Leto XmM štev. 275 Ljubljana, petek 2$. novembra 19)2 Cena f IMn Lipravmstvo: Ljubljana Knafljeva ulica — Telefon št 3122. 3123, 3124. 8125. 3126. Inseratm oddelek: Ljubljana, Selea. Oursrova uL 8. — Te*. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka tili. ca >tev. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. - Teiefon St 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana St 11.842 Praga člslo 78.180, W»en « 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Tel«, fon ftt 3122. 3123 8124, 3125, 8126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440 Celje. Kocenova uL 8. Trt. 9t 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tartfu. Papen zopet ¥ ospredju Hindenburg je odklonil Hitlerjev predlog, naj se mu poveri sestava predsedniške vlade Berlin, 24. nov. g. Izmenjava pisem med državnim predsednikom Hindenbur-gom in Hitlerjem je že zaključena. Na protipredloge Hitlerja je državni tajnik Meissner po nalogu državnega predsednika odgovoril odklonilno. V kratkem se pričakuje objava izmenjave vseh pisem. Hitler se je v svojih protipredlogih ponudil za sestavo predsedniške vlade, državni predsednik pa želi, da bi stopil na čelo predsedniške vlade nevtralen državnik, da bi lahko ohranila svoj nad-strankarski značaj. V teh okoliščinah je zopet stopil v ospredje prejšnji Papenov kabinet. »Kreuzzeitung«, glasilo Stahlhelma, ki dobiva informacije iz okolice državnega predsednika, naglaša, da Hitler zaradi svoje absolutistične strankarske eno-stranosti ne more biti osebnost, ki bi mogla združiti nacionalno Nemčijo k enotni volji in k enotnemu delu. Ako bi postal Hitler kancelar, bi moglo to v teku političnega razvoja dovesti do absolutnega gospodarstva ene same stranke, kar bi moglo ogrožati ves državni red. List piše tudi o naporih nekaterih osebnosti, ki se zadnje dni tr-udijo, da bi obnovile harz-burško nacionalno fronto, namreč zvezo med narodnimi socialisti, nemškimi nacionalci in Stahlhelmom, na podlagi katere naj bi došlo do koncentracijskega nacionalnega kabineta, in pravi: Danes ni več možno obnoviti te organizacije za skupni nastop vseh nemških nacionalnih sil. V današnjih razmerah je edina možna rešitev ta, da poveri predsednik republike osebi, ki ima vanjo zaupanje, sestavo vlade, ki bo popolnoma neodvisna od kakršnekoli zveze s strankami m slučajne večine. Hitler je medtem po narodno-soclali-stični tiskovni službi izjavil, da noče izvesti nacionalne koncentracije samo na podlagi harzburške fronte, temveč hoče pritegniti tudi druge stranke, torej tudi katoliške. Vendar pa menijo, da prelat Kaas ne bo več vodil pogajanj s strankami, temveč bo izjavil, da smatra glede na stališče narodnih socialistov sestavo večine za izključeno. Po tem bi prišlo do imenovanja nove neodvisne predsedniške vlado. Hitlerjevo stališče v času krize označujejo v političnih krogih za zelo izpre-menljivo. V prvih razgovorih z državnim predsednikom je izjavil Hitler nekoliko prenagljeno, da more zagotoviti parlamentarno večino. Še istega dne pa je opustil to svoje mnenje in je moral spoznati, da ne more izpolniti svoje obljube, zaradi česar ni niti pričel razgovorov z voditelji drugih strank. Nato se je odločil za protipredlog o sestavi predsedniške vlade. Značilno je, da se že govori o novem imenovanju Papena, tembolj, ker je Papen zopet sodeloval pri posvetovanjih v uradu državnega predsednika. Nov Papenov kabinet ne bi bil imenovan v svoji prejšnji obliki, temveč bi prišlo do izpre-memb, zlasti v ministrstvih za prehrano in za delo, o čemer so govorili že pred demisijo Papenove vlade. Nesoglasja, ki so nastala zaradi politike kontingentira-nja med agrarnimi in industrijskimi člani vlade, bi se zaključila z izpremembo ministrov. Sprejemi pri Hindenburgu Berlin, 24. nov. AA. Nocoj je Hindenburg sprejel voditelja centruma prelata Ka£sa, načelnika bavarske ljudske stranke, svetnika Schaefferja, šefa nemške ljudske stranke Dingeldeya, in voditelja nemških nacionalcev Hugenberga, da jih obvesti o izidu razgovorov s Hitlerjem. Splošno se pričakuje, da bo Hindenburg že jutri sprejel Papena in mu poveril nalogo, da sestavi novo avtoritativno vlado. Proti Hitlerjevi diktaturi Berlin, 24. nov. s. V svojem včerajšnjem pismu je Adolf Hitler predlagal, naj bi mu državni prfdisedniik brez pridržkov in brez prehodne določitve parlamentarne večine poveril sestavo vlade in dal na razpolago polna pooblastila. Državni predsednik pa je odklonil ta predlog, ker ne bi mogel pred nemškim narodom prevzeti odgovornosti, če bi izročil predsedniška pooblastila voditelju stranke, ki je vedno in vedno poudarjala svojo eksikluzivnost. Tudi je moral domnevati, da bi dobil predsedniški kabinet ki bi ga vodil Hitle", značaj diktature z vsemi posledicami izredne poostritve na-sprotstev v nemškega narodu. Gospodarski dogovor med Avstrijo, Madžarsko in Itaiijo Vse tri države so sklenile medsebojno prednostno zamenjavo blaga brez posebnih carinskih olajšav država, ne da bi to prišlo do izraza v carinskih aLi drugih prometn'11 omejitvah. Budimpešta, 24. nov. č. Na današnji seji ministrskega sveta, ki je proučeval načrt nove trgovinske pogodbe med Madžarsko in Avstrijo, je bilo sklenjeno, da odpotuje na Dunaj poljedelski minister Kallay, da definit/ivno sk^ne sporazum. Kallay namerava odpotovati na Dunaj že nocoj. Na Dunaju bo ostal do sobote. Glasovi, ki so se razširili včeraj o Gomboševem potovanju na Dunaj in v Berlin, so bili danes deman-tirani. Ministrski predsednik general Gombos bo odpotoval v Avs^ijo in Nemčijo šele meseca decembra. BudlmpeSta, 24. nov. s. >Pester Lloyd<, čegar zveze z madžarsko vlado so znane, por-oča, da se je pri bivanju avstrijskega kaneelarja dr. Dollfussa v Budimpešti sklenil formalei dogovor med Avstrijo, Madžarsko in Italijo, po kateri stopijo te države med seboj v tesnejše gospodarske odnošaje. Vendar pa to m niti carinska unija, niti preferenčna pogodba, niti ofici-elna klavzula o največjih ugodnostih, temveč svobodni dogovor s pomočjo katerega hočejo Imenovane trj države ojačiti svoj medsebojni blagovni promet. Vsaka država se obveže pri zasebnih in javnih nakupih vzeti v obzir v prvi VTSti ostali dve Razprave fašističnega sveta odgodene Ker se veliki fašistični svet ni mogel sporazumeti o smernicah nove italijanske zunanje in notranje politike, je odgodil svoja posvetovanja za 14 dni Rim, 24. novemibra ž. Snoči je imel veliki fašistični svet svojo peto sejo, na kateri je nadaljeval razpravo o notranjem in zunanje političnem položaju. Mussolini je podal daljše poročilo. Debate so se udeležili poleg drugih bivši zunanji minister Grandi, bivši korporacijski minister Bottai, finančni minister Jung, državni podtajnik Rossini, Giuriati, De Štefani m drugi. Niti na včerajšnji seji, kakor sledi iz listov, ni prišlo do sporazuma glede novih smernic italijanske zunanje politike. Spričo velikih sprememb v vladi in upravi, ki jo je izvršil Mussolini z velikopotezno kretnjo Pred odločilno bitko med Bolivijo in Paragvajem Kljub posredovanju Društva narodov in ameriških nevtralnih držav traja vojna med Bolivijo in Paragvajem že šest mesecev Asuncion, 24. novembra. Paragvajski vojni minister je izjavil, da je po njegovi cenitvi od izbruha vojne med Bolivijo im Paragvajem padlo eli bilo ujetih 1850 paragvajskih in do 3000 bolvvijskih vojakov. Nad 20.000 mož bolivijskih in paragvajskih čet se pripravlja v odseku Saavedre na odločilno btko, ki naj bi končala dob gotrajni spor. Bolivijci so začasno ustavila paragvajsko ofenzivo na zapadu. Fronte se na obeh atraneh ojačujejo z rezervami. Do odločilne bitke ima priti v najkrajšem času. V zadnjih dneh so se vršili manjši spopadi. ki pa so zahtevali kljub temu mnogo mrtvih in ranjencev Vsi so skoro obležali na bojišču, ne da bi bilo poskrbljeno za njihovo odstranitev. Bolivijske čete so se zakopale in so odločene zavnrti n«pad sovražne pehote. Odkar so se paragvajske čete polastile prod tedni trdnjave Boqueron, nimajo ve? za* zmamovati posebnih uspehov. Njihovi voditelji 90 sedaj odločeni, da i®vedego odločilen napad na sovražne postojanke. Bolivijci hočejo zastaviti vse sile za uspešen odpor. Boji za Gran Chaoo trajajo 6edaj že šest mesecev. Odkritje spomenika Clemenceauju Pariz, 24. novemibra AA. Danes so na Elizejskih poljanah odkrili spomenik Clfi-menceauju. Nov član francoske akademije Pariz, 24. novemibra AA. Francoska akademija je danes popoldne po običajnem ce-remonielu. slavnostno sprejela med svoje člane pisatelja »Atlantide«, Pierra Peno-ita. RAZOČARANI ZAVEZNIKI Hoovrov odgovor Angliji in Franciji odklanja zahtevo po odgoditvi plačila zapadlega obroka vojnih dolgov pred dvema mesecema, je bil samo ob sebi razumljiv tudi dejanski preokret v italijanski znanji in notranji politki. Pokazalo pa se je, da Mussolini nima tako velikega vpliva na sedanjo evropsko politično konstelacijo, o čemer pričajo tudi nekatere poteze italijanske vlade, ki se od nekdanje Grandijeve politike prav nič ne razlikujejo. Odtod tudi dolgovezne debate v velikem fašističnem svetu o italijanski zunanji in notranji politiki. Debata se snoči ni zaključila, marveč je bila odgodena za 14 dni. Veliki fašistični svet se znova sestane 5. decembra. Washington, 24. novembra. AA Zunanji minister Stimson je že izročil angleškemu in francoskemu poslaniku odgovor ameriške vlade na predlog o odgoditvi decembrskih plačil. Natančna vsebina odgovora sicer še ni znana, kaže pa, da Hoover v od-govoru vztraja na plačilu in odbija predlog o odgoditvi. Hoover predlaga Franciji in Angliji, naj začasno plačata v svojem lastnem denarju. V izdavi, ki jo ie dal po svojem