park:01 regionalni mesečnik Sramotno stanje našega študentskega doma Črna packa: Otroška in športna igrišča v Novem mestu Intervju: Mojca Novak, direktorica, ki odhaja z občine Novo mesto, številka 1, letnik 8,11. oktober 2004, cena 450 SIT www.park-on.net 7 71408 718002 DOLENJSKA ALTERNATIVA Naročniki revije park so tudi podjetja: ABC Cibic Novo mesto d,o.o. projektiranje, svetovanje, nadzor Novi trg 1, Novo mesto tel.: 07 33 70 320 II zavarovalnica tilia d.d. ____________novo mesto ARHITEK Novi trg 9, 8000 Novo mestol tel.: 07 33 71 520 fax: 07 33 71 521 gsm: 041 671 338 AURORA HOBI & ART Breg 1, Novo mesto, tel.: 07 33 23 055y Avto Avtogalant izdelava izpušnih cevi Ob potoku 10, Novo mesto v._______________________✓ ^^AVTOHISA adpia Avtohiša Adria Plus Podbevškova 13, Novo mesto_ Avtohiša Berus Podbevškova 1, Novo mesto Avtošola Riba Ulica stare pravde 15, Novo mesto tel.: 07 33 26 722 AVTOŠOLA Poslovalnica Robinson, tel. 07/33 828 00^ fine cars® d.o.o. Prodaja vozil Bajčeva 6, Novo mesto Tel./fax: 07 33 80 860 www.Luminus.si ^PEGAS m m sa ra rm m nn m ni □□ MAJCEN Novo mesto Tel.: 07 33 22193, Fax: 07 3 3 70 601J Mala d.o.o. Olivno olje, Karlovačko pivo Šolska cesta 12, Otočec tel.: 07 30 99 160 ■OCEC Turkova 2, 8000 Novo mesto Tel.: 07 33 21 308 z Sil veH Novi trg 1, Novo mesto BTC Ljubljanska 27, Novo mesto M Glavni trg 14 8000 Novo mesto E-mail: novi.medij@siol.net AAALKOAA Ljubljanska 1, Novo mesto tel.: 39 31 470 N f A [Mk JL sntlciDtffisIk aRyft)aair Avguštin AVBAR s.p. LASERSKO GRAVIRANJE tel.: 07 33 79 021 GSM: 041 682 468 ^Krallova ulica 15 (Šmihel), 8000 Novo mesto y # Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto Mej vrti 5, 8000 Novo mesto Tel.: (07) 39 34 100 Faks: (07) 39 34 101 Splet: www.zzv-nm.si E-pošta: info@zzv-nm.si (Š triglav BALNEASTIČNO! Balnecr* - nočno kopanje s PRESENEČENJEM, vsak petek in soboto od 20. do 23. ure VVELLNCSS CENTER - prvič v Sloveniji: BalneaRelax in BalneaExdusive -masaže z dvema maserjema M* Informacije in rezervacije: Wellness center Balnea Tel: 07 39 19 750, 751 booking.dolenjske@krka-zdravilisca.si s Vabljeni tudi na pestre rekreativne popoldneve v Balnei "^^Nova KBM Nova Kreditna banka Maribor o ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana Podružnica Dolenjska in Bela krajina park 150 odličnih novomeških in dolenjskih podjetij bere revijo park in v njej oglašuje. Parkovi naročniško oglaševalski paketi. Bodite v dobri družbi. Za več informacij pokličite 07 393 08 12 ali pišite na naslov park@park-on.net park, novomeški regionalni mesečnik. uvodnik kazalo Dolenjski red stvari Uroš Lubej Park v tokratni številka razkriva katastrofalne razmere v drugem stolpiču novomeškega dijaškega doma, se pravi tam, kjer so nastanjeni študentke in študenti visokih in višjih šol. Študentje tu plačujejo dvakrat višje stanarine kot njihovi kolegi v Ljubljani, Mariboru in drugih študentskih središčih, živijo pa v neprimerno slabših - celo nevarnih - bivalnih razmerah. Seveda je v času, ko dominira nesolidarnost, odveč opozoriti na to, da v enakih razmerah v tem istem stolpiču živijo tudi delavci na začasnem delu v Revozu in begunske družine. DOLENJSKA Ožja Dolenjska spet brez “svojega” poslanca 15 občinskih milijonov za Novi medij in Vaš mesečnik Sramotno stanje novomeškega študentskega doma . Društvo novomeških študentov z novim vodstvom Turizem - še ena neizkoriščena možnost.. ČRNA PACKA Slabo stanje otroških in športnih igrišč. 4 5 6 8 Direktor dijaškega doma Marjan Grahut sploh ne zanika, da so razmere na robu možnega, in priznava svojo odgovornost za to. Obnova je načrtovana daleč v letu 2007. Toda za svoje varovance ne preveč prizadeti direktor je pač le ena plat medalje. Druga plat pa je ta, da si Dolenjska bojda želi univerzitetno središče. Blablablaju o visokošolskem razvoju v naših krajih, ki ga neprestano zganjajo lokalni politiki in neka akademska pobuda, se je za kratek čas pridružila še paleta kandidatov za minule državnozborske volitve. Na eni strani imamo torej dejanske bivalne razmere naših študentov, ki ne ustrezajo niti najnižjim standardom, na drugi strani vzvišene govore o neki domnevni univerzi v nekem domenevnem središču. Dolenjska in Novo mesto s takim pristopom nikoli ne bosta dobila univerze, pa če si nekateri, kot na primer odhajajoča direktorica občinske uprave, to še tako želijo. Tisti, ki si nekaj nadvse goreče želijo, so pravzaprav hkrati tisti, ki bi morali - ne želeti - ampak to uresničiti. Kakšno sporočilo pa Novo mesto sploh daje študentski populaciji in vsem, ki so povezani z visokim šolstvom? Le eno: »Ne želimo vas tukaj, pojdite raje v Ljubljano, Maribor, Koper, Celje, Krško, kamor koli. Tukaj je dežela industrije, za tisto vzvišeno dimenzijo pa poskrbi cviček.« Seveda je govor o univerzi zgolj eden izmed številnim zavajajočih govorov naših oblastnikov, ki jih dejansko stanje neposredno zanika, a to nikogar ne gane. Na eni strani se govori o oživljanju mestnega jedra, v resnici pa se poslovno in zabavno življenje seli na mestno obrobje in v trgovske centre. Na eni strani se govoriči o turizmu, medtem ko se reke turistov valijo mimo Novega mesta, kot da bi šlo za nepomembno vas brez tradicije. Na eni strani se zbobna skupaj vso medijsko srenjo na otvoritev nekega Parka Evropske unije z nekaj otroškimi igrali, na drugi strani že leta in leta propadajo otroška in športna igrišča po krajevnih skupnostih. Na Dolenjskem, in še posebej v Novem mestu, skratka obstajata dva temeljna reda stvari. Prvi je namišljen in se o njem zgolj govori, drugi pa tisti, ki se dejansko dogaja in je prvemu ravno nasproten. In kako je to možno? Tudi zaradi tega, ker živimo v kraju, kjer so glavni vir informacij za občane že kar trije »brezplačni« oglasniki, ki se promovirajo kot informativni časopisi, v resnici so pa dodobra podprti in diktirani od oblasti in kapitala. Tipičen naslov v Novem mediju ali Vašem mesečniku je: »Novo mesto na pot j k univerzi« ali pa»Novomeška občina skrbi za razvoj turizma« ali pa »Oživljamo mestno jedro«. Če recimo vidite na naslovnici Vašega mesečnika direktorico Adrie ali pa županjo Trebnjega, to ni za to, ker bi uredništvo menilo, da je prav ta oseba zaznamovala minuli mesec ali kaj podobnega, ampak zaradi tega, ker je podjetje ali javna ustanova »časopisu za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje« plačalo nekaj stotisoč tolarjev za tako pojavljanje. Seveda potem v tem mediju samodeklarirani novinarji slinijo in plešejo tako, kot jim zaigra njihov plačnik. Ti novinarja in bralca nevredni mesečniki ne obstajajo zato, da bi informirali, ampak da bi prodajali in zavajali. Pa čeprav se pri tem malo povozi medijska zakonodaja, malo oglaševalski kodeks - novinarski kodeks pa je itak stvar, o kateri se niti govori več ne. Študentje v novomeškem domu lahko upajo, da bo novo vodsto Društva novomeških študentov, ki se do zdaj ni kaj dosti brigalo za njih, v svoj program uvrstilo tudi njihovo problematiko. Seveda pa bi se morali vseeno malo zamisliti tudi nad sabo. Študentke in študenti so pač nekoč res bili »protagonisti napredka in katalizator revolucije«, toda ta borbenost je danes izpuhtela neznano kam. Le težko si predstavljamo študenta izpred dvajsetih let, ki bi toliko časa kot naši gostje trpel ignoranco nekega vodstva, neke ustanove in neke družbe, ne da bi se dvignil v protest. MESTO Pešpoti: dobra zamisel, bolj slaba izvedba.........9 KOLUMNA...........................................10 INTERVJU Mojca Novak, direktorica, ki odhaja z občine......12 FOTOPUB...........................................14 ČETRTA DIMENZIJA..................................15 REPORTAŽA Mesti, ki jima je življenje vrnila umetnost.......16 KUPUJEM, TOREJ SEM Sesalnik Delfin............ ^ 17 Tj Q*)( KULUMNA.................... - ' 4 18 KULTUM.......................................... 20 INFOPARK......................................... 22 FOTOKOZMETIKA.............. .. 23 PARK EXTREM...................................... 24 STRIP............................................ 25 POTLAČ, LOKALNO TROBILO ... i „ ....26 Tytoo$ te park: kolofon regionalni mesečnik številka 1, letnik 8 ISSN 1408-7189 Naslov uredništva: Park Glavni trg 6 8000 Novo mesto 07 393 08 12 031 626 326 e-mail: park0park-on.net web: www.park-on.net odgovorni urednik: Uroš Lubej uredništvo: Tina Ban, Simon Bizjak, Boris Blaič, Rasto Božič, Matjaž Brulc, Marijan Devic, Nejc Gazvoda, Iztok Kovačič, Tomaž Levičar, Uroš Lubej, Aleksej Metelko, Boštjan Pucelj, Damir Skenderovič, Bariča Smole, Damijan Šinigoj, Mitja Simič, Žiga Vire, Marko Vide, Primož Žižek naslovnica: Iztok Kovačič lektorica: Nina Štampohar Naročila, distribucija: 07 393 08 12 Trženje: Matjaž H. Grum gsm: 031 549 906 matjaz.grumizalozba-goga.si Boštjan Volk gsm: 031 436 748 tel: 07 393 08 12 bostjan.volkipark-on.net filmi in prelom: Grafika Novo mesto d.o.o. tisk: Tiskarstvo Opara, Mali Slatnik naklada: 1000 izvodov ustanovitelj: Društvo novomeških študentov izdajatelj: Založba Goga, Novo mesto direktor: Gregor Macedoni SPREHODI SE PO SVOJEM PARKU! Naročma se plačuje za obdobje od naročila do konca tekočega letnika (julj 2004). Prekinitev naročila je možna s ptsnm preklicem m sicer 10 dni pred koncem naročniškega obdobja (1. jufcj 2004). Naročn*i majo 10% popust, študentje m dijaki 20%. Naročnina za tupno znaša 35 EUR, z letalsko dostavo 40 EUR. Trženje: IM? m o g e n a s I I ■ I 'i I MLADINSKA OGLaHVALSKA MRHA D O O Spletna rešitev: frmedia park:dolenjska parkrdolenjska Volitve 2004 Ožja Dolenjska spet brez »svojega« poslanca Uroš Lubej Iz obeh volilnih okrajev »ožje« Dolenjske že tretji mandat zapored ne bo nobenega poslanca. Z ožjo Dolenjsko tu mislimo občine Novo mesto, Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Šentjernej, Škocjan in Žužemberk. Dokončni rezultati še niso znani, tako gre zaenkrat zgolj za zelo verjetna predvidevanja na podlagi že objavljenih delnih izidov. Iz določene volilne enote (Slovenija je razdeljena na 8 volilnih enot) so v državni zbor izvoljeni tisti kandidati posamezne stranke, ki v svojem volilnem okraju (vsaka volilna enota je razdeljena na volilne okraje, ki pokrivajo nekaj občin) dobijo večji odstotek glasov kot kandidati iste stranke v drugih volilnih okrajih. Iz zmagovite SDS bodo tako iz šeste volilne enote izvoljeni trije kandidati, in sicer iz Brežic, Sevnice in Krškega, saj so dosegli višji odstotek glasov znotraj svojih volilnih okrajev kot kandidata SDŠ Ivan Grill in Silvo Mesojedec iz »naših« volilnih okrajev. Razlika med tretjeuvrščenim kandidatom iz krškega volilnega okraja in kandidatom iz novomeškega je bila borih 0,07 odstotka! Še več, Grili je od svojega strankarskega kolega (ki mu je hkrati neposredni konkurent za vstop v državni zbor) dobil dejansko več glasov (Grili je dobil 3.972, Stane Pajk pa 3.577 glasov), toda ker je novomeški okraj nekoliko večji, je to še vedno pomenilo nižji odstotek. Kandidat LDS Miloš Kovačič je v enem od obeh dolenjskih volilnih okrajih sicer dosegel nekaj čez 30 odstotkov glasov. Rezultat, ki bi ga ponesel v parlament, če Kovačič ne bi kandidiral tudi v drugem dolenjskem volilnem okraju, kjer pa je dosegel samo 18 odstotkov. Upošteva se povprečni rezultat obeh okrajev, tako da so Kovačiča prehiteli kandidati iz Zagorja, Hrastnika in Trbovlja. Čeprav je Kovačič, ki ne bo sedel v državnem zboru, povprečno gledano dobil skoraj tisoč glasov več kot novi poslanec, se seveda spet upošteva povprečni odstotek, kjer pa je slednji prehitel Dolenjca za odstotek. Iz zgornjih primerov je nenavadnost našega volilnega sistema očitna: Obe največji stranki sta v naši volilni enote dobili po tri poslance. Toda vsi trije demokrati prihajajo iz Posavja, vsi trije liberalci pa iz Zasavja. Čeprav je seveda v ustavi zapisano, da je vsak izvoljen poslanec zastopnik celotnega državljanskega telesa, je jasno, da poslanci v praksi mnogokrat lobirajo prav za interesa tistega okolja, v katerem so bili izbrani in kjer bodo čez štiri leta ponovno kandidirali. Nova direktorica občinske uprave Vera Ocvirk? Kljub temu da županova služba za odnose z javnostjo ni odgovorila na Parkove vprašanje v zvezi z iskanjem naslednice Mojce Novak, nam je uspelo izvedeti, da je najverjetnejša kandidatka za izpraznjeno mesto ga. Vera Ocvirk, dosedanja vodja oddelka za finance na Mestni občini Novo mesto. Po koalicijski pogodbi mesto direktorja občinske uprave pripada vladajoči LDS, vendar so nam iz stranke sporočili, da se LDS ne bo vmešavala v postopek imenovanja.Ocvirkova sicer ni med vidnejšimi predstavniki nobene stranke. Zupan več kot dva meseca brez pojasnila ^ ne odgovarja na vprašanja Parka ^ ^^glede odstopa direktorice^^j občinske uprave, Hit, Škandalozen PR Mestne občine Novo mesto Zupan molči o odpovedi direktorice 01) Uroš Lubej, foto: Boštjan Pucelj 27. julija je Park na svoji spletni strani www.park-on.net prvi objavil informacijo o prekinitvi delovnega razmerja direktorice občinske uprave Mojce Novak. Takrat nam je uspelo dobiti izjave vseh vpletenih strani (se pravi direktorice ter vodij pozicijskih in opozicijskih strank), razen izjave novomeškega župana Boštjana Kovačiča. Tisti dan, sredi poletnega mrtvila, je bil po besedah občinske piarovke Judite Pirc preveč zaseden, da bi novinarju Parka komentiral odpoved svoje podrejene in v telefonskem razgovoru pojasnil še nekatere s tem povezane zadeve. Razgovor naj bi po besedah Judite Pirc lahko naredili naslednji dan. Zasedenost pa očitno ni bil pravi razlog, saj novinarju tudi kasneje - kljub obljubam Judite Pirc - nikakor ni uspelo dobiti županovih pojasnil. Naslednja dva dni se župan Kovačič ni oglasil. Tretji dan po prvi zahtevi smo spet poklicali občinsko službo za odnose z javnostmi, kjer so dejali, da nam bodo po elektronski pošti poslali županovo stališče. Res so nam poslali elektronsko pošto - v kateri pa ni bilo nič od tistega, kar smo izvoljenega župana prosili. Tam je bil zgolj demanti izjave Francija Koncilija o nekih drugih odpovedih, ki naj bi se dogajale v občinski upravi. Po našem protestu nam je občinska piarovka odgovorila, da župan odhaja na dopust in da se bo na delovno mesto vrnil čez dobrih dvajset dni in da nam bodo takrat posredovali odgovore na naslednja vprašanja: 1. Prosimo vas za komentar odpovedi delovnega razmerja s strani direktorice občinske uprave. 2. Kakšni so postopki pri iskanju novega direktorja/direktorice občinske uprave? 3. Ali župan že ima kakšne predloge kandidatk in kandidatov za mesto direktorja/direktorice občinske uprave>? 4. Ali se bo župan glede tega posvetoval s koalicijskimi partnerji? 5. Ali je županu še kdo izmed vodilnih uslužbencev napovedal odpoved delovnega razmerja? 6. Ali župan mestne občine še ima zagotovoljeno podporo stranke LDS in ostalih koalicijskih strank pri vodenju MO? Dopust je minil, minil je še en mesec, toda župan nam v dveh mesecih ni poslala niti tistega »Ne komentiram.«V času lokalne predvolilne tekme - ko si je županski kandidat in lokalna LDS na vsak način želela zagotoviti izvolitev s tem, da se opere obtožb o korupciji in diskreditira protikandidata - je zdajšnji župan skoraj vsakodnevno skliceval novinarske konference, na katerih je obljubljal marsikaj, med drugim tudi izboljšanje stikov z javnostmi in novinarji. Poleg tega je župan sopodpisnik koalicijske pogodbe, v kateri je v prvi točki programskih izhodišč zapisano, da je med prednostnimi cilji »vzpostavitev vključujoče in družbe in odprte občine, kar bomo zagotavljali preko kvalitetnega jn rednega informiranja javnosti o delu občinske uprave«. Župan Boštjan Kovačič in Mestna občina Novo mesto si informiranje javnosti predstavljata tako, da zapravljata milijone javnega denarja za samopromocijo v lokalnih oglasnikih, o neprijetnih temah, ki jih preiskujejo novinarji pa preprosto molčita. Seveda revija Park še vedno vztraja pri tem, da župan mestne občine posreduje odgovore ali vsaj pojasni razloge, zakaj na vprašanja ne želi odgovoriti. Neracionalno trošenje javnih sredstev 15 občinskih milijonov v Novi medij in Vaš mesečnik Uroš Lubej, foto: Žiga Vire Med številnim propagandnim materialom lahko v naših poštnih nabiralnikih enkrat na mesec najdemo tudi lokalna oglasnika Novi medu in Vaš mesečnik. Podatki, ki smo jih pridobili z Mestne občine Novo mesto, kažejo, da oba »brez-plačnika« novomeške davkoplačevalce vendarle nekaj staneta - vsaj posredno. Novomeška občina ima namreč že več let zakupljene tri oziroma štiri predstavitvene strani v Novem mediju, ki ga izdaja samostojna podjetnica Jasna Šinkovec. MO Novo mesto podjetnici na mesec plačuje 471 000 tolarjev. Skupaj s še nekaterimi storitvami je v letu 2003 iz občinskega proračuna na račun s.p.-ja tako prišlo kar 6,33 milijona tolarjev. Leta 2000 je bil ta znesek 4,34 milijona, postopoma pa se je vsota zviševala do omenjenega zneska. Od letošnjega leta pa se je občina odločila tudi za oglaševanje v Vašem mesečniku, ki ga izdaja novomeška televizija Vaš kanal. Za samo dve zakupljeni strani novomeški davkoplačevalci plačujejo polnih 480 000 sit na mesec, skupaj se bo torej v enem letu na račun novomeške televizije prelilo 5,76 milijona tolarjev. Za nekaj časopisnih strani promocije županovega dela in dela občinske uprave se torej v zasebne žepe prelije kar 12 milijonov javnih sredstev. Vsemu temu je potrebno prišteti tudi številne objave, ki jih v Novem mediju naroča Komunala Novo mesto (natančnega podatka nam javno podjetje sicer ni želelo posredovati - ocenjujemo lahko, da gre za okrog 2 milijona na leto), pa tudi od občine ustanovljeni Gasilsko reševalni center, kije za oglaševanje v obeh mesečnikih v letu 2004 namenil 500 000. Na letni ravni gre torej za promocijo in predstavitev dela občine, Komunale in GRC-ja v lokalnih oglasnikih torej kar slabih 15 milijonov javnih sredstev. »Brezplačniki« so torej za občane zgolj navidezno brezplačni: kratek izračun pokaže, da vsako gospodinjstvo v MO Novo mesto za uslugo promocije občine v teh oglasnikih posredno in povprečno plačuje 1162 tolarjev na leto. Nekakšna naročnina torej, ki pa je nihče ni naročil. Mestna občina sicer plačuje tudi za objave v Uradnem listu in Dolenjskem ustu - v letu 2004 so Uradnemu listu do sedaj naročili za 3,3 milijone tolarjev objav, v Dolenjskem listu pa za 2,3 milijone, vendar gre v teh primerih v glavnem za uradne objave, oglase in javne razpise. V imenu »Brezplačniki« so za občane zgolj navidezno brezplačni: kratek izračun pokaže, da vsako gospodinjstvo v MO Novo mesto za uslugo promocije občine, Komunale in GRC-ja v Novem mediju in Vašem mesečniku posredno in povprečno plačuje po 1162 tolarjev na leto. Nekakšna naročnina torej, ki pa je nihče ni naročil. resnice naj povemo, da je revija Park na javnem razpisu mestne občine za področje kulture v letošnjem letu dobila 600 000 tolarjev. Mimogrede: čeprav omenjena brezplačnika ustvarjata vtis, da sta (tudi) nekakšna časopisa, gre v resnici za navadno prevaro bralca in potrošnika - ki je protizakonita tudi glede na določila slovenske zakonodaje, če oglaševalskega in novinarskega kodeksa sploh ne omenjamo. Oba brezplačnika namreč objavljata številne plačane članke - se pravi promocijske tekste -, ki pa niso razvidno označeni kot taki. Te objave zavajajo bralca, saj ga skušajo prepričati, da gre za nekakšno »objektivno informacijo«, ne pa za oglasno sporočilo, katerega vsebino določa naročnik, pa naj bo to podjetje ali javna ustanova. Kljub prikritim oglaševalskim vsebinam se Novi medij promovira s sloganom Mi obveščamo, vi komentirate, Vaš mesečnik pa kar kot Časopis za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje. Kakor koli, Mestna občina za šest strani predstavitvenih tekstov porabi toliko javnih sredstev, da bi z enakimi ali celo nižjimi stroški lahko izdajala svoje lastno glasilo, pri čemer bi imela na voljo neprimerno več strani, kar bi omogočalo obširnejšo predstavitev dela občine in krajevnih skupnosti ter zavodov, katere ustanoviteljica je občina. Ali se bo sodelovanje z »brezplačniki« prekinilo ali ne, se še ne ve - v vsakem primeru pa župan, kot smo že poročali v Parku, v občinskem svetu skuša doseči konsenz za ustanovitev občinskega glasila, ki naj bi se imenovalo Novomeški razgledi. Sramotne razmere v novomeškem »študentskem« domu Čakajoč na hišnika Boris Blaič, foto: Boštjan Pucelj Kopalnica je brez vrat že skoraj eno leto. Zavese na tuših ni, se pa zato nad njimi vijejo zarjavele in dotrajane kanalizacijske cevi. Iz pip vsake toliko časa bruhne rjava voda. Še