PODPORNE JEDNOTE Uredniški to ipnvtllkl p» mm ■. uir^ait a« NARODNE hicago LETO—YKAR XXV, STEV.—NUMBER 142 četrtek, 16. junija (June 1«), 1932. 1*1«, «1 MM Brezposelni se združujejo m ur Novo gibanj« v zap/idaih državah pridobiva pristaše j' - Tacoma, Waah.—(FP)—Konvencija, katero ja sklicala Liga brezposelnih delavcev, ki je bila pred par meseci ustanovljena v Seattlu, je odobrila zakonodajni, agrarni in industrijski program ter izvolila državni komitej. Ta komitej bo skužal razširiti propagando tudi na druge države. Kad štiristo delegatov, ki so reprezentirali 115 krajevnih organizacij in pet okrajnih in mestnih federacij, se je udeležilo konvencije. Dasi je bila konvencija sklicana v svrho izpopolnitve državne organizacije, je pustila vrata odprta za politično akcijo, ki jo bo izvajala v vseh krajih, ako se ji bo to videlo potrebno. Govorniki iz Seattla, kjer je bila Liga brezposelnih delavcev ustanovljena, so naglašali velik uspeh, ki ga je organizacija dosegla v kratkem času. Izvoje-v&la je od mestne upraye apro-priacije za podpiranje bednih in skoro val kandidati, katere je indorsirala, so zmagali pri zadnjih municipalnih volitvah. Konvencija je predstavljala delavske in farmarske organizacije, katere je depresija najbolj udarila. Delegati se poslali brzojavni pozdrav materi Tom Mooneyja, ki je v času konvencije govorila na shodu v Seattlu, in odobrili več jresolucij glede izpustitve Mooneyja, centralljskih jetnikov ln zamorskih fantov v Alabami iz zapora. Sprejet je bil tudi protest prdti nevarnosti imperialistične vojne, katero * naj bi Amerika vodila proti Z*ft$k« Sovjetski uniji, Dalje no se delegatje izrekli za starostno penzljo, zavarovanje proti brezposelnosti, ljudsko lastništvo in obratovanje javnih naprav, naravnih monopolov ln industrij, za odpravo privatnih prof i tov v vojnem času in sa »krajšanje delovnlka na šest ur na dan in pet dni v tednu. Dasi je bil snačaj zborovanja radikalen, niso imeli komunisti direktne repreaentacije. Večina delegatov je bila bolj naklonjena industrijski akciji kot politični. Standard ON Oo. adopH-rala patdaavaik H tem bo dana prilika sa uposli-tev večjega števila delavcev Mm razorožita!« ko* Delegati ao se odločili sa "začas- no" suspendiranje zasedanja Ženeva, 15. jun. — Mednarodna razorožitvena konferenca je zabredla v krizo in polom je neizogiben, dasi tega sedaj še noče »nihče prisnati. Na kakšen način naj bi se jo izvleklo iz te krize, je vprašanje, o katerem diplomatje molče. Sledili so vodstvu Arthur Hen-dersona, predsednika konference, ki je izjavil, da vidi edino v privatnih razgovorih izhod is situacije. • Ti privatni rasgovori se bodo omejili na osko polje kvalitativne rasorožitve. Tega mnenja je bil tudi vodilni konferenčni odsek, ko se je odloČil za suspendiranje jborovanja. Diplomati se sedaj bolj zanimajo za reparacij sko konferenco, ki se danes otvori v Lausan-nl. Zastopniki Nemčije, Rusije in Italije so se sicer izrekli proti zaklj učenju razorožitvene konference in zahtevajo, da vse ostale države odobre in priznajo, da določba v versallskl pogodbi glede razorožitve Nemčije mora služiti kot podlaga sa splošno razorožitev, toda dosegli ne bodo najbrž ničesar radi oposicije s strani Francije in Velike Britanije. Henderson je direktno namignil, da je bilo včerajšnje zasedanje zadnje, vsa nadaljnja pogajanja pa naj se vodijo potom privatnih rasgovorov. , ... . n n. * ■ «1 » * > ~ .. . tki stavki Narodna garda pomaga opera* torjem pri rasbijanju stavke Predlošena je bila evidenca o obljubljeni nagradi sa umor MaseoHaljs in drugih faškrtič-nlh voditeljev. — Bivši Kali-janakl premijer pravi, da fašistična policija muči jetnike, da MU ispovsdi .. 15. jun. — Ns obravna-vi proti Domenicu Bovonu, ki je obtožen, ds je skoval saroto proti življenju premijerja Mussoli-nija, je bilo predloženo plamo, v katerem je bila obljubljena nagrada 150,000 osebi, ki umori diktatorja. - Za umor kronprinca je bila obljubljena nagrada pettieoč do-arjev, za umor posameznega člana fašističnega sveta pa po mr sto dolarjev. V pismu je rečeno, da je Mussollnl "velik pse/' Bovons je zapletel v zaroto Angelo fcbalidellotto, ki je bil RD11I LIUUU mmmm aretiran 6. junija in je pozneje In voliti svoje vodatvo, so bili priznal, da Je bil njegov namen na ceH črtl Voljeni člani nacio-Hibit Muaaolinija s bombo ob finega bloks. Volitve so poka-prillki ceremonij v počast pa- ^ ktko „ trlje bloki: JJew York, 15. jun. — Standard Oil Co. of New Jersey je naznanila, da bo s prvim julijem uveljavila (petdnevrfik, 40 it dela na teden, v vseh svojih ameriških podjetjih. Plača od ure bo ostala pri starem, toda uslužbencem, ki prejemajo tedensko plačo, bo mesda znižana za eno enajstinko. Delavci, katerih mesečna mezda je M sto dolarjev, ne bodo prisadu ti.v Predsednik kompanije je Izjavil, da 1m) z adoptiranjem petdnevni ka dana prilika za večjo uposlitev delavcev. Da 11 bo družba uveljavila petdnevnik v Nelsonvllle, O.— (FP)—Poskusi zs zlomitev rudarske stavke s pomočjo miličnikov v dolini Hocking se nadaljujejo. Nekatere kompanije uvažajo stavko-kaze iz drugih krajev in to ja vzrok večkratnih spopadov Stavkokaze spremljajo na delo in s dela oboroženi deputiji in Člani narodne garde. Ko so operatorji nasnanili, da bodo obnovili obrat v vseh premogovnikih, so stavkarji mobilizirali masno piketlranje. Pri piketiranju sodelujejo tudi žene in otroci stavkarjev. Pri nekem rovu so deputiji napadli pikete s bombami sa solaenje in pozneje, ker se stavkarji niso hoteli umakniti/ je bilo vojaško letalo pozvano v akcijo ln Je nadaljevalo z bombardiranjem. Operatorji v vseh delih države, kjer je v teku stavka že od 1. aprila, pošiljajo apele gover-nerju in zahtevajo protekcijo. Pred kratkim Je governer naznanil, da bo uposlil brezposelne člane narodne garde, da bodo ščl-tili stavkokaze. xvojih podjetjih se še ne ve. v inozemstvu, 1 inska vlada zatrla nameravano kmetako ršvolto Helsingfors, Finska. 