razgovoru z Rooseveltom in z voditelji republikanske strarake, je predsednik Hoover naglasa!, da je bil vedno nasprotnik črtanja dolgov, vendar pa misli, da morejo Zedi-njene države najti v nekaterih gospodarskih prednostih več koristi kakor pa v ne-oosrednih plačilih. Pogodbe ^e smejo revidirati le z vzajemnim pristankom. Vlad« ni nikoli prekrivala, da želj razpravljati z vsakim dolžnikom posebej in da je vprašanje vojnih dolgov nekaj docela drugega kakor reparacijsko. V duhu ameriškega človeka, je nadalje-val Hoover, je problem dolgov v neposredni zvezi z razorožitvenim. Nič ne more upravičiti odg odi t ve 15. decembra zapadlih obrokov. Nasprotno, z razgovori in pogajanji bi se prej dalo priti do konca, če bodo dolžniki spoštovali sprejete obveznosti. Zedinjene države nikakor ne odManjaio, da bi dolžnikom obrazložile svoje temelje na prijateljstvu, poštenosti, medsebojnem zaupanju ter mednarodnem sodelovanj«. Svojo izjavo je Hoover zaključil z besedami: Ameriška vlada ne bo odrekla olajšav pri transferu. Rooseveltova izjava Roosevelt se je izjavil proti obnovi komisije za vojne dolgove, ker sedanji uradni aparat popolno-ma zadostuje, da vodi pogajanja o dolgovih. Kakor se zdi, je glavno nesoglasje med njim in Hoovrom v tem, da on odklanja sodelovanje v komisiji, ki jo je predlagal predsednik Hoover. Po njegovem mnenju je za dolžnike države nai-praktičneiši in najuspešnejši način ureditve vprašanja dolgov običajna diplomatska pot po kateri dosežejo stike z Zedinieniini državami. Roosevelt je dodal, da se s Hoovrom popolnoma strinja v naslednjih točkah: Dolgovi so posojila, sklenjena z namenom, da se vrnejo. Treba je individualno in ne kolektivno vnovič potrditi, da na] se v sklenjenih dogovorih za ureditev plačil upošteva dolžnikova plačilna možnost, in da dolgovi niso v nobeni zvezi z reparacijami Ureditev problema dolgov na reden diplomatski način bi imela to prednost da bi vsaka država dolžnica dobila možnost da vnovič pojasni svoj položaj upnici. Ureditev problema, nastalega z Izročitvijo frimcoshe in britanske note. pa je dolžnost onih, ki imajo sedaj v rokah zakonodajno in izvršno oblast Angleško stališče London, 24. nov. AA. Odgovor Zedinjenih držav na angleško noto o vojnih dolgovih je davi prispel v London. Vsebina ameriškega odgovora še ni bila objavljena, vendar pa je snoči izšlo v Washingto-nu poročilo o Hoovrovlh nazorih, ki je bilo davi tudi objavljeno. Hoover izjavlja, da je treba dolgovne sporazume obdržati v celoti in da jih je mogoče izpremenitj le z obojestranskim pristankom. Glede na zahteve dolžnikov je mnenja, da bj karalo ustanoviti poseben odbor, kj bo izmenjal z dolžniškimi državami misli in ki bi nato predložil kongresu svoje predloge. Nadalje vztraja Hoover pri ločitvi vojnih dolgov od reparacij In naglaša, da so dolaovi v tesni zvezi z vprašanjem razorožitve. Nato poudarja, da dolžniške države niso sporočile niti enega dejstva, ki bi opravičevalo odgoditev plačila dolgov. Po njegovem mnenju bi se mogla nova pogajanja vršiti v mnogo ugodnejših okolnostih, če hi se zapadli obroki sedaj plačali, kakor pa, če plačilo odpade ali se odgodl. čim bo vlada proučila besedilo ameriškega odgovora, bo poslala Zed.injen.im državam novo noto. Po mnenju angleških uradnih krogov misel o odgoditvi decembrskih plačil še nI propadla. Saj navaja Hoover sam, da angleška nota ne opozaria na dejstva, ki bi uprav.ičevala odgoditev plačil do nove preureditve in rešitve vprašanja dolgov. Ta odstavek Hoovrove izjave ne Izključuje po mnenju angleških krogov začasne odgoditve, kakor jo je predlagala angleška vlada. Zato nd dvoma, da bo angleška -»-lada poslala Zedlnjenim državam novo noto, v ka-teri bo pojasnila razloge, ki utemeljujejo njeno prošnjo po odgoditvi plačil. Ravnala bo v tem primeru podobno, kakor so nastopile upniške države na lausannskj konferenci. Dejstev za odgoditev decembrskih piačil je v obilici. Divje gibanje tečajev in splošno nezaupanje, ki spremlja prenose velikih kapatalov, sta dve, ki jih ves svet 'lobro pozna iz lastne izkušnje. Prav tako pa je angleška vlada razumela ameriški predlog o ločenih pogajanjih z vsakim, dolžnikom posebej. Francija čaka Pariz, 24. novembra AA. Tudi £ranoosXw vlada je že dobila odgovor iz Wasbingtona. Vlada bo zavzela svoje stališče šele tedaj, ko bo odgovor temeljito proučila tako z zunanjepolitičnih kakor notranjih vidikov. Vprašanje, ali bo francoska vlada na ameriško noto odgovorila z uradno demaršo, še ni razčiščeno. Predsednik vlade Herriot je sprejel danes angleškega poslanika Tyrella. Pariz, 24. novembra, s. Ameriška nota se v splošnem krije z vsebino včeraj rvd Hoovra objavljenega komunikeja. Ministrski svet bo v soboto razpravljal o odgovoru Zedinjenlm državam. Presenečenje, ki g a je ameriški odgovor povzročal v francoskih krogih, je tem večje, čim bolj se spominjajo na politične in gospodarsike dogodke zadnjih dveh let Dalekosežnost ameriškega odgovora še ni popolnoma prodrla v javno mnenje, vendar pa reakcija ne bo izostala. S posebno pozornostjo se pričakuje reakcija, ki jo bo Hoovrov akt izzval v francoskem parlamentu, v katerem je £0 odstotna večina proti plačevanju dolgov pod sedanjimi pogoji. Zgoditi se bo moral čudež, če bi Herriot dobil večino, ki bi njegovi vladi dovolila izvesti izplačilo dolgov 15. decembra. Venizelos © preokretii na Grškem Zanimive izjave bivšega grškega ministrskega predsednika o sedanjem notranjepolitičnem položaju Grčije Atene, 24. novembra. AA. Venizelos, bivši predsednik ministrskega sveta in voditelj liberalne stranke, je sprejel dopisnika Avale. Na vprašanje, zakaj se je tako nenadoma umaknil, kar je f inozemstvu vzbudilo pozornost, je odgovoril: >Ne gre za umik in ne mislim na umik. Odkrito lahko poveste, da se na Grškem ni ničesar spremenilo, in prav tako lahko rečete, da sedanji položaj ne pomeni nikakega umika.« Na vprašanje, ali bo sedaj trajen in zanesljiv mir med strankami v državi, zlasti v vprašanju režima, je izjavil: >0 tem ne dvomim. Storili smo vse, kar smo mogli, da pride do tega miru. Žrtvovali smo celo interese lastne stranke, da dosežemo politični mir. Ko sta Tsaldaris in njegova stranka priznala sedanjo državno obliko, ni bilo zapreke več, da mu omogočimo sestavo vlade. Stranki, ki je bila svojih 10 let izven državnega organizma in se je potem zavedla položaja, v katerem se nahajata država in vlada, je bilo treba omogočiti, da pride na vlado. Zato smo sklenili, da jim tudi naša stranka izreče nekako zaupnico, čeprav je pomenila bolj toleranco. S to zaupnico smo ji hoteli dati časa, da stori vse. kar more. čenrav nima v parlamentu večine.« Na vprašanje, kakšen bo položaj liberalne stranke, če bi Tsaldaris uspel pri svojem prizadevanju, je Venizelos odvrnil: »Moji stranki se sedaj ni treba ničesar bati. Ne verujem, da bo moja stranka izgubila na svojem ugledu, ker je položaj Grčije tako kočljiv, da ne bodo mogli rešiti vseh sedanjih vprašanj. Zato sem tudi zahteval vlado nacionalne unije. To pa zato, da bo uživala splošno zaupanje, naše zaupanje in zaupanje mednarodne javnosti. Tsaldaris s tem ni bil zadovoljen in je zahteval zase vso oblast, češ, da je pripravljen rešiti Grčijo iz sedanje krize. Ako bo to dosegel, tem bolje' To bo v korist vse države in zaradi tega ne bo nobena 6tranka oškodovana.« To je po mojem mnajiu največja usluga, ld jo more državnik storiti svoji deželi. Že ponovno sem izjavil, da bi želel, preden za-tisnem svoje onemogle oči, videti grški narod v miru Sedaj, ko vidim Kondilisa sedeti poleg Teotokisa in Hadžikiriakosa poleg Stratosa, ko vidim, kako sede sinovi poleg tistih, ki so jim streljali njihove očete, sem popolnoma zadovoljen. Globoko sem prepričan, da se kaj takega že dolgo ni pripetilo v grškem političnem življenju, in da vlada sedaj v Grčiji mir. Ali ni izpolnitev take želje največ, kar je mogoče zahtevati od političnega življenja?« O nadaljnjem razvoju v Grčiji Venizelos ni hotel dati nobene prognoze. Podčrtal je fe potrebo, naj sedanja vlada izpolni svoj program. Sicer pa, je dodal Venizelos, sem z vsemi svojimi silami na razpolago in v pripravljenosti za primer potrebe. Rusko-rumunska pogajanja prekinjena Bukarešta, 24. nov. d. V svojem ekspoze-ju, ki ga je podal včeraj v posiknski zbornici, je zunanji minister Titulescu potrdil, da so pogajanja z Rusijo za zaključi te v pogodbe o nenapadanju dejansko prekinjena, s čemer pa niso bili odnošaji Rumunije do zaveznikov v nobeni meri prizadeti. Rusija je vztrajala na zahtevi po izpremembi protokola, ki ga je sestavil Maniu ter je zahtevala vstavitev pris/tavka, da se pogodba me tiče »obstoječih spornih vprašanj«. S tem bi Rumuiiija priznala obstoj besarab-skega vprašanja. Titulescu je pozval v posebni noti pariškega poslanika Rusij«, maj se ta odstavek črta. Dne 10. novembra pa je sporočil francoski poslanik v Bukarešti končni odgovor, po katerem Rusija brezpogojno vztraja na svoji zahtevi. Rusija je postavila Rumuniji rok štirih mesecev, da podpiše pogodbo z zahtevanimi izpremem-bami. Glede na to ni imela Rurmmija nobene druge možnosti, je izjavil Titulescu, kakor da je ru.