EPIDEMIoLoG|JA RAKA PRl MoŠKlH
Maja Primic-Žaketj
UVOD
Priěakovana Življenjska doba novorojencev se Že vrsto let veěa, vendar za
moşke manj kot za Ženske, tako da moşki po priěakovani Življenjski dobi
vse bolj zaostajajo za Ženskami' V evropskih dÁavah je zaostanek razliěen,
v Sloveniji pri rojenih leta 2005 znaşa skoraj 7 let (priěakovana Življenjska
doba za Ženske je B0,9 let, za moşke 74,0 let). Ęeprav se umrljivost pri obeh
spolih od leta 1985 vztrajno zmanjşuje, je bila leta 2005 pri moşkih sta-
rostno standardizirana umrljivost şe vedno za 76 o/o veěja kot pri Ženskah
(976,83/100.000 pri moşkih in 554,29 pri Ženskah). Moşki bolj zbolevajo za
boleznimi srca in oŽilja, sladkorno boleznijo, peptiěnim ulkusom, med njimi
je veě bolezni odvisnosti in poklicnih bolezni.
Razlike med moşkimi in Ženskami so tudi v zbolevnosti in umrljivosti za ra-
kom. Po eni strani so posledica bioloşkih razlik _ razliěnega vpliva spolnih
hormonov, reproduktivnih dejavnikov in naěina spolnega Življenja. Po drugi
strani pa so socioloşke in socialnoekonomske razlike povezane tudi z dru-
gaěno izpostavljenostjo nevarnostnim dejavnikom: med moşkimi so pogo-
stejşe şkodljive Življenjske navade in razvade _ kajenje, pitje alkoholnih pijaě'
nezdrava prehrana - bolj pa so tudi izpostavljeni karcinogenom na delovnih
mestih.
Rak lahko prizadene tako spolu lastne kot obema skupne organe, nekatere
pogosteje, druge redkeje. Pri nekaterih rakih so razlike med spoloma velike,
pri drugih manjşe.
V obdobju 2000_2004 je v Sloveniji letno zbolelo za rakom povpreěno 5031
moşkih in 4795 Žensk, umrlo pa 2B17 moşkihin2241 Žensk. od rakov, ki
prizadenejo samo moşke, je bilo letno povpreěno 666 novih primerov raka
prostate in 94 raka mod, ki so skupaj dosegli 15,'l-odstotni deleŽ vseh ra-
kov pri moşkih. Pri Ženskah je bil deleŽ novih primerov spolno specifiěnih
rakov podoben'. za rakom materniěnega telesa je zbolelo 286 Žensk, za
rakom materniěnega vratu 200 in za rakom jajěnikov '178; njihov deleŽ med
vsem raki pri Ženskah je bi 14-odstoten.
od rakov, za katerimi zbolevata oba spola, so bili pri moşkih pogostejşi kot
pri Ženskah raki pljuě (822:254), debelega ěrevesa in danke (631 :494)'
Želodca (291 :1B3), ust in Žrela (256:56)' seěnega mehurja (162:59)'
ledvic (133:7B), trebuşne slinavke (120:11B), levkemije (105:47), rak
grla (102: 10), jeter (B2:39) in poŽiralnika (7B:19). Njihov deleŽ v celot-
nem ştevilu novih primerov raka pśi moşkih je bil S8-odstoten, pri Ženskah
7
pa 2g-odstoten. Veěina od teh rakov je (med drugim) povezana s kajenjem,
ěezmernim pitjem alkoholnih pijaě, pomanjkanjem telesne dejavnosti in ne-
zdravim prehranjevanjem.
V tem obdobju pa je povpreěno zbolelo veě Žensk kot moşkih za rakom
dojk (1013: 10), nemelanomskim koŽnim rakom (679:609), malignim me-
lanomom (143 : 129), rakom Žolěnika (77 : 52) in şěitnice (73 :25). Skupaj
obsegajo 43 % vseh novih primerov rakov pri Ženskah in 17 o/o pri moşkih.
Razlike med spoloma po ştevilu tipiěno moşkih alé Ženskih rakov toĚ niso
béle velike, prav tako tudi ne v skupnem deleŽu rakov, ki so pogostejşi pri
enem ali drugem spolu. Zelo velika pa je bila razlika v preŽivetju. Ženske
zbolevajo za prognostiěno ugodnejşimi raki kot moşki, katerih rakave bo_
lezni je teŽje ozdraviti. Relativno S-letno preŽivetje bolnic, ki so zbolele za
rakom v letih 2000_2004, je bilo v povpreěju 64-odstotno. Polovica Žensk je
zbolela za tistimi rakavimi boleznimi, ki imajo veě kot SO-odstotno preŽivetje.