ne dolgo nazaj je s stropa v pritličju kapljala kanalizacijska nesnaga. Šipa na hodniku v prvem nadstropju je razbita že pol leta. V kuhinjah smrdi, saj jih poleti, pripoveduje Matic, ko študentov ni bilo, njihove prostore pa so uporabljali delavci na začasnem delu, ni čistil nihče. V sicer popolnemu prizoru nesnage manjka le še kolonija ščurkov. A tudi teh ne manjka. Matic ima enega spravljenega v svoji sobi. Nesrečni žužek je svoj konec dočakal, ko je padel v vročo posodo, ki je ostala na štedilniku. Posmrtni ostanki drugega so še vedno razmazani po zidu pri postelji. Ne, Matic ni brezdomec, ki bi si pribežališče našel v kaki zapuščeni hiši, ampak je 21-letnik iz Idrije, ki v Novem mestu študira na visoki strojni šoli, živi pa v zahodnem stolpiču dijaškega doma v Šmihelu! Dva stolpiča Dijaškega doma Novo mesto sta bila zgrajena leta 1978. Vsak od njiju je imel po 240 postelj, ki pa so bile polno zasedene le krajši čas. Veliko dijakov se je namreč že kmalu po odprtju domov preselilo v internat, ki so ga zgradili ob kmetijski šoli na Bajnofu, in leta 1989 je zahodni stolpič ostal popolnoma prazen. Dve leti kasneje so vanj začeli prihajati begunci. Najprej s Hrvaške nato pa še iz Bosne in Hercegovine. Po več kot desetih letih je v domu še vedno nekaj begunskih družin, večina pa jih je v zadnjih letih odšla. Namesto njih so v zadnjem času začeli prihajati delavci, ki so na začasnem delu in ki zdaj predstavljajo približno polovico vseh stanovalcev. Od leta 1999 so v domu tudi študentje novomeških višjih in visokih šol. Letos jih je približno 50, nastanjeni pa so v pritličju in prvem nadstropju. Praktično edina pridobitev, za katero je po dolgih prepričevanjih uspel poskrbeti direktor Grahut je internetna povezava. V polovici sob so kabli še vedno speljani kar po zdraku, kar v zimskih mesecih služi tudi za sušenje perila. Trda koža in večne obljube Sonja je brucka in prihaja iz Bistrice ob Sotli. V Novem mestu obiskuje višjo strokovno šolo za poslovne sekretarje. »Ni bilo druge izbire, kot da grem v dom. Zasebne sobe se zelo težko najde, pa še drage so. A soba v domu je v slabem stanju. V omari manjka predal in okno se ne odpira na kip. Poškodovan je tudi stol, vrata se težko zaklepajo, jogiji pa so tako trdi, da se na njih skoraj ne da spati. Kopalnica je katastrofa. Vsaj zavese bi lahko dali na tuše. Voda teče čudno. Enkrat mrzla, drugič vroča. Luči ne delajo. Tudi kuhinja je grozna,« svoje prve vtise o domu strne Bistričanka. »Študentje prihajajo k meni s pritožbami, ki jih jaz prenesem hišniku ali direktorju. Od vsega tega se reši le malo stvari, a po treh letih, kolikor sem tu, se vsega navadiš,« situacijo v domu stoično pojasnjuje Martin iz Ribnice, ki ga je direktor dijaškega doma Marjan Grahut imenoval za svojega koordinatorja med študenti. Tršo kožo počasi dobivajo tudi drugi stanovalci doma. »Žarnic je proti koncu leta v domu vse manj. Če pregori v Zahodni stolpič dijaškega doma, v katerem v zelo slabih razmerah živijo begunske družine, delavci na začasnem delu in študentje novomeških višjih in visokih šol. sobi, jo pač odviješ od tam, kjer dela, saj nima smisla klicati hišnika, da ti jo pride zamenjat, ker ga ne bo. Zakaj bi žarnico kupoval, če so take stvari že tako vštete v ceni stanarine,« pripoveduje Matic. »Pripombe študentov imajo svojo težo,« priznava direktor novomeških dijaških domov Marjan Grahut.»Tudi meni se včasih zdi, da smo počasni pri reakcijah. Delno je to zato, ker imamo po normativih pravico le do enega hišnika, pa še ta je vezan na dijaško stavbo. Zavedam se, da bi morali biti bolj ažurni. Zadnji, ki nosi odgovornost, če se zamuja pri nujnih opravilih, sem jaz. Zato se bo potrebno pogovarjati tudi o tem, da bi zaposlili še enega hišnika,« napoveduje direktor. A obljube direktorja za študente v domu niso nič novega. Velikokrat so se že pogovarjali o tem, kaj vse bi bilo treba narediti, pa se do zdaj ni izboljšalo še nič. Direktor je obljubljal celo klubsko sobo in bog ve kaj še, a je vse ostalo le pri besedah, zatrjujejo študenti. Zasoljene cene in sporne subvencije Ob vseh težavah, ki jim jih povzročajo slabe bivalne razmere v bloku, študente moti tudi precej zasoljena cena bivanja v domu. Ta na mesec znaša okoli od 15.000 do 18.000 tolarjev, odvisno od tega, koliko študentov si deli sobo. Ekonomska cena sobe v primerljivem študentskem domu v Ljubljani je približno enaka ceni v novomeškem dijaškem domu. A študentje v Ljubljani sobo plačujejo po neekonomski ceni, ki je za polovico nižja. »Za to kar dobimo, je najemnina zelo visoka« meni Matic, ki dodaja, da so študentje lani na zahtevo direktorja doma vsi po vrsti na ministrstvo za šolstvo pošiljali prošnje za subvencioniranje stanarine. Večina jih je bila zavrnjena, saj po obstoječi zakonodaji ministrstvo subvencionira le študente visokih, ne pa tudi višjih šol. A tudi tistim, ki jim je ministrstvo prošnjo odobrilo, direktor Grahut stanarine ni znižal. »Subvencijo dobi stanodajalec ne študent. Gre za približno 3.000 tolarjev, ki je namenjenih za materialne stroške povezane z namestitvijo študentov. Del tega de- Kopalnice v domu so v zelo slabem stanju: slab pritisk v pipah, dotrajane kanalizacijske cevi, tuši so brez zaves, ena od kopalnic pa je že skoraj eno leto brez vhodnih vrat. (NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI.) Razbito steklo je zelo pogost prizor v domu. Zdi se, da nikomur ni mar za varnost njegovih prebivalcev. Eden od številnih kanalizacijskih odvodov nad tuši v študentskih kopalnicah. Včasih začnejo cevi puščati smrdečo rjavo brozgo. narja bi res lahko usmerili v kvalitetnejše opravljanje slabše izvedenih del, a po tolmačenju pisarne za študentske domove, to ni denar, ki bi pomenil nižjo stanarino,« trdi Grahut. Temeljita obnova šele leta 2007 Precej konfliktih situacij v domu nastaja tudi zaradi dejstva, da v njem skupaj živijo begunske družine, delavci in študentje. Slednji že po tradiciji radi živijo živahno nočno življenje in študentje v novomeškem domu niso nobena izjema. A nočni hrup moti ostale, predvsem delavce, ki so prek dneva tudi po 12 ur v službi. Zaradi tega je med študenti zaživela ideja, da si prostor za zabave uredili v zaklonišču pod domom. A tam ima svoje skladišče novomeški Rdeči križ in zaenkrat še ni jasno, kdaj ga bodo lahko preselili na drugo lokacijo. Večina problemov s katerimi se trenutno soočajo stanovalci doma, naj bi se rešila po temeljiti prenovi stolpiča. Ta je v programu obnov ministrstva za šolstvo in šport načrtovana za šolsko leto 2007/2008. Po obnovi, napoveduje direktorja, v domu ne bo več delavcev in družin. »Pričakujemo, da bo nova stavba privabila več študentov, ki bodo napolnili dom, del kapacitet pa bomo pustili prostih za mladinski hotel,« pravi Grahut. Novo mesto in turizem Še naprej neizkoriščena možnost Aljoša Vrbetič, foto: Boštjan Pucelj Kandijska cesta PEŠPOTI DO GOSPODIČNE k Ena redkih turističnih tabel v Novem mestu. 9 Luiv .: 1 L i 0 turizmu, turistični politiki in ponudbi ter podobnem je govora pred vsakimi volitvami, pa naj so to volitve lokalnega, državnega ali evropskega pomena. Turizem je tema vsake malo večje vasi ali zaselka. Pri tem Novo mesto, kot prihodnji regijski center, ni nobena izjema. V mestu deluje Turistično društvo (TD), Turistično informativni center (TIC), tu ima sedež Turistična zveza Dolenjske in Bele krajine. V okolici mesta je prava poplava turističnih društev. Ob cestah nas lični smerokazi napotijo na vinske ceste ter nas pozdravljajo na turistični coni od Kolpe do Gorjancev. Novo mesto je pred nedavnim postalo mesto situl, prav tako so žive ideje o Novem mestu kot mestu koles in podobno. Malokdo se zaveda zgodovinske pestrosti mesta od keltskih časov prek srednjega veka, dvajsetega stoletja do današnjih dni. Mesto je nastalo na križišču trgovskih in kulturnih poti, zato lahko ponudi marsikaj. Nenazadnje ima mesto pomembno vlogo tudi danes, saj tu delujeta dva večja izvoznika v Sloveniji, kar je pozitivno tudi za turizem, poleg tega pa je postaja med dvema evropskima prestolnicama (od obeh oddaljeno slabo uro vožnje). Z izgradnjo hrvaških avtocest se nam približuje tudi morje. Tako se mimo mesta vsakodnevno valijo tisoči raznovrstnih ljudi, ki pa se v mestu ustavijo le, če imajo predrto zračnico ali pa se jim pokvari avto. Novomeški turizem je namreč kost za glodanje nekaj lokalnih veljakov, ki si izmenjujejo plakete in priznanja za večletno delovanje v turizmu, rezultati pa jih ponavadi ne zanimajo. Ko govorimo o individualnem turizmu (množičnega turizma mesto sploh ne zmore, ker nima ustreznih kapacitet), je stanje porazno. Že prihod v mesto je bolj kot ne srečno naključje. V središču mesta je pet smerokazov, za stari del mesta oziroma za mestno jedro smerokazov nimamo, imamo pa več deset let star smerokaz VVelcome na hitri cesti Ljubljana - Zagreb in na cesti Metlika -Novo mesto. Ko oziroma če turist ali popotnik po naključju zaideta v staro mestno jedro, lahko dobita informacije o ponudbi mesta in nastanitvah le v turističnih agencijah. V nobeni trgovini ali gostinskem lokalu ni prospektov, zloženk ali drugega propagandnega materiala. Prav tako na Glavnem trgu ni niti enega smerokaza oziroma česar koli drugega, kar bi opozarjalo npr. na Frančiškanski samostan ali Kapitelj. Nobenega smerokaza ni za Breg ali Šolsko ulico, kjer so čudoviti pomniki preteklosti. Edina smerokaza za muzej sta na Jakčevem domu in nekdanjih Gostiščih na trgu, ki pa sta diskretno majhna in nevpadljiva, tako da ju opazijo le redki, smerokaz pri tržnici je zaradi starosti in poškodb komaj viden. Za zdajšnjo obsedenost novomeške javnosti -sprehajalne oziroma pešpoti - pa bi potrebovali lovskega psa, da jih najdejo. Za kvalitetno predstavitev so poleg brošur, zloženk in podobnega nepogrešljive tudi informacije na spletu. Te pa so skope, zavajajoče in napačne. Do nedavnega je bilo na portalu MO Novo mesto pod rubriko restavracije kar 35 napačnih navedb(l); pod imenom restavracija so bile navedene gostilne, penzioni, gostišča in okrepčevalnice. Lahko si predstavljamo reakcijo turistov, ki po prihodu v mesto ugotovijo, da imajo na izbiro eno, mogoče dve klasični restavraciji. Na portalu je še vedno navedeno, da je restavracija Breg ob nedeljah zaprta, medtem ko v lokalnih medijih opažamo hiperproduktivnost oglaševanja omenjene restavracije (v 8. številki Novega medija so kar štirje članki oziroma prispevki o oživljanju restavracije tudi ob nedeljah). Med turističnimi ponudniki, ki so predstavljeni na spletnem portalu MO, pa je nekaj takih, ki sploh ne obratujejo več. Tako dobimo občutek, da je bil portal izdelan ad hoc in ga nihče ne vzdržuje oziroma dopolnjuje. Tu se postavlja vprašanje: zakaj gostinci in ostali ponudniki sami ne zahtevajo sprememb podatkov in dopolnitev na portalu? Odgovor se nam ponuja kot na dlani; v konkretnem primeru je ponudnik potreboval tri priporočena pisma, sestanek z vodjem TlC-a, nekaj e-mailov in približno dva meseca - potem so stvari stek- le in sodelovanje je zelo dobro. Vsi, žal, niso tako vztrajni. Rad bi izpostavil še aroganco turističnih organizacij v mestu, ki s konkretnimi turističnimi ponudniki sploh ne sodelujejo ali pa sodelovanje ni omembe vredno. Tu mislim predvsem na gostince in sobodajalce, ki so za razvoj individualnega turizma bistvenega pomena. Zanimivo, ponavadi se turisti za informacije obračajo prav na zadnje. Še več, v praksi se celo izkaže, da zasebna iniciativa v smeri turizma ni dobrodošla oziroma je moteča za »turistične delavce«, (ki se napajajo, praviloma, samo iz proračuna občine ali države), saj jih le-ti opozarjajo na napake in pomanjkljivosti njihovega dela. Tako dobi človek občutek, da so delo s turisti in turistične organizacije na dveh popolnoma različnih bregovih, kar ima za posledico sušo v individualnem oziroma popotniškem turizmu. In kako v prihodnje? Država je izdelala strategijo slovenskega turizma 2002-2006, ki je v osnovi gledano dobra, zatakne pa se na lokalni sceni. TIC obratuje po svoje, nedelje in prazniki so, jasno, dan za počitek, v brošurah izdanih leta 2003 nas TD Novo mesto vabi v Gostišče Loka in Restavracijo pri Vodnjaku (ki sta že več kot 10 let zaprti!), za smerokaze MO nima denarja (zanimivo, da se mestnim možem v Metliki smerokazi in označbe zdijo smiselne, tako so označili vse turistično zanimive objekte in naravne znamenitosti po celi občini). Turistična zveza in Turistična društva prirejajo salamijade in ostala srečanja, ki služijo za razvedrilo lokalnim veljakom in njihovim bolj ali manj mastnim klobasam. Informacije na spletu se praviloma ne dopolnjujejo, brošure in ostali propagandni material pa leži na TIC-u, na gospodarski zbornici in v knjižnici Mirana Jarca, ki poleti ni odprta niti en dan več kot sedem ur na dan. Turistični projekti pa tečejo in so bolj ali manj sami sebi v namen. Tako se vsakodnevno na tisoče ljudi vali mimo mesta situl, mimo srednjeveškega mesta, mimo regijskega in kulturnega centra Dolenjske. Le kako bi oživeli staro mestno jedro, hm, naredimo še eno študijo ... Volitve v Društvu novomeških študentov Osrednja dolenjska študentska organizacija z novim vodstvom Uroš Lubej 25. septembra je v klubu LokalPatriot potekal 11. redni občni zbor Društva novomeških študentov. Osrednja točka zbora so bile volitve predsednika in članov upravnega odbora DNŠja, ki so bile razpisane zato, ker je prejšnjim funkcionarjem potekel mandat. Na javnem glasovanju je bil za predsednika izboljen Luka Blažič, za člane upravnega odbora pa Miha Bende, Simon Dvornik, Robert Kruh, Klemen Mihalič, Borut Pelko, Jure Primožič, Jure Šuln in Žiga Vire. Poleg tega so člani DNŠ-ja izvolili tudi svojega predstavnika v Svet študentskih klubov, ki je postal Robert Kruh. Novi predsednik DNŠ-ja Luka Blažič je v pogovoru za Park povedal, da bo v letošnjem sezoni največja novost v delovanju DNŠ-ja organizacija ŠTUNF-a, študentskega kulturnega festivala. Festival, ki je pod okriljem ŠKIS-a (zveze študentskih klubov Slovenije) v zadnjih dveh letih potekal v Kranju in Kopru, bo letos poleti organiziran v Novem mestu. Namen ŠTUNF-a je povezovanje študentov na področju kulture. Sicer pa je Blažič napovedal, da bodo nadaljevali utečene projekte, kot so Cvičkarija, Sniff in Park liga. Poleg tega bodo kot vsako leto organizirali študentske avtobuse v Ljubljano in Maribor po znižani ceni, pravno in socialno pomoč za študente v stiski, infoteden za dijake, ki iščejo primerni študij, študentsko mapo, jadranja ter številne druge tečaje in delavnice. Veliko zanimanja bo po besedah Luke Blažiča požel tudi razpis za mlade neuveljavljene glasbene skupine. Nekaj sprememb vodstvo DNŠ-ja napoveduje na organizacijski ravni, sicer pa se bo nadaljevala podpora vsem trem zavodom, ki jih je ustanovilo Društvo: Študentskemu servisu DNŠ, Zavodu LokalPatriot in Založbi Goga. park 6 n o —•-1 Številna igrišča so zaradi nevzdrževanja propadla. Primera iz Kočevarjeve in Klemenčičeve ulice v Bršljinu. parkrčrna packa Slabo stanje otroških in športnih igrišč Uroš Lubej »Spoštovane stanovalke in stanovalci Grma! (...) Igrišč za otroke in ostale ni nikoli dovolj. Ne le da jih ni dovolj, pač pa so tudi slabo vzdrževana, slabo opremljena. Zavzel se bom, da otroci dobijo dovolj velika, bogato in sodobno opremljena igrišča. Poskrbel bom za novo igrišle na Nad mlini in ob gradu Grm ter seveda za redno vzdrževanje obstoječih. (...) vaš Boštjan Kovačič, kandidat za župana« To je odlomek iz pisma, ki ga je pred lokalnimi volitvami jeseni 2002 naš izvoljeni župan poslal vsem stanovalkam in stanovalcem novomeškega Grma; podobna pisma s skoraj povsem podobno vsebino pa so romala tudi k tistim v Ločni, Drski, na Slavka Gruma, Majde Šilc in mnogim drugim. Dve leti od podanih obljub, se pravi na polovici mandata, se je spremenilo bolj malo. Res je, z velikim pom-pomom smo dobili Park EU z otroškimi igrali, otroško igrišče na Trdinovi, občina je nekaj sredstev primaknila tudi,pri obnovi igrišča na OŠ Center in pri novem igrišču ob Šolskem centru. Toda opis stanja je ostal tudi po volitvah domala nespremenjen: otroških pa tudi športnih igrišč je v Novem, mestu premalo. Nekatera naselja igrišč sploh nimajo: Šmihel, Gotna vas, Žabja vas, Regrča vas, Muhaber, Pod trško goro, Kamence so brez športnih in otroških površin. Ob vsem govoru, kako priviligirana da je romska skupnost pri nas, je potrebno povedati, da so razmere še posebej kritične prav v romskem naselju Brezje. Tam ne le da sploh ni športnega in otroškega igrišča. Tam je celo edini vrtec v mestni občini Novo mesto, ki nima svojega otroškega igrišča. Obstoječa igrišča v mestni občini pa so slabo vzdrževana. Nekatera igrišča so slabo umeščena v prostor. Igrišče v KS Ločna za Dolenjskimi pekarnami nima urejenega dostopa s pločnikom, ki bi omogočal varno pot otrok na igrišče, poleg tega pa je igrišče brez zaščite pred cesto. Prijavite Črno packo! 07 393 08 12 park@park-on.net V večini primerov ne vzdržujejo zelenih površin na območju igrišč: trava ni pokošena, igrišča so ponekod polna smeti ali celo nevarnih steklovin, koši za smeti se le redko kje praznijo. Igral na otroških igriščih je večinoma premalo in niso raznovrstna. Igralne površine so premajhne, obstoječa igrala so slabo vzdrževana, ponekod celo nevarna za igro (primeri polomljenih gugalnic ipd.), igrišča so neosvetljena in ponavadi brez tekoče vode. Otroška igrišča so ponekod tudi slabo umeščena v prostor: igrala so denimo preblizu ceste in nezavarovana pred njo. Poleg tega nekatera nimajo primernega dostopa do njih - na primer pločnika, ki bi otrokom omogočal varno pot od doma do igrišča. Nekatera igrišča so predaleč od stanovanj. Le omenimo naj, da je tudi lastništvo igrišč ponekod še vedno neurejeno. In kdo so odgovorni: seveda je to predvsem župan mestne občine Boštjan Kovačič (pa tudi njegovi predhodniki, še posebej Anton Starc in F. Koncilija), vodja oddelka za krajevne skupnosti in komunalne zadeve Jože Kobe in vodja oddelka za družbene dejavnosti Slavko Gegič. Do naslednje izdaje naše rubrike bomo skušali dobiti njihov odgovor. ampak celo nevarna. Primer iz vasi Krka, igrišča na Smrečnikovi ulici in na Ulici Slavka Gruma. Številna naselja so brez igrišč. Romsko naselje Brezje ne samo da nima igrišča, v naselju je celo edini vrtec v MO Novo mesto, ki sploh nima otroškega igrišča. Igral na igriščih v naši občini je premalo in so slabo vzdrževana. Primer z igrišča pri vrtcu v Šmihelu. Seveda bomo tudi letos spremljali pereče Črne packe iz prejšnje sezone. Na seznamu ostajajo: Rotovž, katerega zavleklo obnovo bomo še naprej spremljali, mestno obzidje Šance, ki je v zelo slabem stanju, Pešpot od mlina do mlina, kjer se občina trudi prepričati zasebne lastnike, da dovolijo ureditev pešpoti, v duhu zakonodaje, ki nalaga, da morajo biti bregovi rek dostopni, in nekdanje Gostišče pri Vodnjaku, kjer zdaj ne kraljuje dobra hrana, ampak prenapolnjeni zabojniki za smeti. pešpoti v mesti šepava izv Mitja Simič, foto: Žiga Vii takšen prostor potrebuje. Pred kratkim pa smo dobili tudi pol kilometra dolgo novo sprehajalno pot ob reki Krki pod staro bolnišnico, ki vodi vse do novega mostu za pešce med _Portovalom in Loko, imenovano Pot PrimiČEVE Julije (ta je zadnja leta svojega življenja preživela v gradu Neuhof, ki je danes sestavni del stare bolnišnice). Vendar pa je tudi tu čutiti, da je šlo z denarjem bolj na tesno (investicija je stala 3 milijone tolarjev) in da izvajalci pri nas niso vajeni delati takšnih poti. Ne ravno subtilno oblikovano nasutje na začetku poti pri Kandijski cesti in »melišče« namesto pohodne poti nekoliko kvarita vtis te sicer mogoče celo najlepše sprehajalne poti v mestu, s katere se odpirajo izredno lepi pogledi na mestno jedro in samo reko. Zamižati moramo tudi ob z motorko večkrat grdo zarezanih deblih mogočnih topolov, ki so jih očitno nespretno hoteli očistiti bršljana. Izpeljava te poti vsekakor ponuja sprehajalcem nove dimenzije doživljanja prostora v mestu, hkrati pa so bile s tem posegom vsaj za silo urejene desetletja zanemarjene in celo zlorabljene površine pod staro bolnišnico in lekarno ter pod obema mostovoma (nasutja, smetišča, iztoki kanalov ipd.). Kar težko je verjeti, da so bile te površine v 19. stoletju sestavni del zgledno urejenega parka pri gradu Neuhof in kaj smo v 20. stoletju naredili iz njih. Pred kratkim sem na spletni strani mestne občine Novo mesto zasledil podatek, da je mestna občina septembra uredila tudi PEŠPOT MED LASTOVČAMI IN MeDIČEVO ULICO. Načeloma