*ko zahtevo zavrnila. Rumu-nija se bo v bodoče ravnala v svojih odnosa jih z Rusijo samo po Briandovem-Kel-loggovem paktu Med Francijo in Poljsko na eni strani ter Rumunijo na drugi strani ne more zaradi te zadeve nastati nobeno nesoglasje, ker pobuda za pogajanja o za- ključit vi pogodbe o nenapadanju ni izšla iz Francije in Poljske, temveč iz Rusije. Bukarešta, 24. novembra A A. »Adeve-rul« je včeraj prinesel vest po kateri je Titulescu pred dnevi poslal svojega zaupnika v Cluj, da se pogaja z bivšim predsednikom rumunske vlade Vajdo Voevodom o spravi med obema politikoma. Kakor znano, je do spora med Titulescom in Vajdo Voevodom prišlo ob priliki pogajanj med Rumunijo in Rusijo za zaključitev podrta o nenapadanju. Redukcija vojaštva na Švedskem S*ockholm, 24. nov. AA. Voia^i izdatki bodo znižani na Švedskem za 30 milijonov kron. Od tega bo odpadlo na vojsko 11 milijonov, na mornarico 8 in na letalstvo 1 milijon Redukcije je sklenila posebna vojaška komisija, ki jo je imenovala sedanja delavska vlada. Prihranke bo vlada uporabila za ustanovitev velikega fond? /a brezposelne. Razen tega predlaga vojaška komisija, naj se zniža tudi efektivno stanje. Prav tako tudi novinci, ki bodo spoznani za sposobne, ne bodo vpoklicani. Za redukcije bo vlada predložila parlamentu poseben zakon. Za zakom bo poleg delavske stranke glasovala tudi skupina liberalne stranke. Razprave v skupščinskih odborih Beograd, 24. nov. p. V ministtrski sobi Narodne skupščine je imel danes dopoldne od 9. do 12.30 svojo prvo sejo skupščinski odbor za proučitev načrta o izpremembah volilnega zakona v Narodno skupščino. Seji je predsedoval dr. Ninko Peric, udeležili pa so se je trudi ministrski predsednik dr. Srškič, minister dr. Kramer ia notranji minister Žška Lazič. Ministrski predsednik dr. Srškič je otvoril debato s kratkim ekspo-zejem, nakar se je razvila načelna razprava, v katero so posegli številni govorniki, med njimi tudi narodni poslanec g. Lovro Peto-var. Po zaključni besedi predsednika odbora je bil zakonski načrt v načelu odobren. Prihodnja seja odbora, na kateri se bo pričela podrobna razprava, se bo vršila 8. decembra, da bodo imeli na ta način člani odbora dovolj časa, da ta važni zakon podrobno prouče. Vsi govorniki so si pridržali pravico, da v podrobni razpravi stavijo svoje izpreminjevalne predloge m izrazijo svoje mnenje o posameznih določbah zakonskega načrta. Beograd, 24. nov. p. V Narodni skupščini je imel danes sejo tudi odbor za proučitev izprememb društvenega in zborovalnega zakona. Notranji minister g. Lazič je obširno pojasnil določbe tega zakona, nakar se je vršila načelna razprava in je bil načrt po končani razpravi v načelu odobren. Arbitražna pogodba Poljske in Rusije Varšava, 24. nov. č. V Moskvi je bila včeraj podpisana arbitražna pogodba med Rusijo in Poljsko. Podpisala sta jo sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov in poljski poslanik Patek. Pogodba vsebuje določila o ureditvi vseh spornih vprašanj med Poljsko ki Rusijo pred paritetno komisijo. Poljski tisk pripisuje pogodbi precejšen pomen ter poudarja, da se bodo sedaj gotovo zboljšali poijsko-ruski odmošajl ter da se bo obenem zagotovil mir na vzhodu. Nizozemske zaščitne carine Ha»g, 24. novembra g. Nizozemska zbornica je z 51 proti 40 glasovom sklenila zvišanje carinskih pristojbin za 30 odstot kov za vse one izdelke, ki se izdelujejo ns Nizozemskem. Ustavitev obrata poljske tekstilne tvomice Varšava, 24. novembra s. Tvrdka Schei-bler & Groihman. največja poljska tekstilna tvornica s sedežem v Lodzu, je bila prisiljena 19. t m. ustaviti obrat. Tvornica je zaposlovala 6.500 delavcev. Trockij izžvižgan Kodanj. 24. novembra AA. Snoči je prispel na postajo Esbjerg bivši sovjetski vojni komisar Trockij Pred postajo se je zbrala množica ki ga je izžv^žeala. Policija je komaj vzpostavila red. Trockii ie po kratkem postanku nadaljeval pot v Kodanj, kjer bo predaval o ruski revoluciji. Kam Jadraj©? Političen umor v sofijskem tramvaju Obračunavanje med razprtimi Umor policijskega agenta in Sonja, 24. nov. č. Snoči je bil v Sofiji izvršen nov političen umor. V tramvaj, ki vzdržuje promet na progi med železniško postajo in arzenalom, sta pri cerkvi sv. Nedelje vstopila policijski agent in znani pro-togerovec Kosta Bučkov ter njegov znanec Andrija Bušev. Kmalu za njima je vstopil v tramvaj tudi neznanec, ki se je s hrbtom obrnil proti obema potnikoma. Ko je tramvaj zavil čez most na Bullevard Georgije-va ,se je neznanec nenadoma obrnil, potegnil iz žepa revolver in pričel streljati na Bučkova. V tramvaju je nastala silna panika. Bučkova je zadelo več strelov in se je makedonstvujuščimi se nadaljuje protogorevca sredi Sofiie mrtev zgrudil na tla. Predno je prišla policija, je neznanec že pobegnil. Kakor pravijo, je skočil s tramvaja v neki avto in izginil z njim v smeri proti madžarskemu poslaništvu. Do večera policija ni mogla dognati niti številke avtomobila. Vest o umoru je izzvala seveda v Sofiji veliko senzacijo, posebno še, ker je veljal Bučkov kot dober policist in pošten državljan. Zapustil je dva majhna otroka in vdovo. V zadnjem času je prejemal grozilna pisma, v katerem so ga mihajlovci pozivali, naj preneha preganjati njihove ljudi. 2e v včerajšnjem uvodniku smo zabeležili alarmantno vest, ki jo je objavil ugledni in svetovnoznani angleški novinar Wickham Steed v nedeljski številki londonskega »Times«. Steed je poročal o tajnih načrtih, ki so jih v Rimu skovali ali jih morda še kujejo predstavniki Mussolinijeve Italije, Hitlerjeve Nemčije m Gomiboševe Madžarske. Opozorili smo tudi, da je mora. imet1 za svoja razkritja vsekakor stvarno podlago. Kakršnakoli pa je ta pod.aga, o tem ni dvoma, da je glavna ost sklenjenih ali snujočih se načrtov naperjena proti naši državi. Jugosiav.jj, ki je kljub svoji skromnosti in m roljubnosii trn v peti nekaterim neprimerno večjim narodom, naj bi pač za vedno izginila z zemeljske površine, njeno ozemlje pa se porazdelilo na desno in evo med njene grobarje. V Rimu so sklepan našo pogubo in našo smrt. Istočasno s tem tajnim rimskim sklepom smo izvedeli tudi za sklep nekega drugega več ali manj tajnega sestanka, ki se je vršil, menda tudi istočasno z rimskim, na naših tleh v Zagrebu. Pred dnevi so se namreč sesta.i v Zagrebu pod predsedstvom g. dr. Mačka nekateri pristaši bivše Radičeve stranke in nekaj drugih gospodov, ki se še vedno niso otresli šablon g. Svetozar-ja Pribičeviča. Etablirali so se kot »voditelji naroda« in postavili program, ki naj bi tvori! osnovo opozicijskega do-kreta v naši državi. V svoji resouciji naglašajo nače.o narodne suverenosti kot edini izvor vsake avtoritete, izključno kmečki program proglašajo za edino linijo našega celokupnega javnega življenja in izjavljajo, da je šestoja-nuarski režim najjačja forma absolutistične hegemonije Srbijancev nad vsemi ostalimi deli naroda in države. Ob enem zahtevajo, da se naša nacionalna zgodovina vrne nazaj v leto 1918, v dobo pred ustanovitvijo Jugoslavije, v čase splošnega kaosa. Pred vsem je treba pribiti, da za-snrebška resolucija g. Mačka in njegovih tovarišev ni morda pričetek kake resnejše opozicionalne akcije, temveč je v svojem bistvu zaključek mnogih poskusov, da se med nasprotniki današnjega režima napravi skupen program. Poskusi so se popolnoma ponesrečili in s svojo resolucijo se gg. Maček in tovariši vračajo nazaj v svoj stari intran-sigentni kotiček. Nade, ki jih je g. Korošec kot glavni posrednik med srbijan-skimi opozicionalci ter hrvatskimi in slovenskimi separatisti vzbujal zlasti tudi pri svojih pristaših v Sloveniji, so žalostno propadle. pokazaio se je, da je tako zvana opozicija nesposobna ustvariti skupno vojsko. Dogodki bodo kmalu pogazili vse te kujajoče se politike in to tem prej. ker je sedaj celemu svetu odkrita njihova nesposobnost, ustvariti pozitiven državni in narodni program, ki edini bi mogel dati nekaj upanja, da bi v bodoče gospodje Mački, Korošci in njim sorodni še igrali kako pomembnejšo vlogo v našem političnem življenju. ''"oda vrnimo se nazaj k resoluciji. V Nesodobne metode (Misli očeta o šolski vzgoji ) Rado ee poudarja, da je smotrena vzgoja našega naraščaja mogoča samo ob skladnem sodelovanju šole in doma. Imamo že organizacijo, ki zasleduje isto stremljenje. Toda samo v okviru društvenega udejstvovanja ni mogoče povedati, še manj pa sto* riti vsega, kar bi bilo potrebno rn zaželeno. Sola je naša najvažnejša narodna zakladnica. nji je poverjena naša najdragocenejša dobrina: naša mladina, in 6 tem tudi vsa narodna bodočnost. Na vzgojn je in-teresirana vsa naš« javnost in je zato tudi v redu ter celo potrebno, da se javno razpravlja o vsem, kar je v zvezi z vzgojo naše mladine. Vzgojeslovje je veda, ki se razvija in napreduje, ki pa mora v bistvu sloneti na empiričnem izkustvu Mislimo, da se mo--ra vzgoja usmeriti po dolgoletnih izkustvih in znanstveno preizkušenih modernih metodah Mi. ki je osnovna in srednješolska vzgoja daleč za nami, se z bridkostjo spominjamo na mnogokatera trnjeva sredstva našega &o'.stva, katera smo smatrali že^ kot znanstveno in praktičao opravljena. Zato strmimo, ako vidimo marsikje, da se povračajo stare m najstarejše metode. Res. da do danes še nismo doživeli vrnitve najstarejše pedagoške metode, ki 6* je v slovenskih krajih drastično imemo« vala »štaberl« »Šiba, ki poje novo mašo,« se še ni prikazala Z enakim spoštovanjem pa se m; starejši spornimiamo »p^nrtence« kazenske naloge. Te pa srečavamo vedno bolj pogosto. Ne samo kot sredstvo pouka, marveč tudi kot varuhinjo discipline Ce pojema pokorščina ali šolski red, morajo krivci tn tudi nekrivci prijeti za pero vn prepisovati po enkrat, po večkrat cele strani kakega učbenika. Ce bi še hodil v šolo in imel izbirati, ne vem. ali bi se ne odločil rajši za »štaberl«. V polpretekli dobi »o ž« vel i pedagoški strokovnjaki, ki so trdili, da je pomanjkljiva šolska disoiplir.a v prvi vrsti krivda učitelja, ki ne zna mla-dne dovolii zainteresirati za predmet in sploh za pouk ALi to načelo še velja, re vemo Vemo pa, da je pisanje kazenskih nalog velika ovira za učenje, ker — brez ozira na