15. jun. — Poskus kmetske vstaje v dla-triktu Nivala se Je Izjalovil Vlada, ki je bila informirana o • »tmeravani revottl, je poalala proti kmetom kompanljo infan terije, ki je aratirala nad dvesto oseb, ne pa voditeljev, ki so pravočaano pobegnili. Ne pokoj med kmeti je naatal. ker je predaednik odklonil apel fi«fc sklicanja Izrednega nm dsnja parlamenta, ki naj bi razpravljal o načrtih sa od pomoč kmetom. Profeeor urgira vladno kontrolo špekulacij s delnicami lwashington, D. C., 15. Jun.— Člani senatnega odaeka. ki preiskuje borzne špekulacije, so včeraj slišali apel Willlam Z. Rlpleyja, profesorja na unlver zi Harvard, v katerem je urgi ral zakonodajo, ki naj bi preprečila direktorjem korporacij Špekulacijo s delnicami njihovih konceraov. Tekom zaslišanja je profeeor isjavll, da ne veruje, da so tisti, ki so prodajali delnice Krauger 6 Toll Co. namenoma oeleparil kupce. Dejal Je. da nekatera on potna, da so pošteni In obenem valiki bedaki. Deset radarjev sbHtti Norton. Ve. - Pri eksplozij v premogovniku Splsshdam, 40 milj od tu. js bilo v pondslj* illj______ ubitih deeet rudsrjev. trupel so že našli. Sedem ES PROTI AŠISTOa Zborovanje je ped kontrolo dee- Gary, Ind., 14. jun. — Tretja redna konvencija Hrvatske bratske sajednice je bila otvorjena včeraj ob pol deaatih pred poldne v Hrvatskem narodnem domu. Otvorll Jo je gt predsednik Anton Gasdič s kratkim govorom. Navsočih je bilo 231 delegatov ln delegatlc, med temi je bilo devet spornih. Začelo se je reševanje spornih delegatov in takoj se je pokasalo, da je blok desnega krks (nacionalisti aH "narodni sajednlčarji") v veliki večini. Reševanje spornih mandatov je šlo selo počasi — bres malega ves prvi dan. Dva komunista sta izgubila mandat in poslana sta bih} dofcnov na svoje stroške, eden v Kalifornijo in drugi v Pennsylvanijo. Ko se je konvencija po velikem trudu sačela organlsirati DEKLARACIJA HEltKE FAŠISTIČNE STRANKE Hitler je vel pravijo, da ao pripravljeni braniti politično la socialno svobodo Tragedija v kongresni zbornici Ksngrasntk ss agrudll mrtev tekom govora, ko je urgtral Is-plačitev bonusa triotu Garibaldiju. Pariz, 16. jun. — "Mi imamo rokah dokase, da Italijanska policija v poskusih, da issili iz->ovedi od oseb, kstere aretira tot antifašiste, muči in trpinči etnike na srednjeveški način," .e izjavil bivši italijanski pre-mijer Francesco Nitti v svojem komentarju o ant fašističnem procesu, ki je sedaj v teku pred rimskim sodiščem. "Fašistična vlada bi rada do->lla v svoje roke krog dvajset talljanov, ki bivajo sedaj v Pa* risu. Ti so bivši politiki in iur-nalisti. Fašistična vlada bi jih rada ošsaila In kompromitirala pri franooskib avtoritetah." Dva antifašlsta, katera bi rada dobita v rake italijanska poletja — Bmllio Lussu ln Carlo Rossall — bivata v Parizu. Nitti jO dajal, da Lussu, ki je bil vpliven politik in pisatelj In ve-ik italijanski junak v\svotovnl vojni, živi mirno življenje, odkar jo pobegnil is Italije in da ne sodeluje pri terorističnih aktivnostih. Nitti je pobegnil is kasnilnl-škega otoka, kamor ga je bila poslala fašistična vlsda, pred dvema letoma. 0 svojem begu življenju na otoku, je spisal knjigo, v kateri opisuje mučenje trpinčenje jetnikov. ^ ^ Obsodba delavskih sgttatorjev New Castle, Pa.—Trije govorniki, ki so govorili na shodu bresposalnih delavcev, so bili sretiraai ln kasneje obsojeni na mesec dni zapora ns obtožbo ns-spodobnega obnašanja. Posto-Jsnka Clvll Llbsrtiss unij PltUburgfcu se je savsela sojence in vložila prislv na sodišče. itoo* a vtye nacionalisti, komunisti in pro-svetaši. M. Boič, nacionalist, Je dobil 152 glasov kbt kandidat sa predsednika konvencija; komunist Franjo Sneler je prejel 94 ln prosvetaš Milan Kirin 17 glasov. Kandidata sa prvegs podpredsednika: nacionalist Vjekoalav Mandič 101, komunist Jerollm Bezlč 103 glasova. KsndldaU sa drugega podpraolednlka: nacionalist Mtftkulln 118 ln komunist Fr. Petrak Vt glasov. Volitve sa UJoiltvo konvencije: nacionalist Anton DerkOs 101 la Uimaalit Kan JaakielB 100 glssov. Dva tajniška pomoč*, nlka sta tudi is nacionalnega bloka. Komunisti, katerih je okrog sto, so s takim sačetkom zborovanja silno nesadeVoljai. Govori se, da bodo popolnoma poraženi na tej konvenciji; V Gary so prišli njihovi najboljši voditelji ln govorniki, ki so v nedeljo sklicali velik shod, a vse to jim nič ne pomaga. Tega so si sami krivi; s svojo rasdlralno In brea-obslrno taktiko se bodo sami u-nlčili. Prosvetaši so pa sploh bres vsaksga vpliva. IV nedeljo svečer je bil banket v počast delegatom. Na tem banketu je bila ssstopsns vss ga-ryjska mestna uprava s županom na čelu. Vsi govorniki so slino frasirali in govorili le o hrvatskem jtiaašksm narodu Vss ksše, da so jo sadaje čase selo ojačal Ibvinlzem ln separa tisem med amariškiml Hrvati ln sa to Ja po mojem mnenji sasluga hrvatskih komunistov In prosvetažev Mad delegati js tudi nskaj Slovencev^oročev + Waahlngtoa, D. C., 15, jun— Debata o Patmanovl bonusq| predlogi je bila včeraj nenadno prekinjena, ko ee Je kongresnik . Kdward B. fisllck, demokrat ls Berlin, 15. Jun. — "Ml noče- držav* Tennassee, sgrudll mrtev mo vojne, toda ako pride do te- na tla Ukd|l svojega govora, v ga, smo pripravljeni braniti po- katerem jeorgiral Isplačltev bo-litlčno in sooialno svobodo Nem- nU8ft hlvšim vojakom. Zadela ga člje," Tako je isjavll Gregor ht klp. Strasser, eden od Hitlerjevih Xtkoj ^ tragičnem dogodku pribočnikov V svojem govoru v Lf ^^ca v snak. spoštovanja H** „, . . prekinila saasdanje, obenem pa Bavarska, Wuertemberg, kn- je ^^ predlog, da se debata kor tudi Avstri ja niso dovolile L ^ ^^ om6jl nt p* svojim radiopostajam oddajanja minut ko pr|dt to vprašanje da- ■HSSr« *°ym' nos ponovno na dnevni rad. "Hltlerjevd se ne ogrevanm KonfrBiH(k Elll|ck Jt * ^ sa civilno vojno niti «Un apodnJl lbornloe, ki je u- 5?rJLTM maramo^S ^1' °dkftr bU° 0tV°rJen0 - kuttrati Ži^v. to^ do^ust^ j J^ng"^* iljjj"*» Tr bomo, da bi Zidje in šldovakt ^K^itinHo^ sTI danie v kapitalisti Igrali ukull.no Strasser Je daUe pojasnjeval J da fašisti sahtevajo državno" in M n bsllck je bil prvi član kon- n v sedanji sbornični dvorn- ^ ^hn Quincy Adams, ki je bil ri n^ ^Kvam oU^« u kongrasnlka potem, Hui JČLTrlSS^a1 Poleg ^ ^ Bf,° hlio kot P1^' f^An^j^rZ aahura Združenih držav, je na- tega fažlatlčno gibanj* zanieva , , t , -bornlčnl tudi spložno mtlltartstično veš-l ,umrl v iUrl ll>orn,cn, banje in obvesno delo. železničarjem preti nova redukcija 1 Clnclnnati, O. —• "R a i I w s y Clerk" poroča v svoji junijski | sdsji, da sa šolesniškl magnat! spet pripravljajo na radukeljo! mssd ur opozarja člane na ne- dvorani. Pravi, da so komaj trije meseci, ko so bratovščine na konferanoi V Clll-i cagu pristale ns redukcijo sa da- Mstrsšlla sst odstotkov, sožaj pa magtiatl Chieago Wt skušajo spet snfšstl živi jonski | Unomi standard. Pogodba mod želesnlšklh klerkov ln drušbamlL . - (J poteče v prihodnjem decembru da, js šal odbor ts orgsnlsaclje in glasilo posiva člane, naj se|brasposolnllr»do» MalvlniTraylor-| pripravijo na boj. pritraiHI il* baaklr|a Takoj ja pvM daaar Is varnaat-nlh shramb aa pomožno ak •ii° 1 i i«, u . s t*4 ČILEJSKA VLADA REVIDIRALA SVOJE STALIŠČE Skušala bo preprečiti konflikt a laoaomakiml latereaL Bivši predaednšk revolucionarne junte bo odpotoval v Evrope Valparalao, Clle, 15, jun. — Wllllam S. Culbertaon, ameriški poslanik, skrbno opasuje razvoj političnih dogodkov v čile j s ki republiki, dočlm je Ralph H. Ackerman, ameriški trgovinaki ataše, v stalnih stikih s Ameriško trgovsko sbornieo. Znamenja kažejo, da ne bo prišlo do konflikta mod socialistično vlado In Inozemskimi interesi, slasti ameriškimi, ki kontrolirajo Industrijo nitrata, la-premembe v članstvu revolucionarne junte, uključlvšl reslgna-cijo Carlos Davila, pomenijo, da bo novi rešim sasledoval smsrno politiko. Santiago, čila, 15, Jun.-Car-los Davka, bivši poslanik v Wa-shingtonu, ki je prešlo nedeljo podal ostavko kot član revolucionarne Junte, ki je prišla na vladno krmilo po uspešni revoltt, namerava v kratkem odj>otovatl o Evropo. Nekateri domnevajo, da mu Je bila poverjena posebna vladna misija. Najbrš bo sestopal čilejsko republiko v sov jat* skl Rusiji. Včeraj je Davila podal isja-vo, v kateri aanikuje govorice glede konflikta mod njim In vlado. Dajal Ja, da ja socialistična revolucija dejstvo ln da je pra-pričan, da bo nov rešim iavajal ekonomske reforme kot; |e obljubil, ko jo prišel na krmilo. Chieago, - ^ Mika, ki k v sadnji k risi čikaška po-mošne skelja prevrnila skalo ln lir je, js bil odbor Commlttee on pk>ymaiit Ko so pred par groalB aapreti vss pomož- . ., staje vsled isčrpanja fon- TVf i žel odbor to organlsaclje Ja iii njegove skupine bankirjev ■ La Salle u Produkcija v Rasi jI se je pe-] večala ss M% na La Balie ulici Ur Jih pošteno sastrašllf posledicami, ki bi] sledile suspenslji podpore. Takoj jo tik> dovolj denarja 1 j enega aa nadaljevanje Moskva, 15. jun. — "Pravda". poroča, da je produkcija v _ _ vjetsklh industrijah v prvih Iti-rih mesecih Uga leU nspredo- >>^ ***** vala dvajset odstotkov nad pro- men avtorttb-ala logislatlja na dukcljo t IsUm času MKI pet^jmčr^ 24H,raa ^na -Uvks v ^ ^^^^^ HuftftAa 16 lun .Ar- »»^k« P^ *» P°moA- Buenos Alras, 15, Jun.-A^|nJ| ^Jg MUgniU svojs delo m tedaj ne do- __ ..........borno naslčs- vsnjs nsd pol milijona Cikaža- gsntlnslu dslsvsks *fedora«Us I ^ Js posvala vss organlsireao de-r° . " . lavstuo na štiriindvajseturni «a- SJTidTT «ihi nsralnl ž tre J k. Prisor z nov, bo U vir pa sopet poiskal odbor brasposslnih ns sllčsn način kot sadnjlč. Druga sanlmivs stran toga vprašanja Ja tudi preobrat v mišljenju člkašklh plutokrstov, ki so bili še pred šestimi mese-ei solidno prati zvezni pomoči. In kot so prej grmsll proti, so v ssdnji k risi sagnsll vrišč ss svsa-no pomoč. Zsdnja krisa in akcija bres poselnlh sta tudi pokasall, da Chieago še al bres bogatinov. Potrebno js Is nskoliko dlms In pokašsje is luksnj. ■ davka AagNJI Dublln, (rsks, 15, jun. — Obrok ssmljlškags dsvks Veliki Britaniji v vsoti $7,500,000 Je ea potekel In De Valefa je odprto IsJMVlI. da ga Irska ne bo plačala. Ds V*lsra pravi, ds mora Vsllks BrlUnlJa, ako ms-nI, da je opravičena do Uga davka. U dokasett na sodiščih. PološaJ je silno samolan In isgiada, da je konflikt med Ir-ako In VŠHko Britanijo neiso-giben. fraki kmetje se boje, da bo Anglija odgovorila aa issiva- Kprlngfield. IVIsss.«— (FP) Socialistična stranka v tej državi se js nf svoji keBvenciJf ia> rekla ss večjo bondno lsdajo, ki naj bi se porabila ss financiranja Javnih deT, odpravo slum-sklh d is trik tov v industrijskih mestih, kaUra naj bi nadomestila dosUJna stanovanja. Ta sUnovsnjs naj bi se dajala v na- # jem delavskim drušinam, toda stanarina ne bi smela hiti višja kot bi snašsll stroški vsdrieva-nja. Predloženih je bilo več reso-luclJ glede vprašanja prohiblci-Je, ki pa so bile vss odklonjene. Delegatje ao poudarjali, da se ekonomske reforme bolj vašns kot vprašsnjs prohibieljc. ftpre-JeU Je bila resolucija proti aktivnostim dslsvsksfa dspart-menU, ki israblja svojo oblast v svesl s deportacijami tujerodnih agiUtorJev v sUvkah In drugih delavskih kporih. Med glavnimi točkami, ki Jih uključujs sprejeta platforma, so zahUve sa ljudsko lastništvo In obratovanje javnih naprav; odprava davčnih bremen, ki Jih mora noaltl ljudstvo; sakono-daja, ki nsj prisili vss občlas aa vsdrževsnjs Jsvnsga foruma; usUnovitev državne banke, ki naj bi Imela podružnice v vseh mestih! nujnoetnt stanovanjski sakon, ki naj bi preprečil evlk-clje brssposelnlh; <»dprevo pri-vstnih posredovalnic sa dslo; šssturnlk In pet dni dela v tednu Industrijsh ter odpoklic la- junkcljskih sakonov, Alfred Bsksr Uwia js bil ao-miniran sa governerekega kan-didaU. Stranka je tudi postavila svojo listo kandidatov sa raaaa državne urade. Na konvenciji je bilo podano poročilo o napredku socialističnega gibanja V Massar husetUu. nje a avišanjem poljedelskih produktov, kar ho velik edarec se nje. goakftritov v Ameriki Nadalje ^ l$oet*vljea na MMovanem proatoru jugoelovaiuAi paviljon t tnalo m > o Zanimivo-sti 4n v katerem bodo naže da- aki dan. Želeti bi bflo, da ®e naž narod udeleži turnirja v naj^-jem itevflu. 