sicer lepa novica, vendar pa rahlo zbode podatek, da je mestna občina za to pot, ki je za četrtino krajša kot Pot park:prostor in uvodne ugotovitve v tem članku bi človek sklepal, da gre prav gotovo za obrobje mesta. In res. Nova pot popelje sprehajalca ob železniški progi pod industrijskimi halami v Cegelnici od ene zakotne ulice do druge. Z dela poti se na eno stran odpira razmeroma lep pogled prek travnika na Krko in prek nje na Portoval. Razlog za tako visoko ceno poti so umetelno izdelani robniki iz granitnih kock. Ti med železniško progo na eni strani in travnikom na drugi delujejo kot npr. zlate kljuke na traktorju. Predvsem pa so nepotrebni in v tem prostoru neprimerni. Medtem ko staro mestno jedro »flikamo« z asfaltom, tlakujemo poljske poti z granitom (!?). Menda bodo to pot pod tovarno Novoteks povezali z Zupančičevim sprehajališčem, kar je vsekakor dobro. Neuradno je pricurljala tudi okvirna cena te slab kilometer dolge povezave -17, 5 milijona tolarjev (!?) - nerazumljiv podatek. Sočasno pa potekajo priprave tudi za ureditev že dolgo načrtovane (Ureditveni načrt Revoz) 1100 metrov dolge sprehajalne poti ob potoku Težka voda od Šmihela do Regerče vasi, ki bi povezovala več mestnih predelov. Zanjo naj bi namenili le 3 milijone tolarjev. Ali bo težko pričakovani Ureditveni načrt pešpoti in kolesarskih poti Novega mesta (ki naj bi ga sprejeli na prvi naslednji seji občinskega sveta mestne občine) lahko za silo uredil očitno kaotične razmere na tem področju? Verjetno ne čez noč, bo pa prav gotovo dobrodošel dokument, ki naj bi skušal v neko logično celoto povezati do sedaj razdrobljene delčke ureditev ter jim dati oprijemljivo pravno osnovo za njihovo izvedbo. Seveda pa sam prostorski doku- Urejene pešpoti, kolesarske steze in druge javne zelene površine torej niso kaprica, ampak odraz civilizacijske stopnje nekega mesta. Vendar pa se zdi, da to nosilcem oblasti in kapitala še ni čisto jasno. To se vidi predvsem v izraziti finančni podhranjenosti tovrstnih projektov. Pravijo, da je naše mesto po gospodarski moči eno najbogatejših v Sloveniji. Najbrž bo res. Težko pa bi rekli, da daje Novo mesto vtis bogatega mesta. Razcvet je opaziti predvsem na njegovem obrobju (npr. novi nakupovalni centri), medtem ko se mora jedro zadovoljiti z drobtinicami. Investicije na obrobju mesta (Krka, Adria, Revoz) se merijo v milijonih evrov, medtem ko se investicije znotraj mesta merijo v milijonih tolarjev. Na nek sprevržen način pa je to mogoče celo dobro. Kajti velike investicije so hkrati tudi priložnosti za velike prostorske katastrofe (umestitev IMV -zdajšnjega Revoza - na današnjo lokacijo pred 30 leti, umestitev BTC v Cešči vasi ipd.). Revščina pa običajno stvari ohranja bolj ali manj takšne, kot so - torej se lahko po njeni zaslugi ohrani tudi kakšna kakovost. Iz take ugotovitve lahko potegnemo hiter in logičen, a napačen sklep, da je revščina za mestno jedro dobra in da je čisto v redu, če se razvija samo obrobje. Včasih se zazdi, kot da bi tudi naši oblastniki in nosilci kapitala dejansko razmišljali na tak način. Je pa tudi res, da za spodobno podobo mesta ne potrebujemo milijonov evrov. Vsaj za začetek ne. Predvsem potrebujemo celovito strategijo kakovostnega razvoja ter kontinuirano prizadevanje za dvig kulture življenja v mestu, kar pa je povezano tudi z denarjem. Zdi se, kot da civilna pobuda in razni kulturni dogodki v mestu prehitevajo lokalno politično oblast, ki pa je vendarle pokazala toliko modrosti, da tem pobudam vsaj ne zapira poti, če jim že pomagati ne more kaj prida. Pred dobrim letom ustanovljena institucija svetovalca župana za mestno arhitekturo bije bitke predvsem znotraj mestne občine, saj njeno delovanje izhaja pretežno iz pobud civilnih gibanj (npr. Društva Novo mesto). In na tem področju je bilo v letošnjem letu vendarle storjenega veliko dobrega za mesto, tudi stvari, o katerih smo nekateri romantiki pred leti lahko le sanjali. V mestu smo tako dobili prvo večjo javno zeleno površino z otroškim igriščem ter novo sprehajalno pot ob Krki pod staro bolnišnico. S takšnimi potezami se počasi povezujejo v sistem do zdaj razdrobljeni ostanki zelenja v mestu, kar je izrednega pomena za bolj kakovostni urbanistični razvoj mesta. Sodobni urbanizem namreč vključuje t. i. zeleni sistem kot enakovredni in nepogrešljivi sestavni del urbane strukturne mesta, saj lahko ta bistveno pripomore h kakovosti življenja v mestu. Urejene pešpoti, kolesarske steze in druge javne zelene površine torej niso kaprica, ampak odraz civilizacijske stopnje nekega mesta. Vendar pa se zdi, da to nosilcem oblasti in kapitala še ni čisto jasno. To se vidi predvsem v izraziti finančni podhranjenosti tovrstnih projektov. Vzemimo za primer novi tako imenovani Park Evropske UNIJE (naj bo avtorju tega za lase privlečenega imena oproščeno, saj je šlo za plemenit namen). Celotna investicija z ureditvijo terena, zasaditvijo dreves ter nabavo in postavitvijo igral je stala 4 milijone tolarjev (za primerjavo - ureditev igrišč pri OŠ Center naj bi po neuradnih podatkih veljala 51 milijonov tolarjev). Torej ni čudno, da se v tem parku opazi, da pri urejanju tega prostora očitno ni bilo denarja za spodoben projekt krajinske ureditve otroškega igrišča in da ni bilo denarja niti za izvedbo ravnega in ustrezno odvodnavanega terena in kakovostnejše tratne površine, za nakup lepših in boljših igral ali za sanacijo nerodnih dostopov z mostu, kaj šele za sanacijo črpališča kanalizacije v njegovem najbolj oddaljenem koncu. Skoda. Menim, da takšno stanje kljub vsemu ni bilo mišljeno kot prispodoba prihodnjega stanja Slovenije v Evropski uniji. Zato bi te stvari vsekakor veljalo popraviti, kajti mesto Primičeve Julije, porabila skoraj še enkrat več denarja (natančneje 5,5 milijona tolarjev). Verjetno marsikdo sploh ne ve, kje so Lastovče in kje je Medičeva ulica, ampak glede na presenetljivo višino investicije ment ne pomeni nič, če ga lokalna skupnost ne zna udejanjiti. Za to pa bo pri teh odločitvah potrebno več strokovnosti in transparentnosti. Ne pokvarimo vsega, kar je v tem mestu mišljeno dobro! Vsi ljubitelji živali - povabljeni! DRUŠTVO ZA ZAŠČITO ŽIVALI NOVO MESTO Glavni trg 11,8000 Novo mesto l Kontakti:041 233 248, 07 30 20 200 J VRTEC CICIBAN NOVO MESTO Ragovska ulica 18, 8000 Novo mesto DOLENJSKIMt/ZE/ Muzejska 7, Novo mesto y / Rozmanova 26/28, Novo mesto K N J 1 Ž N 1 C m tel: 07 393 46 74 M 1 «3 A- N A V J A 'R C \J 9 :c« SSSS GIMNAZIJA NOVO MESTO Seidlova cesta 8 8000 Novo mesto ’ Srednja šou ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM Ulica talcev 3 Tel.; 07 332 15 27 ZP MS Rozmanova ulica 10, Novo mesto Tel.: 07 33 71 470,041 643 969 e.mail:dpm.mojca l@siol.net www.drustvopm-mojca.si Društvo prijateljev mladine "Mojca”Novo mesto______________ K*N*J»I*Ž*N*I*OA Zac/tt Zr/ec Kidričeva 2, p.p.29 8210 Trebnje Tel.: 07/34-82-1 loj OŠ Bršljin ^ (f) Kočevarjeva 40, Novo mesto ,e-mail: os.brsljin@guest.arnes.si Osnovna šola CENTER Seidlova cesta 7 8000 Novo mesto A* Osnovna šola GRM Trdinova ul.7, V 8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 900 Dijaški dom Novo mesto Šegova ulica 115 8000 Novo mesto Ulica talcev 3/a 07 39 33 264 Ekonomska šola Novo mesto S/l www. 7S sfns.si N. Si Nova Slovenija ^ Kričanska ljudska stranka (J V1 ri< RIC Novo mesto Novi trg 5, Novo mesto tel.: 07 39 34 550 „ Razvojno izobraževalni WWW.riC~nm.Si center Novo mesto Šolski center Novo mesto Šegova 112 Novo mesto Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Območna enota Novo mesto & glasbena seda oMdpana OKazine &ferv mesto OŠ Šmarjeta .\čavi, Šmarjeta 1, Šmarjeta .__JL V at-__ tel.: 07 38 44 180 Mestna občina Novo mesto n Seidlova 1, Novo mesto Slovenska demokratska stranka SDS Mestni odbor ^_______________Novo mesto ' ~\ Visoka šola za upravljanje In poslovanje Dodiplomski visokošolski programi Na Loko 2, Novo mesto tel.: 07 39 30 020 OŠ Brusnice Velike Brusnice 101, V. Brusnice .SOM e. 'J- 'S O , fHi KULTURNI CENTER JANEZA TRDINE KC Janeza Trdine Novi trg 5, Novo mesto n Kmetijska šola Grm GASILSKO REŠEVALNI CENTER NOVO MESTO V Seidlova cesta 29, 8000 Novo mesto/ SLS. Slovenska ljudska stranka Mestni odbor Novo mesto v KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Grajska cesta 45, 8311 Kostanjevica na Krki Tel.: 07/49 87 008, Fax: 07/49 87 335 Ogled razstav in stalnih zbirk: vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. www.aaleriia-bi.si. e-pošta: inio@aaleriia-bi.si Revija pdrk je dostopna gostom v naslednjih lokalih in frizerskih salonih: Bistro in pizzeria Kaval Panda d.0.0. Velike Brusnice 13 tel.: 07 30 85 6 Figura Kr neki Ljubljanska cesta 27 Novo mesto ii KV neki y f 1 NovljaN I N v Novi trg, Novo mesto tel.: 07 33 22 223 J Rfnata Peterk s.p. ^ ‘Bršljin 22, 9{ovo mesto * ” tel: 07/3023 384 frizerstvi salon Prepih Gornja Težka voda 19 A V4 Stopiče PREPIH d.0.0. tel.: 07 30 89 404 ! 1 Frizerski salon Jure Kandijska 19, Novo mesto Frizerstvo in ladjarstvo KODRČEK Ljubljanska 80, tel.: 07 33 26 028 l^Smolenja vas 3, tel.: 07 33 44 118 y Vabljeni v frizerski salon »SAso«r"-5p ijtel. .30 85 843, GSM:031 322 237 Knjigarna Goga Glavni trg 6, Novo mesto uL^arianaTozine 3 jat 8000 Novo mesto ^im.na ™ = 07/33 73 461 GSM: 041 609 144 Prehrana na študentski bon za samo 230,00 SIT pestra izbira juh, sendvičev, solat, jogurtov in krofov. Nahajamo se na Novem trgu v Novem mestu. iOkalPatiRiOf www.lokalpatriot.si IM iS Salon Glavni trg 2 Novo mesto 07 337 72 70 Br Tal 07/ 53 41 428 Mto GSM 0401274 497 fludt GSM 031/736 532 Gostilna in prenočišča, Kandijska cesta 63 /V4 PRI *S Novo mesto tel.: 07 30 28 444 www.pribelokranjcu-vp.si BELOKRANJCU/ / McDonalds Ljubljanska 27 Novo mesto KAIAT* CLV9 SHDTtnjls Ul \p Jesenska idila V njegovih očeh je bilo nekaj, kar mi je dopovedovalo, da vse to ve in da nimam razlogov, da bi me skrbelo. Ko bo on na oblasti, bo vse drugače. Bariča Smole, foto: Boštjan Pucelj Temo požirajo ulične svetilke in neonski napisi, ki živčno utripajo, in zvečer se zaman oziraš v nebo, da bi ti dušo pobožale zvezde. Uho le stežka ujame murnovo ali celo slavčevo pesem ali samo uživa v odsotnosti zvokov. Kar naporno je prisluhniti, kako govorijo ljudje, kako pojejo njihova narečja, kakšne zgodbe skrivajo, kaj jih teži ali veseli. V lokalih buči glasba in če hočeš slučajno komu kaj povedati, se moraš nagniti čisto k njegovemu ušesu in zatuliti vanj. Avtomobili na cestah hrumijo, poskakujejo od muzike, v dnevnih sobah (in v vseh drugih tudi) trepetajo ekrani televizorjev in klepetajo svoj monolog. Vse utripa in bliska in tuli in sporoča svoje slišna in vidna sporočila. Človek je pač narejen tako, da lahko sprejme in shrani določeno količino informacij, zato se navadi, da jih spregleda, da si jih ne zapomni. Vse membrane v njem pa trepetajo. Potem, če že hodi, hodi molče, v glavi mu brni od slušnih in vidnih impulzov, da ne sliši lastnih misli. Pa saj zanje tako ali tako ni več prostora, zasedlo ga je smetje od zunaj. Če hoče narediti kaj poštenega, pa se ve, da potrebuje mir. Tudi zato mogoče nekateri ustvarjajo samo v poznih nočnih urah, ko bedijo le še sove in premrzle ptice nestrpno čakajo, da si na jutranjem soncu ogrejejo perje in grla. Zato kdaj pa kdaj odidem do voda, ki pustijo, da po njihovi šumljajoči gladini spuščam krhke ladjice svojih misli, v temne, le tu pa tam z vzorci svetlobe presejane gozdove, na senožeti, ki mi utišajo celo lastni korak. Da si odpočijem ušesa in oči, da začutim, da sem tu, da slišim svoj glas, da vidim svoje podobe, da se dotaknem svojih spominov, poiščem svoje besede ... In ko sem se takole v predvolilnem času odpeljala daleč od sveta, kjer je potekal nekakšen boj za moj mali, nepomembni glas, kjer so ob pločnikih stala stojala s predvolilno propagando, kjer so vozili temno zastekljeni avtobusi, zaklenila avto (in prej pospravila iz njega vse, kar bi lahko zamikalo dobro znane, a nikoli prijete tatove, ki se s kombiji prevažajo po gozdnih cestah, ob katerih nabirajo svoje novodobne gozdne sadeže) in sem se - brez vrečke ali košare, kar tako -, odpravila čez jesenske travnike in mimo šelestečega koruzja in po gozdnih obronkih ,so me z bukve ob poti ugledale oči enega od kandidatov za volitve. Prodorne so bile, da so zabolele in so zrle vame s toplo iskro na šarenici, kot bi jo naslikal Reynolds. Čudno, kadar ga “po nemarnem” srečam - tistega naslikanega, ne angleškega slikarja -, umakne pogled, če pa se že po nesreči križa z mojim, za delček sekunde začutim, da sem manjša od makovega zrna, da me nekdo, kot je on, ne more ne opaziti ne pozdraviti, ker ima mnogo pomembnih, državniških skrbi. Celo šole ima, pošten poklic, nekaznovan je, celo pogojno ni bil obsojen, misli, da je tudi ugleden. Če sem gledala kakšen film in med propagandnimi sporočili preklopila na drug kanal, sem ga slišala, kako skupaj s svojimi kompanjoni govori o meni - o malem človeku, državljanu Slovenije, ki ga bo on, če bo izvoljen, dostojno predstavljal; delal bo, da mu bo teklo s čela: nemudoma, čez noč, bo zaposlil mlade, zvišal pokojnine, zgradil ceste in vodovode, poskrbel za bolne, za meje, za manjše davčne obremenitve, skratka, za boljšo, našo, lepšo, prijaznejšo ... Slovenijo. Ležijo mu tako ekonomska kot druga družbena vprašanja, notranja in zunanja politika, preteklost in prihodnost. Kar verjeti nisem mogla, da visi na bukvi. Hotela sem uiti njegovemu pogledu, pa sem zavila na kolovoz, proti kozolcu. A glej ga vraga, na preperelih latah je bil s tapetniškimi sponkami pripet drug kandidat, s prav tako iskrico v očeh. Toplo me je gledal, nič ni imel proti, da sem v športnih copatih; on je za šport in za vse drugo, za kar je tudi oni z bukve. Sicer pa sta si zelo različna. Smehljal se je milo, naklonjeno; ko da bi vedel, da me skrbi zaradi svinjarije, ki so jo odvrgli v Zagradcu in jo pijejo tamkajšnji prebivalci. Ko da razume, da mi ni vseeno, čeprav jaz tiste vode ne pijem. Da mi ni vseeno, da je na Koroškem med nezaposlenimi največ mladih ali kakor jim strokovno rečejo, iskalcev prve zaposlitve; da me jezi, ker so sedanji politiki tiho ob sramotnem filmu, ki ga Italijani snemajo o kraških breznih in sploh na novo pišejo zgodovino, da sem besna, ker bodo naši vojaki prej ali slej šli v Afganistan ali v Irak ali na kakšen podoben kraj, da vem, da kakšna v njihovih glavah zamišljena regija z Avstrijci in Italijani in Istrani niti v sanjah ni možna, da me kuha, ko mi kdo reče, da bo manj “koštalo”, če mi kaj naredi brez računa, in da državi za stotine takih ni mar, meni pa skrbno gleda pod roke, da sem žalostna, ko slutim, koliko strupa pojedo z barvili in stabilizatorji in škropivi v hrani slovenski otroci, da sem zgrožena, ko slovenski trgovci poberejo največji del od prodane knjige, da ne morem spati, ker v Sloveniji propada vse, kar ustvarja novo ali višjo vrednost... V njegovih očeh je bilo nekaj, kar mi je dopovedovalo, da vse to ve in da nimam razlogov, da bi me skrbelo. Ko bo on na oblasti, bo vse drugače. V dolini so se iz dimnikov začeli dvigati modrikasti dimčki, ki so pripovedovali pravljico o tem, da so ognjišča topla, ljudje okrog njih zadovoljni, da matere in babice kuhajo kašo, očetje in dedje pa otrokom pripovedujejo zgodbe. Iz hlevov so se oglašale krave, nakrmljene z dišečim, nesubvencioniranim senom, ki ga bodo čez noč predelale v polnomastno mleko brez dodatkov. Izza leščevih meja se je oglasil večerni zvon, za katerega sem nekoč mislila, da poje: “Z dela, ljudje, z dela, ljudje," zdaj pa se mi je zdelo, da pozvanja: “Na volitve, na volitve!” Treba je bilo domov. Ozrla sem se proti plakatu na kozolcu in v mislih rekla: "Saj boš izvoljen. Potem bo vsaj tu mir za štiri leta.” Zdaj je tako, kot je bilo: vsak svoje imamo; tisti s plakatov, kar so si obljubljali in obetali, jaz pa drevesa in gmajne in samotne poti. Samo tu in tam s kakšne bukve ali kozolca visijo papirnati trakovi. Jesenski veter se igra z njimi in če je zelo razigran, lahko na razcefranih ostankih zaslutim predvolilno iskrico v očeh. Kot bi jo naslikal Reynolds. park:kol umna Ob rob zaposlitvam v Revozu Le povečana proizvodnja ali tudi multikulturnost? Tina Ban Prvi veliki Revozov zaposlovalni bum je mimo. V eni največjih novomeških tovarn so pogodbeno na novo že zaposlili 460 delavcev, do leta 2006 jih bodo še najmanj 300. Skupaj gre torej za več kot 700 ljudi. V veliki večini so to proizvodni delavci, pretežno mladi ljudje z nizko izobrazbo, le majhen delež predstavljajo tehniki in inženirji. Kaj to pomeni za Novo mesto? Ali dolenjska prestolnica resnično postaja uspešno in bogato industrijsko središče? Ali morda le zatočišče za poceni delovno silo? Bo Novo mesto spet dobilo podobo delavskega, industrijskega mesta, ki jo je nekdaj, pred stečaji v devetdesetih, že imelo? Čeprav smo delavci pravzaprav vsi, polno ali honorarno, uradno ali neuradno zaposleni, beseda delavec v vsakdanji govorici označuje predvsem človeka iz nižjega družbenega razreda. V primeru menedžerja, glasbenika ali odvetnika bi nam šla kar nerada z ust. Delavstvo je pravzaprav družbnokulturni pojem in vprašanje Revozovega zaposlovanja je med drugjm tudi družbenokulturno vprašanje. Če ga vzamemo kot takšno, ima življenje v delavskih mestih tako svoje prednosti kot pomanjkljivosti. Včasih se to zdijo apatični in depresivni kraji, kot danes delujejo npr. Velenje, Jesenice ali koprski Markovec. V drugih primerih pa so se delavska mesta izkazala za izredno živahna, odprta in svobodomiselna. Že od nekdaj so se v njih razvijale prodorne družbene in politične ideje pa tudi umetnost in kultura. Ne ravno visoka, namesto te raje ulična in raznovrstne subkulture. Brez delavskih četrti tudi punka, rapa, break dancea, salse in tanga ne bi bilo. Danes so v razvitem svetu delavci tudi druge etnične in rasne pripadnosti kot večinsko prebivalstvo. Zaradi tega se sicer pojavljajo mnoga trenja, po drugi strani pa ravno to delavska in industrijska mesta naredi za multikulturna središča. V Revozu so se zaposlovanju tujcev zaenkrat poizkušali izogniti, zaposlili so jih le pet. Kako bo v prihodnje, se še ne ve. Če se ponudba delovne sile na zavodih za zaposlovanje do leta 2006 ne bo povečala, bodo.seveda morali razmišljati tudi o stalni naselitvi delavcev iz tujine. Čeravno niso tujci, pa je vendarle večina Revozovih delavcev prišlekov. Nekateri iz bližnje, drugi iz daljne okolice. Tistih nekaj, ki prihajajo s Ptuja, iz Kopra in drugih bolj oddaljenih krajev ter bodo čez teden živeli v Novem mestu, boste verjetno lahko srečevali na novomeških ulicah. Ostali, Dolenjci, Belokranjci, Posavci in Štajerci, bodo za Novomeščane ostali nevidni. Nekaj minut pred začetkom »šihta« jih bo delavski avtobus pripeljal do tovarne. V eni izmed treh izmen bodo nato osem ur sestavljali nove avtomobile. Sedemsto jih mora priti iz tovarne vsak delovni dan, zahteva norma. Nekaj minut po koncu bodo delavci utrujeni spet sedli na avtobus, ki jih bo že vozil proti njihovim domovom. Glede na podatke republiškeha zavoda za zaposlovanje bodo vsi na novo zaposleni v Revozu skupaj predstavljali le dobre tri odstotke vseh zaposlenih v upravni enoti Novo mesto. Na prvi pogled se zato morda res zdi, da v Novem mestu na demografskem in družbenokulturnem področju ne bo veliko novega. Pa vendar je treba upoštevati, da bo - vsaj na daljši rok - okrepljena avtomobilska tovarna močno pospešila razvoj drugih gospodarskih panog. Dobavitelji delov, prevozniki, obrtniki, gradbeniki, gostinci in še mnogi drugi si bodo v novih razmerah lahko odrezali svoj kos pogače. V Novem mestu bo verjetno več denarja, toda ali bo tudi več prebivalcev? Naselitev delavcev iz drugih krajev (tudi iz tujine) bi lahko bila spodbudna prevetritev. Sicer pa bodo medkulturne stike okrepili tudi Renaultovi uslužbenci - Francozi, ki bodo (v večjem številu kot do zdaj) prihajali na nekajmesečne misije v novomeško tovarno. Družbene spremembe gotovo bodo, kakšne, pa je težko predvideti. To, ali se bomo v gospodarstvo vključevali le kot fizična delovna sila ali pa bomo iznajdljivo ponudili tudi kaj več, pa bo verjetno v marsičem odvisno tudi od nas samih. Brez delavskih četrti tudi punka, rapa, break dancea, salse in tanga ne bi bilo. Danes so v razvitem svetu delavci navadno tudi druge etnične in rasne pripadnosti kot večinsko prebivalstvo. Zaradi tega se sicer pojavljajo številna trenja, po drugi strani pa ravno to delavska in industrijska mesta naredi za multikulturna središča. park: i intervju Mojca Novak, direktorica, ki odhaja