duhovnost — jemlje potreb n^ čas domačega učenja i® pripravljanja za šoto Ker že govor mo o pisanju naj nam bo dovolieno v parentezii izreči mnenje. da abnormalna Številno«* pismenih domačh nalog kakor so po prastarem načinu zopet prišle v veljavo, ne služi smotrenomu učenju. Zgodi »e, da morajo učenci za tri. štiri predmete evppa dne izdelovati doma p:«mene naloge Kje naj vzamejo ?ns /a priprrvo /a w»+meni; nouk? Tn to cHo v 'Jan-.išnjfh razmerah, ko zamudijo učenci vfeliik del svojega časa z vožnjo na dom in točkah, ki so bile v Zagrebu sprejete, se krije zelo nespretno čisto veleizdaj-niška tendenca. Vse zagrebške fraze ne pomenijo drugega, nego da se ta gospoda izjavlja proti kralju in monarhiji in da ne priznava naše države. Gg. Maček in njegovi prijatelji so predrzni dovolj, da zahtevajo revizijo zgodovinskega dejstva od 1. decembra 1918, ki je bilo ustvarjeno z neskončnimi žrtvami celokupnega naroda, z mučeniško smrtjo stotisočev njegovih sinov in z enotno voljo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. G. Maček bi se sedaj hotel znova pogajati, ali naj se Jugoslavija ustanovi ali n«! In g. Pribičevič bi se očividno ne strašil, svojo užaljeno ambicijo postaviti nad življenjske interese celokupnega našega naroda! Zagrebška resolucija je drastičen primer herostratskega razdejanja in tipičen primer zločinske podpore vsem onim, ki bi hoteli svoje zastave razviti na razvalinah Jugoslavije. Koliko ne-okusnosti je skrito v resoluciji, se vidi tudi iz izjave o hegemoniji, ko je resnica, da je bil šestojanuarski režim proglašen tudi zato, da strmoglavi hege-monistična stremljenja, in je jasno, da so načela nove jugoslovenske politike v glavnem akcija proti nadvladi enega dela naroda nad drugim. Praktičnemu izvajanju državne politike in narodnega programa se je v mnogočem že posrečilo popraviti grehe one politike, ki je potom raznih interesnih aranžmanov v prošlosti najbolj vzdrževala odkrite ali prikrite hegemonistične tendence. Neiskrenost in demagoštvo s čistim kmečkim programom zagrebški gospodi ne bo pomagalo. Naš kmet vidi, da baš sedanja politika bolj kakor kadarkoli v prošlosti stoji na pravilnem razumevanju interesov našega kmečkega ljudstva in da je ta politika v najtežjih časih kmetu dala koristi, ki so daleč od kmečke gospode v vili g. Mačka. Zagrebški sestanek je tragičen dokaz, kam dospejo ljudje, ki svojih osebnih interesov ne znajo podrediti splošnim narodnim in državnim interesom in pri katerih je osebna ambicioznost več vredna kakor obstoj in usoda naroda. K sreči bo zagrebška resolucija ostala le žalostna epizoda. Edini uspeh, ki ga bodo zagrebški gospodje s svojim veleizdajalskim činom dosegli, bosta prijateljski fašistični pozdrav in priznanje vseh onih, ki ne morejo mirno spati, ko gledajo, da postaja Jugoslavija zaščitnica svojega naroda in steber miru v Evropi. Kolikor nam je znano, g. dr. Korošec ni sodeloval pri sestavi zagrebške resolucije. Toda v imenu slovenskega ljudstva, v imenu obstoja in bodočnosti našega naroda ga upravičeno vprašujemo, ali se tudi on strinja s to pogubno, v svojem efektu veleizdajalslko politiko? Splošno se govori, in zlasti iz kroga njegovih pristašev se vedno na novo širijo vesti o zvezah g. dr. Korošca z voditelji tako zvane opozicije. Zato ima naša javnost vso pravico zahtevati, da se ta zadeva do dobra razčisti. z doma. Pa tudi v šoli se paše navadno več kakor zahteva učni načrt. Tako zvane »izpitne« naloge ki naj nadomeščajo ustmeno izpraševanje, eo novost, ki se je uvedla via faoti in ne po imtencijah učnega načrta. O abnormrteti, da se pišejo zamujene naloge celega semestra šele zadnji teden druga za drugo, niti ne govorimo. V času mladosti naših očetov je cvetela pedagoška metoda, da so morali učenci, le niso dovolj zraali nemškega učnega jezika, nositi sramotilno tablico Danes učenci zna« jo učni jezik dogaja se pa, da ga učitelji ne znajo ali nočejo znati Tistih historičnih tablic seveda ni več, na njiih mesto pa je (»topila zbadljnva opazka često tudi slabši red Milimo, da butdi to ne odgovarja niti učnemu redu niti iezikovni šolski osnovi. » Z vsem™ temi antiikvnrammfl metodami se seveda ne dviga veselje za učenje in tudi ne dosegajo željeri uspehi. Žilo pa je še večje Vzbuja se zavest krivičnoeti in odpora ne samo p^oti učenju samemu, temveč tudi proti ndijvšjiim vzgojnim ciljem. Navedli smo te pritožbe, ki se vsesplošno oglašajo iz krogo-v učencev im staršev, zarad. tega. ker se nam zdi, da vsega tega ne bi bilo treba, ako bi bilo zadosti dobre volje. Menda dandanes nii več treba poudarjati trivialne resnice, da so v šoli glav« no učenci im da udobnosti drugih prizadetih činiteljev ne smejo igrati vloge. Tudi ne pri sestavka® ju urnikov. Uverjend smo, da bo 6motreno šolsko nadzorstvo vodilo račun o pomamjkljiivo-stih. ki niso na korist splošne in specialne vzgoje Šolsko nadzorstvo je pač ono udej-stvovanje ki je najvažnejše v naših šolah. Tu seveda ne govorimo o nadzorstvu ministrskih odposlancev, ki obiskujejo zavode ob priliki zrelostnih izpitov. Oni nimajo niti potrebnega časa niti možnosti, pre« motriti vse delovanje v šolah. Gilavni faktorji z« nadzorstvo so pač ravnatelji naših zavodov. Njim polagamo na srce, da se v čim največji meri zanimajo za način, kako vplivajo nekatere manj všečne vzgojne metode na duševno in tudi na nacionalno usmerjenost naše m'adine. Administrativni posli šolske uprave gotovo zavzemajo mnogo časa im dalovne sile. Toda. ker cenimo voditelje naših šol kot preizkušene pedagoge in priznane šolnike, smo prepričani, da bodo naše opombe sprejeto z isto dobrohotnostjo in najpoštenejšo volijo, kakor so bile izrečene. Saj smo svoje besede zapisali samo z namenom, doprinesti svoj del k tako važnemu prizadevanju Icakor je vzgoja naše mladine Prav pa 6e nam zdi. da »e baš vprašanja mladinske vzgoje obravnavajo ored javnostjo, ker tu ne gre za interese posameznikov marveč za temeljno in bitno korist naše nacionalne in socialne skupno« sti, naroda im države. R. A. Pri TRGANJU v ZOBEH in GLAVI navadno priporočajo masažo ALGA za masažo J) SteU«ok* Din 14___ Oglu reg. (km S Br. 25.SW.7o-.: Bretonski avtonomizem par'.z, 21. novembra železniški atentat na Bretonskem, naperjen zoper ministrskega predsednika Herriota, je potekel zelo pohlevno, obrnil pa je vendar do neke mere pozornost na bretonski avtonomističm pokret. To gibanje je v Franciji že zelo staro, vendar pa se ne more reči, da bi belež lo kak napredek ali pa se celo razvilo v problem, ki bi se z njim morala resno baviti francoska politika. V Franciji je proučevanje pokrajinskih ali reg onalnih posebnosti ze.o v časti m se tak regionalizem ze. lo goji. V ospredju zanimanja pa so pokrajinske etnografske in druge posebnosti, ne da bi se težišče postavljalo na jezikovno, kaj šele na pol.tično stran. In v tem smislu posveča gojenje regionalizma, ki mu dajejo iniciativo rojaki iz posameznih historičnih pokrajin, pažnjo najrazličnejš m predelom, ne le onim, ki se odlikujejo po jezikovnih posebnostih, kakor je n. pr. Bretanija s svojim ostankom starega keltskega prebivalstva in jezika. Le sporadič-no se kažejo v tem gojenju pokraj nskih posebnosti tudi pojavi, ki razkrivajo težnje, da se da regionalizmu tudi političen ali še točneje, narodno političen značaj. Taki pojavi so se opazili tudi na Bretonskem, niso pa mogli napredovati do resnejšega upoštevanja vredne stopnje. Tudi med Bretonci je tako kakor povsod, kjer je politična moč države in državnega naroda gospodovala dolga stoletja nad manjšimi drobci starih ljudstev drugačnega je-zika, zlasti pa, ako se je ta narod odlikoval z visoko kulturo, 3 prevladujočo civilizacijo. šola, vojaška služba in neštete oblike modernega družbenega stika so povzročile. da se je velika večina Bretoncev naučila francoskega jezika, da je zlasti med meščanstvom občevalni jezik francoščina, večja mesta pa so sploh tudi v Bre-taniji povsem francoska. Poglavitno torišče, kjer se uporablja izven družine bretonski jezik, je tudi tu cerkev. Spričo tega ni čudno, da se bretonski doseljenci v mestih naglo francozirajo, pa tudi na kmetih se ob jezikovni meji bretonska sfera naglo krči, zlasti v moderni dobi. Leta 1886. so navajali še 1,341.000 Bretoncev, ki so govorili staro keltsko govorico, za 1. 