 točke.	M. Jerše
— STRELSTVO — ŠPORTNE IGRE IMP
Panonija druga
SD Panonija in OOS Panonija iz Murske Sobote sta pripravili tekmovanje v streljanju z^zračno puško, katerega se je udeležilo 10 TOZD SOZD IMP. V ekipni konkurenci je zmagala Klima iz Celja z 821 krogi pred Panonijo iz M. Sobote, 817, in Livarjem iz Ivančne Gorice s 799 krogi. Med posamezniki je zmagal Dovečar (Montaža Maribor) s 174 krogi in osvojil pokal, drugi je bil Bagari (Panonija) s 174 krogi in tretji Zaletel (Livar) s 173 krogi. V tekmovanju žensk je v posamezni konkurenci zmagala Kolmaničeva (Panonija) s 151 krogi pred Sapačevo (Panonija), 150, in Turnerjevo (Blisk) s 148 krogi.	7.”
X0	ljubljanska banka
PREDSTAVLJAMO VAM POSLOVNO ENOTO LJUTOMER
Bančništvo ima na ljutomerskem območju najstarejšo tradicijo v Pomurju nasploh. To prepričanje smo dobili, ko smo pred nedavnim obiskali poslovno enoto Ljubljanske banke, Pomurske banke v Ljutomeru. Bančništvo seje pričelo razvijati na tem območju v prejšnjem stoletju preko zadružnih hranilnic.
Leta 1977 se je poslovna enota Ljutomer preselila v nove poslovne prostore, ki so zaradi dodatno prevzetih poslov skoraj premajhni. Vodja enote Milka Marš nam je povedala, da zaposlujejo 26 uslužbencev, skupaj z ekspozituro v Križevcih pri Ljutomeru, kjer sta zaposleni dve osebi.
Poslovna enota Ljubljanske banke v Ljutomeru ima odseke splošnih poslov, za kreditiranje, za stanovanj-sko-komunalno kreditiranje in odseka blagajne ter likvidature. .
Vodja odseka za stano-vanjsko-komunalno kreditiranje je Slava Špindler, ki nam je povedala, da poslovna enota Ljutomer uspešno kreditira stanovanjsko-ko-munalno gradnjo. Lani in letos so posvetili posebno skrb družbeni in zasebni stanovanjski gradnji. Poleg lega kreditirajo tudi komunalno ureditev Ljutomera in ostalih krajevnih skupnosti v občini. Lani je bilo odobrenih v te namene v ljutomerski poslovni enoti za 46 milijonov 317 tisoč dinarjev kreditov. Od tega je bilo namenjeno kreditiranju družbenih stanovanj 11 milijonov 950 tisoč, za nakup
Vodja poslovne enote Ljubljanske banke v Ljutomeru Milka Marš.
družbenih stanovanj tri milijone 290 tisoč, za komunalne investicije (vodovod, ceste ...) dva milijona 500 tisoč, za obnovo stanovanjskega fonda dva milijona, za individualno stanovanjsko gradnjo pa 26 milijonov 577 tisoč dinarjev. Iz teh po'dat-kovje razvidno, da se nagibajo odobreni krediti v prid zasebne stanovanjske gradnje.
Vse kredite odobrava kreditna komisija, ki je na sedežu poslovne enote in je sestavljena iz zunanjih članov in delavcev banke. Toje dokaz, da v bistvu odločajo o delitvi sredstev članice.
Na osnovi stanovanjskega varčevanja in vezave dinarskih sredstev občanov- in gospodarskih organizacij, imajo zbranih v poslovni enoti Ljutomer 105 milijonov 897 tisoč dinarjev. Politika banke, na področju stanovanjskega kreditiranja bo še naprej usmerjena v pospeševanje gradnje s tem. da bo imelo letos pomemben delež namensko varčevanje.
Vodja-odseka blagajne in likvidature poslovne enote Ljubljanske banke v Ljutomeru je Cvetka Ivšek. Povedala nam je. da je bilo, s stanjem koncem lanskega leta, v lej poslovni enoti odprtih skupno 13.226 hranilnih vlog s privarčevanih 97 milijonov 500 tisoč dinarjev. Tekočih računov je bilo tisoč 746. stanje njihovega do-broimetja je znašalo decent« bra 1980 trinajst milijonov 541 tisoč dinarjev. Žiro računov je bilo 886 s stanjem 4 milijone 915 tisoč dinarjev. Deviznih računov občanov je 3.962. ki imajo zbranih 113 milijonov 840 tisoč din.
Skupno privarčevanih sredstev prebivalcev v ljutomerski poslovni enoti je 230 milijonov. Od skupnega števila varčevalcev, prejema v poslovni enoti Ljutomer osebne dohodke preko hranilnih knjižic in tekočih računov 7.200 občanov, kar pomeni. da prejemajo osebne dohodke preko poslovne enote takorekoč vsi zaposleni v ljutomerski ob
čini. Poleg tfga je okoli 300 upokojencev, ki prejemajo pokojnine preko hranilnih knjižic.
Privarčevana sredstva v PE se skoraj v celoti vračajo nazaj občanom v obliki raznih kreditov. le majhen del pa za kreditiranje gospodarstva.
Odsek kratkoročnega kreditiranja vodi Majda Se-ver. Povedala nam je. da zajema odsek referata za kreditiranje občanov in gospodarskih organizacij. Na področju gospodarstva je bilo od 24 OZD — kreditiranih 14 organizacij združenega.dela. Stanje teh kredi-iovje412 milijonov 752 tidoč din. Prioritetno odobravajo kredite za izvoz, pripravo blaga za izvoz in za kmetijsko dejavnost. Kredite odobrava. v okviru pristojnosti., poslovni odbor, ki ga sestavljajo delegati članic.