z občine Bariča Smole, foto: Boštjan Pucelj Mojca Novak je rojena Novomeščanka, ki že celo življenje živi in dela v tem mestu. Njena prva služba je bila v Labodu, kjer sva bili nekoč sodelavki. Ljudje jo poznajo predvsem kot direktorico občinske uprave. Na tem delavnem mestu je od leta 1999. Prvi mandat z Antonom Starcem je pripeljala do konca, zdajšnjega župana Boštjana Kovačiča pa zapušča sredi mandata. To je sprožilo številna ugibanja in bilo tudi povod za ta intervju. No, je pa to tudi priložnost, da Mojco Novak, ki je bila kot prva dama občine mnogokrat obravnavana tudi bolj kritično, spoznamo še z nekoliko bolj osebne plati. V tem časopisu ste bili večkrat “gostja” v satirični rubriki Potlač. Kako ste sprejemali to pisanje? Od začetka sem naročena na Park, uredništvu sem celo predlagala uvedbo naročnine. Park se mi zdi na nek način nadaljevalec tradicije glasila Valj iz mojih ZSMS-jevskih časov. Satira je potrebna, družbi drži ogledalo. Nič se nisem jezila, če so se me avtorji Potlača privoščili, največkrat sem se zabavala. Kritična distanca do oblasti, sistema in posameznikov je potrebna. Včasih sem bila sicer resda samo podoba, na katero je bila pripeta neka tuja vsebina, ni odražala mojih reakcij, pa vendar.... V Potlaču so bile vaše karikature takšne, da so vas prikazovali kot prikupno žensko. Tudi Mojči so vam rekli njegovi avtorji. Mislite, da prikupna zunanjost ženski lahko pomaga pri karieri? Vizualna in komunikacijska prikupnost ne moreta škoditi. Če ženski ali moškemu uspe izžarevati iskrenost do ljudi, je dobro. Zame je prikupen tisti, ki je predan sogovorniku, poslu, skupini ljudi. Veliko je vreden odkrit pogled in upam, da takega imam. Če ljudje gledajo le zunanjost, je ta, naj bo lepa ali grda, lahko izrabljena. Glede oblike svojega imena pa menim, da je bila uporabljena ironično in sem jo vzela kot kompliment. O vas so pisali tudi drugi časopisi, zadnje čase zlasti v zvezi z afero Komunala. Z afero so me seznanili mediji. To je zgodba, ki vključuje komunalo, občino in druge subjekte. Se danes ne vem natanko, kaj so mi pripisovali, nimam nobenega dokumenta o tem, nobene osnove. Sklepam, da se je to dogajalo zaradi funkcije, ki jo opravljam. Odprto sem sodelovala z organi pregona, ko so iskali dokumente v zvezi s komunalo in drugim. Me je pa vse to dogajanje prizadelo, kajti pomenilo je, da me država sumi, da delam kriminalna dejanja. Nekdo dvomi, ali delam pošteno. Pri vsakem delu se lahko zgodi, da nekaj narediš pomanjkljivo, ne dovolj dobro, ampak da te sumijo česa takega ... Seveda se bo izkazalo, da nimam ničesar s tem, kar naj bi bilo kaznivo. Občinska uprava ima niz dejavnosti, strokovnih, operativnih in zakonskih, ki jih izvajajo posamezni strokovnjaki s specialnimi znanji na posameznem delovnem mestu. Gre za strokovna znanja v procesih, za katera odgovarja posamezen strokovnjak. Kot direktorica občinske uprave sem odgovorna za vodenje in organiziranje občinske uprave. Predstojnik uprave pa je župan. Moj pristop do dela s sodelavci je bil vedno tak, da sem podpirala in vzpodbujala strokovno, kreativno in zakonito delo, moja naloga, kakor sem jo videla sama, pa je bila ta, da sem izvajalce podpirala, da je bilo delo čim hitreje in čim bolje opravljeno. Kot funkcionarka ste pač javna oseba in zato bolj na očeh javnosti... Takšna je bila moja odločitev in tega se zavedam. Ampak da po pol leta ne vem, česa me osebno dolžijo... Zaradi takšnega načina obravnave se v javnosti ustvarja vtis, da vsi delajo narobe, v vse se dvomi, izgublja se zaupanje. Na to nimam nobene možnosti vplivanja. Na dolgi rok te dokazujejo rezultati dela, tvoj odnos do ljudi, na kratek pa te spotikanja zaznamujejo. Nič ni vredno tisto, kar si delal ali delaš, samo bombastična zgodba je, ki se bo sicer razblinila, ampak grenkoba ostane. Prepričana sem, da je vsak človek vreden spoštovanja, do zdaj sem menila, da se mi to, kar se mi je zgodilo, ne more nikoli zgoditi. To me je zaznamovalo osebnostno, prizadeta pa je bila tako moja družina kot prijatelji. Zelo veliko prijateljev me je poklicalo in povedalo, da verjamejo v mojo poštenost, v delo... Je to dogajanje razlog, da odhajate na drugo delo? Je v ozadju morda razhajanje z županom? Na občino sem prišla za en mandat, pa se je zavleklo. Sin Nejc mi je že takrat, ko sem se odločila, da ostanem še drugega, rekel: “Rekla si, da razreda ne smem ponavljati, ti pa ponavljaš mandat.” Vedno sem bila tam, kjer je bilo treba delati. Da odidem, je pač moja odločitev. Vedno je treba oceniti, kaj še lahko preneseš, zlasti pa, kaj zmoreš. Moj način dela je tak, da najraje povezujem ljudi, ki so pripravljeni delati v timu, iščem ljudi, ki imajo inovativne pristope, ki imajo vizijo. Sprejemam nove izzive, rada sem "motor”, rada ustvarjam pozitivno vzdušje. Ko so rezultati, se vsakemu nasmeje, češ, to smo naredili skupaj. Občina je za delo še poseben izziv: pri delu je več različnih, med seboj prepletajočih se komponent: politika, javnost in stroka. Sem ZSMS-jevska generacija: takrat je nekaj veljalo povezovanje, skupinsko delo, odprtost, prijateljstvo, tovarištvo ... Če smo že kaj rušili, smo zato, da bi gradili novo in boljše. Pa kljub temu, če drugi človek občine odide sredi mandata, je to nenavadno. Ko ste mandat sprejeli, ste se za to verjetno odločili po premisleku in odgovorno. V javnosti se pojavljajo govorice, da naj bi kljub vsemu za odločitvijo stalo razhajanje z županom. Kaj je res? Z županom imava različen pristop do dela, različne poglede, tudi odnos do ljudi in način dela. Slabi dve leti dela z Boštjanom Kovačičem je zadosti za vedno. Gre za osebno odločitev in ne želim več sodelovati z njim. Vaši “šefi” so bili vedno moški, Kirm, Starc, Kovačič... Kako ste sodelovali z njimi, zakaj niste raje vi “šef? Imate strokovne in politične reference ... Delovne navade moških in žensk so v bistvu različne. Z nekaterimi, npr. S prejšnjim županom Starcem, sem odlično sodelovala, bil je pošten in razgledan človek. Morda gre za to, da je človek pripaden, svoji organizaciji, predstojniku. Mogoče je to bolj ženska lastnost. Če je odnos med podrejenim in nadrejenim v redu, je zadovoljstvo večje, rezultati so boljši. V trenutku, ko ocenim, da želim početi še kaj drugega, in če imam tudi možnost za to, do sedaj sem jo imela, odidem. Ne v drugo službo, na drugo delo. Potrebujem konstruktivno delovno okolje, kjer lahko s timom ljudi dosegam odlične delovne rezultate. Šef je tisti, ki ustvarja pogoje za dobro delovno klimo, lahko pa je tisti, ki to preprečuje ali celo ruši. Pomembni so mi rezultati dela; takšni, ki izhajajo iz spoštovanja posameznikov in timskega dela. Menda je nekdanji direktor Laboda, vaš nekdanji strankarski kolega in šef, zaprosil za službo na občini, ko ga je nadzorni svet odslovil. Zakaj ni bil sprejet? Postopek je zaključen. Pri tem so bila upoštevana načela, ki veljajo po zakonu o javnih uslužbencih. Po njih pač ni bil izbran. Tudi to je bilo v medijih drugače prikazano, preden je postopek sploh bil končan. Glede na to, da se pogovarjava nekaj dni pred volitvami, kakšna je vaša napoved volilnih rezultatov? V Sloveniji in MONM? Verjamem v zmago LDS. Ste članica stranke od njene ustanovitve. Nič se nisem jezila, če so se me avtorji Potlača privoščili, največkrat sem se zabavala. Kritična distanca do oblasti, sistema in posameznikov je potrebna. Včasih sem bila sicer resda samo podoba, na katero je bila pripeta neka tuja vsebina, ni odražala mojih reakcij, pa vendar. Z županom imava različen pristop do dela, različne poglede, tudi odnos do ljudi in način dela. Slabi dve leti dela z Boštjanom Kovačičem je zadosti za vedno. Gre za osebno odločitev in ne želim več sodelovati z njim. Kakšno vlogo imate v njej? Sem članica izvršnega odbora v mestnem odboru LDS in svetu LDS. Dolgo let delam v stranki in želim biti v njej še naprej aktivna. Ali je na vašo politično opredelitev vplivalo to, da je oče vašega sina Tone Anderlič? Ne bi rekla. Je pa res, da sva se spoznala pri delu v ZSMS. Leta 87 se je rodil Nejc, v času plakatne afere, saj se spomniš tistega plakata, pa štafete ... Bi na naslednjih volitvah kandidirali na listi LDS? Vedno sem za nove izzive, še posebej, če ne koristijo le meni in stranki, temveč okolju, v katerem živim in ljudem v njem. Kaj pri svojih sodelavcih najbolj cenite? Delavnost, poštenost, iskrenost in pripadnost. Pa stroko; ni nujno, da je delo visoko zahtevno, toda če si na nekam delovnem mestu, ga je treba do popolnosti obvladati in opravljati, kar se da najbolje. Ne maram pa lažnivcev in lenuhov. Ali marljivost, vestnost, strokovnost, poštenost nosilcu javne funkcije “pridejo najbolj prav”? Morda niti ne. Mislim, da te lastnosti imam, ne razmišljam pa o tem, ali mi koristijo, niti ne, ali bi mi morale. Lahko, da mi tudi škodijo, ne vem. Oblikuje pa te tudi okolje. Neprestano si na očeh javnosti, oblikuješ se in spreminjaš. Vendar pa mojega značaja ne more nihče spremeniti, tega ne dopustim. Spoštujem ljudi, sodelavce. V politiki pa se mi zdi zelo pomembno, da dokazujemo, da ni vse tako slabo, kot hočejo nekateri prikazati. Zelo negativen pojav se mi zdi to, da nekateri mahajo naokoli z velikimi besedami, ne da bi prav vedeli, kakšen pomen nosijo. Tako govorijo o klientelizmu, korupciji, vse je temno, vse negativno, vsi v politiki so enaki, so barabe in goljufi. Ni res. Ločiti je treba seme od plev. Posamezniku je potrebno priznati njegove zasluge. Vendar je tega vedno manj, kot bi se bali, da smo zato, ker nekomu priznamo njegovo vrednost, sami manjši. Kvaliteto ustvarja to, da znamo ločiti dobro od slabega, četudi smo različnih nazorov, različnih strank. Vaš recept za uspešno javno delo? Nekaj tega sem že povedala ob drugih vprašanjih. Zagovarjam stališče, da vse stoji na ljudeh. Jaz jih imam rada in jih spoštujem. Vsak posameznik je vreden spoštovanja. Treba je veliko povezovanja, pa tudi tolerance, zaupanja. In ne govorim: to je zanič, treba je narediti tako in tako. Treba je videti, kaj je možno, kaj zmoremo, kaj v tem trenutku lahko naredimo. Stvari niso črno-bele, mi nismo vsemogočni, edini zmožni. Vsega se ne da spremeniti, v kratkem času še zlasti ne. Kako ocenjujete obdobje, v katerem ste bili direktorica občinske uprave? Mislim, da je bil prvi mandat uspešen. Ponosna sem na ekipo v Upravi in njene dosežke. Bila je čvrsta, presegla je vse afere od prej. Mnogo stvari je bilo v preteklosti začetih, mi smo jih speljali, zaključili. Postavili smo standarde dela, izpeljali ISO standard kot prva občina v Sloveniji, vodili velike investicije, ki so bile posledica dobrega gospodarjenja in ustvarjanja proračunskih sredstev. Stoji knjižnica, narejena je severna obvoznica, narejeno je pokopališče, nova osnovna šola. Dokončane so bile milijardne investicije. Celotno poslovanje občine je pregledalo računsko sodišče in ugotovilo, da je bilo naše delo zakonito, gospodarno in Delovne navade moških in žensk so v bistvu različne. Z nekaterimi, npr. S prejšnjim županom Starcem, sem odlično sodelovala, bilje pošten in razgledan človek. Morda gre za to, da je človek pripaden, svoji organizaciji, predstojniku. Mogoče je to bolj ženska lastnost. pošteno. Urejeni in sprejeti so planski dokumenti, ki omogočajo gradnjo in širitev mesta. Začeli smo postavljati regijsko središče v tem smislu, da bi bila tu ustanovljena univerza; ne zaradi nje same, ampak v podporo gospodarstvu. Dobri rezultati so tudi posledica dobrega sodelovanja z državno oblastjo. Kaj pa v drugem mandatu? Sprejeta je strategija razvoja občine za celotno mandatno obdobje, ki določa ključne razvojne aktivnosti občine in programe. Projekti, ki se nadaljujejo iz prejšnjega so predvsem CEROD, ki je v fazi gradnje, prav tako avtocesta z dvema priključkoma, rast in razvoj visokošolskega središča, gradnja športnih objektov v Portovalu, obnovitev šol za izvajanje devetletnega pouka, posodobitev in dograditev osnovne komunalne infrastrukture v celi občini, oživljanje mestnega jedra, dokončanje knjižnice Mirana Jarca in Rotovža, gradnja gospodarske cone Adria, Zalog in drugih. Novi projekti tega mandata so projekti, vezani na rekonstrukcije cestnega omrežja v občini, ki smo jih uspeli lani vključiti v državne plane, regionalni projekti iz regionalnega programa in pridobitev sredstev iz strukturnih skladov, zelo pomembno je vzpodbujanje dejavnosti in aktivnosti na področju športa, kulture in sociale, pa informatizacija v najširšem smislu komunikacij. Pomembno je tudi to, da je MO NM uvrščena v pilotni projekt odličnosti. Uspešnost projektov, ki sem jih navedla in še veliko tistih, ki jih nisem izpostavila, pa so enako pomembni, je odvisna ne le od uprave, temveč predvsem od sinergije, ki jo daje uspešen, uigran tim ljudi iz stroke in politike. Če kdo od delavcev odide iz uprave, to župan kot predstojnik uprave nadomesti, kot je že v preteklosti. Želim, da bi delo župana, uprave in občinskega sveta, realizacijo projektov in uspešnost razvoja občine volilci nagradili na lokalnih volitvah 2006 tako, kot so nas z zmago nagradili v prejšnjem mandatu. Govorite o milijardnih investicijah, ki so mirovale. Kaj pa drugo? Z velikimi dejavnostmi so povezane tudi manjše. Kaj vse se veže na četrto slovensko univerzo, ki si jo želim! Univerza bo tam, kjer so sposobnejši ljudje in srčno upam, da bo v Novem mestu. Na njej se bodo šolali prihodnji gospodarstveniki, popolnoma pa se bo spremenil tudi utrip mesta; več študentov bo v njem, zidala se bodo stanovanja, s tem sta povezana šport, kultura ... Posredno vse take investicije pomenijo razvoj na mnogih področjih, kar se odraža tudi v tem, da se mesto krepi kot regijsko središče. Napreduje, dobiva značilnosti velikih sodobnih mest, ki jih opazimo in zaznamo, če Novo mesto primerjamo z drugimi mesti. Že zdaj je v mestu toliko prireditev, da ni časa, da bi obiskal vse. Krepijo se društva, nastajajo delavnice, razvija se dejavnost različnih starostnih skupin ... Bi kaj spremenili, če bi lahko? Do sedaj nobene odločitve ne obžalujem. Gotovo pa bi kaj spremenila. Ko spreminjam, mora spremenjeno biti boljše, zato je pri tem pomemben osebni razmislek, ki ga uskladim s sodelavci. Vedno sem za dialog, za dogovarjanje. Pri svojem profesionalnem delu bi spremenila nekatere svari v zvezi s sistemom predšolske vzgoje, socialnimi pomočmi, lokalno samoupravo, državno upravo, statusom javnih uslužbencev in še kaj. Sveta pa se ne da spremeniti čez noč. Gre za nenehen proces spreminjanja. V to gibalo razvoja verjamem. S čim bi se politika in stroka morali v prihodnje najbolj ukvarjati v Novem mestu? Velik problem ostajajo Romi. Zelo pomemben je tudi skladen razvoj mesta in okolja v tej regiji. Decentralizacija na lokalnem nivoju mora biti, a takšna, pozitivna, kjer se oboje dopolnjuje. Mesto mora biti močno, z okoljem pa mora biti v sinergiji. Tu je pomemben občutek politike o pravi meri. Hiter razvoj je mogoč, če se Novemu mestu zagotovijo državne, regijske in lokalne funkcije tako, da ne bodo ovira, ampak bodo občino krepile in spodbujale gospodarski razvoj. Mesto pa mora poleg gospodarskih con Zalog in Adria dobiti nove poslovne cone ob novih vpadnicah, zlasti v Mačkovcu. Večkrat sva prestavili čas za pogovor, zdaj je trdna noč. Kako preživljate prosti čas? Kot sem že rekla, hodim na delo, ne v službo. Prostega časa imam malo. Letos sem dopust preživela ob gospodinjskih opravilih. Sproti jih naredi mama, večja park: i ntervju ostanejo. Nekaj dni sem dihala morski zrak. Bilo je kratko, a lepo. Na srečo sem družinski vinograd prodala. Zasadil ga je oče, ko pa je umrl, sem ga hodila obdelovat šest let. Škropila sem in okopavala, pa sploh ne pijem, pa tudi potrebnih vinogradniških znanj nimam. Vse to sem opravljala, ker je bil očetu v veselje. Ne meni. Poosebljal je izgubo očeta. Včasih je za kakšno stvar potrebno več časa. Odnos do stvari in ljudi je treba gledati iz časovne distance. Kaj štejete za svoj največji dosežek? V poklicnem in zasebnem življenju mislim, da to, kako gledam na ljudi. Spoštujem jih. Zaradi tega imam dobre odnose z njimi, spodbujamo se v razvoju. Imam veliko prijateljev, s sinom imava dobre odnose, ki temeljijo na zaupanju. Tudi z njegovim očetom sva prijatelja in se ceniva. Kljub vsemu, kar se mi zdaj dogaja, nisem zagrenjena, ne otožna. Kakšna je vaša pot naprej? V javnosti se govori, da boste po končanem delu v občinski upravi prevzeli vodenje novomeškega doma upokojencev. Ali to drži? Ne, to ne drži, je pa res da ostajam v Novem mestu. Pa želje? Delati tako kot doslej in še bolje. Bogastvo je v ljudeh, v vsakem je skrito. Vsakdo ima znanje in sposobnosti in če znaš to odkriti, je to že pot k uspehu, k dobrim rezultatom. To mi je do zdaj uspevalo in želim si, da bi mi tudi vnaprej. Tina Dovič Mira živi v eni od rumenih hiš, ki so tako značilne za naš stari del mesta. Rumene hiše in rjava okna. Pa pelargonije, rdeče. Da bi jo pozdravila, večkrat pritisnem na zvonec visoko v ometu. Navadno počakam nekoliko dlje. Prislonim glavo k vratom, da bi jo slišala kje v veži. Njeno telo je močno upognjeno, koraki pa še vedno hitri, ubrani. Nobenega dvoma ni, da se po škripajočih stopnicah spušča Mira. Prsti levice se vedno opro na leseni podboj, desnica pa skupaj z vrati zaniha prav na stežaj. Dobro nam došli! Sedeva v skrbno nagovan, prijetno zatohel prostor, malo galerijo nabožnih podobic in družinskih fotografij. Tudi drobni spominki in sveče iz božjih poti imajo skrbno izbran prostor ali celo svoj izvezen prtiček. Mira natančno ve, kje leži posamezna stvar. To vem, ker jo opazujem, ko stopi po porcelanasto vazo, tisto z zlatim robom, za cvetje. Medtem ko mi pripoveduje kaj iz mladosti ali o bližnjem cerkvenem prazniku, sedim na divanu in se stegujem za žele bonboni sredi mize. Govori prisrčno, rada uporablja pomanj-ševalnice in ob tem šobi usta. Tu in tam jo zmoti le odštevanje velike stenske ure. »Četrt na pet bo,« pravi, ali »Nič se ne boj, polkna so udarila zaradi vetra.« Ko se znoči, mi prižge luč, ki jo je davno tega nekje dobil njen oče. Spominja se je živo, oranžno, četudi njene svetlobe ne vidi že od dvajsetega leta. Ko se odpravljam, pospravim za seboj. Pogladim pregrinjalo na divanu. Ovojčke bonbonov stlačim v žep. Smešno, kot bi se bala, da bodo prazni ovojčki vanjo vnesli nemir. ' §§§» v,j M % f »t**| ,1 Napoleon park:četrta dimenzija Korziški ljudožerec oz. cesarsko veličanstvo Aleksej Metelko Napoleon Bonaparte seje rodil 15.av-gusta leta 1769 v Ajacciu na Korziki. Bil je silno iznajdljiv človek z jasno začrtanimi cilji, ki ni prenesel, da se mu je kdor koli postavil po robu. Naglo se je povzpel v francoski revoluciji. Kot brilijantni vojni komandir je vedno znova premagoval številčno mogočnejše vojaške sile in tako osvojil večji del Evrope. Bojda je risal svoje načrte napadov kar v zaboj za pesek. Med eno od bitk je k njemu pristopil neki general in mu dejal, da so njegove čete ostale brez to- nič takega, kar po njegovem mnenju ne bi smelo. Kot prvi konzul in car je angažiral najboljše pisce in umetnike Francije ter Evrope, da ga slavijo in prikažejo kot arhitekta največje francoske slave. Zanimivo je, kako so leta 1815 takratni časopisi v dvajsetih dneh spreminjali mnenje o njem: »Pošast, s krvjo obliti davitelj ljudi je ušel iz pekla«, »Korziški ljudožerec, nikoli sita hijena, je pristal«, »Kanibal, ki požre vse, je v Greno-blu«, »Lyon je tiranu odprl vrata«, »Bonaparte pritiska na Pariz, toda v Pariz ne bo General je imel tik pred Napoleonovo izvolitvijo za dosmrtnega konzula pred vojaki tak govor: »Prijatelji! Ljudstvo - to ste vi - mora odločiti, ali naj bo Napoleon razglašen za dosmrtnega konzula. Izrazite lahko povsem svojo voljo. Nikakor nočem vplivati na vas, samo nekaj bi vam rad povedal: tisti, ki ne bodo glasovali zanj, bodo javno ustreljeni. Naj živi svoboda!« pov. Na vprašanje, ali jih ima sovražnik, je Napoleon dobil pritrdilen odgovor in zabrusil: »Torej naj vzamejo tiste... Pojdi!« Nekoč je pred bojem počakal na noč, nato kolesa artilerijske vojske povil v slamo in se neslišno vtihotapil v mesto. Seveda je to bitko zaradi svoje prefriganosti dobil. Nekoč je ta 168 cm majhen mož hotel vzeti knjigo z visoke omare, pa je ni dosegel. Brž mu je priskočil na pomoč general Pierre Auge-reau z besedami:-Veličanstvo, naj vam dam knjigo, večji sem.« Napoleon ga je nejevoljen popravil: »Niste večji, samo višji ste!