1926. pa se ceni njihovo število samo še na en milijoa. V tem času se tedaj ni posrečilo ustaviti procesa jezikovne asimilacije; nasprotno, zgornji podatki kažejo, da ta proces celo presenetljivo naglo napreduje. Kljub temu ee je gibanje, ki mu je cilj ustaviti asimilacijo ter pripomoči Breta-niji do nekake avtonomije, v zadnji dobi radikaliziralo, vendar pa ni moglo prodreti v množice. Ustanovile so se, kakor poročajo francoski listi, tajne družbe z avto-nomističnim programom, ki so posegle cele po terorističnh aktih. Francoski listi pri tej priliki kažejo na inozemske, Franciji neprijateljsko razpoložene vire in jih obtožujejo, da podpihujejo bretonsko avto-nomistično akcijo. Podrobnosti o teh zvezah niso znane in niti tega ni mogoče z gotovostjo reči, ali res obstojajo. Toda znano je in v časopisju se večkrat piše, da so alzaški avtonomisti že pred leti postavili v program svoje akcije tudi težnje, da se politično organizirajo vsi predeli Francije, kjer se govori še nefrancoski jezik ali vsaj posebno narečje. Bretonce, Flamce v severni Franciji, ki pa jih Je le okrog 200 tisoč, potem Baske, ki jih cenijo na francoski tleh na okroglo 100.000, ter francoske Katalonce 190.000 po številu, Kor-zičane Ln druge italofone, bi radi organizirali v narodne manjšine, ki naj bi podprle alzaško lorenske avtonomistične težnje. To je bil pokret, ki so ga iz Stras-bourga javno propagirali, ne da bi se mogli doslej opaziti vidni uspehi. Ali ln koliko dobiva bretonski avtono-mizem podporo direktno iz Nemčije, bo pač razkrila preiskava, uvedena povodom zadnjega železniškega atentata. Kdor pa ve, kako zelo se brigajo Nemci za svoje rojake izven nemških držav, ta ne more dvomiti, da imajo vsaj Alzačani direktne zveze preko državne meje. Bretonski avtonomisti ao črpali nove ko-rajže tudi ia osamosvojitve Irske tn mnogi menijo da Irci tudi s svoje strani aktivno pomagajo svojim keltskim soroja-kom na francoskih tleh. Vendar pa je položaj tu docela drugačen, ker med keltskimi Bretonci in Francozi ni niti sledu onega velikega nasprotstva, kakor ga je med Irci in Angleži ustvarila zgodovina in ga utrdila zlasti verska razlika v zvezi s socialno in gospodarsko podrejenostjo Ircev. Ako so bili po tem dani pogoji za Irski avtonomizem, takih pogojev za bretonski avtonomizem ni. Churchill o razorožitvi Ijondon, 34. nov. AA. Churchill je govoril v zbornic: o razorožitvi Ln izjavil med drugim: Ne sme se dovoliti, da bi se vnovič začelo r/boroževanje. Francija je oborožena, toda miroljubna do mozga. Ni Francija tista in tudi ne njeni zavezniki, ki bodo povzročali nemire v Evropi. Preden bi kdo hotel oslabiti francosko disciplino in čimitelja varnosti, ki ga predstavlja, je treba dvakrat pomisliti. Ne verjamem, da bi nam grozila kakšna vojna, toda reči moram, dia v prvi vrsti zaupam francoski vojski, v drug* vrsti pa se zanašam na to. da je Rusija zaradi dogodkov na Daljnem vzhodu preobložena z drugimi skrbmi, in naposled se nanašam na splošni odpor, s katerim mislijo v vseh državah o vojni. Churchill je nato dejal, da je treba prej ugoditi pravičnim zahtevam premagancev in potem šele izvesti razorožitev zmagovalcev. Pametneje je urediti najprej pereča vprašanja kakor na pr. gdanski koridor ln vprašanje Transilvanije, ko je ozračje še razmeroma mirno in so zmagovalci še dovolj oborožen'. Na koncu je Churchill nagla sil, da se Rusija čimdalje boli oborožuje, da pomnožuje svojo produkcijo letal in tankov in da zato pomeni trajno grožnjo za vse države med Baltikom in Črnim morjem. Mušanov o jugoslovanski demarši Sofija, 24. nov. n. Po sprejemu protestne note, ki mu jo je izročil jugoslovenski poslanik v Sofiji, dr. Vukčevič, je bolgarski ministrski predsednik in zunanji minister Mušanov spreje1 novinarje in jim izjavil: ^ Jugoslov vlada je predložila noto naši vladi zaradi nekega incidenta na meji. V njej zahteva, naj se skliče glavna rejonska komisija, kakor določa čl. 3. konvencije, sklenjene glede tega med Jugoslavijo tn Bolgarijo. Komisija bi morala pregledati položaj v bližini sela Resna, kjer se je po jugoslovenski noti izvršil napad na jugoslovansko ozemlje. Danes ali najkasneje jutri bom odgovoril g. Vukčeviču. Bolgarski zemljedelci za zbližanje z Jugoslavijo Sofija, 24 no-/, n Včeraj je bil zaključen kongres zemljedelske rveze Aleksandra Stambolijskega, ki se je vršil v Stari Zagori. Na kongresu je bila poleg drugih sprejeta tudi resolucija, v kateri se zemljedel-ska zveza Aleksandra Stambolijskega izreka za prijateljske odnošaje z Jugoslavijo in za nadaljevanje tradicij politične smeri, ki jo je začrtal Aleksander Stambolijski v zunanjepolitičnim in notranjepolitičnem pogledu. Na kongresu je bil izvoljen tudi nov odbor stranke, v katerega so volili tudi bivše ministre in sedanje emigrante Aleksandra Obova, Nedeljka Atanasova, Hrista Stojainova, Kosto Todorova in Stančo Tri-funova. Vest, da so bili bolgarski emigrantski voditelji izvoljeni v novi izvršni odbor stranke, je izzvala v vseh bolgarskih političnih krogih veliko zanikanje in mnogo komentarjev. Avdijenca novega nemškega poslanika Beograd 24. nov. AA. Danes opoldne je Nj. Vel. kralj sprejel v svečani avdijenci novega nemškega poslanika na našem dvoru Dufourja Ferroncea, ki mu je izročil po običajnem čeremonielu akreditivna pisma. Po avdijenci je na nemškem poslaništvu sprejel novinarje ter jim poda! naslednjo izjavo: Pravkar sem izročil svoja poverilna pisma in se vračam poln zadovoljstva nad prijateljskim sprejemom in razgovorom, ki ,sem ga imel pri tej priliki z Nj. Vel. kraljem. Z izročitvijo svojih poverilnih dokumentov pričenja moje službeno delovanje. Kakor sem že takoj po svojem prihodu v Beogradu naglasil, želim z vsemi silami doprinesti k čim boljšemu in resničnemu medsebojnemu spoznavanju med jugosloven-skira in nemškim narodom. Ni nobene objektivne ovire, ki bi ovirala ono sodelovanje med obema narodoma in obema državama, pred vsem na gospodarskem in kulturnem polju, ki nas more še tesneje združiti. Storil bom vse, kakor so to delali tudi moji predniki, da to zbližanje poglobim in oja-čam. Pri tem seveda računam na vsestransko podporo jugoslovanskega tiska, ki je za vsako sporazumevanje in sodelovanje izredne važnosti. Pričenjam svoje delovanje v trdni nadi, da mi bo mogoče v tem smislu delovati koristno in ploden osno. Ustanovitev jugoslovensko-madžarske družbe za izmenjavo blaga Beograd, 24. nov. AA. Dopoldne se je vršila skupščina jugoslovensko-madžarske delniške družbe za izmenjavo blaga Skupščini je predsedoval ravnatelj Milivoje Si-čarevid, predsednik Privilegirane družbe za izvoz poljskih pridelkov. Trgovinskega ministra je zastopal načelnik Bojič Po ugotovitvi, da je delniška glavnica že popolnoma vplačana, je skupščina izvolila upravni odbor in nadzorni odbor V upravni odbor »o bili izvoljeni: Damjan Brankovič, dr. Milan Vrbnič, Joso Lakatoš, general Milivoje Nikolaje vi č, dr. Mijo Radosavljevič, Vo-ja Petkovič, inž Pahernik, Aleksander Ko-rodi, Milivoje Sičerovič. dr. Sigfrid Kaufer, Aleksander Foti in Oton Heinrich. V nadzorni odbor: Geza Silog, dr. Toma Petrovič, Artur Gvozdenovič, Dragutin Kovač. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Damjan Brankovič. Družba je danes začela z rednim poslovanjem. Njeni prostori se nahajajo v Kolarčevi ulici št. 1. Nad 100 vagonov žita zgorelo Beograd, 24. nov. p. V pretekli noči je v Beokereku pogorelo veliko žitno skladišče tvrdke Fenvešija. Zgorelo je 50 vagonov koruze. 50 vagonov pšenice, 2 vagona ječmena in 3 vagone otrobov ter vse naprave v sušilnici. Škoda znaša nad 2 milijona. Mislijo, da je bil ogenj podtaknjen. Uvedena je bila preiskava. Poset zagrebškega žiroana v Liubljani Zagreb. 24. novembra n. Nocoj je odpotoval zagrebški župan dr. Krbek v Beo. grad. Na povratku bo posetil Ljubljano kjer se sestane z zastopniki občine in ravnateljstvom mestne električne centrale Dr. Krbek se namerava posvetovati tudi z zastopniki električnih central v dravski banov nt o eventualnem sodelovanju. Zima se bliža Solnograd, 24. novembra s. Danes ob 13. je pričelo močno snežiti. Pri temperaturi 2 stopinj nad ničlo sneži dalje Siaba letina maka v Južni Srbiji Skopi je, 24. novembra. Kakor kažejo uradni podatki banske uprave v Skoplju, je letos mak v vardar-ski banovini slabo obrodil. V lanski jeseni je bilo z makom posejanih 6479 ha. toda v teku zime, ki je bila zelo huda, je mnogo maka pozeblo, tako da je ostalo kolikor toliko nepoškodovanih le 500 ha. Poizkusi sejanja maka pomladi so se po večini izjalovili, ker je bilo tudi pomladi neugodno vreme. Kljub mali letini so bile po vrhu še cene neugodne in so se gibale v začetku od 120 do 130 Din za kilogram makovega soka. Zdaj so se popravile na 180 Din. Vzrok nizkim cenam so še velike stare zaloge. Ker »e izvoz ne more prav razvijati, kaže, da se bo ta kultura, ki je tamošnjira krajem dooašala prej priličnc dohodke, vedno bolj opuščala, dasi sicer kakovost vužnosrbskega maka ni slaba. H&de posledice pastirske nagajivosti Velenje, 24. novembra. Ko so se preteklo nedeljo vračali z gasilskega občnega zbora v St. .Taniu na Vinski gori delegati ostalih gasilskih društev Šaleške doline z vozom proti Velenju, se jim je pripetila med j>otjo huda nezgoda. Fantiči, ki so pasli blizu ceste, »o si ▼ svoji razposajenosti izmislili, da bi kazalo konje, vprežene v vračajoči se gasilski voz, malo podražiti. S snopi goreče slarae so čakali v obcestnem jarku ;n ko je voz prevozil do nepridipravov, so goreče snope vrgli pred konje. Živali so splašene zdi rja-le, pri čemer se je voz s potniki vred prevrnil. Pri padcu sta se huje poškodovala dva potnika, med tem ko so ostali dobili le manjše poškodbe Krojaški mojster gospod Matevž Tajnšek iz Velenja si je pri padcu zlomil levo ključnico in obratovod-ja strojnega oddelka na premogovniku gospod Martin Sovinek je dobil na glavi veliko rano. Oba sta poiskala zdravniško pomoč pri dr. Kolšku v Velenju. Naredba o božičnih drevescih Ljubljana, 24. novembra. Že se bliža čas, ko bo na Kongresnem «rgu čez noč zrasel zeleni gaj in oznanjal jrihod Božiča. Glede sekanja in prodajanja božičnih drevesc pa je izdala banska uprava letos posebno uredbo. Z njo določa, da je v nedoraslih gozdovih sekanje mladih dglastih drevesc prepovedano. ker bi to •ogražalo razvoj ali obstoj gozdov. Za božična drevesca se smeio sekati samo drevesca, ki se dajo izločiti iz gozdnih sestojev. če niso na kvar razvoju gozda. Gole sečne mladih sestojev na 02 ha celotne ploskve na istem poseku se smejo izvrševati ob '-.poštevanju § zakona o gozdih lo po prejšnji prijavi občnemu upravnem:! obiastvu prve .stopnje. Kdor prodaja aH prevaža božična drevesca mora dokazati njih izvor s potrdilom županstva one občine, v katerem območju so bila drevesca posekana. Organi javno varnostnih in tržnih nadzorstev bodo zahtevali zadevna potrdila. Županstvo mora na potrdilu zabeležiti množino dreves, ki se izsekajo v občini. Božična drevesa, ki jih bedo prevažali in prodajali brez predpisanega potrdila, bodo zaplenjena. O tem se morata takoj obvestiti sresko načelstvo in pristojna orožnišika postaja. Osebe, ki prenašajo ali prevažajo posamezna božična drevesca od mesta prodaje do stanovanja, niso dolžne imeti potrdil o izvoru. S tem so razveljavljene vse prejšnje naredbe za sekanje šr prodajanje božičnih drevesc. Iz šolske službe Beograd, 24. novembra p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni naslednji učitelji, odnosno učiteljice: Vida Schrot iz Bevk v Borovnico, Vlasta Maslač iz Celja v Maribor, Alojzij Zupane iz Strekljev-ca v škocijan pri Turjaku, Valerija Zur panc iz štrekijevca v Škocijan, Vera Jare iz škocijana pri Turjaku v štrekljevee, Helena Skoupil iz Stare cerkve v Kočevje, Terezija Sirnik iz Škocijana pri Turjaku v štrekljevee, Alojzij Wi!litzer iz Kočevja v Staro cerkev. Ostavko na učiteljsko službo so podale: Amalija Kresnik Stoperce, Pavlina Burgcr Poljane nad škof jo Loko in Jerica Slapšak, strokovna učiteljica v LJubljani. Potres v Sremu Zemun, 24. novembra n. V Batajnici v Sremu so imeli v pretekli noči potres. V mlinu bratov Koljivratičev cenijo škodo na po1.drug milijon dinarjev. Mlin .1« bil zave :wan pri zavarovalnici ^Sumadiji«. V^mon1!