Razen kreditiranja gospodarstva je v sklopu tega odseka tudi referat za kreditiranje prebivalstva, kije v lanskem letu odobril 664 pbl[ošniških kreditov v vrednosti 17 milijonov 705 tisoč dinarjev in 67 kreditov obrtnikom za pospeševanje gospodarske dejavnosti v višini 11 milijonov 752 tisoč dinarjev.
j iz opisanega je razvidno, da je poslovna enota Ljubljanske banke. Pomurske banke v Ljutomeru izredno
Leta 1977 je dobila banka v Ljutomeru nove poslovne prostore.
Uslužbenci poslovne enote Ljubljanske banke v Ljutomeru imajo vedno polne roke dela.
pomemben člen gospodarske strukture v ljutomerski občini. Občahi in delovne organizacije ji zaupajo, do-
kaz za to pa so vedno višja privarčevana sredstva. Ta denar pa se vrača občanom v obliki kreditov.
STRAN 12
VESTNIK, 29. APRILA 1981
MOTEL „ČARDA" SPET ODPRT!

Čestitamo vam ob PRAZNIKU 1. MAJU Z ŽELJO, DA SKUPNO DOSEŽEMO CIM več DELOVNIHZMAG INUSPEHOV!
Obiščite ČARDO, ki je še lepša kot doslej. Nudimo odlična vina in domače specialitete. Postrežnine ne zaračunavamo.
NAŠA POSEBNOST
— ciganska glasba in strežba v narodnih nošah
Priporoča se Radenska Radenci, TOZD gostinsko podjetje Zvezda	*
Murska Sobota
Iskrene čestitke ob 1 .maju in 40 letnici vstaje I
,,Tehnostroj" Ljutomer, n. sol. o., Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1.	vodenje sektorja razvoja in raziskav
2.	vodenje sektorja za plan in organizacijo
3.	programiranje investicij
4.	2 projektanta razvojne tehnologije
5.	vodenje del in nalog službe skladišč odpreme in transporta
Dela pod točko 1., 2., 3. in 4. so v delovni skupnosti skupnih služb.
Dela pod točko 5. so v TOZD Proizvodnja vozil in kmetijske mehanizacije.
Pogoji:
pod 1„ 2. in 3.
—	končana visoka šola tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj pod 4.
—	končana visoka šola tehnične smeri (strojne) in najmanj 4 leta delovnih izkušenj pod 5.
-	končana višja šola tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov ,,Tehnostroj" industrija in servis vozil Ljutomer, n. sol. o., Prešernova c. 40 z oznako za komisijo za delovna razmerja.
0 izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
lesnina
za vaš dom
KMETIJSKA INŠPEKCIJA UPRAVE ZA INŠPEKCIJSKE SLUŽBE OBČIN GORNJA RADGONA, LENDAVA, UUTOMER IN MURSKA SOBOTA
vestnik, 29. aprila 1981
STRAN 13
SREDA
RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 2 9. APRILA DO 5. mAJA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK
TOREK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
RADIO MURSKA SOBOTA
153® — Zabavna gias-
16.10 — Nekaj minut z... ______ 1630 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slo-
TV LJUBLJANA
9.20 Tv v šoli: Tv koledar. Zaščitena narava SR Hrvatske. lOtOO Tv v šoli: Biologija. Risanka. Pred šolska vzgoja. Risanka. Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12.05). 1635 Poročila. 17.00 Zbis—F. Rudolf: 40 zelenih slonov. 1730 Zapisi za mlade: Janez Bitenc.. 1735 Split: Nogomet JugosIavija:Gr-čija. prenos v odmoru Propagandna oddaja. 19.50 Risanka. 19.45 Tv nocoj. 1936 Zrno do zrna. 20.00 Tv dnevnik. 2035
tedna: Aleluja Gretchen, brazilski film. 22.15 Propagandna oddaja. 22.20 V znamenju
Oddajniki II. TV mreže:
18.45 Sašo in Vesna pijeta skupaj, izobraževalna oddaja. 19.15 Kulturni pregled. 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Starejši sin. 2. del sovjetske drame. 21.19 Zagrebška  panorama. 2135 Odrske luči, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.30),
TV ZAGREB
16.50 Poročila. 16.55 Tv koledar. 17.05 Kronika občine Bjelovar. 1735 Kaj je novega pod streho. 17.55 Split: Nogomet Jugoslavi-ja:Graja. 20.00 Tv dnevnik. 2030 Prosta sreda. 21.45 Osvobodilna fronta, dokumentarna oddaja TV Ljubljana. 2230 Tv dnevnik. 23.05 Pop-Poligon, glasbena oddaja
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Oddaja z miško, 8.35 Francoščina, 9.05 Šolska TV, 9.35 Rože iz Nice (fihn), 10.55 Otok belih ptičev, 11.15 Prizma, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Cirkuški avtomat, 1630Wickie in silaki, 1635 Spanček Zaspanček, 17.00 Čudovito življenje. 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 1833 Reklame, 18.30 Cas v sliki, 19.15 Dolga pot predaleč (film), 2030 Poročila.