Relativno S-letno preŽivetje moşkih, ki so zboleli v istem obdobju, je bilo 50-
odstotno; 44 % jrhje imelo rake, ki imajo veě kot S0-odstotno preŽivetje.
RAK MoŠKlH sPoLNlH oRGANoV
Rak mod je v svetu in pri nas redek malignom, vendar je najpogostejşi rak
pri mladih moşkih, starih od'é6 do 35 let. Po 40. letu je zelo redek, po 60.
letu ga skoraj ni veě. Bolj zbolevajo moşki iz razvilega sveta, veě ga je v
osrednji Evropi inZDA. V zadnjih desetletjih se incidenca veěa; zakaj, şe ni
znano. Tudi etiologija je dokaj neraziskana. Pogosteje se pojavlja v nekate-
rih druŽinah in pri moşkih z nespuşěenim modom.
obiěajno moşki sam zatipa nebo´eěo zatrdlino v modu, redkeje pa se tumor
pojavi v obliki vnetja z moěno boleěo zatśdlino. V Sloveniji je leta 2004 za
rakom mod zboIelo 100 moşkih, umrlo pa 9. Zdravljenje je tem preprostejşe
in uspeşnejşe ter za bolnika tem manj obremenjujoěe, ěim bolj v zgodnjem
stadéju je bolezen odkrita. Zato mladim moşkim priporoěamo samopregle-
dovanje mod.
Zdravljenje raka mod je velik uspeh internistiěne onkologije (kemoterapija), saj
je relatévno S-éetno preŽivetje kar 97-odstotno, najboljşe pri vseh moşkih rakih.
Rak prostate je z 12% drugi najpogostejşi śak pri moşkih na svetu. Veěji
(19-odstotni)je njegov deleŽ v razvitih deŽelah sveta z dolgo priěakovano
Življenjsko dobo, kar je razum|jivo, saj je ta rak predvsem bolezen starejşih
moşkih. Tudi v Slovenijije v zadnjih letih na drugem mestu, takoj za pljuě-
nim rakom, zboli pa blizu 700 moşkih na leto.
I
Najpomembnejşa nevarnostna dejavnika raka prostate sta starost in dru-
Žinska obremenétev. od ştevilnih zunanjih dejavnikov preuěujejo prehrano,
telesno dejavnost, indeks telesne mase, poklicno izpostavljenost, aspirin in
spolne navade. Zaşěitna Živila so paradiŽnik in z njim pripravljene jedi' Poleg
likopena, kije moěan antioksidant' naj bi bile pomembne şe druge zaşěitne
snovi, ki so v paradiŽniku. Zaşěitni naj bi bilitudi olivno olje, soja, ěesen, por,
ěebula, buěke, şpinaěa, zeleni ěaj in selen, ki je vpleten v veě presnovnih
procesov, ki so pomembniza zaşěito pred oksidativnimi poşkodbami. Tudi
telesna dejavnost se kaŽe kot zaşěitna pred rakom prostate. Vpliva na koli-
ěino testosterona in inzulina v krvi. Ęezmerno pitje alkoholnih pijaě menda
ne prispeva pomembneje k nastanku raka prostate. MoŽno je celo, da ima
pitje zmernih koliěin rdeěega zaşěitni uńinek. Kajenje izjemoma ni povezano
s tem rakom. Raziskujejo tudi vpliv raznih spolnih navad in vazektomije na
nastanek raka prostate, Vendar se zaenkrat kaka pomembnejşa povezanost
med njimi nipokazala.
Za zgodĄe odkrivanje raka prostate se poleg digitalnorektalne preiskave upo-
rablja şe doloěanje ravni za prostato specifiěnega antigena (PSA) V serumu.
o rabi te preiskave med vsemi moşkimi po 50. letu starosti, to je za popu-
lacijsko presejanje, şe ni enotnega stalişěa.
RAKI, PoGosTEJŠl pru MoŠKtH
Pljuěni rak je v svetu in v Sloveniji şe vedno najpogostejşi rak pri moşkih.