^ fianoirpil Zaerehška vremenska napoved ra danes: Pretežne oblačno megleno, nekoliko nestalno. zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Denresiia. ki se ie razširila s severnega Atlantskega oceana na Evropo. ie oiačila in se ie pričela pomikati oroii vzhodu. Prav tako sp ie oiačila tudi sekundarna depresija nad Sredozemskim morjem. Zaradi tef»a ie nastalo ori nas nestalno vreme. nekoliko višie temperature in ponekod dež. Pritisk ie neznatno narasel samo v srodnipm Primoriti. drusod ie padel za rt.l do 25 mm. naiboli v zapadni Hrvatski. Dnnajsfea vremenska napoved za petek: Zapadno vreme, to ip severno /oblačenje, v prostih lečah osveZ»'oči zapadni vetrovi možnost lokalnega dežja, prekonormalne temperature. Naši kraji in ljudje Mladi učiteljski rod trka in išče Letos bo že blizu tisoč absolventov učiteljišč brez službe — Predlogi in sklepi na ljubljanskem sestanku LJubljana, 24. novembra. V današnji v-seobči brezposelnosti se vse premalo poudarja brezposelnost inteligence. Danes je v dravski banovini okrog 650 cičiteljskih abiturijentov, ki so brez sredstev prepuščeni samim sebi. Državna ln easehna učiteljišča v Ljubljani in Mariboru dajo vsako leto toliko absolventov, da e strahom gledamo v bodočnost. V zadnjih dveh letih je dovršilo učiteljišče okoli 650 mladih fantov in deklet, ki so vsi polni idealov in. življenjske sile in ki bi hoteli koristiti svojemu narodu. Z letošnjim letom se bo to števiilo še povečalo za najmanj 350 ljudi, ki bodo prav tako in s še večjim strahom zrli v temno bodočnost. Skupno jih bo torej že blizu tisoč Vsi ti mladi fantje in dekleta so se re-kru tirali iz meščanskih, delavskih in kmet-skiih slojev, ki najbolj občutijo današnjo tnorečo krizo Da je njihovo življenje vse prej ko znosno, sri lahko vsakdo sam misH. Ookler so obiskovali šolo, so jih starši jpodipirali v nadi. da bodo kmalu prišli do svojega kruha. Sledilo je pa bridko razočaranje. Minili so meseci, minila so leta, ti mladi inteligenti na še vedno tavajo brez službe in vsakršn;h sredstev. Škoda j>e mladih moči in velikega idealizma, ki začenja minevati v brezdelju NavzMc temu^ pa so iti ljudje še vedno idealni, morda še predeč, in pričakujejo, da se bodo današnje težke razmere kmalu spremenile. Izgledi za službo «*> minimalni, sikoraj jih ni. Zaradi tega so sklicali abiturijenti ljubljanskeda učiteljišča informativni sestanek, ki so se ga poleg cca 120 abiturijentov in stri turi j en tk drž. učiteljišča iz leta 1931. in 1932. udeležile tudi tovarišice zasebnega učiteljišča ln delegat mariborskih tovarišev. Sestanek sta posetila tudi dva gg. profesorja ljubljanskega učiteljišča in delegat JUU. Razpravljali so o mnogih oerečih vprašanjih^ kako bi se dal izboljšati njihov položaj^ in sicer: o nastavitvah nrimorskih učiteljev, ki v zadnjem času prihajajo k nam: o učiteljicah, ki so poročene z dobro srituiranl-mi neučitelji: o učiteljih (icahV ki imajo fe polna službena leta. in o stališču .TUU do njih in obratno, na.kar so bili na dnevnem redu še predlrvgi i-n resolucije. Stališče. Id so ga zavreli udeleženci tega informativnega sestanka, je naslednje: Abiturienti uvidevajo težavni položaj eJovenskih učiteljev v Italiji, zaradi katerega prihajajo sem. vendar pa so mnenja in prosijo, da ne bodo protežirani, temveč da se nameščajo v nekem znosnem razmerju s tukaišnrimi abiturijenti. Ni pa s tem rečeno, da abiturienti pozabljajo na dele naše domovine, ki ječe T>od tujim jarmom. Vedno jim bo pred očmi naš Trst. naša Reka in Gorica in naša kršna Istra. V šoli bodo vzgajali mlndino v tem duhu. da tu-ni ona ne bo pozaifrla naše skeleče rane. Kakor Primorja. tudi Koroške ne bodo no-zaV>i"ii. ker je del našega narodnega telesa. Skr3j.no nesoci^lno je. da učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi neučitelii vrše službo, njihovi možje pa zavzemajo ugledna in. dobro pJačana mesta. To je v nebo vpijoča krivica, ki a.bituriente boli in ki jo zlasti močno občutiio. Zato naj take učiteljice same opro«;jo za uookojritev, da na rede mesta mladim, ker ne izigube pri svojih preiemkih prav ničesar. Abiturienti so prosili JI H I, naj ustanovi zanje nekaj praktičnih tečajev, kier bi se izpopolnjevali v onem, kar od njnh živ-lienie zahteva. Prosili so nadflic organizacijo, naj službeno zastopa njihove interen. Navzoči »o sprejeli naslednje predloge: Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, porušenem spanju, slabovoljno-sti sezite takoj po staropreizkušeni »Franz Josefovi« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franz Josefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. a) naj se osnuje borza dela za učiteljske abituriente; b) naj se v zimskem času osnujejo razni praktični tečaji, kakor zadružni, za obrtno nadaljevalno šolstvo, za rokotvomi pouik, za gospodinjske nadaljevalne šole itd.: c) abiturienti nameravajo prirediti akademijo, da pokažejo javnosti, kaj zmorejo, in da s tem pomagajo najrevnejšim tovarišem in tovarišicam. Sprejete in odposlane so bile naslednje resolucije: • Sekciji JUU za dravsko banovino Sekcija JUU za dravsko banovino naj intervenira pri prosvetnem ministru in pri banu dravske banovine, da dobe brezposelni abiturienti in abiturientke državnih in zasebnih šo'l v Ljubljani in Mariboru čim prej službena mesta, bodisi kot pripravniki, bodisi kot dnevničarji, ker je njihov gmotni položaj nevzdržen. Prosimo, da nas organizacija sprejme kot izredne člane in dovoli našemu zastopniku mesto v odboru, odnosno da nas organizira pod svojim okriljem. Prosimo sekcijo, da osnuje v zimskem času različne strokovne tečaje, in sicer: zadružni, za obrtno nadaljevalno šolstvo, za rokotvorni pouk, za gospodinjske nadaljevalne šole. Sekcija naj nam dovoli vsaj nekaj brezplačnih izvodov »Učiteljskega tovariša« in »Popotnika«. Organizacija naj intervenira na pristojnih mestih, da se primorski učitelji ne protez i rajo na naš račun. Gospodu ministru prosvete v Beogradu Zastopniki in zastopnice brezposelnih abiturientov državnih in zasebnih učiteljskih šol v Mariboru in Ljubljani iz leta 1931-32 pošiljajo s svojega informativnega sestanka, ki se je vršil v Ljubljani dne 23. novembra 1932 v prisotnosti delegata -sekcije JUU za dravsko banovino naslednjo prošnjo: Naš položaj je sila težak, ker smo povečini izšli iz slabše situiranih slojev in nas starši ne morejo več preživljati, zato najvljudneje prosimo, da nam na kakršenkoli način pomagate. Prepričani smo, gospod minister, da boste imeli popolno razumevanje za naše težnje. Tistim, ki se jih tiče! Apeliramo na vse učitelje Ln učiteljice, ki nmajo polna službena leta, in pa na učiteljice, ki ste poročene z dobro situiraniml neučitelji, da uvidite naš težak položaj in se nam prostovoljno umaknete. Apeliramo na vaš socialni čut in na vašo resnično stanovsko zavest. Upamo, da ne bo naš klic zadel na gluha ušesa. Zvezi slušateljev Aleksandrove univerze Zastopniki in zastopnice brezposelnih abiturientov državnih učiteljskih šol v Ljubljani in Mariboru, zbrani na informativnem sestanku ob prisotnosti delegata JUU javno protestiramo proti izpadom neke akademske omladine na račun abiturientov državnih učiteljskih šol, ki študirajo na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani. Prepričani smo, da večina akademske omladine obsoja resolucijo, ki je bila izdana v soboto 19. t. m. na svobodnih akademskih tleh. Brezposelni učiteljski abiturienti Jesensko življenje na Bleda Bled, 24. novembra Tudi na Bledu imamo z jesenjo velik križ. Megla, sonce, slana, veter, dež, mraz pa zopet južno vreme se kar vratijo. Zdaj imamo že nekaj dni neprestano deževje, po goiah pa sneži. Nič ne bomo presenečeni, če v kratkem dobimo sneg tudi po dolini. Bled je zdaj kakor izumrl. Z listjem nastlane ceste so puščobne, le tu pa tam švigne mimo tebe kak avtomobil. Tudi jezerska gladina je prazna, le sem pa tja vidimo kak čoln, ki se leno pomika po jezeru. Zvonček želja v zvoniku otoške cerkve je utihnil. O, da bi bilo kaj sonca! Blejci so vajeni le letoviškega vrvenja, zato je jesen zanje posebno dolgočasna. Ni čuda, da komaj čakajo snega, ko bodo smučarji, sankači in drsalci zopet oživeli blejsko pokrajino. Strastni smučarji se že pogovarjajo o dilcah ter nestrpno pričakujejo bele odeje, če že ne ravno v dolini, pa vsaj na gorah. Tudi pospeševalci tujskega prometa že stikajo glave in kujejo načrte za zimsko sezono. Že