Drugi program
16.55 ORF danes, 17.00 Dežela in ljudje, 17.30 Popotovanje po Avstriji, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 šport, 21.00 Deset pred deseto, 2130 Šok
bež (fihn). 23.05 Poročila.
TV MADŽARSKA
7.05 in 13.05 Šolska TV.
8.45 Lažnivka. filmska komedija. 15.05 Preobrazba mreže naselbin na Madžarskem. 1535 Življenje letom; spored za upokojence 16.25 Svet, politika, mladina; reportaža. 17.05 Za najstnike. 17.45 Štafeta. 10 minut mladosti. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Igra v treh minutah. 19.05 Madame Bovary. nadaljevanka. 20.00 Debatni spored. 21.00 Krivda. dokumentarna serija. 22.00 dnevnik.
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočili, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Pred praznikom dela. 1630— Kultura in mi — mi in kultura, 17.00 — Čestitke delovnih kolektivov za praznik dela, 18.00 d- Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.0® Tv v šoli: Tv koledar. Perjad. Znanost. Elektronika, 101® Tv v šoli: umetnost. Risanka. Združeni narodi. Risanka. Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.55)1. 15.05Tvvšofc Perjad, prekop Donava—Tisa—Do>-nava. Vstaja narodo v Jn-goslavije (do 16.0®k 1730 Poročila, 1725Tehtnxcaza natančno tehtanje.otroška nadaljevanka!, 1735 Mozaik kratkega filma: Kri svobode, jugoslovanski film. Trije spomeniki, slovenski film, 1835 Obzornik. 1835 Joj. kam bi dri* » dokumentarna oddaja. 19.05 Zlata ptica. 193tf Risanka. 19.15 Cik. cak. 1932Tv nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19. 30 Tv dnevnik, 1935 Vreme. 1937 Propagandna oddaja. 20.00 Pozdrav prazniku’, prenos koncerta izpred’ Skupščine Jugoslavije. 20.45 Prizori iz življenja Filipa Filipoviča. jugoslovanski film. 2340 Poročila
Oddajniki; II. TV mreže:
1635 Test. 17.1® Tv dnevnik v madžaršani, 1730 Tv dnevnik, 17.45 Družba Zore Rdečelaske. 18.15 Šola zelenega načrta. 18.45 Zabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik. 20.00' Kino oko. Dimitrije Tu-covič. jugoslovanski film. Tema: Socialistična misel v Jugoslaviji. 23.® Poročila (do 23.05)
TV ZAGREB
17.4® Poročila, 17.45 Dražba Zore rdečelaske. 18.15 Tv koledar, 1835 Kronika občine Varaždin,. 18.45 Zabavna oddaja. 1930 Tv dnevnik, 20.® Pozdrav praznik u. koncert izpred Skupščine Jugoslavije, 20.50 Močnejši spot, zabavna oddaja, 213® Tv dnevnik. 22.05 Aranžiman. ameriški film
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Ain, dam, des, 8.30 Dežela in ljudje, 9.00 šolska TV, 930 Idealni par (film), 11.00 Veselje z zabavo, 11.10 Will Shakespeare, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Marco, 1635 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 1833 Reklame, 18.30 čas v sliki, 19.15 Od tod do večnosti (film), 21.10 Smer: Beringova cesta, 21.55 Večerni šport, 22.45 Poročila.
TV MADŽARSKA
7.05 m 13.00 Šolska TV. 1435 Kratek film.. 1535 Gore svetlobe. 5.. del. 16.00 Tetešport. 1635 Dežela rdečega totnsau spored Horizontov. 1’630" Bartok: narodne za klavir za otroke. 1635 Okno, reportaže. 18.1'5. Prvomajski pozdrav. 1830 TV dnevnik. 19.00 Risanka. 19 10’ Boj. TV igra.. 2030 Operetne arije, poje Veronika Kineses.. 21.00 Kino za pet centov, amer. film. 23.00 TV dnevnik.
Prenos osrednjega slovenskega sporeda
TV LJUBLJANA
9.35 Poročila, 9.40 Praznični zvoki (za JRT), 10.00 Pastirci pri kresu in plesu, mladinska igra. 10.45 Risanka. 1035 Labin: Prvomajski zbor ob 60-Ietnici Labinske republike, prenos. 12.00 L. Štanbeker—B. Grabnar: Rudnik je naš. dokumentarna drama (do 1335), 14.30 Človek in stroj, dokumentarna oddaja Tv Skopje, 15.00 Živ-Zav, lepljenka za otroke. 15.25 Besede in glasba, glasbena oddaja. 1530 Vlak brez voznega reda_jugoslovan-ski film. 18.00 Vse bolj zelena je naša gora, dokumentarna oddaja. 18.50 Ne prezrite, 19.10 Zlata ptica. 19.15 Risanka. 1930 Cik cak. 19.24 Tv nocoj. 19.26 Zrno do zrna, 1930 Tv dnevnik. 1935 Vreme, 19.57 Propagandna oddaji 20.00 Ustvaijanje Titove Jugoslavije dokumentarna serija. 21.00 Propagandna oddaja, 21.05 I Mann: Buddenbrookovi. nemška nadaljevanka, 22.05 Poročila. 22.10 Ljubezen med kapljami dežja, češkoslovaški film
Oddajniki II. TV mreže:
1535 Test. 1530 Poročila. 1535 Blokada, ameriški film. 17.15 Svet naivnih slikarjev: Jugoslovanski naivci, 18.00 Pesmi naših, gozdov, glasbena oddaja, 18.45 Po Titovi poti, dokumentarna oddaja. 19.15 Mali koncert. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 21.05 24 ur. 21.15 Ona. dokumentarna serija. 22.00 Kultura srca (do 00.00)
TV ZAGREB
1530 Horuk generacij, prireditev mladinskih delovnih brigad. 1630 Tv koledar. 1630 Tv dnevnik 16.45 Delo in zabava, otroška oddaja. 17.15 Svetozar Markovič, jugoslovanski film. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 1930 Tv dnevnik 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije. 21.00 Zabavnoglasbena oddaja. 21.30 Tv dnevnik. 31.45 Komisar Moulin, serijski film
TV AVSTRIJA
Prvi program	*
9.30 Tako potujem, tako ljubimo (film), 14.05'Ključ do paradiža (film), 15.30 Lepotica in grdoba (film), 16.50 Don in Peter, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 ORF danes, 17.05 Sanje o novem človeku, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Lepi dnevi, 21.45 Nočni studio, 22.45 Poročila.