Pri nas ga je za 17 o/o vseh rakov pri moşkih, pri Ženskah pa je z dobrimi 5 %
po pogostosti na petem mestu' Leta 2004 je bélo v Sloveniji med moşkimi
registriranih 9'é7 novih primerov pljuěnega raka in 792 smrti za njim. PreŻä
vetje ni spodbudno - petletno relativno preŽivetje zbolelih v obdobju 2000_
2004 je bilo le '1O-odstotno. Med mnogimi znanimi vzroěnimi dejavniki zanj
je najpogostejşe kajenje. Pri moşkih kajenju pripisujejo skoraj 90 % vse ogro-
Ženosti. Povzroěajo ga lahko tudi nekateri karcinogeni na delovnih mestih.
Kadilske navade se v svetu in pri nas spreminjajo. V nekaterih drŽavah za-
hodne Evrope, na primer v Angliji' na Finskem in Nizozemskem, se deleŽ
kadilcev med odraslimi moşkimi Že veě let zmanjşuje, ěemur je Že sledilo
zmanjşanje zbolevanja za pljuěnim rakom. Razvitejşim drŽavam smo s pre-
ventivnimi ukrepi sledilé z nekajletno zamudo. Vendar se je incidenca pljuě-
nega śaka med moşkimi tudi pri nas Že nehala veěati, in priěakujemo, da se
bo z nadaljnjim manjşanjem deleŽa kadilcev med moşkimi şe manjşala. Pri
Ženskah je bil leta 2004 v Sloveniji pljuěni rak po pogostnosti Že na ěetrtem
mestu; registriranih je bilo 2BB novih primerov in 249 smrti bolnic.
I
Rak debelega ńrevesa in danke sodi med najpogostejşe rake razvitega
sveta. V Sloveniji je leta 2004 za raki debelega ěrevesa in danke zbolelo
129'é ljudi,719 moşkih in 572 Žensk. Debelo ěrevo in danka sta bila leta
2004 najpogostejşe mesto raka (razen koŽe) v Sloveniji. Rak debelega ěre-
vesa in danke je presegel breme pljuěnega raka pri obeh spolih skupaj.
lncidenca raka debelega ěrevesa in danke se v Sloveniji veěa pri obeh
spolih Že od sredine petdesetih let zadnjega stoletja, posebej strmo v zad-
njih 20 letih. Pri dedno obremenjeni populaciji se rak debelega ěrevesa in
danke zaěne pojavljati Že okrog dvajsetega leta starosti, v populaciji brez te
ogroŽenosti pa se incidenca veěa po 50. letu starosti; samo ěetrtina bolni-
kov zboli pred şestdesetim letom. Petletno relativno preŽivetje se postopno
boljşa zaradi veějega odstotnega deleŽa zdravljenih bolnikov, izboljşanja
operacijske tehnike in veě sistemskega zdravljenja, bolezen pa je şe vedno
pri preveě primerih odkrita v napredovali obliki.
Za nastanek raka debelega ěrevesa in danke so pomembni dejavniki, pove-
zani z >>zahodnim<< naěinom Življenja: z debelostjo, energijsko prebogato
hrano z malo vlakninami ter sedeěim naěinom Žévljenja. skupaj z razva-
dami, kot so ěezmerno uŽivanje alkoholnih pijaŮ in kajenje. Znana evropska
raziskava EPIC je pokazala, da ogroŽenost veěa tudi ěezmerno uŽivanje
rdeěega mesa, manjşajo pa jo ribje jedi. Rast incidence v razvitejşih predelih
pripisujejo predvsem şirjenju nezdravega Življenjskega sloga. Zanimivo pa je,
da se umrljivost v nekaterih razvitejşih evropskih drŽavah Že manjşa, pred-
vsem zaradi zgodnejşega odkrivanja bolezni in kakovostnejşega zdravljenja.
V zvezi z rakom debelega ěrevesa pri Ženskah prouěujejo reproduktivne
dejavnike in eksogene spolne hormone. Zanimivo je, da se je hormonsko
nadomestno zdravljenje menopavznih teŽav izkazalo kot zaşěitno pred
rakom debelega ěrevesa, veěa pa ogroŽenost z rakom dojk.
V bolj ogroŽeno skupino sodijo bolniki z adenomi debelega ěrevesa, s kro-
niěno vnetno ěrevesno boleznijo, bolniki po operaciji raka debelega ěrevesa
in danke, potomci bolnikov z rakom debelega ěrevesa in danke in ělani dru-
Žin, v katerih se pojavlja dedna oblika tega raka.