06 7:80 rvečer tega dne bo nastopita večja aku-pina kolopteaaleev a spremljan jam taroburaake godbe. Pubtlrijakl odhor. so naočniki odveč? Kittto ODf^ATlMO MfcftftfffB. , ki je mnogokrat tako neprijetno? Na <*»*»* mmMfco srednje veliko papirnato vreficnm dthamo vanjo; izdihani pa ne ume UJ«J flee aha jati. Izdihana ogljikova *Win». W * rtat^re v vrelci, uaUvl kmalu kolcanje FHOSVET* nik ln poslanec obenem, kakor tudi drftavne oblasti n« dbvoltjo, da hi bil kdo državni uradnik ln Se poslanec. Za te predpise je moral vedeti ped tudi ljobtjan-m fajmošter Barle. Ko j* bil is-voljan sa poslanca, bt bil moral sam pustiti službo Aentjakobeke-ga iupnrtka. To je —- po cerkvenih pfodpiaili — storil šele sdaj, po šestih mesecih. V Beogradu ps jo med členi skupščin* in senata »budil veliko zanimanje Bsrletov odstop. "Jutro" napoveduje celo posel no parlMsentarno anketo, ki bo aistavljena, da prouči Bsrletov odstop. r , in med tem, ko se je Birlet žaloster moral posloviti od poslansko časti in postati spet na* vaden fajmošter, ko se "Jutro" joka in "Slovenec" smeje — je peščisa rodoljubov v Tržiču priredila svojemu županu Lončarju v Tržiču podoknico s petjem* godbo in govori in popivsnjem do posne noči. Zakaj tržlškl iu-pan j« sdaj poslanec, namestnik "preganjanega" fajmoštra Bar lota. Za saeavako ceeto. — Ministrski svet je odobril, da sme banska uprava dravake banovine najeti posojilo 14 milijonov dinarjev proti 20-letni amortizaciji sa sgradbo banovinake ce-ste Ljubi jana-Liti j a-Radeče. Pripravljalna dela so se ie pričela in bo pri teh delih zaposleno Is delavstvo z litijskega ln laškega okraja. S tem utegne priti mnogo brezposelnih do dela, zasavsko prebivalstvo bo imelo novo res potrebno cesto. Pustošenje kobfl$ v Banatu. — V Zgornjem Banatu ae ie nad teden dni borijo posestniki proti navalu kobilic, ki uničujejo prostrana, bogata polja. Krog Idžoša, Bočara In Padeja so po-vsrpiite le milijonsko škodo. Po-sestlrtkl jih zatirajo pOsebno Z ognjem. Polja, na katera se kobilice spustijo, obdajajo s swmo, ki Jo zažigajo. PorsMll so tako ie kakih 300 vosov slsme, kobilic pregnati ln zatretl pa ne morejo. Vojaške oblasti so poels-le sdaj tudi vojske tj«, ki pokoi^-č*Jejo kobilice s plini, strupenim prahom ln drugtml kemičnimi sredstvi. Neurje nad Hdfaftfco. - Zadnje «H so so vrstita neurja za neurji nad Slovenijo. V Sodnici je bik) menda najhujše. De*e-valo Je, da Je poplavilo vet trg, grmelo in treskata. Bnkrst Je treščilo v staro drevo in ga rsz-Česnilo, drugič pa Je udarila stre-ls v neko hllo v Žlgmarclh, S ni zažgala, pač pa je napravilo več »kode na hUl in Rohištvu, Samomor pred porolro. — V Kamenčaku prt Makolah se > Skupil 34-letnl krotite Kok Pe-pelnak. V no« na 28. maja je delal zvečer skoro do ti v delavnici, nato pa Je orfM ni podstrešje, kjer je »teklerifco lizols. Ko so zjutraj prišli ljudje, ga niso dobfti v delavnici. Slutili so nesrečo, iskali krojača tef ga nslll v zadnjih krčih ns podstrešju. Fsnt bi bil morsl te dni pred oltsr, prijslo mu ps nI, da bi priAel k fttirim ženskam: k nevesti, njegovi materi in dvema sestrama. Poroke po oklicth ni maral razdreti, ker4>l bilo srs-motno, ps Je rajši izvršil samomor Tako dokssuje tudi listek, ki so gs ngštf ns niegovi poste-lji: "K Mirim ženeliem ne morem ... 1200 dinarjev je v postelji . . . zbogom . . Opekarna zspris vrata. — V Puconcih je največja opekarne v Prekmurju. Je last podjetni-ks Hartnerja is Murske Mote ter Je zaposlovala 200 delavcev. Zarsdl pomanjkanja narotll pa je opekarna te dni zaprla svoja vrata ter ustsvlls vse delo. Vsi delsvcl so bili odpuščeni. I1 Smrtna V Franciji se Je ponesrečil France Frece z Vrsnske gorce v občini Buče. Delal Je fte dolgo Ut v Frsncijl, zddnjl čas pa J« delal na nekdiftj!h vojaških Utrdbah in strelskih jarkih. Ko je delal v 4 metre globokem Jsrku, se Je zrušila nanj stranski stene. Izkopsll so gs Ae žive&, s takoj po prevozu v bolnico ji po-škodbsm podlegel. Zspušča v domovini mater, v Franciji brata ITmrff se: v Mariboru Jurij Forstner, preglednik finančne kontrole v pokoju, v Ljubljani Ana Zorčeva roj. WallandoVi, f celjski bolnici 41-letni vojni In-vslld mlinar fvsn Ivsnuia is Briš pri Sv. Juriju pod Kumom, v Olju 56-letna pietarjeva iona Marija Kronovikova. Videm prometno navezan na lle netke v škodo Trsta Po novem voznem redu se rabi ls Vidms v Trst s navadnim vlakom 2 url 80 minut, Iz Vidma v Benetke pa 2 url lfr minut, daal je t* proga za 63 km daljša od proge Vi&m-Trst. Na vi-demsko-beneškl črti vozi osem vlakov, med temi pet brzlh, Aa videmsko-tržaškl Črti pa samo S, ki se gibljejo pogasi kakor stari konjski vosovi. Tako piše tržaški "Popolo," ki Vprašuje, zakaj vendar ee hoče vedno botf zbliževati g Benetkami ln odtegovati Thrfur Pri jutranjem brzovlaku Iz Tfm je odhod premaknjen v škodo mnogih $rofesijoni*tom, ki bodo prihajali v Gorico in Videm s zamudo ali bodo morali celo opustiti svoje posle. Prizadeti protestirajo, pa ssman. Ni ga skopo dneva brez udarca n* Trst, zlistl v gospodarskem pogfedn. Pobeg čes mejo in vrnitev 27-letnl Jakob Lipičar is Kala js bil obsojen nn sodišču v Kanalu zaradi pobega čes mejo na dva tisoč Ur denarne kasni. Ura. nil ga je odnetnlk dr. Jakončič. P rad nekaj dnevi se je vrnil iz Jugoslavije v Sturje pri Aj-dovščini Boris Rajer, ki je kil ovaden oblasti, da je pobegnil čes mejo ls političnih nagibov. Javil se je takoj na prefekturi v Gorici. Prevot neolHravljivih v I.ord Italijansko udruženje za prevoz neozdravljivih bolnikov v Lurd pošlje v treh vlakih take bolnike