TV MADŽARSKA
635 Moskva: prenos prvomajske parade z Rdečega trga. 9.00 Prvomajska praznovanja, prenosi. 13.05 Čez eno uro sem tu. nadaljevanka. 14.35 Majska glasba, posebna izdaja. 15.15 Reportaža 16.00 Ugankarska igra. 17.30 Pesmi in plesi narodov. 17.30 Dokumentarni film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Risanka. 19.05 Želeli ste. spored po želji gledalcev. 21.10 TV dnevnik. 21.20 Prijateljice, italijanski film.
Prraos osrednjega slo
TV LJUBLJANA
. 8.00 Poročila. 8.65 Ka-pilats Kuk. slovaška pravljica. 8.15 Zbis—F. Rudolf: 46 zelenih slonov. 835 Festival Kurirček — Maribor. 9.10 Tehtnica za natančno tehtanje. 9.40 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja TV Zagreb. 10.10 Tržaški mozaik. 1. dd dokumentarne oddaje. 11.05 Jezik v javni rabi: O razlikah in upo-, rabni vrednosti izraznih sredstev. 11.15 Lanoux-
zadnji del francoske nadaljevanke, 133© Afriški slon,’ ameriški poljudnoznanstveni film. 15.2© Pomočila. 1535 Tuzla: Nogomet StobodacVardar. prenos, v odmora Propagandna oddaja. 17.15 Tampere: Evropsko prvenstvo v boksu. vključitev v pre-_ nos EVR, 183© Revolucija in glasba, glasbena oddaja. 19.00 Zlata ptica. 19.10 Risanka, - 19.15 Cik cak. J934Tv nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 1930Tv dnevnik, 1935 Vreme. 1937 Propagandna oddaja. 20.00 Peklenski otok, jugoslovanski film. 2130 Propagandna oddaja. 2135 Komorni zbor RTV Ljubljana poje Zlati Pragi in Beli Ljubljani. 22.15 Poročila, 22.20 Cirkus. 22.45 Tv ka-, žipot
Oddajniki II. TV MREŽE: ŽE: ’
1435 Poročila. 15.00 Življenje v divjini, ameriška film. 16.30 Slovenski ljudski plesi: Koroška. 17.100 Tampero: EP v boksu. prenos. 18.30 Tale, ponovitev Tv nadaljevanke. 1930Tv dnevnik. 20.00 »Lepo ti je draga Tita koks«, posnetek festivala. 21.00 Poročila. 21.10 Delo naj avi. feljton, *21..40 Športna sobota. 2200 Madrid: EP v gimnastiki (ženske), posnetek (do 23.15)
TV ZAGREB
14.16 Poročila. 14.25 Otroška oddaja. 15.35 Tuzla: Nogomet Sloboda :Vardar. 1730 Filip Filipovič, jugoslovanski film. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Kotorski momatji. jugoslovanski film. 2130 Tv dnevnik. 22.05 Za konec tedna
TV AVSTRIJA
12.00 Opoldanska redakcija, 14.05 Dekle iz Moorhofa (ffLm), 15.30 Kolo Staraj, 16.00 Gradbišče, 16.30 Obalni pirati, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Dober večer v soboto (Heinz Con-rads), 17.50 Reklame. 18.00 Avstrija v siki, 18.23 Reklame, 1830 Cas v sHd, 18.30 Šport in reklame, 19.15 Trije vaški svetniki (film). 2035 Reklame, 21.00 Šport, 2130 Manias Music, 22.05 Poročila.
TV MADŽARSKA
8.1© Za otroke. 9.10 Madame Bovary', pon. 10.00 Mali nogomet. 12.50 Govorite, gospoda. TV igra. 14.00 Kratki filmi. 1535 Vesoljska ladja Orion. 1635 Nogomet Hon-vcd-Ferencvaras. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Risanka. 19.05 Na kraju zločina, kriminalka. 30..2© Spored Judite Szucs. 20.50 Hiša pod skalami, madžarski film. 22.20 TV dnevnik.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in poz,dravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja. 1330 — Poročila, 1335 — S Titovim delom v nove zmage, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.20 Poročila, 9.25 Živ
žav 10.15 Grlič:
otroška matineja S. Karanovič-R.
Na vrat na nos,-
nadaljevanka. 11.05 Tv kažipot. 11.25 Mozaik 11.30 Za Tita in partijo, glasbena oddaja. 12.00 Kmetijska oddaja. 13,00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35). 14.20 Poročila.