K odkrivanju bolezni v zaěetnem stadiju in odstranitvi predrakavih spre-
memb bo najveě prispevalo organizirano populacijsko presejanje v skladu z
evropskimi priporoěili' Tudi v Sloveniji pripravljajo program, v katerem naj bi
prebivalce, stare od 50 do 70 let, redno vabili na pregled blata na prikrito
krvavitev. Uporaba tega testa se je v ştevilnih raziskavah izkazala za
uěinkovito presejalno metodo. Seveda pa morajo vsi, ki imajo rezultat testa
pozitiven, na kolonoskopski pregled. Preiskava je pomembna tudi zato, ker
je z njo mogoěe odkriti polipe in jih odstraniti, şe preden napredujejo v raka.
10
Zeloděni rak je bil najpogostejşi rak med Slovenci do leta 1967, ko ga sta
ga na prvem mestu zamenjala pljuěni rak pri moşkih in rak dojke pri Žen-
skah. Pogostejşije po 50. letu starosti in v vzhodnem delu drŽave. Kot pov-
sod po svetu se tudi v Sloveniji zbolevnost manjşa, vendar je v primerjavi z
razvitimi evropskimi drŽavami şe vedno relativno velika; za njim pri nas
zboli okrog 300 moşkih in 1B0 Žensk na leto. Petletno relativno preŽivetje
zbolelih v letih 1998-2002je blizu 3O-odstotno.
Želoděni rak je eden redkih, katerega incidenca se vztrajno manjşa; v ve-
ěini evropskih drŽav se je v zadnjih petdesetih letih prepolovéla. Medtem ko
incidenca Vsega Želoděnega raka upada, pa se V zadnjih trideset letih, pred-
Vsem V najrazvitejşih drŽavah, veěa incidenca Žleznega raka na Želoděni
kardiji, to je ob prehodu poŽiralnika v Želodec. To pripisujejo spremembam
nevarnostnéh dejavnikov _ za raka kardije so drugaěni kot za raka drugih
delov Želodca.
Med najpomembnejşimi nevarnostnimi dejavniki Želoděnega raka so okuŽba
z bakterijo Helicobacter pylori, nekateri prehranski dejavniki in kajenje. Med
prehranskimi prevladujejo nezadostno uŽivanje sveŽega sadja in zelenjave,
preveliko uŽivanje soli in prekajenega mesa ali rib. Hladilniki zagotavljajo
dostopnost sveŽega sadja in zelenjave celo leto. Hladilne skrinje so zmanj-
şale potrebo po soljenju kot naěinu konzerviranja hrane. Razéskave naka_
zujejo, da je prav prehod na shranjevanje Živil v hladiénih napravah v sredini
şestdesetih let pĚşnjega stoletja odloěilno pripomogel k zmanjşanju inci-
dence raka na Želodcu tako v Sloveniji kot tudiv ostalem razvitem svetu'
Rak Želoděne kardije pa povezujejo z vişjim socialnoekonomskim poloŽajem.
Nevarnostni dejavniki zanj so - podobno kot za raka Żleznih celic poŽiral-
nika - debelost, prehrana, bogata z Živalskimi beljakovinami in maşěobami,
in gastroezofagealni refluks.
Leta 2003 je za rakom ust, Žrela in grla v Sloveniji zbolelo 360 moşkih,
Žensk pa precej manj, 66. Za to skupino tumorjev je v letu 2004 umrlo 334
moşkih in 60 Žensk. Petletno relativno preŽivetje moşkih z rakom grla, zbo-
lelih v obdobju 2000-2004' je bilo 63-odstotno, bolnikov z rakom Žrela pa
precej manjşe, 23-odstotno
Tej skupini razliěnih rakavih boleznije skupno, da je njihov nastanek pove-
zan s ěezmernim pitjem alkoholnih pijaě in kajenjem, lahko pa je tudi posle-
dica izpostavljenosti karcinogenom na delovnem mestu.
Rak seěnega mehurja je bolezen razvitega sveta. lncédenca se veěa s sta-
rostjo, najveěja je po 65. letu starosti. V Sloveniji je leta 2004 zbolelo 213
moşkih in 73 Žensk, umrlo pa 96 moşkih in 30 Žensk. Relativno S-letno pre-
Žévetje se bliŽa 50 %.
