Leto 1900.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 24. marca 1900.
Vsebina: (St. 60—62.) 60. Dopustilnica za lokalno železnico Bfeclava—deželna meja. — 61. Ukaz o dopolnilu sedme izdaje avstrijskega lekarniškega pravilnika (farmakopeje) iz leta 1889. — 62. Ukaz gledé iz žrebanja prisednikov in nadomestnikov, ki izstopijo po prvih dveh letih poslovanja obrtne sodnije.
e o.
Dopustilnica z dne 10. marca 1900.1.
za lokalno železnico Breclava —deželna meja.
Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi c. k. priv. cesar Ferdinandove severne železnice po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, v zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz
1.	1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Bfeclava do inoravsko-ogrske meje v smeri proti Broczkö :
§. 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa koncesijonarka v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 2.
Družba je dolžna gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v enem letu in pol, računaje od
dne dotičnega stavbnega dovolila, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po njej obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo, in pa da napravi in opremi železnico dopustilu pri- ' memo, naj dâ družba na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se dodeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§. 4.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v § 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
(ttlOTMtUoh.)
29
zoper napravo novih železnic se določa na čas od današnjega dne do 31. dne decembra 1988. L, ter mine po preteku tega roka.
Državna uprava srné izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se ne mogel kak prestop roka opravičiti v zmislu §. 11, lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§. 5.
Družba nima pravice, oddati dopuščeno železnico tretjim osebam, razen ako je državna uprava izrečno v to privolila.
§- 6.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat dejana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih :
1.	Da se določi odkupnina, se ustanovi, ako se železnica odkupi pred pretekom 1903.1., čisti dohodek, kar ga bo imela lokalna železnica, ki jo je odkupiti, v najugodnejšem letu izmed let pred časom odkupa računsko sklenjenih in se poviša za pet odstotkov pribitka.
2.	Ako se železnica odkupi po preteku leta 1903., toda pred pretekom sedmega obratnega leta, se seštejejo čisti doneski, kar jih bo imela lokalna železnica, ki jo je odkupiti, v poslednjih računsko sklenjenih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih let.
3.	Ako se železnica odkupi po preteku sedmega obratnega leta, se seštejejo, da se določi odkupnina, letni čisti doneski, kar jih bo imela lokalna železnica, ki se odkupi, v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
4.	Če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1, tedaj je ob seštetju letnih čistih donosov z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, ki zadenejo odkupljeno lokalno železnico, ravnati kakor z obratnimi stroški.
če ni bilo davčne dolžnosti gledč vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska.
k
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131, lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov.
5.	V zmislu spredaj stoječih določil ovedeni poprečni čisti donos je torej družbi kakor odškodnino za odkup železnice v še ostali dopustilni dobi plačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
6.	Ako bi pak po določilih v odstavkih 1 do 4 najdeni poprečni čisti donos brez pribitkov, navedenih v odstavkih 1 do 4, he dosegel vsaj tiste let-nine, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene napravne glavnice lokalne železnice, ki se odkupi, ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki jo naj plača država za odkup železnice, v tem, da plača država spredaj navedeno letnino, ki se poviša za pet odstotkov pribitka, ako se železnica odkupi pred pretekom leta 1903., v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti in da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
7.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1 do 6 brez daljnje odplate v bremen čisto last in v užitek te dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši vozila in gradivne zaloge, v kolikor so nabavljene iz napravne glavnice, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako niso bili ti že namenu primerno uporabljeni z odo-brilom državne uprave.
8.	Sklep državne uprave o izvrševanju državne pravice odkupa, ki se naj zgodi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči družbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi;
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjelje, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, ki morajo v zmislu določil v točki 7 kot pritiklina železniškega podjetja preiti na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo plača država družbi,
eventualno s pridržkom poznejše izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1 do 6),
s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja
9.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo ob enem na primeren način paziti na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obremenitev nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve državne uprave.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
10.	Družba je dolžna poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja v fizično posest vzeti oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bode odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem bodo vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo družbi, ki pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastajajoče obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
11.	Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 8) vknjiži državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, državni upravi na njeno zahtevo na razpolago dati pravne listine, ki bi bile v ta namen morda še potrebne ž nje strani.
§• 7-
V ostalem naj za dopuščeno železnico, ne kraté zanjo ustanovljenih posebnih dopustilnih po-
gojev, zmislu primerno veljajo določila §§. 5 do vštevši 8, nadalje §. 10 in pa §§. 12 do vstevši 14 Najviše dopustilnice z dne 16. aprila 1890. 1. (drž. zak. št. 90) o lokalnih železnicah Suchdol—Budišov, Suchdol — Fulnek, in Opava—Benešov.
Wittek s. r.