zdaj vemo, da bodo letošnje zimske športne prireditve prekašale lanske. Ker se je Bled zadnja leta močno prelevil in razširil svojo delavnost tudi na zimo in ker nudi gostom tudi pozimi vso udobnost v isti meri, kakor švicarski hoteli, pričakujejo Blejci mnogo gostov. Stavbna sezona na Blediu je zdaj v naj-večem razmahu, katji do prihodnje poletne sezone bo dograjenih nič manj kakor 24 vil in stanovanjskih hiš, ki bodo veči- noma služile ▼ sezonske »vrhe. Sedaj popravljajo tudi vodovodno napeljavo na Vidovdanski cesti, ter je zaradi tega cesta od hotela »Toplice« do Mlinega vsa raz-kopana, cestni promet pa do nadaljnjega ustavljen. Zaradi denarne krize so blejske gostilne precej prazne, le kino ima ob nedeljah še precej obiskovalcev. Kaj pa društveno življenje? Tudi društveno življenje se je začelo oživljati. Prednjači pa zopet seveda naš agflni Sofcoi, ld M pridno pripravka za proslavo 1. decembra, za Miklavževo in za druge prireditve, ki so predvidene v letošnji zimi. V nedeljo se bo oa Bledu, kakor že jav- Ijeno, vršilo pomembno zborovanje. Predstavniki m člani Zveze kopališč, letovišč, mineralnih vrelcev in zdravilišč kraljevine Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Zagrebu, se bodo zbrali k 12. redni glavni skupščini. Zborovanje se bo vršilo v hotelu Toplicah in se bo poleg običajnega dnevnega reda razpravljalo o vseh zadevah ter je tudi prijavljeno večje število zanimivih referatov. Udeležence skupščine toplo pozdravljamo in želimo, da bi rodila mnogo uspehov v prid našemu tujskemu prometu. V temi je omahnil v smrt Tragična smrt ponoči zaposlenega tesarja Ivana Grabnarja Ljubljana. 24. novembra. Gradbena fcvrdka inž. Dedeka, ki zida na oglu Bleivveisove in Celovške ceste stavbo Delavskega doma, je v dveh dneh izgubila dva svoja pridna delavca. V torek zvečer je umrl zadet od kapi v Petričevi gostilni na Tyrševi cesti tesar Jernej^Hočevar. o če-muir smo poročali, v sredo okrog 21.45 pa se je na stavbi smrtno ponesrečil 321etni tesar Ivan Grabnar, stanujoč v Kamniški •ulici 20. Zaradi poane sezone so na stavbi Delavskega doma prisiljeni delati tudi precej pozno v večer, do 22. ure. Poleg zidarjev so zaposleni tudi tesarji, ki morajo seveda delati pri umetni luči. Okrog 21.45 je odšel Grabnar na nerazsvetljeni del stavbe. Hip nato sta začula preddelavec Ivam Žitnik in tesar Cevka gluh padec. Ozrla sta se okrog sebe, nato pa takoj odhitela za Grabnarjem, sluteč nesrečo. Vzpela sta se po stopnicah. Tam pa, kjer se stopnice lomijo, sta se nagnila nad poldrug meter globoki kletni prostor, v katerem sta sveteč z vžigalicami opazila Grabnarja negibnega. Spustila sta se do njega in ga postavila na noge. Grabnar se je tisti mah res osvestil in dejal: »O, saj ni nič hudega. Bom že sam zlezel iz luknje.« Naenkrat pa je zopet omahnil nazaj na tla. Žitnik in Cevka sta spet prižgala vžigalice in opazila, da se je Grabnar hudo poškodoval na glavi, kjer se je odrgnil kožo. Iz rane mu je vrela kri. Ker se je ponovno onesvestil, so obvestili s stavbe reševalno postajo, nakar so ubogega ponesrečenca odpeljali v splošno bolnico. Takoj so ga pregledali zdravniki ln ugotovili, da si je pri padcu prebil lobanjo, a dobil je tudi hude notranje poškodbe, zlasti si je silno pretes-el možgane. Zdravniki so se sicer trudili okrog mladega ponesrečenca, vendar je ostala vsaka pomoč zaman. Ivan Grabnar je ponoči izdihnil. O nesreči je bila že v teku večera obveščena Grabnar jeva žena, ki je zaman pričakovala moža, da se vrne, kakor običajno, zdrav z dela. V teku noči so revi tudi sporočili pretresljivo novico v moževi smrti. Z nesrečno vdovo jočeta za očetom dva mladoletna otročiča. Pogreb, ki se bo vršil v petek ob 16. izpred mrtvašnice splošne bolnice, oskrbi gradbeno podjetje. Roparski napad 06 belem dnevu Mlad apaš v pisarni — Udarjen s steklenico je zbežal brez plena Ljubljana, 24. novembra. Bližajoča se zima obeta spričo kritičnih časov, v katerih živimo, različne kriminalne podvige. Že sedaj, ko še ni zapadel soeg in beda ni najhujša, se kažejo grozeče konture bodočega zla, kar gre najbolj po glavi našim varnostnim organom, a je tudi važno za vso javnost. Danes dopoldne se je v Rožni dolini primeril nov tak dogodek, ki najočitneje kaže, da se navzlic vsem mogočim varnostnim meram časih ni mogoče ubraniti nasilju. Bilo je okrog 10.30, ko se Je mudila soproga tovarnarja in lastnika pražame »Aidria« g. Filipa Šibenika v pisarni podjetja na Cesti X. št. 2. Bila je baš zaposlena pred odprto blagajno. Nenadoma so se za njenim hrbtom neslišno odprla vrata in že je planil v pisarno gologlav mladenič svojih 22 let, oblečen v rjav suknjič in temnejše hlače pa brez telovnika. Gospa Nina se je komaj zavedla nepričakovanega obiska, ko jo je neznanec že zagrabil z desnico za vrat, dočim je s svobodno levico hitro posegel v blagajno. Pričela se je borba. Sicer prestrašena, a pogumna gospa ni odnehala in je tiščala vrata blagajne, da ibi jih zaprla. Pritisk za vratom je bil čedalje hujši, tedaj pa je naenkrat gospa za hip popustila in zagrabila z desnico steklenico, ki se je nahajala v blagajni. Bliskovito jo je dvignila in treščila napadalca z vso silo po glavi. Krepki udarec je očividno zadoščal, kajti mladi ropar se je skrem-■ženega obraza urno zasukal in že tudi zbežal iz pisarne na prosto. Odnesel ni ničesar, kajti čim se je zadet od steklenice zagrabil z rokama za glavo, je gospa sunkoma zaprla blagajno in zasukala gumb, po zločinčevem begu pa se je upehana od razburjenja naslonila na blagajno. Ko si Je prav razbistrila dogodek, ni pohitela za zločincem, marveč proti skladišču. Sklicala je sosede, ki so pričeli napadalca zasledovati, vendar je ta že davno izginil. O napadu sa Sibenikovi telefanično obvestili policijo, ki se sedaj trudi, da najde drznega apaša. Renate MuQer Hermana Thimig Fritz Grilnbaum Szoke Szakall ŽELIM SE POROČITI Predstave ob 4., %8 In %10 zvečer. ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Podporna akcija društva Tabor Ljubljana, 24. novembra. Gospodarsko socialni odsek društva Tabor se obrača na našo javnost z naslednjo prošnjo: Eno izmed najbolj perečih vprašanj, ki ga rešujejo emigrantske organizacije, je socialno vprašanje. Zadostuje samo pogledati namen njihovih številnih prireditev. Bodisi, da je prireditev kulturnega ali zabavnega značaja, vedno je organizirana zato. da se z njenim gmotnim uspehom sanira društveno finančno stanje, ki je tako kritično ravno zaradi velikega podpiranja najbolj revnih in potrebnih članov. Današnja svetovna kriza, daje emigrantskim društvom še prav posebno težko nalogo zaradi okoliščine, da tudi naša država občuti zle posledice svetovnega gospodarskega kaosa. Trpljenje, ki ga je moral prenesti primorski begunec na svoji zasužnjeni zemlji, največja ponižanja narodnega čuta, konfinacije, zapori, uuarci bičev in zasmehovanja, so nam ustvarila veličino narodne svobode. — Z begom preko meje, ko si čestokrat reši zgolj življenje, išče v svobodni domovini svojih bratov novih moči, novega borbenega duha, ki ga potre buje za nadaljnjo borbo. Toda vse njegovo upanje v sončno svobodo, bi bilo na mah strto, ako bi ne našel pri svobodnih bratih razumevanja za svoj položaj, ako bi njegove težnje ne našle nikake podpore. Zašel Bi s poti jugoslovenstva na krivo pot. Raz- HOTEL MILINOV Zagreb NA JELACICEVEM TRGU Tekoča topla m nladna voda v vseb sobah. Telefon v sobah in ves ostali komfort. — ZMERNE CENE. 219 HOTEL IN RESTAVRACIJA KOVAČ, ZAGREB, GAJEV A ULICA 6T. 31. TELEFON 73-35. U-jimAvoo 6iat« sobe po 25—35 Din. Ptvotts.-ui» fro-ma£» kuhinji. Ubrana naravna run. Velik in h!«de« m. Prt tavanjn preko 24 ar L5 % popasta. — Priporoma m ia.»t.nik DJURO PAJ1C. 261/» »Impregno* ščetke so najbolj priporočljive in jih priporoča ministr. nar. zdravja, 9krat odlikovane. »IMPREGNO« tovarna higijenskih ščetk ZAGREB, Langov trg 4. HOTEL „ASTORIA" ZAGRFB, Petrinska Najmodernejši hotel Zagreba. Eno minuto od glavnega kolodvora. Najmoderneje z vsem komfortom opremljene sobe. Najcenejše in najizbornejše bivanje v Zagrebu. 315 Pomladitev obraza, odpravo gub in brazd dosežete naglo ta uspešno z obkladki na obraz s pravim Isla-blatom. Vsebuje naravni in zdravilni gorski grez kopališča Ischl. Uporaba je enostavna po navodilu, ki je priloženo vsakemu zavojčku. Dobiva se v lekarnah in drogerijah po zmernih cenah. Zahtevajte samo Pechovo Antracen črnilo, ki je Izvrstne '-vaiitete. 317 očaram ju bi sledila brezbrižnost in obup. To nujno posledico pospešuje še v posebni meri bližajoča se zima. Emigrant, ki Je itak brez krova in svojcev, ostane še brez kruha. Gol in bos, lačen in bolehav je prisiljen tavati okrog iščoč si najpotrebnejše, te da si ohrani življenje. Teh žalostnih razmer brezdomca se društvo Tabor dobro zaveda. Z vso agilnostjo dela na vseh področjih, ki jih narekuje duh časa emigrantski mladini. S pretresanjem političnih vprašanj ter s kulturnimi prireditvami obuja in utrjuje brezdomcu zavest in dolžnost, ki jo ima napram svoli zapuščeni zemlji. Z gmotnim podpiranjem pa mu lajša bedo, kolikor je mogoče. Ve« trud in delavnost društva pa bi ostala brez haska, ako bi ga ne podprla javnost, kajti le z njeno pomočjo je bilo Taboru mogočo zgraditi prenočišče na Viču in ga opremiti. Zato se obrača ponovno s prošnjo na vso narodno in človekoljubno javnost, da mu pomore do končnega cilja. Ničesar nemogočega ne prosimo. Kljub vsej krizi in pomanjkanju se bo še vedno našlo kaj, kar se v hiši lahko pogreši. Obnošeno perilo, obleke, obutev in posteljna pregrinjala sprejemamo z iskreno hvaležnostjo v svesti si, da pomagamo onim, ki so nam porok za odrešenje velikega dela našega naroda. Ne odpravite samo z besedo tiste, ki bodo trkali v našem imenu na vaša vrata. Preglejte omare, zaboje in podstrešja, kjer leži zavrženo blago, ki bi našim beguncem zelo koristilo in daruj tel Celo otrokom dovoli zdravnik KAVO HAG! KULTURNI PREGLED Ivan Hribar, Moj i spomini (III. del. Od 1929 dalje. Ljubljana 1932.) Dasi je Ivan Hribar z drugo knjigo svojih Spominov nekako zaključil svojo življenjsko izpoved, se je vendar lotil še tretjega dela in ga minule dni poslal na knjižni trg. V predgovoru poudarja, da ?ta ga vzpodbudili k pisanju tega dela Spominov dve knjigi: Erjavčeva »Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem« in tretji zvezek Suklljetove-ga spisa »Iz mojih spominov«. V polemiki a piscema obeh navedenih knjig je častitljivi nestor naših politikov in kulturnih delavcev znova in podrobneje kakor v prejšnjih dveh delih opisal nekatere dogodke in pojave iz naše politične preteklosti. Tako je tretji del tehtna izpopolnitev prvih dveh knjig. Obenem pa vsebuje ta, za našo politično zgodovino nedvomno pomembna knjiga piščeve komentarje k nekaterim dragim dogodkom in pojavom po 1. 