14.25 Edino življenje človeka Jovana Tolomirja — kuritja Joviče, dokumentarna oddaja TV Titobrad 15.00 Prelog: SP v speedway u, prenos, 1530 Madrid: EP v gimnastiki . (ženske) finale na orodju, prenos EVR. 16.20 Prelog: SP v spedwayu, prenos.
17.00 Majska Plamenica, dokumentarna reportaža.
17.35 Tovarišija, jugoslovanski film. 19.10 Risanka.
19.15 Cik _cak. 1932 Tv nocoj. 19.24 Zrno do zrna.
19.30 Tv Dnevnik 1935 Vreme. 1937 Propagandna oddaja. 20.00 A. in Y. Šhkrell: Ko pomlad zamuja. nadaljevala. 21.00 Svet je v žalosti sklonil glavo, dokumentarna oddaja Tv Zagreb 21.45 V znamenju. 22.05 Športni pregled.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
9.00 Oddaje za JLA (do 12.00). 15.30 Test 15.45 Nedeljsko popoldne. 18.00 Naš Tito, dokumentarna oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Jazz na ekranu. 2035 24 Ur. 21.05 Kristus se je ustavil v eboliju, italijanski film (do 23.30)
TV ZAGREB
13.00 Jugoslavija, dober dan. 14.00 Fantastično potovanje v balonu, ameriški film. 15.45 Nedeljsko popoldne. 18.00 Naš Tito, dok. oddaja. 19.00 Risanke. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ko pomlad zamuja. 21.(X> Svet je v žalosti sklonil glavo, dok, odd. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Športni pregled
TV AVSTRIJA
Prvi program
10.00 Tiskovna ura, 1335 Noč pred poroko (film), 15.45 Ena, dva ali tri, 16.30 Risanka, 16.40 Spanček Zaspanček, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 ORF danes, 17.30 Srečanje živali in človeka, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 19.30 Čas v slild, 1830 šport, 19.15 Silfida (balet), 20.55 Madrid: prenos evropskega prvenstva, 22.30 Poročila.
TV MADŽARSKA
7.10 Šola za vsakogar. 8.15 Za otroke. 9.45 TV igra. 1230 Dvorec v Karpatih. TV film. 15.00 Spored F. Beresa. 15.45 Priporočamo naše sporede. 16.10 Čarobna kocka, reportaža. 16.30 Pozdrav ob dnevu matere. 17.00 Delta. 18.00 Teden; aktualnosti, reportaže. 19.00 Poročila. , 19.05’Napaka ni v jabolki. TV igra. 20.15 Družabna igra. 2035’.Telešport. ' 
16.00 — Dnevnik, 16.15 — Spomini na Tita, 1630 — Športna oddaja, 16.40 — Zbori pojo, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
10.35 Čas bolečine in ponosa. dokumentarna oddaja 10.50 Komemora-tivna seja ob obletnici smrti predsednika Tita, prenos iz Skupščine Jugoslavije. 12.15 Hiša Cvetja, dokumentarni film. 12.30 V počastitev spomina — prenos iz »Hiše cvetja« (do 13.30). 15.00 Titu v spomin. 16.00 Dnevi bolečine in ponosa, dokumentarna oddaja TV Beograd. 17.05 Po poteh spominov, glasbena oddaja. 17.35 Vrtec na obisku: Kam nas bo pripeljala pikapolonica. 1735 Obzornik. 18.05 Slovenski oktet. 18.30 Tito v Sloveniji, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.24 Tv nocoj. 19.26Zrno do zrna. 19.30 Tv dnevnik. 2030 Dokumentarna oddaja. 21.30 Koncert violinista H. Szeringa. 22.15 Poročila.
ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
17.05 Test. 17.20 Tv koledar. 1730 Tv dnevnik. 17.45 Iskra v kaminu, pesmi o Titu. 18.15 Tito, dokumentarni film. 19.30 Tv dnevnik. 20.30 R. Gobec: Kri v plamenih, TV opera. 22.00 Včeraj, danes, jutri. 22.20 Ljudje o Titu, dokumentarna oddaja (do 2230)
TV ZAGREB
9.45 Otroška oddaja.
10.15 Poročila. 10.25 Ob Maršalu Titu, glasbena oddaja. 1030 Komemo7 rativna seja, prenos iz Skupščine Jugoslavije.
12.15 Hiša cvetja, dokumentarni film. 13.00 Re-publišaka komemorativna seja (do 14.00). 15.00 Titu v spomin. 16.00 Dnevi bolečine in ponosa, dokumentarna oddaja. 17.00 Pozdrav prijatelju, dokumentarni film. 17.20 Tv s koledar. 17.30 Tv dnevnik.
17.45 Iskra v kamnu, pesmi o Titu. 18,15 Tito, dokumentarni film. 19.30 Tv dnevnik. 20.30 Po Titu s Titom, dokumentarna oddaja. 21.30 Pesmi o Titu recital. 22.00 Tovariš Tito, dokumentarni film. 22.15 Tv dnevnik
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 TV kuhinja, 9.00 šolska TV, 9.30 Ključ do raja (film), 11.00 Vichy, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.30 Lassie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Fauna Iberi-ca, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek in reklame, 20.05 Lisjaki, 20.55 Večerni šport, 21.40 Poročila.
Drugi program
16.55 ORF danes, 17.00 Znanost danes, 17.30 Usmeritev, 18.00 Kremenčkovi, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Doktor in živali, 20.05 Schilling, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Orkester-ska skušnja (film), 23.30 Poročila.