11
Najpomembnejşi nevarnostni dejavnik je kajenje, ki ga povezujejo s 65 %
raka pri moşkih in 30 % pri Ženskah. Zgodovinsko je pomemben zato, ker
je eden prvih rakov, pri katerem so ugotovili poklicno etiologijo. Pri delavcih
v industriji barvil so karcinogeni aromatski amini, med drugimi 2-naftilamin,
benzidin in 4-amino-bifenil, ki so veěinoma Že prepovedani. Povezujejo ga
tudiz delom v gumarskiin usnjarski industriji' ogroŽenost zrakom seěnega
mehurja (in ledviěnega meha) veěajo tudi fenacetinski analgetiki. V ende-
miěnih podroějih Afrike ga povzroěa shistosomiaza.
Tudi śak ledvic in ledvińnega meha je pogostejşi v razvitem svetu. V Slove_
nijije leta 2004 za njim zbolelo 169 moşkih in 116 Žensk, umrlo pa 67 moş_
kih in 51 Žensk.
ogroŽenost z njim veěata kajenje in ěezmerna telesna teŽa, predvsem pri
Ženskah. Ęezmerno pitje alkoholnih pijaě in prave kave se ni izkazalo za
nevarno, paě pa raba fenacetinskih analgetikov' Verjetnost zbolenja je ve-
ěja pri ljudeh s policistiěnimi ledvicami in pri ljudeh na dolgotrajni dializi.
Za rakom trebuşne slinavke zboli po svetu letno okrog 220'000 ljudi' Pogo-
stejşije v razvitem svetu' V mlajşih letih zbolevajo moşki trikrat pogosteje
kot Ženske. Bolezen je sicer pred 40. letom starosti redka. ogroŽenost se
veěa s starostjo, ko izzvenijo tudi razlike med spoloma. Najveě ljudi zboli v
starosti 60 let. V zadnjih letih je v Sloveniji novih primerov okrog 130 pri
moşkih in 100 pri Ženskah. Relativno petletno preŽivetje jevsvetu in pri nas
majhno, manjşe od 10 %.
okrog 30 % primerov raka trebuşne slinavke pripisujejo kajenju. Domnevajo,
da k nastanku prispeva tudi hrana z veliko mesa in maşěob. Nekoě so ga
povezovali tudi s pitjem prave kave, vendar se povezava ni izkazala za
vzroěno. Pogostejşa je pri ljudeh s kroniěnim in dednim pankreatitisom,
sladkorno boleznijo in jetrno cirozo.
Za jetrnim rakom zboli na svetu letno blizu 600.000 ljudi' enkrat veě moşkih
kot Žensk. osemdeset odstotkov bolnikov je iz revnih podroěij podsaharske
Afrike in iz Azl1e, kjer je bolezen endemiěna. V Sloveniji je jetrni rak redkejşa
bolezen, ki letno prizadene okrog B0 moşkih (manj kot 2o/ovseh novih pri-
merov raka) in 55 Žensk (okrog 1 % vseh novih primerov). Ker je bolezen
veěinoma odkrita V poznem stadiju, je preŽivetje majhno, okrog S-odstotno.
Jetrnega raka povzroěa kroniěna okuŽba z virusom hepatitisa B (HBV)' od
leta 1994 sta virusa hepatitisa B in C na seznamu Mednarodne agencije za
raziskovanje raka v Lyonu v prvi skupini dokazanih karcinogenov za ěloveka.
Vendar samo okuŽba s HBV endemiěnih podroějih ne pojasni zemljepisnih
razlik v incidenci jetrnoceliěnega raka. V juŽni Afriki so na podeŽelju rojeni
ěrnci petkrat bolj ogroŽeni z jetrnoceliěnim rakom kot rojeni v mestih, ěeprav
je okuŽenost s HBV v obeh skupinah enaka. Razlika je verjetno posledica
12
aflatoksinov - mikotoksinov glivic Aspergillus flavus in Aspergillus parasiti-
cus - kijih je na podeŽelju precej veě kot v mestih. V tropskih podroějih je z
njimi onesnaŽena hrana, predvsem izŽitin Žitnih izdelkov. RaziskavekaŽe1o,
da soěasnost okuŽbe s HBV in delovanja aflatoksinov bistveno veěajo ogro-
Ženost zrakom, da gre torô1za interakcijo obeh nevarnostnih dejavnikov.