« Napoleon se je svoje moči zavedal in marsikdaj je s svojim narcisoidnim odnosom do življenja pretiraval. Tako je na primer, ko je osvojil Moskvo in s tem dosegel svoj cilj, ki je bil postati resnični gospodar Evrope, določil, naj izdelajo nove kolajne, na katerih je bil na eni strani njegov lik, na drugi pa so bile vtisnjene besede: »Bog, nebo je tvoje, ta dežela pa moja!« Da o tem, kako je iz papeževih rok vzel krono in se sam okronal, niti ne govorim. Pri nas Znani sta dve anekdoti o Napoleonovem obisku v naših krajih. Močan vtis je zapustil domačinom z jeruzalemsko-svetinjskega območja, ko je poskusil njihova vina in jih ocenil kot zelo dobra. Po izpitem kozarcu je izjavil: »Si bon.« In vsi so bili začudeni, le kako za vraga ve, da pije Šipon. Nekoč je Napolen obiskal tudi mesto Tržič in tam prenočil. Anekdota pravi, da je kar nekaj Tržičanov francoske krvi. Ko pa smo že pri krvi, naj omenim, da je morda vedenje o njegovem italijansko-korziškem poreklu napačno. Obstaja geneološka študija nekega francoskega profesorja in ambasadorja iz Munchena še iz časa pred francosko revolucijo, ko je bila družina Bonaparte še nepomembna, ki kaže na grške korenine Bonapartovih. Mediji in vladanje Napoleon je bil eden izmed prvih, ki je razumel pomembnost tiska kot orodje vlade. Najverjetneje je to uvidel zaradi skrbnega spremljanja tiska v mladosti med dobo revolucije. Ko je postal vpliven, je uvedel strogo cenzuro in ukinil več kot petdeset časopisov v Parizu. Nad ostalimi je imel strog nadzor in skrbel, da v javnost ni prišlo prišel nikoli«,»Napoleon bo jutri pred obzidjem našega mesta«, »Cesar je prišel v Fontainebleau«, »Zvesti Pariz pričakuje ves srečen njegovo cesarsko veličanstvo«. General Saint-Hilaire je imel tik pred Napoleonovo izvolitvijo za dosmrtnega konzula pred vojaki tak govor: »Prijatelji! Ljudstvo -to ste vi - mora odločiti, ali naj bo Napoleon razglašen za dosmrtnega konzula. Izrazite lahko povsem svojo voljo. Nikakor nočem vplivati na vas, samo nekaj bi vam rad povedal: tisti, ki ne bodo glasovali zanj, bodo javno ustreljeni. Naj živi svoboda!« Kot velik preračunljivec in človek, ki je moral imeti pod kontrolo vse okoli sebe, je Napoleon na mesta vladarjev francoskih kraljestev na Nizozemskem, v Italiji, Nemčiji in Španiji postavil zveste brate in sorodnike. Zapuščina Napoleon je kljub vsemu, kar je počel, ostal v spominu kot pomembna osebnost v evropski zgodovini. V izgnanstvu na otoku Svete Helene je nekoč dejal: »VVaterloo bo izbrisal spomin na vse moje zmage.« Motil se je, danes se ga spominjamo kot velikega vojskovodjo. V čast njegovih zmag pa je bil zgrajen tudi sloviti slavolok zmage (Are de Triomphe) v središču Pariza. Veliko je naredil za modernizacijo naroda, ki mu je vladal. Zavzemal se je za enakopravnost vseh pred zakonom in za svobodno izbiro religije. Osnovni zakon Francije je še vedno Napoleonov zakonik (Code Napoleon ali Code clvil), pa tudi administrativni in sodni sistem je v osnovi tisti, v katere temelje je posegel Napoleon. Njegove reforme in zakonik pa so kot model ter vzor sprejeli tudi drugod po svetu. Po osvojenih deželah je rušil fevdalni red in tako je bil fevdalizem po koncu Napoleonovih vojn tako prizadet, da se je v 19.stoletju moral sesuti. Njemu se moramo zahvaliti tudi za vnovično odkritje Egipta. Prvi od treh antikristov Slavni Nostradamus je v stičnicah spregovoril tudi o in tiranskih voditeljih tikristi. Rekel je, da vim vodstvom zaradi obljub zavedeni ter bodo občutili teror. Prvi od teh antikristov naj bi bil Napoleon. Nostradamus je med drugim zapisal, kako bo cesar rojen blizu Italije, kako ga bodo imeli za krvoločnega klavca namesto za princa, kako se bo iz navadnega vojaka povzpel na oblast, kako bodo vstali roji čebel ...(Ko je Napoleon postal cesar, je za simbol nesmrtnosti in vstajenja vzel čebelo). Napoleonu je uspelo priti v Moskvo, a se je moral umakniti, ko so ruski vojaki zažgali mesto. Med umikom so lakota, ruska zima in občasni gverilski napadi Rusov uničili francosko vojsko. Na ta dogodek naj bi se nanašale neke Nostradamusove besede: mogočen trop bo prišel skozi Rusijo, uničevalec bo razsul mesto... izčrpani bodo umrli na belem teritoriju. Nostradamus je opisal tudi njegovo izgnanstvo na Elbo in vnovično povzpetje na oblast. Naravna smrt ali zastrupitev? Da je Napoleon umrl, je jasno kot beli dan. Tudi kako je umrl, je bilo jasno, dokler se nekateri nikakor niso mogli pomiriti s tem, da je človek, ki ga lahko primerjamo z Aleksandrom Velikim in Julijem Cezarjem, umrl na tako suhoparen način (rak na želodcu), na nekem otoku, ki leži bogu za hrbtom. Torej o njegovi smrti so se pojavili dvomi. Je res umrl za rakom? Je bil zastrupljen? Je bil človek, ki je umrl tistega dne na sv. Heleni on ali kdo drug? Sten Forshufvud, zobozdravnik in amaterski toksikolog, je dobro preštudiral spomine Napoleonovega služabnika, ki so bili objavljeni šele leta 1955, in prišel do zanimive teorije o zastrupitvi. Forshufvud je sistematično primerjal simptome zastrupitve z arzenom in simptome, ki jih je kazal Napoleon v zadnjih dneh življenja. Ugotovil je, da so imele Napoleonove agonije več skupnega s počasnim zastrupljanjem z arzenom kot z rakom želodca. Po treh letih potovanj in iskanja dokazov je naposled le uspel dokazati, da vsebujejo Napoleonovi posmrtni prameni las, ki so jih poslali svojcem, povišano stopnjo arzena. Kasneje je na tem področju deloval tudi kanadski poslovnež in predsednik severnoameriškega Napoleonskega združenja Ben VVeider, ki je to teorijo še izpopolnil. Kakor koli že, njegova dela ali nedela nas bodo preživela vse... Nekaj Napoleonovih izrekov: »Jaz znam, kadar je to potrebno, sleči levjo kožo, da bi oblekel kožo lisice.« »Srce nekega državnika mora biti v glavi.« »Da bi držali besedo, je najbolje, da je nikoli ne dajemo.« Z motovunskega obzidja je mestu (skozi objektiv) najlažje ukrasti košček njegove duše. Tekst in foto: Tina Ban Grožnjan, Motovun Mesti, ki jima je umetnost vrnila življenje Reka Mirna v svojem srednjem toku teče skozi pokrajino, imenovano Zelena Istra. Ta del doline poseljujejo slikoviti vinogradi, sadovnjaki, oljčni nasadi ter hrasti, kostanji in platane, ki so tu tako košati, da se zdi, kot da med sabo kar tekmujejo v rasti in lepoti. Med njimi na vrhu gričev čepijo stara kamnita mesteca, ki ponujajo prečudovit pogled na doline in morje. Gosto zidane hiše so bile od nekdaj, danes - ko jih je več kot polovica zapuščenih in zaraščenih z bujnim rastlinjem - pa so še toliko bolj spojene z naravo. Celinska Istra je izgubila veliko stalnega prebivalstva, vendar ne obupuje. Privabila je nove občudovalce. Na novo so jih odkrili umetniki, kmalu za njimi - ali prav zaradi njih? - pa tudi turisti. Na enem od obronkov, ki se postopoma spuščajo proti morju, je mesto Grožnjan. Brez plaže, zagorelih lepotcev in lepotic ter sodobne diskoteke se mu je uspelo uvrstiti med tiste istrske kraje, ki jih privlačijo največ turistov. Med drugim tudi zato, ker že štirideset let velja za zbirališče umetnikov. Grožnjan je ljubko srednjeveško mestece, ki je bilo prvič omenjeno že v začetku dva- Grožnjan, ki je bil tedaj skoraj popolnoma zapuščen. Na oknih ni bilo več polken, namesto vrat so zevale luknje, ulice pa je začelo zaraščati grmovje. Bil je očaran in pretresen obenem. V mestecu je živelo le še nekaj družin, vsega skupaj nekaj več kot deset ljudi. Od I. 1956 do I. 1975 sta se namreč iz Istre izselili skoraj dve tretjini prebivalstva, med njimi je bilo največ Italijanov. Mejna črta med Jugoslavijo in Italijo je bila tedaj še nedefinirana in negotova (Istra je Jugoslaviji dokončno pripadla šele po Osimskem sporazumu leta 1975). Kmalu po svojem prvem obisku je Rukavina občini Buje predložil načrt revitalizacije zapuščenega mesteca s pomočjo umetniških kolonij. Imel je srečo. Prisluhnili so njegovim idejam ter ponudili umetnikom hiše v dosmrtni najem, ti pa so morali v zameno obljubiti, da bodo v njih odprli galerije. K projektu so povabili vsa likovna društva v nekdanji Jugoslaviji. Sam pri sebi je Rukavina očitno vedel, da so le umetniki dovolj nori, da se bodo pripravljeni spustiti v takšno pustolovščino. Odziv je bil sijajen. Mesto so najprej naselili člani društva likov- Med obiskovalci istrskih festivalov bi le težko našli tiste, ki ne vedo za »frtaje« s tartufi, malvazijo, kanjone reke Mirne in beneško zgodovino. In koliko obiskovalcev novomeških poletnih delavnic je ob odhodu že slišalo za situle, koliko jih ve, kaj so zidanice, koliko jih je obiskalo Otočec, koliko jih ve za Krkine lehnjakove slapove? Iz zadrege bi jih verjetno rešil le cviček. Organizatorji novomeških poletnih delavnic in festivalov ter turistični delavci bi lahko tesneje sodelovali. najstega stoletja, vendar se je njegova moderna zgodba začela šele I. 1965 s prihodom Aleksandra Rukavine. To je bil je mlad kipar, ki je takrat pravkar diplomiral na zagrebški likovni akademiji. Ko se je nekega dne pojavil razpis za učitelja likovne umetnosti na srednji šoli v Bujah, Rukavina ni dosti pomišljal. Prijavil se je ter dobil službo. Med sprehodi po okolici je odkril nih umetnikov Slovenije in Hrvaške. V zapuščenih hišah so ustanovili likovno kolonijo, ki se je kasneje spremenila v mesto počitka in ustvarjanja številnih avtorjev. Stare hiše so se začele prenavljati s svojevrstno umetniško senzibilnostjo. Odprle so se galerije, ateljeji, organizirati so se začele umetniške delavnice, glas o mestu, ki so ga umetniki obudili od mrtvih, pa je obkrožil svet. Po- % > - tem ko so likovniki začrtali njegovo pot, je v Grožnjan I. 1969 prišla tudi glasbena umetnost. Tega leta je bil ustanovljen Mednarodni kulturni center hrvaške glasbene mladine in program njihovega poletnega glasbenega tabora v Grožnjanu je podprla celo organizacija UNESCO. Danes v Grožnjanu skoraj ni kotička, v katerem vas ne bi spremljala glasba. V mestu namreč vse poletje potekajo mednarodne delavnice za posamezna klasična glasbila, akademija za pihalce, mednarodni džez festival, tečaji za tonske mojstre... Le nekaj kilometrov oddaljen od Grožnjana, na enem najvišje poseljenih istrskih gričev leži Motovun. Mesto, ki se kot kača vije proti vrhu vzpetine, velja za eno najlepših istrskih razglednih točk. Tudi Motovun seje iz dolgoletnega sna prebudil prav po zaslugi razcveta kulture in turizma, vendar je njegov uspeh precej mlajši od Grožnjanovega. Začel se je šele v devetdesetih letih. Če se je mali Grožnjan specializiral za manjše in bolj intimne prireditve, likovne, glasbene in literarne, je bližnji Motovun precej bolj populistično usmerjen. Medtem ko v Grožnjanu najdete le dve gostilni, se tu kar tre majhnih lokalov in restavracij. Tudi turistov, ki se sprehajajo po ozkih ulicah je mnogo več. Motovun je v zadnjih letih postal največje kulturno-turistično središče celinske Istre. Eno glavnih zaslug pri tem ima mednarodni Motovunski filmski festival (MFF). Kot pravijo organizatorji, se je pojavil iz čiste kulturne potrebe. »Kljub globalizacijskim procesom, ki iz dneva v dan vse bolj izenačujejo in eliminirajo bogastvo regionalnih razlik, bomo mi, na našem ma- Vhod na motovunski glavni trg, ki slovi Ena od značilnih grožnjanskih likovnih po svoji renesančni arhitekturi pa tudi galerij, po odlični restavraciji s tartufi. iem hribčku, poizkušali rešiti, kar se rešiti da,« so sklenili. MFF je bil namreč ustanovljen I. 1999, istega leta ko so se na Hrvaškem zaprle mnoge manjše kino dvorane. Na dan njegove prve otvoritve v hrvaških kinodvoranah ni igral niti en sam neholivu-dski film. Festival je v šestih letih svojega obstoja v Motovun pripeljal prek 30 000 obiskovalcev-turistov. Domačini so znali to dobro izkoristiti. Potrudili so se, da so domači in tuji obiskovalci poleg filmov spoznali in začutili tudi Istro, njeno podnebje, čudovite pejsaže in gastronomijo. Istra se je tako stopila z doživljanjem festivala, da se ta danes enostavno ne bi mogel odvijati v kakem drugem mestu. Težko bi verjeli, da so zgolj in samo filmi tisti, ki vsako leto privabijo množice mladih na taborjenje ob vznožje motovunskega griča. Seveda Motovun ni ostal le pri filmih, je tudi prizorišče najrazličnejših kongresov, tako znanstvenih, kulturnih kot gospodarskih. V njem se srečujejo povabljenci Mednarodnega raziskovalnega centra za pozno antiko in zgodnji srednji vek, Mednarodne poletne šole za izboljševanje zdravja (pod pokroviteljstvom WH0), mednarodnega srečanja v Poletni šoli arhitekture, Hrvaškega društva novinarjev... Cesta nas je nato vodila dalje po dolini Mirne, mimo Buzeta, čez mejni prehod Sočerga proti Sloveniji, istrske mestne zgodbe o uspehu pa mi še dolgo po tistem niso dale miru. Bi se dalo njihov model prepleta kulture in turizma nemara prenesti tudi v Novo mesto? V določeni meri že - čeprav ima to precej drugačen položaj. Organizatorji novomeških poletnih delavnic in festivalov ter turistični delavci bi verjetno lahko tesneje sodelovali. Med obiskovalci istrskih festivalov bi le težko našli tiste, ki ne vedo za »fr-taje« s tartufi, malvazijo, kanjone reke Mirne in beneško zgodovino. In koliko obiskovalcev novomeških poletnih delavnic je ob odhodu že slišalo za situle, koliko jih ve, kaj so zidanice, koliko jih je obiskalo Otočec, koliko jih ve za Krkine lehnjakove slapove? Iz zadrege bi jih verjetno rešil le cviček. Škoda, lahko bi bilo tudi drugače. Tudi povezava s turizmom bi bila lahko ena od razvojnih možnosti za novomeško kulturo. Galerije v Grožnjanu so ponavadi razstavišča, prodajalne in delavnice obenem. Motovun «e privlači le filmarjev, temveč tudi druge umetnik^Uličnega. risarja je očarala mestna »ptezza«^ park:kupujem, torej sem Reklame, ki ne pokažejo vsega Sesalnik Delfin Tekst in foto: Damijan Šinigoj Očitno prihajam v leta. Za to ugotovitev nisem potreboval pokukati v osebni dokument. Vem po zobu. Časa. Kot bi rekel V. K.: lase iz glave se selijo v nos, trdota iz mašince pa kakšno nadstropje nižje, v kolena. Da prihajam v leta, vem seveda tudi po tem, da me že vsaka malenkost spravi iz tira. Recimo sesanje. Pravzaprav ne toliko sesanje kakor sesalec sam. Pravzaprav ne toliko sesalec, kakor zavajajoča reklama. Pravzaprav ne toliko zavajajoča reklama, temveč lastna neumnost... OK, naj razložim. Načeloma imam rad pospravljeno hišo, pa tudi sam sem pripravljen postoriti stvar ali dve, da se počutim zadovoljno. Sesati mi recimo ni težko. In ker živimo v sodobni družbi, ki naj bi človeku olajšala marsikatero delo (pomislite samo na likanje včasih, ko so ženske likale z likalniki na oglje!), sem se odločil razgledati, kaj mi visoko razvita tehnologija lahko ponudi na področju odstranjevanja prahu iz preproge. Skratka, odločil sem se, da bom kupil nov sesalec. Načeloma je pri takšnih zadevah še najtežje izbrati. Ponudba je ogromna, cene od astronomsko visokih do »o moj bog« navitih. Klasika. Razmišljam, se posvetujem, listam kataloge. Gledam reklame. In čeprav imam vedno občutek, da se odločam po lastni pameti in da nisem dojemljiv za nebulozne sugestije manekenk z zaslona, se me verjetno vseeno kaj prime. Kajti ko sem na televiziji menda že desetič zasledil reklamo za vodni sesalec, s katerim je sesati čisti užitek in s katerim celo prihranite, ker ne potrebuje vrečk, s čimer so opravičevali ceno nekaj več kakor 60 000 sit. Pa še na obroke so ga dali. No, ko so me že skoraj prepričali, sem si reklamo nekajkrat ogledal tudi bolj analitično. Res so se potrudili. Lepo bejbo, oblečeno kot za v opero, sem seveda racionalno odmislil, ni me zavedla, bolj sem bil pozoren na računalniške animacije dogajanja v notranjosti mašine. In so me prepričali. OK; bilo mi je jasno, da namesto mene nobena mašina ne bo sesala sama, še vedno sem se bil pripravljen malce tudi sam potruditi, a to, kar sem dobil, me je spravilo v zelo slabo voljo. Sesalec je povsem korekten izdelek (čeprav so zaradi zmanjševanja cene očitno uporabili cenen material in se po nekajkratnih sestavljanjih že poznal), sesa brezhibno, je sicer malo bolj okoren, a kaj bi to. Razjezil sem se šele potem, ko sem stanovanje prvič posesal. In se lotil opravila, ki ga v reklami niso prikazali. Čiščenja sesalca, namreč. Oglejte si fotografijo, pa vam bo v hipu vse jasno. Si predstavljate manekenko z dolgimi pobarvanimi nohti, kako se loti čiščenja takšne strahote? Ne me basat! Soproga je izrecno zahtevala, da moram povedati, da nisem sesal po naši hiši, ker toliko umazanije nimamo, kje sem sesal, naj pa ostane skrivnost, ker zares nisem vedel, da imam tako umazano pisarno ... Ja, jeziti se moram predvsem nase. Nisem se pozanimal za podrobnosti. Sesa se lahko in hitro, sesalec pa se čisti dolgo in mukotrpno. Naj zatorej pred nakupi tovrstnih izdelkov velja lep srbski pregovor: Kartu čitaj, Seljaka pitaj... Preden iz žepa komur koli plačate za kar koli, se najprej pozanimajte pri prijatelju ali znancu, ki ima že kaj podobnega, on vam bo najbolj pošteno povedal, razen če se mu niste kaj zamerili... In če recimo vprašate mene za sesalec, ki ga vidite na fotografiji, vam pošteno povem, da delfina ne maram ne v konzervi ne v hiši! Sesa se lahko in hitro, sesalec pa se čisti dolgo in mukotrpno. \A J skupina DNŠ i -k j ^študentski lakalPatenat 1^26^12 ZALOŽBA GOGA -ta- «» park fni« j tkfoTblk*, park:kol umna Terorizem konceptov Marijan Dovic, ilustracija: Gašper Klančar J M 1 ) \ 1 i L t VMiji/tf... Kot vemo iz izkušenj, so včasih besede močno orožje, četudi morda v skladu s slovenskim rekom še vedno »niso konj«. Veliko močnejši od pregovornega »konja« pa se utegnejo izkazati »koncepti«, ki jih je sodobna globalna politična retorika povzdignila v nevarno demagoško sredstvo. Med njimi se je po razvpiti tragediji 11. septembra 2001 zmagovito ustoličil koncept »terorizma« oziroma »terorista«, ki je poprej označeval večinoma lokalno omejene izgrede nasilja nad civilisti. Nasilna dejanja, ki jih pokriva oznaka »terorizem«, so v zadnjih letih dejansko postala mednarodni, globalni problem. Brez razpravljanja o terorizmu skorajda ne mine informativna oddaja, globalno usmerjen politični govor ali časnikarska analiza. Pojem je postal neobhoden, izkazalo pa se je tudi, da je za marsikoga zelo zanimiv in uporaben. A to je nevaren koncept. Ne le zato, ker v svoji aktualni preobleki še dodatno stimulira prehod v družbo strahu, nezaupanja ali celo totalnega nadzora - in tega grozljivi porast dejanj brezumnega nasilja že sam po sebi spodbuja. Ne smemo namreč pozabiti, da je to koncept »močnih«, tistih, ki imajo oziroma si priborijo primat nad definicijo, kdo je terorist. Popularna (in brez dvoma demagoško načrtovana) laično-teo-retska konceptualizacija je »terorizem« odlepila od vsakokratnega konteksta, da bi ga predstavila kot golo utelešenje Zla; in to v totalnem, brezprizivnem smislu, ki ji dovoli še zadnji, najusodnejši korak: da »terorista« postavi izven zakona, konvencij, izven vsega doslej znanega ter ga izroči na milost in nemilost tistim, ki imajo moč definirati, označiti. Obravnava takega terorizma terja »nove prijeme«, kakršnih še ne poznamo. Ali res? Zgovoren dokaz za to, kaj se dogaja, je mogoče videti v aroganci, s katero je Izrael - v posmeh zapleteni zgodo-vinsko-politični situaciji na Bližnjem vzhodu - izkoristil novi koncept, ki ga je lansirala ameriška retorična mašinerija. Rusi rade volje sledijo tovrstnim »dobrim zgledom« in na ta način se nikomur ne obeta nič dobrega. Da bi laže razumeli, v čem je problem, nam zgodovina ponuja vrsto zgledov tovrstnih manipulativnih manevrov - tudi na naših domačih tleh. Le pomislimo, da so tisti, ki smo se jih navadili imenovati »oku- pejorativna beseda, izrečena z visoke etične pozicije, toda v času, ko se je zgodovinska perspektiva razcepila, pluralizirala, je postala enoznačnost problematična - ravno zato, ker prikriva večplastnost in kompleksnost zgodovinskih gibanj, ki običajno niso enosmerna. Oglejmo si to na primeru koncepta »zaveznikov«, ki ga je na shodu borcev NOB v začetku septembra 2004 večkrat uporabil nekdanji komunistični veljak Janez Stanovnik. Kot dobro vemo iz šole, partizanski gverilski boj svojo legitimnost črpa iz sodelovanja s silami Dobrega, ki so se skupaj borile proti nacističnemu Zlu. Seveda težko najdemo koga, ki bi bil pripravljen nacistični projekt postavljati kam <7^ drugam kot v območje -v- /r~ skrajno zlega. Toda, kot opozarja mladi slovenski filozof Rok Svetlič, to še ne pomeni, da je vsak, ki se bori proti temu, na strani dobrega. »Zahodni zavezniki Titovih komunističnih prekucuhov so namreč v neki drugi perspektivi sestavljeni iz približno takšne »koalicije voljnih«: Amerika in Anglija, kolonizatorski izkoriščevalki, katerih zgodovina