TV MADŽARSKA
Ni sporeda
1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Pomurci pred kongresom samoupravljalcev, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
9.00 TV v šoli: TV koledar, Sonce, Obiščimo vojašnico, Dnevnik 10. 10.00 TV v šoli: Prirodopis, Risanka. Književnost in jezik, Zgodba, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.05) 16.20 Šolska TV: Izotopi, Stališča Barryja Commineija, Na poti k svetovni umetnosti. 17.25 Poročila. 17.30 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.40 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Zbor v Sred-
skoj.
1830
18.00 Pisani svet.
Obzornik. 18.40
Volkmeriev prehod, oddaja iz cikla Čas, ki živi. 19.10 Risanka., 19.15 Cik cak. 19.24 Tv nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.27 Propagandna oddaja. 20.00 Titovi spomini, 1.
del. 20.45 E. Zola: Vzpon Rougonovih, francoska nadaljevanka. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 V znamenju. 22.00 Iz kon-' certnih dvoran: Richard
Strauss: Don Kihot ODDAJNIKI II. TV MREŽE:
1635 Test. 17.10 TV dnevnik v Madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja. 18.15 Odprta knjiga. 18.45Narodna glasba. 19 30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Jacaues Brel. 20.55 Čas podvigov, dokumentarna serija. 21.25 Zagrebška panorama. 21.50 Iz arhiva šolske TV. 22.20 EP v boksu, posnetek iz Tampereja (do 23.05)
TV ZAGREB
18.25 Kronika občine Osijek. 18.45 Splošna Ljudska obramba, oddaja TV Novi sad .19.30 TV dnevnik. 20.00 Stop, notranje politična oddaja. 21.00 Mar-seljeza, francoski film. 22.40 TV dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Am, dam, des, 8.30 Angleščina, 9.00 šolska TV, 9.30 Tako potujemo, tako ljubimo (film), 11.10 Doktor in živali, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Am, dam, des, 16.25 Tudi hec mora biti, 1635 Spanček Zaspanček, 17.00 Dekle iz Avignona, 17.25 ORF danes, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Argumen-
ti, 20 (film).
(film), 22.25 Porofila.
Javi kozel iah dame
TV MADŽARSKA
7.05 in 13.00 Šolska tv. 16.10 Kratek film. 16.25 Šah mat., 16.40 Naš vrl, naše dvorišče, reportaže. 17.05 Vrteče slike, ža filmske amaterje. 17.30 Kronika Južnega alfolda. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Igra v treh minutah. 19.05 Trsje in blato, španska nadaljevanka. 21.00 Studio '81. kulturni tednik. 21.00 Krivda, dokumentarna serija. 22.00 TV dnevnik.
STRAN 14
VESTNIK, 29. APRILA 1981
SREDA, 29. aprila — Katarina ČETRTEK, 30. aprila — Robert PETEK, 1. maja — Praznik dela SOBOTA, 2. maja — Boris NEDELJA, 3. maja — Filip PONEDELJEK, 4. maja — Florjan
TOREK, 5. maja — Angel SREDA, 6. maja — Judita ČETRTEK, 7. maja — Gizela PETEK, 8. maja — Dan Rd. križa
KINO LENDAVA
29.	aprila ob 17. in 19.30 uri in 30. aprila ob 19.30 uri italijanski film LA VEGINELA,
1.	in 2. maja ob 17.30 in 20. uri madžarski film BUDIMPESTAN-SKE ZGODBE,
3,	maja ob 17.30 in 20. uri ameriški film TA VRAŽJI JAZZ, 6- maja ameriški film TIHOTAPCI.
ČRENŠOVCI
1	., 2. in 3. maja ob 20.00 uri italijanski barvni film NORI SEKS,
8. maja ob 20.00 uri nemško jugoslovanski barvni film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
2. in 3. maja japonski film
karate iz hiše šaolin.
SVOBODA GORNJA RADGONA
29. aprila ob 19. 30 uri hong-konški film ČLOVEK —DINAMO.
FIAT 125 PZ, dobro ohranjen, prodam. Vrtna 6, stanovanje 41, M. Sobota. M-1458
SVINJO BREJO prodam. Žižki 95/A, p. Črenšovci. M-1459
BEKONE prodam. Gradišče 40/A. M-1460
MOTOR za traktor (angležar) prodam. Stara cesta 66, Ljutomer. VI-163
ŠKODO 110 L, DE LUX, registrirano do aprila 82, prodam. Informacije v frizerskem salonu H. M., Beltinci. VI-162
ZASTAVO 750, v dobrem stanju, registrirano do aprila 1982, prodam. Milena Filipič, Pristava 14/A, Ljutomer. VI-161 OBRAČALNIK za BCS kosilnico prodam. Horvat, Kobilje 50, Dobrovnik. LE-134
10 BEKONOV prodam. Lutverci 6, p. Apače. M-1463
1-razno vodovodno črpalko z motorjem, v dobrem stanju, prodam. Poljska 2, M. Sobota. M-1464
VEČJO KOLIČINO SENA prodam. Tropovci 36, Tišina. M-1466
Lidiji Kolar iz Moravec želijo za njen 15. rojstni dan vse najboljše, posebno pa mnogo uspeha v šoli, atek, mama, posebno pa brat Bojan.