It cele držftve začetkom avgusta v svetišče v Lurdu. "Vijoličasti" vlak odpelje bolnike ls reh beneških krajin. Ni pa š* gotovo, kje bo sestav, jen ta v|gk ln s katere postaje krene preiti Franciji. "Piccolo" pravi, da je naravno samo to, da se sestkvl vlak v Trstu ter odide v VTdem, Trevlž ln Benet- ke z bolniki, ki jih sprejme med petja. Boji pa se "Piccolo," da bo Trst zopet prezrt in da se oni vijoličasti vlak sestavi šele v Benetkah, kamor se bodo morali pripeljati bolniki iz treh beneških krajin s drugimi, navadnimi vvlakl! V zadnjih štirih letih so posla-Ii v Lurd 63 neozdravljivih tržaških oseb. Letos jih bo nekaj nad 40. Končno pripoveduje "Plooolo," da so doslej v Lurdu ozdraveli trije Tržačani. Tržaška rafinerija mineralnih olj se preseli v Genovo Po Trstu se je raznesla vest, da se preseli rafinerija mineral-nih olj v Genovo. Občinski načelnik dr. Pitacoo je sporočil na zadnji seji občinskega sosveta, da nji seji o preselitvi rafinerije brez podlage, kakor se je o tem prepričal pri vodstvu podjetju. Je pač tako, da so je v vodstvu rafinerije še rodila misel za preselitev iz Trsta, pa je začasno |e odložen odhod v Genovo. V Trstu nI več tal za razna podjetja, ki so mogla obstati in delovati le v njegovem prejšnjem »brat nem rasseŽju, zato odhaja o drugam, kjer se jim nudijo prilike, katere so jim v današnjem Trstu isbegle. Policija sastražlla pomožne postajo New Kensington, Ps. — Državna policija Je ssstrsžila posta-je, ki rasdeljujejo podpore med brezposelne, da s tem prepreči navale ln izgrede. Nedavno je lačna množica navalila na urad direktorja pomožne akcijo ln razbila pohištvo, ker Je direktor par dni prej naznanil, da bo o-krij ukinil podporo. Posftavalec literature — To Je pa fe preneumno delati tako reklamo Shakespeareu samo zato, ker je napisal "Fau-sts". — Shakespeare vendar nI na-pissl "Fsusta". t — Niti toga ne! Cemu torej tako razburjanje? RAZNE VESTI Pekovski delavci zmagali po kratki stavki Denver, Colo. — Po stavki pekovskih delavcev, ki Je trajala samo štifi ure. so delodajalci kapitulirali in umaknili zahtevo glede redukcije mezde za dvajset odstotkov. Delavci so člani Bakery Workers unije. Delodajalci so menili, da bodo lahko prisilili delavce na redukcijo v tem Čaau brezposelnosti, toda naleteli M na veliko opozicijo. Vsi člani «0 se izrekli za stavko. Ta atayk* je najkrajša v zgodovini d^verskega delavstva. Zadnja stavka pekovskih delavcev je bi{* L 1017. Ti imajo se-dsj močng.in militantno organizacijo, ki sna protektiratl Interese svojih članov., 'V Razredna Justlca trlumflra Harlan, Ky.—Sedemnajat prič je Izpovedalo, da ae samerskl rudar R. Phillips nI udeležil bitke v Evartsu 5. maja lanskega leta, kljub temu so ga s predsodki prežeti porotniki spoznali krivim, nakar ga je sodnik Jones obsodil v dosmrtno ječo. Obtoženec je ns obravnavi zatrjeval, da je bil doma, ko je bila v teku bitka, in d* se ni udeležil rudarskega sborovsnja na predvečer spopada, na katerem je bila baje skovsna zarota ss umor deputl-jev ln kompanljsklh policajev. Sodnik Jones je znan sovražnik delavskih organizacij ln s*-vesntk operatorjev, kar pojasnjuje težko obsodbo, Nad dvajset rudarjev, ki so obtožsni umora. Je še vedno v zaporu ln bodo v kratkem prišli prod sodnika. Dva dečka »Ustreljena v kato-UAfcl Aolf Detrolt, M teh. Osemletni šolanček Joseph Zawaickl j« sad-nje dni streljal v župnllkt šoli St. Francla ln teAko ranil svoja dva sošolca približne starosti. Zgodilo se je med poukom, ki gs je vodila nuna Msry Fldelts. Insullova družba v dobrem stanju Loulsville, Ky. — Kentucky l tilities kompanijs, podružnica Insullovega elektrsrskega okto-pusa, ki zalaga Harlan in Bell okraja z elektriko, je bila koncem prve četrtine tega leta finančno v "sdažno boljši situaciji kot pa v tem čsau pred enim letom," je rekel njen predsednik Horrington. ■Od mlsernega zaslužka rudarjev jim utrgajo družbe sn elektriko pri plači. Ravno tako tudi za stanarino, zdravnika, komp* nijske stražnike, ki jih drže v praktičnem suženjstvu potom nssilja, in drugo. C* imajo rudarji ln njihove družine kaj jesti, operatorjev to ne briga. Koenmiatlč!«* agitacija med New York, — WUHam Z. Vo> ster, predsedniški kandidat komunistične stranke, bo vy kratkem otvoril volilno ksmpanjo med samorcl v južnih državah. Oblakal bo Alabamo, Mississip-pi, Georgljo. Florido in druge države, Kjer je zamorsko prebi-valstvo v večini. Podpredsedniški kandidat komunistične stranke je samoreo J. W. Ford, ki bo spremljnl Fosterja na turi ln govoril na shodih. ' —, ^ Hrrlppcovo tMopkji se nardu-An Je an KmMkn New Vork. — ScHpps-Howar-dovo časopisje, ki Je navdušeno podpiralo Hooverja v predsedniški kampanji 1.se je ssdaj Izreklo m Al SmMia. To časopisje agitira, da demokratska stranki ponovno nomlnirs bivšega governerja d ris v s New Vork ss predsodnUkegs kandidata. V —-^11__»L JUSaJkLill ----, - tl-i- leim piKnia risaaain miriuiono' Chieago. — V nedeljo, 10. julija, ss vril letni piknik soclsli-stične strsnke okraji Cook v Rim Tree Grovu, ki se nahaja nas severno lipsdni stri«! mesti, ns komu lrwing Park cestne železnice. "Sleherni dela e 7 izmed 10 kadilcev vdihava vede-ostali 3 vdihavajo nevede ALI vdiksvstef 7 tsmed 10 ee. ds vdiks. vsjo. Ort.lt I vdiksvsjo, ne de M le •posnsli. Vssk ksdilee vdikses - kajti vsek hsdilee sN ksdllke vdlhs del dims, ki $š potegne is elgsrets. Ali vdlhsvstef Keveda deists to! Luekjr Mirike «i je drsaiis dvignili lo šivljen^u* < vprslsnje , • , kajti gotove nečUtoče, •krile rrlo v nejflnejUlt ia nsjmilejšik lotmšnMi lulih. m odatrsnjene potom l^nekiet slseaegs #Ulilnegs proeeas. Lurkiea hi ustvarile le proMt, Rdi no l^ieklss gs imajo! Ali vdiksvstef Vsi kot 20.000 Adrsvnikov, ksierim so kile d sne Laekiee v periskuto jo, ^ i t*t9%0l H^i^Af oiMafi an it^M^i^ w iNi/ig s solov i lo, ds l^nekiss manj drsšijo grlo kot droge rigorete. Its toasted" r n, f ^ » O. g. AHIMK A »AHAVNAITi NA IUGMY