ima na vesti milijone črncev, indijancev in drugih trupel ter človeških nesreč, ter Stalinova komunistična Rusija. Danes znani podatki kažejo, da je psihopatski komunistični morilec od Hitlerja boljši kvečjemu v tem, da je prispeval k njegovem uničenju! Iz varne zgodovinske distance morda lahko sodimo, da so bili zavezniki boljša možnost od Hitlerja; toda pripadnost taki aliansi sama po sebi še ni porok za nič - Ni vsak, ki se bori proti Zlu, že na strani dobrega. »Zahodni zavezniki« Titovih komunističnih prekucuhov so namreč v neki drugi perspektivi sestavljeni iz približno takšne »koalicije voljnih«; Amerika in Anglija, kolonizatorski izkoriščevalki, katerih zgodovina ima na vesti milijone črncev, indijancev in drugih trupel ter človeških nesreč, ter Stalinova komunistična Rusija. patorje«, med drugo svetovno vojno partizansko gverilo imeli za »bandite«, nekakšne teroriste. Pri vsej zgodbi torej gre tudi za to, s katere strani (zmagovalne ali poraženske) se na neko dogajanje upira pogled. Podobno je pri za Slovence žgočem vprašanju »kolaboracije«. Kolaboracija je njen ključni del so bili tudi sovjetski krvolo-ki. V luči Hitlerjevega Zla se morda zdi Stalinovo Zlo manjše. Morda se zdi Zlo jugoslovanskih in slovenskih komunističnih morilcev (da, to je prava beseda, ne sramujmo se je) ravno tako manjše glede na to, da so bili v koaliciji »zaveznikov«, ki je pre- 0. Zočft magala absolutno, nacistično Zlo. Toda v resnici ni tako: vsako zlo si zasluži obsodbo, težko in popolno. Ni mogoče tolerirati oživljanja nacističnih idej in simbolov. Toda ravno tako ni mogoče tolerirati oživljanja Stalinovega kulta. Ni mogoče tolerirati tistih, ki bi radi Zlo omilili s tem, da ga kon-frontirajo z Večjim Zlom. Zgodovina se prerada ponavlja, da bi bilo dovoljeno reči, »ma saj Tito je bil kar v redu«, malo jim je »spodrsnilo« po vojni. Ne gre tako, to ne sme biti dopuščeno. Tako kot mora oblast v Nemčiji skrbeti za to, da se kljukasti križi pojavljajo le na glavah obritoglavcev, ki jih policija prime takoj, ko prekršijo najmanjši predpis, in seveda za to, da se ideja »saj Hitler je bil po svoje OK, če pustimo tiste Žide ob strani«, ne pojavi v medijih ali v parlamentu, bi se morala slovenska oblast distancirati od svoje krvave dediščine in radikalno pomesti z vsakim javnim poskusom revitalizacije kulta Tita ali omalovaževanja komunističnih zločinov, ne pa da še sodeluje v retoričnih skrivalnicah, kakršne ji ponujajo koncepti »zaveznikov« -tako kot Izraelcem koncept »terorizma« do neslutenosti poveča pooblastila pri krvavem zatiranju Palestincev. Omenjeno zgodovinsko lekcijo je mo- goče prenesti v sedanjost. To nikakor ne pomeni, da je na krivce za pokol v Beslanu mogoče gledati s »širše perspektive«, ki bi zverinsko dejanje omilila v boj za nekakšno »pravo stvar«. Naša civilizacija enostavno ne sme dopustiti, da se v imenu Ideje pobija otroke. Ne le otroke, kogar koli. Ravno tako pa ne sme dopustiti, da se v imenu koncepta kratijo človekove pravice in da paranoično stanje duha izkoristijo tisti, ki bi želeli večati družbeni nadzor. Ne sme dopustiti, da se namesto soočenja z izvori problemov s pomočjo retoričnih manevrov prikrivajo pravi zločini in zločinci, ki so praviloma na obeh straneh konflikta (kako težka je ta lekcija, več kot zgovorno kažejo naši sosedje, ki še niso dojeli, kaj njihovi gene-rali-heroji iščejo v Haagu). Črno-belo slikanje sveta je učinkovito in mamljivo, a sodi morda le v Tolkienov Srednji svet. Uravnotežena pot ni enostavna, je zelo težka, in demagogi centrov moči bi jo radi še otežili - zato z nevarnimi retoričnimi igrami prikrivajo svoje dejanske interese. Nižje cene digitalnih fotografij Obiščite spletno stran www.foto-asja.si in si naložite program za enostavno naročanje in pošiljanje digitalnih fotografij prek spleta v naš studio. Digitalni fotoaparati Po ugodnih ceneh in z možnostjo obročnega odplačevanja so vam na voljo v vseh naših poslovnih enotah: Novo mesto, Metlika, Sevnica, Trbovlje, Zagorje ob Savi Obiščite nas in z veseljem Vam bomo svetovali, tako bo vaša pot v svet digitalne fotografije enostavnejša. 4> Grafična priprava za tisk ♦ Osvetljevanje filmov B2 4r Skeniranje diapozitivov in negativov A3 V Računalniška montaža - impozicija V Barvno fotokopiranje ^ Barvno lasersko printanje A3 Ljubljanska cesta 42 Tel.: 07 30 20 220, 07 30 20 221 GSM: 041 348 718, 031 377 165 -HEIDELBERG- ložbe Gog: loščenko itežu 16, 82W 0 8296 MARJAl KARMA 3RUfT, Ulica Slavka Dri ^JORDAN, Zameškc IERK0PEC, Ulica Slavka [AtJELIC, Poljan^kfi2 E GREGOR M -T0MAZ:|l| -aERIKA MAVI ■i^enTjeTnej, 8360 Žužemberk. udent-nm.coi www. ŠMARIHŠKE TOPLICE I KRKK ZDRAVILIŠČK '^študentski e-tfc Bliža se novo študijsko leto, zato prosimo študente, da prinesete potrdilo o vpisu za študijsko leto 2004/05, da ne bo prihajalo do težav pri dvigu napotnice za delo. ^ ________________ ndyrcu[nci ztK JULIJ V ponedeljek, 02.08.2004, je komisija ONŠ - Študentskega servisa Novo mesto izvedla 8. nagradno žrebanje. Deset izžrebancev je bilo nagrajenih z vstopnicama za zunanji bazen v Šmarjeških Toplicah. Vstopnici za zunanji bazen v Šmarjeških Toplicah prejmejo: - ZORAN GOLJUF, Cesta brigad 29, 8000 Novo mesto, - SIMON PRUDIČ, Šmarješke Toplice 194, 8220 Šmarješke Toplice, - NINA SLAPŠAK, Krmelj 83, 8296 Krmelj, - SANJA GOLOB, Nemška vas 74a, 8350 Dolenjske Toplice, - EDITA GRILL, Drganja sela 117, 8351 StražaJL - JANJA GAZVODA, Male brusnice 1a, 8321 Brusnice, - JURE ČEG0VNIK, Podgora 12, 8351 Straža, - BENJAMIN BELE, Potov vrh 17, 8000 Novo mesto, - JERNEJ TRAMTE, Staro sejmišče 38, 8310 Šentjernej" - NIKA KORAČIN, Stopiče 100, 8322 Stopiče. Prešernov trg 6 NM, tel 07/3374-370, gsm 031/396-139, ssnm@)studenffi Baragov trg 1 TR, tel 07/3460-520, gsm 031/677-965, sstr@student-nmi park:kultum Fake Orchestra, Fake VVorld, Goga mušica 2004 »Evolucija se za živali nadaljuje«, pravi angleški napis na ovitku plošče domače zasedbe Fake Orchestra in kot evolucijo, razvoj ter napredovanje, lahko posplošimo dogajanje okoli skupine. Leta 1997 jo je ustanovil kitarist, multiinstrumentalist Igor Leonardi, ki je bil v osemdesetih letih del slovenskih novojazzovskih skupin od Begna-grada do Quatebriga, v obeh sta igrala še Nino de Gleria in Aleš Rendla. Prvenec Fake Orchestra, Fake Life, ki so ga pred slabimi tremi leti izdali med prvimi ploščami Goge, je prinesel za naše podnebje precej nenavadno improvizirano glasbo, ki je temeljila globoko v jazzovskem izrazu. Zdaj po več slišanih nastopih ter novi plošči Fake VVorld lahko potrdim zgornjo tezo/ Pristop in glasba skupine se neprestano spreminjata, kar je za izbrani način podajanja pomembno. Pred nami je pristal izredno svež, izviren, zvočno bogat, solidno zasnovan in izveden glasbeni izdelek. Poglejmo, zakaj. Glasbo albuma težko označimo za jazz, saj pri poslušanju odkrijemo še vse kaj drugega spojenega z jazzovski mi elementi, ki so tokrat precej neopazni, vendar prisotni. Glasba je na prvi posluh lahkotnejša, zvočno in idejno pisana, ritmična. Novi so vokali in petje, ki ga na prvi plošči ni bilo. Izredno živobarvna izvedba, polna življenjskega veselja, je ponekod skoraj na meji kiča, kar opozarjajo ovitek, naziv in humorna distanca do tega pojava. Tudi oznaka etno/jaz z nam dosti ne pomaga, glasbeni izraz je bolj ohlapen, pravzaprav uporabi vse, kar mu pride prav. Tako najdemo obdelave slovenskih, hrvaških in bosanskih ljudskih, jazzovske standarde in evegreene, avtorsko glasbo, izredno glasbeno znanje in razgledanost ter eksotična glasbila. Album se začne dinamično s slovensko Slaviček, podloženo s temo pokojnega Dona Cherryja, Brown Rice in se veselo nadaljuje ter v afriški maniri začini našo Po polju pa rož'ce cve-tejo. Naslednja avtorska pesem je kolobocija najmanj treh jezikov, izvedena v lenobnem stilu kubanskega sona in zafrkljivo naslovljena Život je Ijep. Nadaljuje se s priredbo zimzelene Que Sera Sera, zopet v afriški preobleki z balafonom, v nadaljevanju slišimo še vse od hrvaške ljudske Ružiča, slovenske Šetala se, do ragtimea in venčka turške, italijanske, bosanske ter avtorske skladbe. Proti koncu nam pot prekriža standard Fly Me To The Moon v udarni reggae izvedbi, predzadnja je krasna slovenska ljudska Nocoj, spremenjena v nežno jazzovsko balado in zadnja hrvaška tradicionalna Stara Baško v koktajlu stilov in zvokov z nekaj zanimivi izjavami. Ob poslušanju se boste izvrstno zabavali, za kar poskrbi osnovna zasedba, novi članici pevki Ana Vipotnik in Janja Majzelj, tudi_ violinistka Novomeščanka Jelena Ždrale tokrat poje. Poleg so številni gosti, vse ostale podatke najdete na izvirno oblikovanem ovitku albuma. Plošča ponuja dodatek, video CD ROM. Glasbeni izbruh za vse z našpičenimi ušesi in odprto glavo, kot ga v naših krajih še ni bilo. * ovitek 5, plošča 5 Rasto Božič Anavrin, Juice!, Nika 2004 »Prihaja Anavrin!«, je pisalo na nalepkah, ki so spomladi obkrožile Slovenijo. Ime je bilo takoj sumljivo, »Anavrin, zveni znano in če obrnemo, je to Nirvana«. Aha, poglej vraga, ali sedmerica fantov iz Ljubljane prav nič ne skriva vzornikov? Kaže, da ne, saj njihov prvenec, album Juice! prinaša prav tako vrsto rocka kot smo ga bili vajeni od Nirvane in pokojnega Kurta Co-baina, energični, vendar melodični rock. Seveda Anavrin ni le gola kopija Nirvane, ampak se je pri njej le učil. In kot slišimo, se je učil zelo dobro. Torej, kitarist Anže Hvale, bobnar Matej Selan, pevec in pisec večine . j A besedil Damir Lisica, basist Anej Kočevar (pri snemanju plošče je sodeloval basist Bernard Pajk), kitarist Marko Lavrič, saksofonist Grega Nahtigal in klaviaturist Gašper Seko-lonik so novi junaki slovenskega rock prizorišča. Pobje so v studiu pod taktirko producenta Mateja Wolfa solidno opravili delo ter poslali na trg svež, dinamičen in energičen album. Maste-ring posnetkov so opravili na Švedskem in menda so jim pri tem poma-Pg gali mojstri, ki sodelujejo s svetovno znanimi rock skupinami kot Ramm-stein, The Cardigans in podobnimi. Jedrnata in efektna besedila so delo članov samih, prevladujejo teme sodobnih družbenih travm, odtujenost, izgubljenost v množici, zlaganost sveta, narcisoidnost, tudi filozofija in religija ne ponujata pravih odgovorov, iskanje ljubezni in še kaj bi našli. Vsekakor teme, s katerimi se marsikdo, ne glede na starost, poistoveti. Album prinaša prvi single, pesem Mi laže v obraz, med dvanajstimi komadi in dodatkom se gotovo skriva še nekaj uspešnic, recimo uvodna V krvi senc, pa »ledzeppelinovska« akustična Kot 2 otoka, potem Svet hipnoze itd. Anavrin prihaja, pripravljen je za pohod na vrh. ‘ovitek 4, plošča 4-5 Rasto Božič Trkaj, V času enga diha, Nika 2004 »Folk misl, da je hec to, kar repa-mo. Folk misl, da so to ene besede, neki skupi dane ... Tuki not je moj življenje, vse, kar sem prnesu, je k le«, pravi 20-letni Ljubljančan, študent teologije Rok Terkaj, alias raper Trkaj, v zaključnem komadu Zadnji svoje vrste svojega debitantskega albuma. No, Trka) res ni zadnji svoje vrste, ampak sodi med kliko slovenskih free-steyler|ev, ki je več ali manj izšla iz raznih freestyle tekmovanj, na katerih so pobrali nagrado - snemanje plošče. Podobna zgodba kot pri NToku seje z založbo Nika odvila tudi s Trkajem in ni naključje, da je pred tem sodeloval v »prostorimar-ski« Rodbini Trgavšek, ki lastne miselno-verbalne veščine prenaša naravnost iz glave v mikrofon. Trkaj je zaradi tekmovanj, nastopov, spletne objave demo posnetkov in hit singla Dihi z mano že pred izidom albuma naletel na ugoden medijski od- ziv, njegova popularnost je bila ob izidu plošče že na zavidljivem nivoju, torej je album, ki je izšel v maju le še končno dejanje začetka obetavne glasbene poti. Trkaj je v svojem početju iskren, govori o vsakdanjih rečeh, njegov Parnas je slovenska urbana sredina s preprostimi življenjskimi resnicami in težavami. Tukaj so odtujenost, mamila, prostitucija, kriminal, vendar za protiutež na drugi strani družina, ljubezen, religija (poslušajte komad Ostani zvest), prijatelji inraper-ska scena. Trkaj išče rime za besedila v domačem okolju, vendar jih je sposoben secirati z zdravim humornim pogledom na svet in prenesti v širše sporočilo. Poleg besedil je pomemben del hip-hopa glasbena produkcija, večna težava slovenskega rapa. Edini, ki mu je uspelo temu pobegniti, je N’Toko, Trkaj jo je tukaj slabše odnesel. Glasbeni producent albuma je Dejan Radičevič, ki je ob Anžetu Breskvarju zakrivil tudi priredbe. Scratche je prispeval DJ Supastar, Matej Mršnik na kitari, Anže Langus Dagi na basu, Neža Buh na klaviaturah, Gaber Radojevič na kitari in Mate Brodar kot spremljevalni vokalist. Glasbena produkcija precej niha in je s stališča stila ter kakovosti Trkajeve-ga podajanja nedosledna. Najdemo vse od funka do skoraj pop obdelav, ponekod preveč sladkih in celo površno eminemovskih. Vsekakor bi bolje od najetega banda in sintetizatorjev delovali sampli in DJ. Škoda, z boljšo glasbeno opremo bi bila plošča skoraj popolna in Trkaj bi vsekakor zaslužil kaj boljšega. ‘ovitek 3, glasba 3, rap 5 Rasto Božič Žabjak Bend: Izštekani Atrij Goga, 17. september 2004 Tekst in foto: Rasto Božič Termometer v avtu je kazal borih 12 stopinj in obetal hladen večer. Navdušenje nad obiskom atrijske predstavitve novega albuma Žabjak Benda, Aristokrat, je hitro kopnelo. Za nameček se je zatem še izkazalo, da bo vse skupaj celo predstavitev tako skupine kot obeh albumov. Zadeva bi se znala zavleči, vendar je kvartet štirih mlajših gospodov uspel večer uročiti in nas časovno neopazno popeljati skozi prijeten in s humorjem začinjen dobro uro in pol trajajoči glasbeni sprehod. Zabavala nas je postava: Klemen Pisk, kitarist, pevec in avtor večine pesmi, Marijan Dovič, violinist, Rok Svetlič, basist, in Jaka Strajnar, na novo pridobljeni bobnar, ki je iz nekdanjega tria napravil Bend, ter nekoliko pretiha povezovalka Sandra Hrovat Grum, za katero smo na koncu izvedeli, da je oblikovalka ovitka zadnjega albuma. Žabjak Bend. Šanson z odtenki jazza, swing, dobri glasbeniki, intelektualen pristop do besedil, močno izstopajočih iz povprečja. Besedila izvirna, včasih skoraj preveč učena, dvoumna, napačno razumljena, namigujoča, aktualno kritična. Glasba umirjena, jazzy ugodje, Doviseevi soli izvrstni, basista včasih malo zazebe v -prste, bobni tihi, skoraj sramežljivi, činele na meji slišnosti - izštekani? Oni »izrazito kreativni pristop k ritmu«novega bobnarja, ki ga je omenjal letak prireditve, tudi precej dvoumen. Gospodom se poznajo šole, saj radi lastno znanje in filozofski pristop v učeni dikciji posredujejo poslušalcem in obiskovalcem koncerta in se gredo, kot je bilo ta večer večkrat poudarjeno, »aristokracijo duha«. V redu, še kdo bi se jo šel, pa mora za preživetje početi druge reči. Ali pa je mogoče vse skupaj le poza? Žabjak Bend se nam je uspešno predstavil večplastno, slišali smo večino glasbe z obeh albumov, domov smo šli s tistim lepim občutkom duhovne potešitve, ali če hočete, navzeli smo se delčka »duhovne aristokracije«, ki naj bi jo tovrstne prireditve omogočale. Samo škoda, da naše lepo mesto premore tako malo duhovnih aristokratov ali si ta termin povsem napačno razlaga. Namreč, v Go-ginem atriju nas je bilo le kakšnih petnajst, znanci, prijatelji, maloštevilni novinarji, sorodniki, nekdanje sošolke, na trenutke mogoče dvajset, skupaj seveda s štirimi nastopajočimi, tonskim tehnikom, povezovalko in prikupno natakarico, da ne bo pomote. Se duhovna aristokracija v tem podeželskem gnezdu sploh še izplača? Tadej & Playfulness: Koncert Lokalpatriot, 25. september 2004 Rasto Božič, foto: Žiga Vire Lokalpatriot kot prejšnjo soboto, obisk za tretjino manjši, na odru spet Tadej Rozman, tokrat v drugi zasedbi, z drugačno glasbo, vendar spet v triu s pevcem in vnovična debela zamuda, ki se je bližala poldrugi uri. Fantje v Lokalpatriotu, če vam nastopov ne uspe izvesti ob navedeni uri, jih napovejte za uro kasneje, ne nas nategovati več, prosim. Poleg tega sediš tam v gostem dimu, in šele ko se Marko Zajc spomni odpreti okna, vdu6.tnalo zraka. Kaj se dogaja z vašo giratopremo in izborom? Obisko-valecŠfflr občutek, da zanjo skrbi vsak-do, ki ima pet minut časa. Stilno ralrai Homadi padajo po tebi brez vsfMofe, glasnost je neprilagojena ocmorajšnje neslišnosti do hrupa, da ne^jsrnenjam kakovosti zvoka. Ne za-prJvfiaite ugleda in ne spuščajte nivoja naTav&PI i lestno-vaških beznic «$r&feglasbenike smo dočakali in zelo hitro je postalo jasno, v katero smer bodo krenili. Fantje so nažigali kot pravoverni rockerji in oni v vabilu napovedovani novi projekt od »pravega rocka, etno ambientalnih harmonij, funk ritmov ter glasbe, ki dovoljuje in zahteva ples in zabavo«, se je zreduciral zgolj na trdi rock z nekaj malega primesmi, zgolj modnimi dodatki, ter zaključni del s precej nespretnim koketiranjem s plesno glasbo, ki je pri spremljevalkah benda (groupies?) na- Jernej Zoran: Tribute To Jimi Hendrix Lokalpatriot, 18. september 2004 Tekst in foto: Rasto Božič Vrhunec predvolilne kampanje. Na levi strani starec srepo svarečega pogleda, poleg mlajši okroglobučnež z naravno pričesko obritoglavca, desno najprej še neki as vdano pasjega pogleda in vmes nekoliko zakrit plakat s pokojnim Jimijem Hendrixom. Tuhtam, kateri stranki gre tako slabo, da se vleče na 34 let mrtvega temnopoltega kitarista, za katerega bi še danes dal roko v ogenj, da je najboljši. Končno le ugledam napis Tribute To Jimi Hendrbc. »A, to je že boljše... A ni ravno 18. septembra obletnica Ji-mijeve smrti? Odlična zamisel!