ABC POMURKA VELETRGOVINA POTROŠNIK TOZD IZBIRA MURSKA SOBOTA
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo nekaterih osnovnih sredstev:
— razni trgovski inventar (police, pulti)
— motorni tricikel
Razprodaja bo 8. maja, ob 10. uri, v skladiščnih prostorih veletrgovine Potrošnik, na Noršinski cesti, v M. Soboti.
NSU 1200 C ugodno prodam. Čarni, Titova 11/B, M. Sobota. M—1434
ZASTAVO 750 in ŠKODO MB 1000 nujno prodam. Vzamem tudi ček. Žekš, Pečarovci 94. M—1435 KRAVO, 5 let staro, 7 mesecev brejo, prodam. Dankovci 12. M—1436
TRAKTOR TV 18 prodam. Naslov na upravi lista. M—1438
ŠKODO 110 L, letnik 1975, dobro ohranjeno in registrirano do januarja 1982, ugodno prodam. Satahovci 18, M. Sobota. M—1441 SUHE BOROVE IN SMREKOVE PLOHE (2 kub. m) prodam. Naslov na upravi lista. M—1443 TERANOBO ZREČE in OTROŠKO STAJICO prodam. Naselje mladinskih delovnih brigad 14, M. Sobota. M—1444
MOTOR ČZ 250 ENDUN in HUSKVARNO 250 CRES prodam. Drago Žilavec, Tomšičeva 14, Lendava. M—1445
motorno kolo MZ — TS — 250, letnik 1980. Jože Bertalanič, Pertoča 98, Rogašovci. M—1447 OPEL REKORD 1500, registriran; prodam ali menjam za borov les. Bakovci 199. M—1449
ŠOTOR za 3 osebe prodam. Razlagova 30, M. Sobota. M—MM OPEKO BH 4, 1500 kom. in navadno opeko, 1500 kom., prodam. Vera Ren, Kupšinci 46, M. Sobota. M—1451
LADO 1976, prodam. Ogled je možen L in 2. maja pri Aleksandru Baču, Strukovci štev. 34. M—1452 KRAVO, staro dve leti in pol, rodovniško, prodam. Kuhar, Nemčavci 25. M—1454
POHIŠTVO SPALNICE UGODNO prodam. Majda Kaljevič, Stara ulica 2, M. Sobota. M-1455
TOVORNI AVTO TAM 4500, kiper, prodam. Radovci 21, p. Grad. M-1456
SENO, kvalitetno, prodam. Polana 24, p. Puconci. M-1417
Benjamina Lebarja
iz Gaberja
V tihi žalosti in v neizmerni bolečini se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, zasuli grob z venci in cvetjem, nam izrekli sožalje ter nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala gasilcem in vsem, ki ste pomagali pri gašenju požara, zdravniškemu osebju soboške bolnišnice, vozniku rešilnega avtomobila in osebju Kliničnega centra Ljubljana. Lepa zahvala tudi duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
Ljubi mož. zelo te pogrešam. Najin dom je ostal pust in prazen. S solznimi očmi gledam sledove tvojih pridnih rok in v menije topla misel nate, ki mi je nihče ne more vzeti. Tvoj dragi lik bo živel v mojem srcu in mislih do konca dni.
Hvala vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preraneTn grobu.
,	.	,	.	. ... ...x Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika),
Stefan Dravec (direktor m glavni urednik), Juš . niDo^inko,Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavc ’ Janko stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šport), Stefan S ’ Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Endre Gonter (tehnični urednik), Nevenka Em (	 kt in „|avnj urednik, odgovorni urednik,
Titova29/1-Telefon: Novinarji 21-232,21-^	služim jn!#aj.ništvo 214)64 in 21.383
naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko> p p k	75-085 in dopisništvo Ljutomer tel.
dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisnis v _ Celoletna naročnina 300,00 din, polletna 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne yr	DM), za delovne organizacije 400,00.
150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700JWuin t _ Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana Tekoči račun pri SDK Murska S"bota	i7haia vestnik kot poltednik ob torkih in petkih -
^100-620-000112-257^^	_ PoPpristojnem mnenju je Vestnik
Cena posamezne številke 4 dinarje. Tiska Cbr vet ti oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. 
Žensko staro od 55 do 65 let za skupno življenje iščem. Naslov na upravi lista. M-1462
Marije Režonja
iz Turnišča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki §te drago pokojnico v tako velikem številu po-spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih slovesa sočustvovali z nami. Prisrčna hvala g. duhovnikoma RatnikuizTurnišča in Krampaču iz Dobrovnika za pogrebni obred, izrečene tolažilne besede, pevcem za odpete žalostinke in govorniku KS Turnišče.
Vsem še enkrat — prisrčna zahvala!
ŽALUJOČI: VSI NJENI
ZAHVALA
Ob nenadni boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
Štefana Benka
iz M. Sobote
se iskreno zahvaljujemo vsem.sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v najtežjih trenutkih v veliko pomoč, ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, darovali cvetje in vence ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Francu Boharju za ves trud, kolektivu OZD »Mura« in predstavniku za poslovilne besede ter g. duhovniku za pogrebni obred.
Vsem še enkrat— iskrena hvala!
V TIHI ŽALOSTI VSI NJEGOVI NAJDRAŽJI
Smrt konča življenja, ne pretrga pa vezi, ki v mislih preživelega išče rešitev ki je morda ne bo našel nikoli.