mmmfmt % M^iIm/ ptnmtmt Mi O dmmtmt bHl, am4,tmi itttuk trn mkmtm N JU:. ČETfUTRK, 16. JtJNUA. a l^ti Ljubljana, 27. maja. "Ljefcljeneki svo^' e Ameriškem družinskem koledarju V majski številki ljubljanske mesečne revijo "Ljubljanski z vod" poroča Vinko. Košak o treh koledarjih: o koledarju, ki vsako leto izda mariborska Na-havljalna zadruga, o koledarju Goriške matioe in o Ameriškem drajpke koi^rju za 1«S2. Ko konča s kratko oeeno mariborskega Jtole4arja, pravL: "Preostaneta nam |e dva koledarja, ki pa sta Mla »ven nadih državnih mej in katerima .;, (Am I>e(o OsemrtajKti letnik. Urednik Fran* Salta. Izdate in založila jugamviiBH i/eiavsan Tiskovna DraiMa. (Froletaree.) Tamkaj (fdsee misli Koledar Goriške matice, opomba Prosvete) Slovenci v Italiji, ki so obsojeni v težak molk, tu Slovenci v daljni Ameriki, ki glasno izpričujejo svoje socisUstično prepričanje; pa vendar ee odraža v obeh koledarjih, sicer na zunaj nsoftio tastično, v bistvu pa vendarle enaka ljubezen do avojega naroda in domovine. So-trudniki Ameriškega družinskega koiedagja so po veiini tamkajšnji slovenski fesetjenci — preprosti delavci. V njihovih spisih, ki so po večina literarni, se zrcali hrepenenje po domovini, grozeča pošast svetovne gospodarske krize, ki nI prizanesla niti Ameriki, in močno socialno 4uivstvovanje. tJmetrtiSko jih seveda ne moremo preAojati z literarnimi merili, kljub temu, (la izpričujejo TiekateTi, kakor Katka Župančičevi, Ana Krasna in Joško Oven očitno nadarjenost. Kako postanejo ljudje v Amerik! samostojni, Je lep primer Frank Tauohar s svojim predlogom za spremembo koledarja, ki ga je predložil tudi Zvezi narodov. Med *tsa*el«i~ iz domovine je treba omeniti Mile-ta Klopčiča, ki je prispeval nekaj zelo dobrih prevodov, in Lu-dovika Mrzela, ki Je prispeval črtico "Granitni tlak" (ponatis iz Lj. zvona). Zanimivo je razno statistJčno gradivo o naših tamkajšnjih ponškodila. Je opazila, da ' ^srkova Že mrtva. Tudi ta- koj došU zdravnik ji z umetnim dihanjem ni mogel več pomags-t v Pokopa^ so jo v Čatavici, v Poldrugo leto ječe za uboj očeta V našem Ustu smo poročali o dogodku, ki se je zgodil prod mesecem v fclatnl firezovici pri Vrhniki. Tamkaj je umrl atari posestnik France Jeraj umrt zaradi težke telesne poškodbe, ki mu jo Je bil prizadejal njegov rod-ni sm France. Sin je stal 27. maja pred malfm senatom v ljubljanski sodni ji, da se je zagovarja za zločil. Obtožnica opisuje ves dogodek : med sinom Francetom in o-četom prevžitkarjem je prišlo pogostjo do prepira zaradi pre-vžltka. Tako sta se prepirala ob vsaki majhni stvari. Dne 6. marca sta se sprla zaradi sekire, ki jo je hotel sin odnesti očeta. Sprla sta se, nakar so našli očeta v mlaki krvi v snegu na dvorišču. Peljali so ga k zdravniku, ki mu je rano na gtalvt izpral. Starček se je vrnil domov, a je tožil kljub zaceljeni rani še mesec nato, da ga v glavi boli in da se čuti slabotnega. 2ivel je pri sosedih, ker zaradi prepirov že deij časa ni maral k sinu na dom. Dne 17. aprila je oče umrl. 2e so ga pri pogrebu hoteli položiti v grob, ko je prišla uradna komisija ter pregledala truplo. Obdukcija je dokazala, da se je starčku kri zastrupila in d« je umrl #zaradi otrpnjenja možganov. Inf icirala se je rana na glavi. $ina so kot krivca aretirali. Sin je na razpravi trdil, da je po nesreči udaril očeta po glavi z rojačem sekire, ko mui jo je izpulil iz rok. Oče je res šel k zdravniku, a se je rana kmalu zacelila. Obtoženec trdi, da ode ni umrl zaradi tiste majhne ra-ne. Zdravniki trdijo o nasprotnem, tudi priče so izpovedale za Jeraja obtežilno in tako je mali senat obsodil Jeraja na poldrugo leto robije ter dveletno izgubo državljanskih pravic. Jeraj je po razglasitvi razsodbe zajokal kot otrok: gospodar je na zadolženem gruntu, doma Ima Ženo in pet majhnih otrok. Prosil je so-* dišče, da. mu odloži kazen, ln ker se if dr&vni pravdnlk pritožil zaradi prenizke kazni, je sodišče res Jzpustilo Jeraja iz zaporov do pravomočnosti obsodbe. Letalski izum zagrebškega prof mor j% — Radoševlču, profesorju v Zagrebu, se ponuja veliko bogastvo, če bo njegov I-zum preizkušen In spoznan u\ dobrega. Te dni je namreč razglasil, da je izumil nov sistem letala, ki se lahko dviga in spušča na majhnih prostorih. %f. vzlet ali pristanek bo lahko služilo dvorišče ali ravna streha sli celo balkon. Obenem Je letalo stabilno in ga bo lahko vodil vsak, kdor ae le malo razume na motorni pogon. PorabilA bo tudi mnogo manj goriva, kar vse bo znižalo cefie tem letalom tako, da si ga bodo nabavili lahko tudi manj premožni tisočaksrjl. Profesor Rsdoševič je skonstruiral zi zdaj samo model takega letala. Da pa zgradi letalo prave velikosti mu je potrebnih 40 do SO tisoč dinarjev. Ce se napovedi njegove uresničijo in izkaže izum za dobrega, je sigurno, da bo pomenilo to velik preobrat v letalstvu kakor tudi v profesorjevem življenju: državni uradnik Radoševlč utegne obogate-ti. Fajmošler Barle, Beograd la Cerkev Fajmošter Barle je odložil poslanski mandat, kar je javil jav-noeti z javno izjavo. Razlogov ni navedel nobenih. V našem listu smo jih že navedli. Ljubljansko režimsko "Jutro" pa Je ob Barletovem odstopu ns pisalo hud napad na cerkvene kroge ter trdilo, da so cerkveni gospodje i brezobzirnim pritiskom prisilili Barleta, da Je odložil poslanski mandat, ker da slovenskim cerkvenim krogom ni všeč, da je njih član poslanec v takem beograjske^ parlamentu. Klerikalni "Slovenec" Je nato odgovoril ter deloma priznsl to, nI pa seveda smel nsvestl, di so kmetje v kranjski okolici stslno napadsli Bsrlets ter mu grozili g orožjem. ; "Slovenec prsvi, ds so cerkveni predpisi pač taki. daaiWe od duhovnikov ne more biti lup- BSOSV rTA V p ton Sinclair: Sto procentov Za Prosveto jprereJ Bmri Zopet jc minila cela večnost; Peter j« zdivjal v onemogli jezi, ko ao mu prineaii kruh in vodo, Vpralal ae je: "akrfce zanj dvakrat dnevno, ali pa je napočil drugi dan? Kako dolgo