Alkoholiki so za 50 o/o bol1ogroŽeni z jetrnim rakom, ki pri njih nastane v
cirotiěno spremenjenih jetrih' k ěemur pa svoje verjetno prispeva tudi po-
manjkljiva prehrana, predvsem pomanjkanje vitamina A. Vloga kajenja şe
ni pojasnjena. Ęeprav je zveza bioloşko verjetna, saj se veěina karcinoge-
nov iz tobaka presnavlja v jetrih' pa rezultati epidemioloşkih raziskav niso
enotni in jih je teŽko ovrednotiti.
Povezanost med dolgotrajnim jemanjem kombiniranih peroralnih kontra-
ceptivov in hepatocelularnim karcinomom so ugotoviliv petih ştudijah' ki so
jih naredili v razvitih drŽavah, ne pa V şesti, ki je bila narejena v narazvitih
drŻavah. Ker je bolezen med mladimi Ženskami redka, so zaenkrat javno-
zd ravstvene posled ice te povezave zanemarlj ive.
Rak poŽiralnika je bolezen, kije v Evropi redkejşa. Najveě ljudi zboli v Aziji,
J Ameriki in v JV Afriki. V Evropi in pri nas je rak poŽiralnika pogostejŠi pri
starejşih moşkih (po 60. letu starosti), şe vedno pa sodi pa med redkejşe
rakave bolezni' V zadnjih letih pri moşkih dosega manj kot 2o/o vseh rakov,
priŽenskah pa ne doseŽe niti pol odstotka. Leta2004je v Slovenijiza njim
zbolelo 70 moşkih in 10 Žensk, umrlo pa 83 moşkih in'é4 Žensk. Veěina pri-
merov bolezni je odkritih v napredovalem stadiju, zato je S-letno relativno
preŽivetje slabo; pri nas tudi pri bolnikih' zbolelih v obdobju 2000_2004, ne
presega 10 %.
Po zgradbi tkiva sta najpogostejşa ploşěatoceliěni in Żlezni rak. Ploşěatoce-
liěni rak je znaěilen za man) razvita svetovna podroěja in je povezan s kaje-
njem, ěezmernim pitjem alkoholnih pijaě' podhranjenostjo in pitjem zelo
vroěih pijaě. Druga vrsta je rak Žleznih celic, ki se pojavlja pri belcih v razvi-
téh drŽavah. Povezan je s ěezmeśno telesno teŽo in zatekanjem Želoděnega
soka v poŽiralnik (gastroezofagealni refluks). V Evropi in ZDA opaŽajo, da
se veěa zbolevanje za to vrsto raka. V ZDA in na nekaterih podroějih Evrope
je Żleznega raka skoraj polovica vseh rakov poŽiralnika. V zadnjih desetih
letih se ştevilo novih bolnikov ni pomembno zveěalo, tudi pri nas pa se veěa
deleŽŻleznega raka, ěeprav şe ne presega20 o/o.
ZAKLJUCEK
Narava je dala moşkim in Ženskam razliěne lastnosti in Življenjske naloge,
razlikujemo pa se tudi v zdravju in boleznih. Ęeprav na prvi pogled med
13
spoloma ni velikih razlik v ştevilu zbolelih za rakom, pa je razlika v vrsti ra-
kavih bolezni, ki spola najpogosteje prizadenejo. Nekaj razlik je pogojenih
bioloşko, socioloşko pogojene predstave o moşkem moěnejşem spolu pa
imĄo za posledico razliěne Življenjske navade in razvade' Te so povezane
predvsem z raki, ki imajo slabşo prognozo. Moşki veěinoma predolgo odla-
şajo s pregledom pri zdravniku, tako da je pri njih bolezen odkrita v bolj na-
predovalem stadiju, kar ima za posledico tudi slabşe preŽivetje.
V prihodnje bo treba veě pozornosti posvetiti zdravju moşkih, v promociji
zdravja pa najti nove pristope, kibodo prilagojeni razlikam med spoloma. ln
razmisliti o Že uporabljanih in nespametno opuşěenih - na prvem mestu o
zdravstveni in spolni vzgojiv şolah, ki sta bili praktiěno izrinjeni iz uěnih pro-
gramov osnovnoşolcev in srednjeşolcev. Gotovo bi mladini bolj koristilo
znanje o zdravju in o tem, kako ga varovati, kot pa mnoŽica faktografskih
podatkov, kijih kaj hitro lahko najde na svetovnem spletu.
14