V SEDMIN
1. maja minevata dve žalostni leti, odkar nas je komaj v 20. letu starosti nepričakovano zapustil naš najdražji sin, vnuk in brat
Štefan Lovenjak
iz Poznanovec
Ni dneva, ni ure. da se te ne bi spomnili in občutili praznine, kije nastala za teboj. Ne moremo verjeti, da S! za vedno odšel od nas. Naš dom. ki si ga tako ljubil, je pust, prazen in poln bolečin brez tebe. Obiskujemo tvoj grob, ti pa molčiš, ne slišiš naših klicev, ne čutiš solza, ne vidiš potrtih src in vonj tisočih cvetov te ne sprebudi. Tvoja volja do življenja je bila velika, toda kruta usoda te je odtrgala od nas in življenjskih ciljev.
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob — srčna hvala!
Neutolažljivi: mama, oče, stara mama, ter sestre Šarika, Erika in Olga z družinami
Helene Senice
roj. Vukan profesorice v pokoju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebno Ča-hukovim in znancem, ki so jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje na njen grob. Posebna zahvala kolektivu, učencem in pevskemu zboru gimnazije v M. Soboti za organizacijo pogreba, obema govornikoma in gddbi na pihala. Zahvaljujemo se zdravniškemu in strežnemu osebju internega in pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, zdravnici dr. Anici Gre-gorc-Kastelic, patronažnim sestram in fizioterapevtki za skrb in zdravljenje.
M. Sobota, 21. aprila 1981
vestnik, 29. aprila 1981
STRAN 15
ŠTAFETA MLADOSTI V POMURJU zd 2 ZD E
ŠTAFETA MLADOSTI
V
pomurju
ŠTAFETA
Priznanja ob prazniku
NEOmfiJNfi PRIVRŽENOST
Na slavnostni seji občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, Mer je imel slavnostni govor dosedanji predsednik OK SZDL Franjo Sonaja, so podelili tudi 20 priznanj OF za dolgoletno družbenopolitično delo in eno društveno priznanje. Pred slavnostno sejo je bila še seja frontne organizacij*. Na njej so razrešili Franja Šonajo in za novega predsednika OK SZDL izvolili Štefana Čahuka, podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine. Namesto Štefana Dravca, dosedanjega podpredsednika OK SZDL, pa so izvolili Franca Kolariča, družbenega pravobranilca samoupravljanja.
V prazničnem razpoloženju in prisrčnem ozračju so številni Pomurci preteklo soboto pospremili štafeto mladosti — simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter neomajne privrženosti Titovemu delu in misli, socialistični, samoupravni in neuvrščeni Jugoslaviji. Potenj ko je dijakinja ljutomerske gimnazije Sonja Žilavec v Žerovincih sprejela štafetno palico od svojih sovrstnikov iz ormoške občine, je nadaljevala pot po ljutomerski, lendavski, soboški in radgonski občini. Povsod, zlasti pa še v občinskih središčih so ob prihodu zvezne štafete mladosti ob navzočnosti številnih občanov pripravili prisrčne sprejeme in bogate kulturne programe. V pozdravnih pismih so mladi izražali neomajno vero v prihodnost in ustvarjalnost ljudskih množic in z obljubami, da bodo nadaljevali Titovo pot. To tembolj, ker je letos štafeta mladosti prvič krenila na pot brez našega najdražjega tovariša Tita, ki mu je vsako leto prinašala pozdrave in najlepše želje. Čeprav nas ob tem preveva ponos nad doseženim zmagoslavjem v revoluciji in povojni izgradnji samoupravne socialistične družbe, hkrati pa bolečina ob izgubi Tita, obstaja spoznanje, da živimo z njegovo bogato dediščino, ki jo moramo skrbno negovati. Potem, ko je mladi delavec Boris Golob v Gornji Radgoni prebral pozdravno pismo, je štafeta mladosti krenila pot proti lenarški občini.
Na osrednji slovesnosti ob letošnjih jubilejih in prihodu zvezne štafete v Gornjo Radgono so podelili tudi letošnja priznanja OF tamkajšnjim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem.
v soboto dopoldne so v Ljutomeru nu slavnostni seji OK SZDL v prisotnosti predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij podelili letošnje srebrne znake OF, priznanja OK SZDL in srebrne znake ZSS. Slavnostni govornik na seji je bila Milena Pirher, dolgoletna aktivna delavka v družbenopolitičnih organizacijah, nekdanja aktivistka Osvobodilne fronte.
Na skupni svečani seji občinske konference SZDL Lendava in občinskega sveta zveze sindikatov so podelili letošnja priznanja OF in srebrne znake sindikatov. Priznanja OF so v lendavski občini podelili 10 posameznikom in karauli Štefan Kovač, ter krajevni skupnosti Hotiza, ter štiri srebrne znake sindikatov.
Manku Golarju -zlati znak OF
Znani kulturno-prosvetni in politični delavec ter mladinski pisatelj Manko Golar iz Gornje Radgone, ki je za svoje delo že sprejel občinsko priznanje OF in medaljo dela, je v letošnjem jubilejnem letu prejel republiško priznanje OF. Pred vojno je sodeloval v društvu kmečkih fantov in deklet v Križevcih pri Ljutomeru, vodil tamkajšnji pevski zbor in hkrati vzgajal in poučeval mlade. Med vojno je bil aktivni sodelavec Osvobodilne fronte, zaradi česar je bil tudi interniran. Po internaciji je ostal nekaj časa v Ljubljani, za tem pa se je vrnil v Gornjo Radgono in se takoj vključil v kultumo-prosvetno delo. Že vrsto let je predsednik občinskega sveta Svobod v Gornji Radgoni.