« Zvečer nabito poln klub, obrazi v glavnem mladi, nekaj starejših znanih, zakajena dimnica, dren pri točilni mizi, v kotu dva policista v civilu, zamuda močno predolga - uro in pol -, na odru visi osamljen Jimijev portret, publika nestrpna, vendar se zabava, ob za ta večer povsem neprimerni glasbeni kulisi. Končno po kitarskem solo uvodu na odru trije: kitarist in idejni vodja hommagea Jernej Zoran, basist Tadej Rozman vmes nekajkrat zamenjan, bobnar iz Šentjerneja Miha Receu, ki je »res lepu klofal«, če povzamemo najavo. Deležni smo bili vsega: energične izvedbe, dobrih priredb, kakovostnega muziciranja, virtuoznega igranja kitare celo nad glavo, kot je rad pokazal pokojnik, solidnega glasbenega izbora iz časa Hendrixovega tria Expe-rience: Purple Haze, The Wind Cries Mary, Little Wing - če se ne motim dvakrat, akustična in električna izvedba, Angel, obvezna Dylanova Ali Along The Watchtower, Crosstovvn Traffic, Hey Joe itd. in celo Zoranova solo izvedba ameriške himne, vendar uspešno in zelo domiselno ravno v pravem trenutku nadgrajena z Zdravljico. Sodelujoči pevci: Tokac nedosegljivo izvrsten s suverenim rokerskim nastopom, vse boljša Sandra Tomovi/e, solidna Simona Lešnjak, morda malce neopazna Nuša Kapš in precej nepripravljen star maček Marko Pezdirc, ki je z veščim odrskim nastopom popravil vse pomanjkljivosti. Odlična ideja, dobra izvedba, izborna zabava, Hendrixov duh med mlajšimi generacijami in vsemi nami še vedno živ in negovan, Lokalpatriot vse bolj premajhen za tovrstne prireditve. Kaj me posebej veseli? Da premoremo toliko dobrih glasbenikov in vokalov. Mogoče pa je še upanje za to zaspano mesto? Poletni festival glasbe in poezije Muzejski vrtovi Gorjanske bajke, Fake Orchestra/Fake World Kulturni center Janeza Trdine, 26. avgust 2004 Rasto Božič, foto: Boštjan Pucelj Vreme kot odločilni dejavnik prireditev na prostem letos vztrajno meša štrene prirediteljem, ki želijo popestriti izumirajoče življenje novomeškega mestnega jedra in predstaviti izredno akustično okolje, ki ga ponuja arhitekturna zasnova vrtov Dolenjskega muzeja. Zaradi dežja je moralo nekaj prireditev streho poiskati v koncertni dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. Novomeški Poletni festival glasbe in poezue Muzejski vrtovi, tokrat izpeljan tretjič, je potekal v izvedbi producenta Zavoda Lokalpatriot, koproducentov Kulturnega centra Janeza Trdine, Založbe Goga, Festivala Novo mesto, Dolenjskega muzeja in Mestne občine Novo mesto. Otvoritev je bila 23. avgusta, dva dni kasneje je festival s samostojnim utečenim nastopom nadaljeval Jani Kovačič, 27.avgusta so ga zaključili gostje iz soseščine, hrvaški ma-riachiji Los Caballeros. Nas je zaradi izvirne izvedbe zanimal predvsem predzadnji večer z Gorjanskimi bajkami in nastopom Fake Orchestra iz Ljubljane. Gorjanske bajke - prostorsko glasbeno interpretacijo besedil Janeza Trdine, ki je svoje dni kazensko zaradi političnega prepričanja bival in kolovratil po Novem mestu in širši okolici ter nam z zapisi ohranil marsikaj, kar bi drugače utonilo v ljudskem spominu, sta po izvirnih zapisih priredila in pripravila Tomaž Koncilija ter Marijan Dovi/e. Oba sta se pojavila na odru, Koncilija je poleg Katarine Avbar nastopil tudi kot interpret, Dovič je prispeval glasbeni del interpretacije ter z violino nastopil ob Jeleni Ždrale z violo ter Janu Tomšiču s kitaro, improviziranim zanj značilnim petjem, drum-Ijico in flavto. Letak prireditve je napovedoval še nastop tolkal ca Blaža Celarca, ki pa se na odru ni pojavil. Rahlo temačna, vendar glasbeno svetlo-dramatična odrska postavitev interpretacije je, kljub igralčevem sprehodu po dvorani in kratki izgubi kontakta z njim ter pod strop obešeni gugalnici, delovala precej togo in statično, vendar na nek način pravljično. Kontrastno, skoraj gostilniško temačno s strani igralca in vilinsko nebesno modro na igralkini strani. Doviaeeva čuteča glasbena godalno naravnana spremljava je sledila, dramatično poudarjala in dopolnjevala obe Trdinovi besedili Gospodična in Gluha loža, le k pripovedi o vilah bi namesto latinsko ameriškega pridiha skoraj bolj sodilo nekaj bolj domačega, saj pripoved vendar govori o Žumberčanih, Uskokih in Turkih. Končni vtis je bil vsekakor ugoden in je pritegnil maloštevilno občinstvo, v glavnem čakajoč nastop Fake Orchestra, ki je prišel v Novo mesto predstavit nov album (glej tudi recenzijo v rubriki Tlačenka). V dobro uro trajajočem nastopu je zasedba pod vodstvom Igorja Leonardua, ta je prišel na tokratni koncert brez pisane glasbene opreme, le s kitaro in ukulelejem ter z njim poskrbel za uvodni šaljivi del s sombrerom, izvedla večji del glasbe z novega albuma. Na odru je bila vse bolj opazna vloga violinistke ter zdaj tudi pevke Jelene Ždrale, obe vokalistki Ana Vipotnik in Janja Majzelj sta odlični, saksofonistu Primožu Fleischmanu ni kaj očitati, prav tako bobnarju Alešu Rendu in nepogrešljivemu basistu Ninu de Glerii, manjkal je le tolkalec. Prav poseben del nastopa Fake Orchestra so pevke. Vsaka zase so posebnost, vse tri skupaj pa ubrane in pojavno različne, vendar zanimive, celo zabavne in nevsiljive, še več. S pojavnostjo, plesom in izvedbo pomemben dodatek glasbenemu delu, recimo pri izvedbi reaggae obarvanega standarda še posebej. Sam koncert je v glavnem sledil zaporedju albuma, začeli so s Slavičkom, tokrat za odtenek bolj podloženim s temo Dona Cherryja, in končali z dvema dodatkoma, s prvič v živo izvedeno Život je Ijep z Igorjem Leonardijem tudi kot pevcem. Celotna zvočna slika, kljub solidnemu zvoku, seveda ni dosegala zvočnega bogastva, ki ga prinašajo studijski posnetki s številnimi gosti in tolkalistom, vendar je nastop izpolnil vsa pričakovanja ter potrdil Fake Orchestra kot fenomen, ki ga naši prepišni kraji med Alpami in Balkanom do zdaj, kljub številnim gorečim željam, še niso bili deležni. Zbrano občinstvo je dvorano napolnilo le za slabo tretjino, kvaziintelektualna samozvana novomeška elita je spet zatajila in zamudila dober koncert. Odziv na članek SNIFF VRAČA UDAREC, Park, julij 2004 Danes mi je seveda žal, da sem SNIFF sploh uporabil obenem pa se opravičujem, ker sem kot nekakšen povod za odprto pismo splošni kulturni jav- v kontekst »novomeških zamer« vtaknil tudi SNIFF. Ven- letel na navdušen odziv s poplesavanjem, rockerskemu delu publike pa zgolj na obraze risal kisle nasmehe. Prvi rockerski izbruh je zaznamovalo uigrano delovanje ritem sekcije Tadej Rozman - bas, Uroš Srbčič -bobni, kitarist Jure Dolinar ju je lovil in se trudil, pevec, katerega imena ni nihče napovedal, je bil nerazumljiv, kar sicer zagretih fanov pod odrom ni motilo. Občasno je za mikrofon zlezel še v dreadlockse »počesan«, mogoče celo samoiniciativni pevec, za katerega sem ujel le, da prihaja iz Sel pri Šentjerneju. Nato smo bili deležni, tam pri mojem tretjem pivu, solo točk, kjer se je najbolj izkazal bobnar. Med soliranjem so se mimo nas ob točilni mizi zdrenjala vsa mogoča dek- leta, odeta v vonje od Chanela do pom-frija in sledil je del s povsem spremenjeno glasbo ter slabo uigrano uporabo ritem mašine, poleg tega nekaj časa sploh ni bilo jasno, kaj se na odru dogaja. Povsem druga glasba. Je bil to napovedani»etno-ambientalni del«, ki si ga očitno nekdo povsem napačno tolmači? Zamisel sicer ni slaba, vendar za pravi sodobni pristop, po katerem očitno hlepi bend, je potrebna sinteza in ne ločevanje stilov brez prave ideje, kot smo slišali v soboto zvečer. M4 nosti, saj je moje pisanje odraz širšega sklopa vprašanj in problemov, da ne rečem globljih motivov in nagibov, česar pa festivalskemu dogajanju in okoliščinam navadno ni pripisovati. Z malce diplomatskega čuta bi lahko ločil hvalo od kritike in tako preprečil nepotrebne povezave in sugestije. Direktor SNIFF-a Simon Bizjak mi je namreč v julijski dvojni številki Parka, v članku z zgornjim naslovom, naprtil nekaj, kar po njegovem zasluži, da me javno okrca. In to tudi oberoč stori. Vendar pa je moje pisanje prebral precej površno, zato je s svojim mahnil v prazno. Naj obnovim tisti dela odprtega pisma, ki se dotika SNIFF-a. V prvi vrsti sem izrazil veselje ob dejstvu, da je SNIFF uspel še tretjič, sodelavcem pa čestital in pohvalil prizadevnost mladih, kulturno orientiranih ljudi, ki ne pristajajo na leno in samozadovoljno kulturno življenje mesta. Nato sem izrazil začudenje, ker me pravzaprav vsa ta leta, kar živim v tem mestu, nihče od prirediteljev ali organizatorjev kulturnih dogodkov - tudi vodstvo SNIFF-a ne - niti ne povoha, kot se temu reče po domače. Pred dar pa je za prvim sledil še en kroše, namreč Bizjakova ugotovitev, da kot direktor Filmskega sklada RS nisem podpri vloge prirediteljev festivala kratkega filma za finančna sredstva, čeprav v isti sapi trdi, »da je SNIFF na sceni šele tretje leto in da z minulimi zamerami nima nič skupnega«. Pozornemu bralcu ne uide protislovnost v teh trditvah, vendar to ni tako pomembno. Dejstvo je, da Filmski sklad RS pred tremi leti vloge organizatorjev SNIFF-a ni podprl, ali kakor piše Bizjak, NI podprl. Se več, Bizjak meni, da prav takšno zasnovo festivala, kot jo je takrat sklad zavrnil, Evropa zdaj podpira. Brez ozira na to, da imam Evrope »poln kurac«, kot se temu reče po domače, in da najbrž Bizjakova trditev tudi ne drži, je treba povedati, da strokovna služba sklada v takratni vlogi SNIFF-a ni našla zadostnega zagotovila za vrhunsko prireditev in ga zato med 150 vlogami pač ni izbrala. Najbrž ne bi bilo odveč, če bi zdaj, ko se je pokazalo, da je bila samo vloga organizatorja zanič, festival pa dober, SNIFF vnovič zaprosil za sredstva sklada. Ob tem ni odveč dodati, da tudi druge vloge, predlogi in projekti za filme, Legenda ocen: I sušnega kanala naravnost v srce lam® - Ušesa vredno | ^ - Tudi to je zvok | - Prispevajte za slušni aparat leti me je sicer neka kulturna tetka po navodilih »od zgoraj« imenovala v nekakšen prireditveni odbor, kar pa sem zavrnil, saj se s tistimi, ki radi določajo in ukazujejo, nikoli nisem dobro ujel. Z domačimi ustvarjalci in umetniki imam v glavnem zelo dobre odnose. Toliko o tem. Na moje začudenje zaradi sprenevedanja ob mojem delu in dosežkih, ki ga Bizjak po nepotrebnem imenuje manifest, mi odgovarja direktor SNIFF-a tako, kot da je prejel od mene udarec. Bizjaku in sodelavcem še enkrat čestitam za solidno opravljeno delo (v svojem »vračanju udarca« Bizjak tega ne omenja), ki so jih pošiljali novomeški »filmski« producenti, sklad ni finančno podprl iz podobnih razlogov: bile so pomanjkljive, površne in slabo utemeljene, scenariji za filme pa nedodelani, vsebinsko naivni ali pa cenovno prezahtevni. Filmski sklad je pod mojim vodstvom prednostno obravnaval tiste projekte, ki so zagotavljali - kot sem zapisal v Paradigmi 99 - dober, uspešen in prepoznaven domači film. Rezultati so še vidni. Filip Robar Dorin samostojni ustvarjalec Infopark - napovednik za Parkova nagradna anketa oktober Bralci Parka o reviji Park do 30. oktobra Gašper Klančar - razstave risb. Izredno dovršeni detajli in večplastnost zgodb, ki se križajo v eni sami risbi. Atrij Knjigarne Goga, od 9.00 - 20.00, vstop prost. do 8. novembra Slobodan Ivankovič - likovna razstava. Galerija Krka, od ponedeljka do petka od 6.00 do 22.00. do 28. novembra Jožica Medle - likovna razstava. Galerija Dolenjskega muzeja, od 9.00 do 17.00, sob. 10.00 do 17.00, ned. 10.00 do!3.00. Ponedeljek, 11. oktober REGINALD ROSE: DVANAJST JEZNIH MOŽ - gledališče. Režiser: Matjaž Zupančič. KC Janeza Trdine, 19.30, 1700/2500 sit. TEDEN VSEŽIVLJENSKEGA UČENJA -otvoritev. KC Janeza Trdine, 19.30. Torek, 12. oktober KLAPA - srečanje in projekcija filma Michael Moore: FAHRENHEIT 9/11. Lokal-Patriot, 19.30, vstop prost. REGJNALD ROSE: DVANAJST JEZNIH MOŽ - gledališče. KC Janeza Trdine, 19.30, 1700/2500 sit. Sreda, 13. oktober DUO PLATIN - koncert. KC Janeza Trdine, 19.30. Četrtek, 14. oktober Tone Pavček: JURI MURI V AFRIKI -plesna predstava. Režiserka, scenaristka in koreografinja: Mojca Horvat. KC Janeza Trdine, 17.00, 800 sit. KNJIGE ZA OTROKE - predstavitev. Pogovor z Andrejo Petrlik Huseinovi« in Kašmirjem Huseinovičem bo vodila Jadranka Zupančič. Narodni dom, 18.00, vstop prost. Filmski četrtek: Prijetno potovanje -romantična komedija. Režiser: Jean-Paul Rappeneau. Igrajo: Isabelle Adjani, Gerard Depardieu, Francija 2003. Dom kulture, 20.00. SNAFU - koncert. LokalPatriot, 20.30, vstop prost. Petek, 15. oktober SINKOPA - večer elektronske glasbe DJ van Alec, DJ Lunic, DJ PlankTon. L okalPatriot, 21.30, 400 sit. Sobota, 16. oktober POTEPANJA S SUKIJEM IN POLI -kreativne delavnice za otroke. Knjigarna Goga, 10.00, vstop prost. Sreda, 20. oktober REVIJA PEVSKIH ZBOROV DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE - koncert. KC Janeza Trdine, 16.00, vstop prost. Četrtek, 21. oktober UPRAVNA ENOTA NOVO MESTO -prireditev ob 10-letnici. KC Janeza Trdine, 12.00. Bralne skupine - srečanje članov. Knjigarna Goga, 17.00, vstop prost. 80-LETNICA ORGANIZIRANE ATLETIKE V NOVEM MESTU - slavnostna akademija. KC Janeza Trdine, 19.00. V SPOMIN GREGORJU STRNIŠI - literarni večer Založbe Goga. Matjaž Grum so bo o Strniši pogovorjal z Jožetom Hudečkom. LokalPatriot, 19.30, vstop prost. Filmski Četrtek: Umazane lepe stvari - srhljivka. Režija: Stephen Frears, Velika Britanija 2002. Dom kulture, 20.00. SHYAM - rock koncert. Predstavitev novega albumu Sonce v senci. LokalPatriot, 21.30, 400/800 sit. Ozdravimo bolečine hrbta - predstavitev knjige. Prevajalec Miran Subelj bo predstavil knjigo dr. Johna E. Sarna. Knjižnica Mirana Jarca, 18.00, vstop prost. Sobota, 23. oktober NININA TORBA PRAVLJIC SVETA -delavnice za otroke. Knjigarna Goga, 10.00, vstop prost. CUNJARNA - delavnica in tržnica. Park pred klubom L P, 17:00, vstop prost. Torek, 26. oktober KLAPA - srečanje in projekcija filma. Michael Moore: ROGER & ME. LokalPatriot, 19.30, vstop prost. Četrtek, 28. oktober PROF. MARJAN MUSIČ - simpozij, razstava. Okrogla miza o starem mestnem jedru ter o arhitekturi Marjana Mušiča. Razstavo fotografskih del. Hiša društev in Galerija Pri Slonu, 19.00, vstop prost. IRAN - potopisno predavanje z diapozitivi. Igor Klasnje. Knjižnica Mirana Jarca, 18.00, vstop prost. Petek, 29. oktober FLYER - koncert. Prvi singel in videospot »Staniča prema suncu« je skupino plasiral med vodilne pop-rock zasedbe na hrvaški sceni. LokalPatriot, 21.30, 400/ 800 sit. Sobota, 30. oktober POTEPANJA S SUKIJEM IN POLI -kreativne delavnice za otroke. Knjigarna Goga, 10.00, vstop prost. LADIES NIGHT - tematski večer. Klub LokalPatriot se odpre ob 20. uri. Celo noč velja vstop le za osebe nežnejšega spola, vstop moškim in mladoletnim je prepovedan. LokalPatriot, 20.00, 300 sit. Uroš Lubej Parkovci (nekateri nam rečejo kar pankr-ti) gremo marsikomu na živce, češ da se spuščamo v kritizerstvo stvari, ki se nas bojda nič ne tičejo, ali pa da smo prena-pihnjeni in da bi bilo bolje, če bi novinarsko delo prepustili raje tistim, ki so za to že dolga desetletja poklicani, ne pa da podajamo nekakšne svojevoljne sodbe o oblastnikih in ostalih. - Res je, pridni nismo, smo pa v poplavi raznih kvazibrezplačnih kvazi-medijevter prilog (»kapitalskih centrov«, kot se sami imenujejo) času neprimerni - in to hočemo biti. Kljub temu da se ne oziramo na lokalne medijske trende, se radi prepustimo oceni in kritiki tistih, ki jim je Park vendarle namenjen, bralkam in bralcem namreč, dolenjski in širši javnosti. Tako smo v zadnji številki pred poletjem v revijo vstavili Parkovo nagradno anketo, s katero smo želeli narediti nekakšen obračun za nazaj in dobiti napotila za naprej. Zelo veliko število vrnjenih anket, spodbudni rezultati, zelo dobre splošne ocene, veliko pohval in nekaj resnih kritik - kratko povzemamo v spodnjih odstavkih. Uredništvo Parka se vsem, ki so sodelovali pri anketi, iskreno zahvaljuje za trud, seznam tistih, ki jim je žreb podaril obljubljene nagrade, pa tudi objavljamo. Za nas bodo rezultati in ocene ankete ter mnenja in kritike naših bralk in bralcev zelo pomembno vodilo pri oblikovanju uredniške politike. Zelo veseli smo bili tega, da kar 59 odstotkov bralcev meni, da je Park boljši, kot je bil, in le 6 odstotkov je takih, ki meni, da je slabši. Polnih 63 odstotkov podpira idejo, da bi Park izhajal vsakih 14 dni. Veseli smo bili tega, da poleg naših naročnikov v veliki večini Park berejo tudi njihovi družinski člani oziroma prijatelji, kar nas je utrdilo v prepričanju, da pravzaprav delamo družinski časopis. Le 10 odstotkov je takih bralcev, ki revijo zgolj prelistajo, velika večina ostalih pa ga drži v rokah in bere kar nekaj dni. Skoraj soglasno so naše bralke in bralci pohvalili tudi zmanjšan format revije. Park je časopis, s katerim ni šale - s tem so se bralci strinjali, ko so ocenjevali njegov značaj: velika večina jih namreč meni, da je Park precej ali izrazito kritičen, razgledan, izzivalen, časopis s stališčem, ki se loteva tem, ki se jih drugi mediji ne, in da je poleg tega še dokaj duhovit. Očitno se bomo morali bolj potruditi s promocijo, saj bralke in bralci ugotavljajo, da se o Parku le srednje veliko govori. Se pa - glede na nedvoumne izide ankete - nikakor ne podrejamo večinskemu mnenju; zelo malo bralcev meni, da smo pristranski,, in še manj, da smo nesramni ali površni. Čeprav so vodilni delavci občine prepričani, da jih sovražimo, le 6,6 odstotkov naših bralci meni, da smo do novomeške občine krivični oziroma pristranski; nasprotno pa jih 83 odstotkov trdi, da je obravnava lokalne oblasti objektivna oziroma kritična. Po priljubljenosti rubrik prednjačita Potlač in nova rubrika Črna packa, ki med bralkami in bralci uživa skorajda soglasne simpatije. Takoj za njima je uvodnik, med bolj priljubljene pa so bralke in bralci uvrstili še rubrike Dolenjska, Park Extreme, urbanistično rubriko, kolumne, Fotopub in strip. Kar 80 odstotkov bralk in bralcev je kot odlične ali vsaj solidne ocenilo Parko-ve naslovnice. Sicer pa si naše bralke in bralci želijo več splošnih lokalnih tem, več lokalnih gospodarskih tem, reportaž in predvsem več humorja. Med pisci so se - kot že v anketi izpred dveh let - najvišje uvrstili Tina Ban, Marijan Dovič, Damijan Šinigoj in Uroš Lubej, svoj zelo zvesti krog bralcev pa imata tudi Bariča Smole in Mitja Simič. Seveda nas je zanimalo tudi to, kdo sploh ste naše bralke in bralci. Še vedno je razporeditev po spolu prav lepo enakomerna, pri čemer je vendarle za odtenek več dam, in sicer 54 odstotkov. 40 odstotkov naših bralcev sodi v starostno skupino do 27 let, 31 odstotkov je v starostni skupini od 27 do 40 let, 24 odstotkov pa nad 40 let. 35 odstotkov naših bralcev ima končano štiri- ali petletno srednjo šolo, kar 65 odstotkov pa v svojem žepu nosi (ali pa se bo to zgodilo v kratkem) višje oziroma visokošolsko diplomo, nekaj celo magisterij ali doktorat. Malo več kot 50 odstotkov naših bralcev se sicer še vedno izobražuje. Na koncu ankete smo anketirankam in anketirancem prepustili nekaj prostora, da nam sporočijo svoje misli, želje in kritike. Tukaj so zbrane najbolj značilne: »Več piscev, več politično "raziskovalnih” Infotočka DNŠ Prešernov trg 6, 8000 Novo mesto tel. 07 3374 374 www.novomesto.info info@novomesto.info Slovenska demokratska stranka Zahvaljujemo se vsem volilkam in volilcem, ki so glasovali za SDS in poslanska kandidata Ivana Grila ter Silva Mesojedca in s tem Mestni odbor pripomogli k prepričljivi zmagi na teh volitvah. j\ovo mesto Kot zaključek Novomeških poletnih večerov se je konec poletja odvijala že tradicionalna Noč na Krki. Modna revija, spust čolničev po Krki, degustacija salam in vina, koncert... SovMiTinvsČT KHmTTCOK!°k‘. p«R« je REJ>Ul J parlefotokozmeti ka člankov.« »Lahko bi uvedli kakšne nagradne igre.« »Še več lokalnih - lokalno zgodovinskih, urbanističnih tem.« »Izboljšajte promocijo revije, posebno med izobraženo populacijo!« »Park se mi zdi dober časopis. Pameten, ugleden in zabaven, čeprav bi mogoče lahko bilo manj politike v njem.« »Ste mnogo boljši kot "Mladina''. Ostanite taki, kot ste, saj boste s širitvijo večino doseženega izgubili.« »Ostanite aktualni izzivalni, unikatni, izhajajte bolj pogosto.« »Predlagam nekoliko resnejši pristop k celotnem časopisu; nekateri članki niso primerni za regionalni -lokalni časopis; predvsem tisti z mladinsko problematiko ali pristopom.« »Ste zelo dobri, samo strip je včasih »kr neki«.« »Zajeti morate širši krog ljudi, več storiti na promociji.« »Premalo kritičnosti in napadalnosti; predvsem me motijo dijaški članki, ki so popolnoma pubertetniško naravnani! To sodi v drugačen časopis. Stripi (parkextreme) mi ni všeč.« »Pogrešam križanko - nagradno.« »Park se mi zdi odličen zaradi svoje neposrednosti in raznolikosti.« »Pohvala za korajžo, zadeva je dobra, dobra in smela anketa, razširite krog sodelujočih.« »Grafično ima Park preveč črnih oz. sivih strani, kar je sicer estetsko, ni pa prijetno za branje. Pridobiti več sodelavcev med novinarji in komunikologi, ki jih je v novih generacijah kar precej. Raziskati slabo kvaliteto tv Vaš kanal.« »Izostrite kritičnost (ne kritizerstva), lotite se najpomembnejših tem; pridobite si svetovalce.« »Slabo pokrivanje dela in ciljev/ukrepov Mestne občine in Upravne enote oz. pišete le kritike na njihov račun. Za objektivnejšo sliko stanja bi lahko prikazali tudi drugo stran. Seveda pa je kritika pogosto na mestu. Razpored rubrik (Potlač...) spominja malo preveč na Mladino.« »Strip kot rubriko podpiram, tudi strip številka Parka mi je bila všeč! Ni pa mi všeč strip - Enota Potlač. Je kar nekaj - neumnost - mogoče pa je to stripov namen.« »Glede na to, da Dolenjski list izhaja 4x mesečno in je letna naročnina 8000, je Park predrag za enkrat mesečno. Več zgodb, socialnih, resničnih življenjskih, intervjujev z ljudmi, ki so doživeli grozote, razne papirnate vojne itd, kot Bohlonaj od Bariče.« »Premalo ste nesramni! Skušajte se finančno osamosvojiti, potem boste lažje kazali na napake, šlamparije, idiotizme in kriminal!« Že drugič v štirih letih so bile na Bienale industrijskega oblikovanja povabljene Parkove naslovnice avtorja Iztoka Kovačiča. 4. septembra se je ze četrtič zapored na igriščih na loki odvijala Park uga. Letos je organizator, Društvo novomeških študentov, pripravil nekoliko drugačen koncept, saj je bil izkupiček od prijavnin namenjen nakupu športnih igral za OŠ Dragotin Kette Novo mesto. Tekmovanja pa so potekala v ulični košarki, odbojki na mivki, malem nogometu in tenisu. Tur V.\-0*a u\' Par Organizator ParkLige 2004 se zahvaljuje za izkazano podporo in pomoč naslednjim organizacijam; - Bulldog - Društvo novomeških študentov - Časopis Park - LokalPatriot - DNŠ - Študentski servis - Založba Goga - TPV Johnson Controls - Mestna občina Novo mesto - Tiskarna Novo mesto - Steklarstvo Vidmar - Kobra - Zavod za mladinski turizem - Vzajemna - Avtohiša Berus - Agencija za šport - McDonald's Posebna zahvala pa gre vsem obiskovalcem, ki so pomagali zbrati 100.000 SIT za Osnovno šolo Dragotin Kette. V Novo mesto je ob kar bogati društveni dejavnosti dobilo še NovomeSki mladinski center, ki je 28. septembra organiziralo svoj prvi javni dogodek, okroglo mizo o prihodnosti mladine v Sloveniji. Prisotni so bili predstavniki ministrstva za šolstvo, mestne občine, Društva prijeteljev mladine in tudi nekateri predstavniki političnih strank. Nagrajenci Parkove nagradne ankete pa so: Sonja Grmovšek iz Dobrniča, Tanja Longar iz Dolenjskih Toplic, dr. Janez Rugelj iz Ljubljane, Jernej Gregorčič, Mirko Golobič, Tadej Recelj, Rok Markovič, Špela Les, Helena Golobič, Mateja Mavsar, Andrej Kapš, Alenka Marjetic, Jasna Simčič, Petja Kovačevič, Andreja Lamut, Jasna Ignjatič, Joža Miklič, Matjaž Ravbar, Gorazde Repše, Matej Oštir, Zdenko Hlavaty, Klemen Bradač, Špela Verbič, Majda Goljuf, Ivanka Kos (vsi iz Novega mesta), Janez Štr-benc z Otočca, Katja Zupančič z Otočca, Gregor Milivojevič iz Straže, Mira Tomšič iz Straže in Mojca Čarman iz Tržišča. Nagrajenci bodo lahko izbirali med knjigami in zgoščenkami Založbe Goga. Sadam Husein in jaz FOTO: BOŠTJAN PUCELJ treme Tole rubriko vlečem že toliko let, da se skoraj vsak mesec vprašam, ali sploh še ima smisel in ali nisem do zdaj že napravil vseh neumnosti, ki se jih je dalo napraviti. In ko že skoraj obupam, se pojavi briljantna ideja, nazadnje recimo v obliki Karlosovega telefonskega klica: »Ej, stari, na televiziji sem videl enga modela, ki se je vozil s hovercraftom. Slovenca. Če boste šli v akcijo, glej, da se boš spomnu name!