ga bodo Ae Imeli v zaporu? Ali hočejo, da zno-ri? Vaa ta vprašanja je ponovil motu. kateri mu je donalal hrano, a v odgovor ni prejel niti besedice. Peter ni imel v luknji nikake drugo tovariiije kakor le avojega boga — pa Peter ga je slabo poznal — In taka neposredne Milina mu ni prijala. Najbolj je Petra mučil mra«, lezel mu je v koati; zobje so mu šklepetali. Kljub stalnemu gibanju ae ni mogel ogreti.' Kakorhitro je je-čar odprl vrata, jo Peter proail za odejo, in ko se je zopet pojavil, jo proail bolj ognjeviteje. Je bolan, pri eksploziji ranjen, zahteva zdravnika, bo umrl. Odgovora ni prejel. Peter je letal na tleh, trepetal in jokal, se zvijal, govoril nesmisel, izgubil za kratek čaa zavest in slednjič ni več vedel ali spi ali bdi, živi ali je ie mrtev. Strah pred bodočimi mukami mu je povzročil mrzlico. Ljudje, ki so ga mučili in ga nameravajo mučiti le dalje, so zrasli v stralila in vrage, ga zavlekli daleč proč ter vrgli v brezdno strahu in groze. .. In akoravno so bile polasti čudne in tuje, katere je pričarala Petrova bolna domilljija, nobena ni bila tako grozna kakor ona, ki je ob tem času zapovedovala nad American Cltyjem In ki jo Imela v oblaati usodo malega možička z imenom Peter Oudge. V American Cityju je tivela mala gruča mož, ki se je polastila mestne industrije in Uko obvladala življenje ljudstva. Ta gruča, dobro zasidrana v industriji kakor tudi v mestnem zastopatvu, je bila v opoziciji napram drugi, mladi in hitro rastoči sili—namreč organizaciji proletariata, ki je bila pripravljena zdrobiti vlado posameznikov ter so sama polastiti moči. Boj obeh skupin se jo bližal svojemu vilku. Sličilo je. boju dvoh borilcev, ki se v smrtnem boju zar pletata drug v drugega, dvema bojujočlma velikanoma, ki rujeta drevesa, lomita iz gorovja skalo, da si z njimi razdrobita glave. In kaj je bU ubogi Peter? Mravlja, ki je lla ravno v trenotku preko prostors, na katerem sta se bojevala velikana. Zemlja je tropetala pod njunimi nogami, blato je brizgalo na vse strani, ubogo mravljo pa jo premetavalo sem In tja, da jo slednjič obležala in pokopale so jo ruševi-110; in iznonada je velikanova noga stopila prav na mesto, kjer je hropeča obležala. fteeto poglavja Peter jo bil v "luknji" tri dni ali pa cel teden —sam nI vodel kako dolgo, tudi pozneje mu ni toga nihče povedal—tedaj so nenadoma ponovno odpro vrata in zaališal Je zopet čloVelki glas: "Pridite ven!" željno jo Peter pričakoval tega povelja, a sedaj ao Jo « grozo strnil v kot Bil je Guf-fejrev glas in Peter jo vodel, kaj to pomeni. Njegovi zobje so pričeli Iklopetati, zastokal je: "Ničesar ne vem. Ničesar vam ne morem povedati!" Neka roka jo segla v celico in ga zgrabila za ovratnik. Trenutek pozneje je pred Guffeyjem korakal po hodniku. "Držite gobec!" Js bil edin odgovor na Petrovo cviljenje in stokanje. Mol ga jo potianil v sobo, ga vrgel na stol kot kupček cunj, privlekel drug stol ter se vlodel nasproti. "Poslušajte me," je dejal. "Rad bl se z vami sporazumel. AU še hočete v "luknjo?" Cavrrt«*« br tUmSmlr, uma, —imim^m i i i ii ■ imn lo je jaano jutro, aolnce je aijalo I Pa je zažarela streha v ognju. f0V0 njivo, ne, Ua ne pojde. Pri lin na grmu so čivkali vrabci. A je postavil novo. 8 prijaznimi očmi je premo- Toda apet je zagorelo, tedaj trii breg in umazano vodp, ki ee pa ni bilo več relitve. Z Nežo je leno pretakala po etrugi. sta ae pognala v ogenj, da rešita Brezupno se je nasmehnil po- vsaj otroka. Neži je padel na no. vemu dnevu v pozdrav. 'Srečka —," ae je domialil. ■ V roki je tiščal srečko. 0,0001. go velik goreč tram, on pa ai je ožgal noge in roke. A Toni ko in Se | Nežiko sta vendar rotila. Potem so prilli zdravniki in V ustih je čutil zoprn okus, v jimH pojedli polja, travnike in uleaih mu je brnelo. Padel je brez moči nazaj v travo. "Sam." .' I Prvi ljudje so hodili mimo, nihče se ni ozrl. gozdove. A zdravja jima niso dsii. Neža je deset let poležava-la. Boštjan pa se vlači z odprtimi nogami po cestah. Sosed jih je vzel v kučo. Boštjan je delal krtače in metle, ob V daljavi se je zbujalo mesto nedeljah pa jih j« nosil napro-Iz jutranjega sns in se k*01" I daj. Tonika pa je lla h gospodar, blazno smejalo. Kakor maček je hu o^iuJevat stanovanje in tl-ležalo mirno in negibno ob vodi gte tri ogone M kečo Boštjan ni in se ni zmenilo za nič. V tem hotel dati Tonike. Saj je poznal je bilo nekaj neopredeljenega: gtrgarja; itirideaet let mu je tilčalo je na dušo, jo stiskalo in bik)> neo4enjen je bil in že se-mrcvarilo pod seboj, da ni dalo dem deklet je zapeljal. Pa gospo- dihati. ■■ Potem je malo odjenjalo. Za trenotek. "Ne," Je zastokal Peter. "Dobro. Rad bi vam aporočil, da prebijete ostali del avojega življenja v luknji, izvzemli čaa, katerega bom potreboval, da govorim z vami. In kadar bom z vami govoril, vam izpah-nem roko, vam bom zabadal treeke za nohte, vam amodil kožo z vžigalicami—dokler ne priznate, kar bi rad izvedel. Nihče vam ne bo mogel pomagati—nihče me 'bo izvedel o vaa niti najmanjte atvarice. V moji oblaati oatanete, dokler ae ne preaelite v večnost." Peter je aamo vzdihoval in jokal. "Poizvedel aem vse vale podatke," je nadaljeval Guffey. "Poznam valo življensko storijo prav od valega rojstva; ne trudite se torej, da mi bi kaj zamolčali. Vem. da ate soudeleženi pri bombnem atentatu in vaa brez naj manj tega napora lahko sprsvim na vislice. Vendar so nekatere podrobnosti, katere ne bi rad zaupal drugim. In to so voditelji—pravi vragi; na te sem uprizoril lov. Podam vam možnost relitve in ate mi lahko radi tega hvaležni." Peter je vzdihoval in atokal le nadalje. "Držite gobec!" se je zadri nad njim. Petrovo prestralene oči so se križale s pogledom hudega moža in jih ni mogel več odmakniti. "Razumite me pravilno. Ponujam vam možnost, da se «ami rotite. Treba vam je samo povedati vse, kar veste. Nato boste izpuščeni in ne boste imeli nikake sitnosti več. Skrbeli bomo za vas—vse vam