01.
Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 16. marca 1900. 1.
o dopolnilu sedme izdaje avstrijskega lekarniškega pravilnika (farmakopeje) iz leta 1889.
S 1. dnem julija 1900. 1. stopijo v veljavo zdravilski predpisi v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarne kakor dopolnilo oficijalne zdravilske knjige iz leta 1889. v latinskem jeziku izdanih „Addita-merita ad Pharmakopoeae Austricae Editionem sep-timam “.
Od tega časa počenši naj ukaz z dne 1. julija 1889. 1. (drž. zak. št. 107), izdan k avstrijski farmakopeji, Ed. VII., velja tudi za zdravila, vzprejeta v „Additamen'a“.
Vsi lekarničarji, potem zdravniki in ranocelci, ki so upravičeni imeli domačo lekarno, oziroma živinozdravniki naj si nabavijo po en iztis teh „ Additamenta“.
Koerber s. r.
62.
Ukaz ministrov za notranje stvari, pravosodje in trgovino z dne 21. marca 1900, 1.
glede izžrebanja prisednikov in nadomestnikov, ki izstopijo po prvih dveh letih poslovanja obrtne sodnije.
Na podstavi §. 40 zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o uvedbi obrtnih sodnij in sodstva v sporih iz obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja, se v izvršitev v §. 14, odstavku 2 tega zakona odrejenega žrebanja izvoljenih prisednikov in nadomestnikov obrtne sodnije in prizivne sodnije v obrtnih sporih (§.23 ministrskega ukaza z dne 23. aprila 1898 [drž. zak. št. 56]), ki naj izstopijo po prvih dveh letih poslovanja obrtne sodnije, ukazuje tako:
§• 1.
Žrebanje po §. 14, odstavku 2 v zakonu o obrtnih sodnijah naj opravlja predsednik obrtne sodnije, gledé voljenih prisednikov prizivne sodnije pa predsednik zborne sodnije prve stopinje, ki naj nastopi kakor prizivna sodnija.
Žrebanje naj se vrši v četrtem mesecu pred pretekom prvih dveh let poslovanja sodnije.
§. 2.
Žrebanju je privzeti po enega prisednika iz volilnega razreda podjetnikov in iz volilnega razreda delavcev za zaupnike in enega zapisnikarja.
Žrebati je v javni seji.
§• 3.
Ako so v katerem volilnem razredu v času žrebanja mandati prisednikov ali nadomestnikov prazni vsled smrti, vsled tega, da je kdo odložil mandat, da se je odpustil, ali iz drugih vzrokov, se zmanjša število prisednikov, oziroma nadomestnikov, ki naj v tem' volilnem razredu izstopijo po žrebu, za število tistih že praznih mandatov.
Isto načelo velja v bodoče tudi za redno izstopanje, vršeče se po vsakih dveh letih, polovice prisednikov in nadomestnikov oziraje se na tiste mandate, izpraznjene med tem časom vsled smrti, vsled tega, da je kdo odložil mandat, da se je odpustil ali iz drugih vzrokov, kojih veljavna doba bi bila do-tekla v času rednega izstopa.
Gledé tistih mandatov, pri katerih se ne izpolni ta uvet, je nadomestno volitev za ostanek tekoče volilne dobe vršiti samo tedaj, kadar se zdi to po
mnenju zborne sodnije prve stopinje potrebno za ugotovitev rednega poslovanja obrtne sodnije (§. 14, odstavek 1 v zakonu o obrtnih sodnijah).
§. 4.
Prisednike in nadomestnike, katere je zadel žreb, naj predsednik obrtne sodnije, oziroma predsednik zborne sodnije prve stopinje pismeno obvesti, da in s katerim dnem 'naj vsled žrebanja izstopijo.
§• 5.
Imena izžrebanih prisednikov in nadomestnikov je sporočiti političnemu deželnemu oblastvu hkratu z imeni prisednikov in nadomestnikov, ki so izstopili iz drugih vzrokov. Pri tem je naznaniti tudi čas, v katerem se prisednik ali nadomestnik, ki se je odstavil od službe, ne more zopet-voliti vsled pravnomočnega izreka zborne sodnije v zmislu §. 17, odstavka 2 zakona o obrtnih sodnijah.
§• 0.
Politično deželno oblastvo naj hkratu z razpisom volitev odredi, da se imena izločenih prisednikov in nadomestnikov, za katere je opraviti dopolnilne Volitve, takoj naznanijo v uradnih listih dotičnih obrtnih oblastev prve stopinje in z oklicom, v kraju navadnem, v okolišu obrtne sodnije.
§• 7-
Ta ukaz stopi v moč z dnem, katerega se razglasi.
Koerber s. r.	Spens s. r.
Call s. r.