« Jasno. Mislim, jasno, da smo šli v akcijo, in jasno, da smo pozabili na Karlosa. Ki ni zelo zameril, tisti zob sem pa že dolgo mislil ven dati ... A pojdimo po vrsti. Hovercraft. Saj smo ga menda že vsi videli na televizijskem kanalu Discovery Channel. To je vozilo na zračni blazini, ki lahko vozi po cesti, travi, močvirju, vodi, snegu, ledu, blatu..., torej praktično skoraj povsod, to pa zato, ker nima koles, ker nad tlemi lebdi. Obstaja še kaj lepšega, kar bi si želeli voziti?! Takoj ko sem odložil telefon, sem v iskalnik vtipkal ključno besedo in seveda takoj našel potrebni link (www.hovercraft.si). Karlos ni sanjal ali vohal lepila, hovercraft je zares prišel v našo lepo podalpsko dolinico. In ne le, da je prišel k nam, celo sposoditi se ga da za krajšo vožnjo! Kakor gocart ali konja ali kolo ... Na zelo lepo urejeni web strani, kjer dobite tudi vse tehnične podatke o hovercraftu, se je seveda svetlikala tudi mobilna številka. Ki sem jo menda vtipkal tako hitro, da je na drugi strani Karlos še vedno govoril. Oglasil se je Blaž. Predstavil sem mu revijo, ki jo držite v rokah (in ki je žal povsod res še ne poznajo), in ni se preveč upiral. Pravzaprav se sploh ni upiral, sva se kar mimogrede zmenila. In pojavila se je klasična težava vsakokratnega (samo zanimivega) ParkXtrema - - koga vzeti s sabo!? OK, Joe nekajkrat ni sodeloval in je že kar malo sitnaril, da bi pa končno že res bil čas za kakšno neumnost, Luka pa se je v ekipo uvrstil zato, ker je imel kot majhen majhnega hovererafta na daljinsko upravljanje (pravzaprav ga še vedno ima, ampak v delih, in ko je za to slišal Suln, je skoraj prodal svojo jadrnico na daljinca ...), prostora je bilo torej samo še za Backa. Mislil sem, da se bo naš vrli fotograf končno spet zabaval, ampak ne, on je hecen, on vztraja pri tem, da je edina zabava tista, ki si jo omogočiš z lastnimi mišicami, torej hojo, plezanjem, plavanjem ... Ja, vsakršni ljudje gazijo po tej naši ubogi zemlji! Dobro, Karlosa smo enostavno spregledali, čeprav bi bilo morda bolje, da ga ne bi, ker je človek s službenim kombijem napravil toliko kilometrov, da pozna celo Slovenijo in se zagotovo ne bi izgubili! Čeprav je na Blaževi web strani natančen opis, kako priti do njega, in čeprav mi je prav plastično opisal, da se nahaja ob motokros progi na Selah, ki se jo vidi z viadukta, če se peljete v Ljubljano, in da naj zavijem proti Škofljici, sem nekje brcnil v temo in hovercraft iskal pod napačnim via- duktom. Klasika. Kakšnih 10 kilometrov proč. In ko sem vprašal prvega dečka na kolesu, če morda ve, kje je hovercraft proga, je seveda vedel. Dober glas seže tudi pod sosednji viadukt. Zapeljali smo se torej pod naslednji viadukt in opravičevati sem se začel že po telefonu. Blaž je namreč tak resen fant (ki je za eno uro lebdenja v Angliji plačal 1500 EUR, sem seveda štejemo tudi letalsko karto!), ki ne trpi neresnosti. No, ni bilo prehudo, ni se preveč jezil, huje je bilo nam, ko smo v hangarju stali ob hovercraftu in poslušali predavanje. Saj ne, da je bilo nezanimivo, daleč od tega, a vsi trije smo bili kot mačka ob pečeni klobasi - mi bi se že peljali! Blaž nam je povedal vse o hovereraftih, o zgodovini in načinu delovanja pa o motorjih in vetrnicah (vse tehnikalije in zanimivosti so tudi na njegovi strani), potem smo vozilce končno odnesli iz hangarja. Ko je Blaž zelo zelo elegantno odpeljal en krog, smo se mi trije že tepli za zaščitno opremo - jaz sem hotel prvi kot pisec teh vrstic, Luka kot edini, ki je že vozil hovercraft (pa čeprav samo igračko, ampak v takšnih debatah takšne podrobnosti niti niso pomembni!), Joe pa je računal na tisti dobiček, ki ostane pri kregu dveh. No, zmagal sem jaz. Ampak seveda ni šlo tako zlahka. Čeprav gre hovercraft dejansko povsod, se z njim vo- ziti le ni tako enostavno. Nima zavor, usmerja pa se ga z nagibanjem telesa. Zato je pred vožnjo potrebno narediti ne predolg tečaj. Blažje postavil nekaj stožcev in med njimi zapeljal nekaj krogov. Še preden je dobro parkiral, sem bil noter že jaz. Poln adrenalina. A seveda ni šlo lahko. Niti najmanj. Moji krogi in osmice so bili vse drugo samo tisto ne, kar je pokazal Blaž. A dobil sem vsaj osnovni občutek. Potem je vskočil Luka, katerega samozavestni nasmešek je govoril, da on že ne bo delal takšnih klobas kakor jaz, a se je že po prvih metrih zradiral, prav tako Jocov. Ponovili smo prvo vajo, potem je pokazal drugo vajo. Pri kateri smo že morali zapeljati tudi na jezerce. Tudi pri tej ni šlo vse zlahka in elegantno, vozniku je ritko močno stiskalo, gledalci smo se pa nadvse zabavali, čeprav je bil občutek že boljši, hkrati s tem pa tudi naš pogum. Dokler ni prišla na vrsto tretja vaja. Ko jo je Blaž odpeljal, smo vsi trije obstali odprtih ust. Namreč, hovercraft si moral usmeriti proti jezeru in ga prečkati s polno hitrostjo, malce pred obalo popustiti plin, na obali počasi obrniti, se bočno spustiti nazaj proti vodi, spet prečkati jezero s polno hitrostjo, malo pred obalo pa vozilce/plovilce obrniti za 180 stopinj in nato pri vzvratni vožnji držati poln plin, dokler se ne zaustaviš. Nič lažjega. Če znaš. Seveda. Tudi Rahmaninova ni težko igrati, če si koncertni mojster. Blaž mi je zabičal, da na jezeru ne smem spustiti plina (čeprav je hovercraft v bistvu čoln in na vodi plava tudi brez prižganega motorja) in če bom plin spustil, bom moral vajo ponoviti. Ko sem podvomil, ali bom znal, mi je povedal, da je imel že prek sto tečajnikov in da sta se mu do zdaj samo dva zaletela, eden od njiju je bil pilot, ki je mislil, da obvlada. Ki je bil pameten, če mene vprašate. Jaz nisem bil, sem bil po-sran. Pritisnil sem prek vode (občutek je bajen!) in ko me je začelo zanašati nekam proti jezu in drevesom, sem s svojim pičlim znanjem poskušal zadevo popraviti, ker se mi je v mislih cmarilo samo to, da ne smem spustiti plina, ko pa sem končno videl, da je hudič šalo vzel in plin spustil, je bilo že skoraj prepozno. Z odprtimi usti sem gledal, kako se bočno približujem drevesom, narediti pa nisem imel kaj. No, seveda bi lahko kaj naredil, a nisem znal. Ustavil sem se morda 20 centimetrov od dreves, še vedno odprtih ust, odprtih ust pa so bili tudi gledalci na drugi strani jezera. Hm, pa sem spet napravil, sem si mislil in počasi zapeljal nazaj. Blaž ni vpil, le prav po šolmojstrsko je vprašal, če ni dobro razložil postopka. Sem se počutil kot v šoli, ko sem kaj zasral... No, saj povedal je vse, samo moj pomnilnik ni sprejel toliko informacij... Naslednji je bil Joco, ki je pod vplivom mojega kaskaderstva vozil bolj previdno in je vajo naredil, Luka pa, strokovnjak za hover-crafte na daljinsko upravljanje, je povozil sredinsko bojo in prav smešno se mi je zdelo, ko se ji je poskušal na vsak način izogniti, pa ni in ni šlo, čeprav je vajo napravil boljše od mene. Le zaključek je bil bolj kaskaderski, ko je malo manjkalo, pa bi ga odneslo na cesto ... Medtem sem se malo pomiril in Blaž me je prisilil, da sem vajo tudi sam opravil (relativno!) uspešno, četrta vaja pa je bila že mojstrska vožnja med stožci na travi in vodi. Mojstrska je bila seveda Blaževa vožnja, čeprav, ko smo tudi mi trije že končno dobili občutek, je postala tudi vožnja bolj preprosta kot na začetku, hovercraft je postal bolj obvladljiv, vožnja sama pa manj adrenalinska in bolj uživaška. Ja, kar vozili bi se in vozili, a nas je ujela noč. Po dolgem času sem se domov spet peljal s prijetnim ščemečim občutkom po telesu in po dolgem času so se me prijatelji spet nekaj časa izogibali, kajti blebetal sem samo o tem, kaj smo počeli. A sem imel vsaj Luko in Joca. In kakšno bi lahko rekel tudi s Sadamom Huseinom, kajti tudi on ga je imel, hovercraft namreč, da se je naganjal po puščavi... Šini Bini iz Afrike mEHKA SVETLOBA; LJUDJE SO ZE DOm\ tudi oni so nEDvomno ze prizgau luči. BEREJO in SHOZI OHnO 6LEDAJO nEBO. -HMH FOTZjtG lokalno trobilo Direktorica uprave MO NM odhaja v Atletsko zvezo Slovenije »Se nikoli tako zadovoljena« Nacionalna substanca spet dvignjena visoko in trdo kvišku - Prvi trening na grobu športnega direktorja KK Krke - Tudi Knez Miloš zadovoljen Priredila: Gregor Metadoni & Rajko Raje (na podlagi ustnega izročila Damijana Šizigoja*) Korekture in lektura: Darijan Muvič Prišla je s srcem na dlani, obsijana s soln-cem. Nedolžna avreola, žrtvovanje za skupno dobro. Mojči. V svoji čistosti je bila tako ljubka, skorajda že seksi, da je vsemu hudemu in vsem vojnam navajenemu, tretjemu največjemu slovenskemu pisatelju in četrtemu kolumnistu Parka Šizigoju - ki mu roka ni zadrhtela od leta 91, ko na fronti za slovensko osvoboditev ni izstrelil nabojčka, kar je kasneje kompenziral z več kot uspešno založniško dejavnostjo - iz rok padel diktafon, ki ga ne spusti niti ob petkih, ko ponavadi zadovoljuje ženo In pretepa otroke. Zgodbo je Šizigoj povedal po spominu, potek ko so ga spustili iz pisarne dr. Ruglja. Tako se je začelo največje odkritje Potlača po letu 2002, ko smo odkrili volilno prevaro na stranišču volišča v Krajevni skupnosti Center-Brezje, ki je Francija Kocino, dolenjskega slavčka, utelešenje krščanskih idealov Lepega, Dobrega in Pravičnega, stala več kot zasluženega županskega prestola. Kar ni uspelo novinarjem Parka, Radiu Težka voda in alternativnemu študentskemu mesečniku Dolenjski list, je uspelo Šizigoju, prvemu diktafonu Potlača (tega nekoč malega in zanikrnega trobila, danes aristokratskega in prestižnega tednika z največ še živečimi bralci). »Kolegi, Mojči odhaja v Atletsko zvezo Slovenije!« je dahnil Šizigoj, potem pa omedlel. Toda pojdimo po vrsti, rekla bova še več, začnimo na začetku. Ko je direktorica občinske uprave nenadejano zapustila novomeško občino, so se vsi spraševali, katero fukcijo bo prevzela oziroma kje in s kom bo zasejala seme svoje certificirane odličnosti. »Poglejte (zatisnil sem oči), v karieri sem dosegla vse, finančno sem si opomogla, psihofizično sem dozorela, pravzaprav sem bila z eno nogo že v penzionu, ko me je do konca razočaral in pretresel naiven poraz Jou Čeplak na olimpijskih igrah v Atenah. Kot je jasno vsem, je dekle izgubilo tek v fotofinišu zaradi premajhnega obsega prsi. Nezaslišano. Tri tisoč petdeset kubičnih centimetrov prsne substance, ki so že leta in leta del obvezne, s certifikatom kakovosti zahtevane predispozicije vsake prave novomeške občinske sekretarke (da ne omenjamo tajnic, snažilk in osebnih maserk župana), je slovenskemu narodu odvzelo olimpijsko zlato. Si morate misliti, kako pogubno to deluje na slovenskega naroda sinove!? Kakšen NATO, kakšen EU, kakšna nedeljivost Savudrijska vala, kakšna Sveta Gera! Jebeš, oprostite izrazu, Joška Jorasa, če nimaš jošk,« je povedala direktorica v sveti jezi (in se obenem razvnela do te mere, da so se na njenem lepem dekolteju pojavile potne srage, ki so nežno spolzele med njenimi hribčki, v zraku pa se je začel širiti dehteč omamen vonj, ki je našega vrlega novinarja, bojevnika ... (glej zgoraj) za trenutek zbudil iz kome in spomnil na tisto davno pomlad leta 1968, ko je s traktorjem prvič zaoral po deviškem pašniku). Skratka, direktorica Mojči je svoje novo poslanstvo odkrila na zgornjem položaju direktorice Atletske zveze Slovenije, kjer bo skrbela predvsem za vzgojo ženske sekcije tekačic na srednje in dolge proge. Normativi, ki so že dolgo v veljavi v Zahodni Rusiji (vpliv Kneza Miloša) in mestni občini Novo mesto, bodo dosledno vpeljani v vzgojo vsake slovenske atletinje. V čast Vladeta Sodčka (naj mu tudi v peklu sije nebeška slava, kot mu je na Zemlji pel Potlači), nekdanjega športnega direktorja KK Krke, največjega sina evropske košarke in težke dolenjske grude, je direktorica prvi trening organizirala na njegovem grobu. S svojo vsemogočno prezenco mitskih razsežnosti je na prvem treningu celotni ekipi izrazil potrebo tudi Knez Miloš, direktor Krke d.d., častni konzul Nižjega Uzbekistana in prihodnji kralj Podgurja. »Direktorica Mojči je prava ženska s pravimi atributi, razumete. Le ona (in moj denar) sta po epski smrti Vladeta Sodčka na umetniškem odru edino zagotovilo, da bo nacionalna substanca spet dvignjena visoko in trdo kvišku,« je zaključil svoj peturni kratki motivacijski nagovor Knez Miloš. Knez Miloš je obljubil vso svojo strokovno in nestrokovno pomoč, dušo, košček telesa in kakšno dividendo. Zakaj pa ne!??? (‘Damijan je trenutno v domači oskrbi. Stanje stabilno. Prognoza: zanesljiva smrt.) • Potlač, lokalno trobilo • Diretor: Dr. Novšek • Ureja Urad za raziskovanje rudnin in izgubljanje časa: Jebul in Big Fak (suspendiran) • Oddelek za ideološko indoktrinacijo in fizični razvoj: razpuščen • Specialna enota: Šizi (poveljnik), Metadoni (v.d. fizični), Bacek in Kečap Tomasso (topovska hrana) • Tajnik: Nacek Pacek • Glavni štab: Rotovž • email: potlac @ drustvo-dns. si • FVTZsHŽ 26 Naročniki revije p3f k fOM$UN Trženje in servis računalniške opreme Ljubljanska 8, Novo mesto _ tel.: 07 33 21 638 so tudi podjetja in /LEPOTNI A T m L J Frizerstvo, solarij, ličenje, pedikura Milana Majcna 9, Novo mesto telefon 07 332 45 10 fa C0MPUTR0NIC Tel: (07) 3376 710 computronic@siol.net 1-oging d.o.o. Industrijski ip skladiščni objekti Zdinja vas 17, Novo mesto Jel.: 07 30 99 300, www.loging.si Cvetličarna Cvetnik. Ljubljanska 27, Podbevškova 4, Novo mesto ^ ' i V Študentski Ulemov trn 6 Novo mesto | ’ j 2CrVI2 07 33™Wb31 396139 poslovalnice: Baragov trg 1, Trebnje 07 3460 520.031 677 965| http//www.student-nm.com Robert s elektronik d.o.o. Novomeška 79, Straža tel.: 07 30 84 840 RI1BJERT/S olšMhnmkuo. Lubcon d.o.o. Pod Trško goro 33 Novo mesto tel.: 07 33 80 760 IHIitM.čl www.lubcon.com ROLETARSTVO MEDLE d.o.o. rme 8000 Novo mesto • Podbevškova ulica 31 • tel.: 07/3 930 930 E-mail: roletarstvo.medle@siol.net OKNA - VRATA - SENČILA študentski servis www.noua.si #W _ I o©o °oo Ooo S avdio vizualna produkcija Arch linea d.o.o. projektiranje, načrtovanje, oprema, design kandijska cesta 28, Novo mesto tel.: 07 30 79 811 1 'anama l 72 šola tujih jezikov 72 100 Glavni trg 11, Novo mesto 102 ZIDARSTVO, FASADERSTV0 IN ZIDAVA ŠKARP Mestne njive 47, Novo mesto 041 624 967 tak Novo mesto d.o.o. - projektiva tipski projekti: zidanice, vikendi, hiše,... industrija, športni objekti, javne zgradbe tel./fax: 00386(0)7 3378780 n N3 d.o.o. Krajčeva 1 7 Novo mesto SOPHOS SOPHOS ANTI-VIRUS Pooblaščeni distributer za Slovenijo www.sophos.si SOREX d.o.o. Foersterjeva 10, 8000 Novo mesto e-mail: lnfo@sorex.si, www.sorex.si Samolepilne etikete • Foto papir ZAVAROVALNICA I MARIBOR Zavarovalnica Maribor d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor Prevozi, servis in storitve Podbevškova 2,8000 Novo mesto Tel.: 07 39 35 420, fax: 07 39 35 426 e-mail: integral.voznik@siol.net www.integral-voznik.si Krk&tur Avtobusno in turistično podjetje d.o.o. Ulica talcev 2, Novo mesto Tel.: 07 33 25 820 e-mail: info@krkatur.si, www.krkatur.si Organiziramo: • izlete • potovanja • letovanja • ekskurzije Plesni center Dolenjske Novi trg 7, Novo mesto gsm: 041 754 911 Tuš market Brusnice Panda d.o.o. tel.: 07 30 85 623 Panda d.o.o. KZ Krka, Dom, vrt in kmetijstvo tel.: 07 33 56 360 krka Visio d.o.o. Metelkova 7b, Ljubljana 00 HRANILNICA LON d.d., Kranj PE Novo mesto TEL.: 07 337 10 10 hib K.A.B. d.0.0. Projektiranje in urbanizem jf—Glavni trg 2,8000 Novo mesto ^Telefon: 07/33-72-521, tax: 07/3372 520, kab@kab.si, m NOVO MESTO, SEGOVA 90, TEL: 07/33 75 960, FAKS: 07/33 75 961, e/mail: koda? siol.net VODENJE KNJIGOVODSTVI Z1 PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE ZA DOMAČI IN TUJI TNG J Real d.o.o. Novo mesto Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto R E A ŠELAxj R FI ,AY Turistična agencija PREŠERNOV TRG 9, NOVO MESTO TEL.: 07 39 33 420 Športi d.o.o. Košenice 83, Novo mesto ORIKS VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA PODJETJA IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE TER POMOČ OD USTANOVITVE DO REGISTRACIJE PODJETJA Mira Lalič _______________ Danila Bučarja 22 tri.: 07 /33 73 380,33 73 3SI 8000 Novo mesto fax:07 / 33 73 382 GSM: 041 /682 - 470 Podružnica Žužemberk tel.: 07 / 36 91 960 kikinterierfo siol.net Tonfon Šola tujih jezikov Kandijska 64, Novo mesto Tel.: 07 33 77 882, www.tonson.si Tel.: 07 30 20 400 '' Fax: 07 30 30 401 Ljubljanska cesta 33 Novo mesto E-mail:ocean tours@siol.net ..____www.ta-ocean.si_________, Zarja d.d. Stanovanjsko podjetje Prešernov trg 5 Novo mesto / ;\ Vzdrževanje vozil - vulkanizerstvo Matjaž Avbar s.p. Belokranjska c. 16, Novo mesto Vzajemna Jaz zate, ti zame. ! TtTTVTJTf J -M f l »14 f J DaC®mm CEMENTNI IZDELKI BREZNIKAR Straža 13,8232 Šentrupert Tel.: 07/ 34 34 590 Fax: 07/ 34 34 5911 Mobitel: 041427652 park www.kik-interier.si INTE LXK rier N T E R 1 E R____) tIrI^sJpU , SANITARNE KABIN KNAUf Kik Interier d.o.o, Brsljin 18 a, 8000 Novo mesto, tel.: 07/33 21028,33 22 944. GSM: 041612 505 (gj-mstrong MMIK4 NAPUŠCl IN GARDEROBE MAVČNE STENE IN OBLOGE SPUŠČENI STROPI STREŠNA ONNR IN PODSTREŠJA 150 odličnih novomeških in dolenjskih podjetij bere revijo park in v njej oglašuje. Parkovi naročniško oglaševalski paketi. Bodite v dobri družbi. Za več informacij pokličite 07 393 08 12 ali pišite na naslov park@park-on.net park novomeški regionalni mesečnik r Rl SPOZNAVANJU NOVIH SOŠOLCEV ODPRITE OČI IN PRISLUHNITE INSTINKTU, SAJ SO LAHKO AMBICIOZNI KARIERISTI IN BOOOČI POLITIKI ZAMASKIRANI V NAPREDNE ŠTUDENTSKE AKTIVISTE. r. * i PARK III 895/2004/20051l 200606030,1 COBISb o paket. UCI JA. $* * ■ iž Wm‘- |Š|5 ml GSM evolucija se nadaljuje - UMTS revolucija je tu! Študenti ste že od nekdaj protagonisti napredka in katalizator revolucije. Zato boste to jesen prav vi prvi izkusili hitrost do 384 kb/s tretje generacije mobilnih telekomunikacij - Mobitel UMTS. V letošnji akciji vam namreč poleg dveh sodobnih GSM/GPRS aparatov ponujamo še omejeno količino UMTS aparatov - po promocijski ceni. Ob nakupu slednjega boste v času promocije deležni brezplačnih videoklicev, poleg pa še 10 MB brezplačnega prenosa podatkov mesečno v promocijskem obdobju. ^5^ /■ •10 MB brezplačnega prenosa podatkov mesečno v promocijskem obdobju od 1.10. • v promocijskem obdobju videotelefonija brezplačna V____________.____________y Promocijska cena za Sony Ericsson Z1010 omejeno količino aparatov CJ()Q SIT* Dragon 1928 M.900 srn Panasonic X300 14.900 SIT* Študenti, absolventi, pavzerji in polnoletni dijaki lahko še vedno računate na že znane ugodnosti Študentskega paketa: nizka mesečna naročnina in cenovno ugodni klici v Mobitelovi omrežji, polovična cena za poslane MMS-e, za hitro in poceni »surfanje« po Planetu izjemno ugoden Študentski GPRS (0,1 SIT/kB), polovična cena za 31. in vse nadaljnje SMS-e, poslane v enem mesecu, ter storitev Zveza, s katero na izbrano številko v Mobitelovih omrežjih kličete 70 % ceneje. Komplet osebnih vizitk boste prejeli vsi, ki boste naročniško razmerje sklenili na novo. Prejeli pa boste še majico za »revolucionarje«. Informacije: naročniki Mobitel GSM/UMTS: 031/041/051 700 700, Mobiuporabnlki: 031/041/051121, ostali: 080 70 70 ŽIVLJENJE NISO LE BESEDE WWW.MOBITEL.SI •Ponudba velja ob sklenitvi/podaljšanju naročniškega razmerja študentski paket za 24 mesecev ter ob predložitvi originalnega potrdila o vpisu, osebnega dokumenta in davčne številke. Cene vključujejo DDV. Akcija traja do odprodaje zalog In velja za vse, ki nimate podpisanih več kot dveh veljavnih aneksov k naročniški pogpdbi. Mobilne telefone lahko uporabljate le s SIM kartico omrežja Mobitel GSM/UMTS. Sklenete lahko le eno naročniško razmerje Študentski paket, vezava družinskih bonusov ni mogoča.