bo olajlano." Peter je strmel vanj kot začaran zajček. Neizrekljivo poželjenjo ae je vzbudilo v njego- ----------------------------- vi duli—biti prost, relon vseh neprijetnosti— prožeče oči so se svetile kakor hiše. Nežika mu je pisala samo Da bl vsaj imel kaj sporočiti, | zveri, ki čaka, da plane na plen. enkrat, da je prišla srečno čez V daljavi, dalcgJz podzavesti m€jo in da M jj dobro godl. Ton-se mu je dvigal lirik, prštrgan ek0 pa je nairnai gospodar, ko vr .. - ^ n„ff„v w roke izternile Iin uduSen: 2lv€ti! Ziveil —1 Da' jo videl, da je noseča. Sedaj pa Nenadoma ^ ^ Gu^jeve roke iz« novo iivljenje, po- j. več let Jve> kje 8ta. r nnfrmhile Petrovo zaDestje ln ga zasuaaie. pitane ^ovek. 1 — - - - dar je zagrozil: "Ali jo dal, al pa pojdi iz koče!" Samo Nežika mu je še ostala. Vesela in živa Z novo silo oe jo vrglo na člo- biUL A Neža je ^ ne- veka, mu zlomilo misli in planilo pregtano jo je naganjala služit. v kri. Graibik> ga je za grlo. naga Ko se je neki večer vrnil iz gozda z butaro šibja za metle, je |Zavpil bi ljudem, naj pridejo nl nM več Neža mu je po vena pomoč. A kakor s kleščami ^ je prliel peki goBpod mu je stisnilo glavo ob sencih, ln ^^ ^ jj pregkrbi službo, da je telebnil na tla. Od nikoder & gre 2 njim. Dovolila je in do- ni bilo pomoči. bila zato stotak. Tedaj je Bošt- Ni mogel dati glasu od sebe. han j^Ml za palico ln tolkel po Vse zaman. Neži, dokler ni utihnila. Kma- Mesto ob vodi so je dramilo lu potem je umrlaf on pa Je Vzel zmerom bolj; dvigalo je hrbet, malho ln hodIti ^ hUe do in preskrbljen, kako naj ve, kako poročilo si Žele. Sedmo poglavje I ter pograbile Petrovo zapestje In ga Prav ono zapestje, katero je bilo še vse boleče od zadnje mučitve. "Ali boste povedali?" . "Seveda bi, če bi vedel," je kričal Peter. "Pa moj Bog, kako naj?" "Ne lažite!" je siknil mož. "Dobro sem poučen o vas, nd morete me preslepiti. Poznate Jim flooberja?" "Se nikdar nisem slišal tega imena," je stokal Peter. _ , "Lajtete!" je vztrajal Guffey in mu zasukal zapestje. "Ja, ia, saj ga poznam!" je vpil Peter. "No; to je že boljo. Seveda ga poznate. Kakšen pa je?" "Jaz ... jaz ne vem. Visoke poptave. "Zopot laže te! Srednje velik je." "Srednje velik je, srednje velik!" •Temnolas?" "Da, temne laso ima." * "Ali poznate tudi gospo Goober, učiteljico klavirja ?" "Da, poznam Jo." "Ali ste jih obiskovali na domu?" "Da. obiskoval sem jih na domu." "Kje stanujsjo?" "Jaz ne vem ... to se pravi . , ." "V fcetrti ulici, ali ne?" "V četrti ulici stanujejo, da." "In. najeli so vas, da ste nesli frovčeg z bombami/ Ali ne?'* "Da, najeli so mo." "Pa so vam povedali, kaj nesete v kovčegu, kajne?" "On .., on ... to ... I, jaz ne vem." _SSL Samasturjevih najbrž ne bo danes gostije, gotovo bo najprej na nevestinem domu. Tako je krenil k Rajšpovim. Takoj pri vrtu je snel klobuk, vzel rožni venec v roke in začel mrmrati. Čudno ae mu je, zdelo, da je vse tako tiho. Saj aedaj so gotovo že prišli iz cerkve. Prišel je do vežnih vrat in začel glasno moliti. Cez dolgo časa je prišla stara Jula in mu prinesla kos črnega kruha. Boštjan pa ni iztegnil roke. "Ce kruha nočete, pa nič! Samo denarja bi radi! Da bi ga potem zapili! Kar pojdite! Boštjan se. je opotekel na cesto. | | Odtaval je k Samasturjevim A tu je bilo zaklenjeno. Žive duše ni bilo čuti. Tedaj se je prestrašil: Kaj če so ga v Bistrici potegnili! Prvega človeka, ki ga je Bre-čal, je vprašal. Stanko in Fanika sta se že včeraj poročila -v mestu, danes pa sta šla k Archu. Hrastnikova in Batirjev pa sta se danes zjutraj odpeljala v mesto k poroki. Doma ne bodo nič Imeli!" Boštjan je stal z odprtimi u-sti sredi ceste. "V mesto so šli . . . Doma ne bodo nič imeli . . . Ni mogel verjeti. Torej je prišel zaman tako daleč. Zazvonilo je poldan. Lačen je že bil. "Je pač tako na tem božjem svetu . . " in krenil je k najbližji hiti. ■M ČETRTEK, 16. JUNIJA. KADILCI DOBE VEČJO VREDNOST Američani danes bolj kot kdaj prej zahtevajo, da so cigarete, katere kade, prijetnega o-kusa in čiste. Odkar se je pro-našlo, da vsak kadilec vdihava del dima, hočejo biti kadilci gotovi, da so njih cigarete čiste, ker nočejo vdihavati gotove nečistoče, ki so skrite v vsakem tudi najboljšem tobaku. Vprašanje vdihavanja dima so spravile na površje Lucky Strike cigarete potom časopisnih oglasov širom Zjed. držav, iz vzroka ker Lucky lirike slavni čistilni propes odpravi "Je pač tako na tem božjem V pesti je z vso močjo stiskal 8Vetu ,. » je mrmral. srečko. --- - , ... i Saj je že skoraj pozabil, kako Krik je bil zmerom manjši, je bik) % njim in ^ je V8e ime, tišji, kakor brez moči. nekoč. Ce se je še nejasno kdaj Nihče ga nl slilal, polagoma ipomnn> mu je bil<>| kot da tega je čisto onemel. ni doživel on, marveč da mu je Pri ustih so se mu prikazale kdo y^ te pripovedoval. pene Zadnjikrat je v njem na ves glas zakričalo: Živeti Razprostrl je dlan. Nocoj pa je mislil samo o ju-trašnji gostiji. Vse drugo je u-| gasnilo zanj. Saj že Uko 'dobro ni okusil Srečka je padla v travo kakor d^5rega vina> ^ ^ potic. Kar ptička s polomljenimi perotmi. je z jegikom. V des- Tek) se je poslednji? dvignilo ln nid je čutn okragel glftdek ko_ HUnko Je^ Onemogel so je naslonil na kostanjevo deblo. Za trenotek je prenehal misliti. Bil je čisto ssm. V možgane se mu Je zarezale kakor svlndfc težka mlael. Onemogel jo padel pod njo, brez moči, brez vsakegs upsnjs. Videl jo, da ni nikogar, ki bi mu pomagal. Sleherni trenotek mu Jo postajalo temno prod očmi. Roka as Je kskor mrtva o-prijemala debla. Občutil Jo, da ae sgrinjs okrog težka, neprodlrna megla, da bo zdaj sdaj utonil v nepremagljivo noč In da ae bo sdaj zdaj strnil z v aem, kar ga obdaja. Kakor mrtev Je obležal ob deblu. Večer. V mestu so zagorele nešt«v line luči. Ulice so bile polne šuma, živ-ljenja in smehs. Kskor blszno se Jo amojalo življenje. Medls svetloba tarnic ae je od-bijala v oknih kavam in Izložb. V drevoredu jo vee oživelo.