1922., njegovo filozofsko izpoved in v dodatku razpravo o vprašanju slovenske izgovarjave. V članku »Resnici prohod« razpravlja ugledni pisec o stališču bivše Vseslovenske ljudske stranke v vprašanju jugoslovenske države. Na osnovi Erjavčeve knjige in omenjenega šuklietovega soisa konštatira, da je bil v" letih 1903.-1909 tudi pokojni^ dr-Krek v vprašanju jugoslovenske bodočnosti istega mnenja, ki mu je dr. šušteršič ostal zvest do prevrata in še dalje, da je namreč rešitev jugoslovenskega vprašanja mogoča samo pod habsburškim žezlom. Že prve mesece svetovne vojne je dr. Krek to mišljenje temeljito revidiral. V »Moji politični veroizpovedi« opisuje pisec razvoj svojega političnega mišljenja od dijaških let do zrelosti in poudarja svojo zvestobo narodno - radikalni smeri, ki je v vprašanju jezika videla važnejšo zadevo nego je kakšna materialna korist, ki bi &e dala dobiti v škodo jezikovnih pravic. V naslednjem članku »Koalicija narodnona-predne stranke z Nemci« polemizira z Erjavcem in Šukljetom o tem kočljivem vprašanju iz naše politične zgodovine, ki se v borbi zoper napredni pokret na Slovenskem pregreva celo v naših dneh kot navidezen dokaz kompromisarstva liberalnih politikov v narodnem vprašanju. Narodnonapredni klub se |e 1. 1896. odločil za zvezo z Nemci v značilni, tudi danes zanimivi situaciji, ko je hotela katoliškonarodna etranka zadati »smrtni udarec našim gledališkim predstavam« (str. 25). Prav tedaj se je pogajala za koalicijo z Nemci tudi katoliškonarodna stranka, ki se je baronu Heinu na ljubo, in sicer v dneh, ko še ni bila angažirana za tako zvezo, izrekla po dr. Papežu proti sa-moslovenskim uličnim napisom v Ljubljani. Pisec dokazuje, da je sporazum narodnona-prednih politikov i nemškimi veleposestniki takratne Kranjske narodni stvari samo koristil, predvsem pa je rešil slovensko gledališče v Ljubljani, ki ga je hotela kato-i-škonarodna stranka zatreti. V »Izdajstvu nad koroškimi Slovenci« se pisec bavi s sporom za volilne mandate na Koroškem in zavrača očitke, da bi bili na-prednjaki, imenoma dr. Miroslav Ploj, zapravili kak slovenski mandat in tako nehote podprli ponemčevanje slovenskega Koro-tana. Pisec dokazuje, da je ta mandat zapravil dr. šušteršič in sklepa: »Ko bi dr. šušteršič ne bil zapravil dragega koroškega, prvotno od vlade namenjenega nam mandata, ni izključeno, da bi nam bila pripadla južna Koroška brez plebiscita; ko bi bila Ljubljana dopustila generalu Rudolfu Maistru, da leta 1918 zasede slovensko Koroško 9 Celovcem vred, je gotovo, da bi nam bilo to ozemlje brez plebiscita ostalo« (str. 43). Celo poglavje je Iv. Hribar posvetil borbi za samoslovenske ulične napise v Ljubljani in objavil vrsto dokumentov, ki ilustriralo to borbo in njeno ozadje v vladnem (nemškem) enako kot v slovenskih političnih taborih. V nadaljnjem članku »Akcija za slovensko vseučilišče v Ljubljani« polemizira pisec z napačnimi očitki iz nasprotnih vrst in z novimi podatki osvetljuje obsežno delo, ki so ga izvršili slovenski naprednjaki v akciji za slovensko vseučilišče. Članek »še enkrat: Fran šuklje« stoji v znamenju stare polemične borbe med obema politikoma. V zvezi s Šukljetovimi izvajanji piše tudi o historiatu ustanovitve srednje tehnične šole v Ljubljani. Zanimivo je »Poglavje o naši notranji osvoboditvi«. V njem se pisec vrača k vprašanju, ki je že ponosno razgibalo in polemično razvnelo slovensko kulturno javnost, namreč k vprašanju naše kulturne orientacije, ali. kakor ga je Iv. Hribar dobro označil, »standard of culture«. Konkretno se to vprašanje pojavlja vedno znova v dilemi: nemščina ali francoščina? Pisec se odločno zavzema za francoski jezik, ker se mu vJutru« že omenili, je direkcija Narodne banke v Beogradu razpisala natečaj za sprejem desetih uradniških pripravnikov v službo Narodne banke. Sprejemajo se kandidati, ki so dovršili univerzo ali višjo trgovsko akademijo v naši državi aLi v tujini, ki je enakovredna fakulteti, ali driavno trgovsko akademijo v državi ali tujini. Kandidat ne sme biti mlajši od 20 in ne starejši od 31 let. Pred sprejemom v bančno službo morajo vsi kandidati opraviti sprejemne izpite. Izmed priglašenih kandidatov jih bo direkcija izbrala trideset, ki bodo prlpuščeni k Izpitu. Izmed kandidatov, ki bodo napravili Izpite, bo uprava banke Izbrala deset, ki jih bo sprejela za bančne uradniške pripravnike. Prošnje z dokumenti sprejema inšpektorat banke do 15. decembra in daje tudi vsa pojasnila o tem razpisu. Sprejemni izpiti se bodo vršili v drugi polovic; meseca januarja 1933. ♦ štiridesetletnica narodnega gledališča v Splitu. Letos poteče 40 let, odkar je bilo v Splitu zgrajeno narodno gledališče, ki so ga postavili voditelji hrvatskega preporoda, ko so priši; na upravo splitske mestne občine Gledališki ljubitelji v Splitu bodo slovesno obhajali ta pomenljivi dan. ♦ Zagrebški planinci pridejo v nedeljo na Kum. V nedeljo 27. t. m. priredi Hr vatsko planinsko društvo v Zagrebu skupni izlet na Kum. te Zagreba se odpeljejo z vlakom ob 5.45 zjutraj do Trbovelj, v Zagreb pa se vrnejo istega dne s postaje Hrastnik. ♦ ijršj Izseljeno!. Prosvetni minister je izdal odlok, da sa morajo ob priliki izseljenskega tedna, ki se bo praznoval v vsej našj državi od 27. t, m. do 3. decembra, vršiti predavanja o naših izseljencih v vseh ljudskih in srednjih šolah. ♦ DruStvo Narodna čitalnica v Ribnici se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. Premoženje se je oddalo po društvenih pravilih Sokolu v Ribnici. ♦ »Službeni Ust dravske banovine« objavlja v svoji 93. letošnji številki: pravilnik o opravljanju državnega strokovnega Izpita pooblaščenih inženjerjev: gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev jn arhitektov, ter pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita diplomiranih inženjerjev, gradbenih, strojnih, elektroinženjerjev, ladijskih inženjerjev in arhitektov. ♦ Nova grobova. V ljubljanski bolnici je včeraj umrla Zinka Brozovičeva Iz Most, hčerkica šefa urada za pospeševanje obrtj pri banski upravi. Jutri jo bodo položili v grob. _ V Krmelju je včeraj umrl v starosti 70 let ugledni trgovec g. Josip T r b o v c . Pogreb bo jutri ob 9. na farno pokopališče na Vrhovem. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše Iskreno so-žalje! ♦ Tragična smrt. V Vurberku pm Ptuju je te dni tamkajšnji posestnici Ivani Ko. kolovi na cementnih tleh spodrsnilo tako nesrečno, da se ji je zlomila hrbtenica. Prepeljali so jo v ptujsko bolnišnico, kjer je umrla za hudimi poškodbami. ♦ Cepljenje proti davici. V zadnjih letih opažamo, da se pojavlja v dravski banovini daviia v vedno večjem številu in zahteva vedno več smrtnih žrtev. Lansko leto je obolelo za njo preko 1700 otros. v letošnjem letu pa že mnogo več. Posebno v zadnjem mesecu zaznamujemo precejšnje število obolenj za davlco v ljubljanski okolici in tudi v mestu Ljubljani. Da se ne bi bolezen še naprej širila, je začel Higljenskj zavod preventivno cepiti prot; davici Cepljenje se vrši po izkušeni metod z Ramonovim anatoksinom ln je do danes najuspešnejše sredstvo v borbi proti davici. Priporoča se cepljenje dece od 1. do 10 leta starosti Vsak otrok mora biti trikrat cepljen v razdobju po tri tedne. Po končanem cepljenju, ki je brez vsake opas-nosti, nastopi dolgoletna zaščita ,jroti davici Cepilo se bo vsak dan v Higijenskem zavodu, Zaloška cesta, ob 11. nri. Trikratno cepljenje stane za premožne 10 Din, za siromašne pa je cepljenje brezplačno Ker lahke ugotovimo s posebno reakcijo, al} je otrok podvržen davici ali ne, bomo slednjo na željo staršev na otrocih izvršili. Starši, davica je nevarna nalezljiva bolezen, ne zamudite prilike. Opozarjamo, da cepi Higijenski zavod tudi proti škrla-tinki — Higijensk; zavod. ♦ Potniški parnik »Kraljica Marija«, ki se sedaj preureja in popravlja v šibeni škem pristanišču, bo po novem letu nasto pil s tujimj potniki potovanje po Sredozemskem morju. Razen ostalega komfora, s katerim razpolaga ta parnik, bo na njem sedaj instaliran tudi Kino. ♦ Radio-postaja v Sarajevu. Kakor javljajo iz Sarajeva, se bo po inicijativi tamkajšnjih kulturnih društev uredila radio-postaja. To seve ne bo emisijska, marveč relejska postaja, ki bo v glavnem prenašala najboljše programe oddajnih postaj v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. Da malo se oddahnem In zabim na vso Jezo, tja k Slamičn fo mahnem na ribjo majonezo. 13559 ♦ Najmlajša prababica v Jugoslaviji. V črnogorskem selu Satri živi najmlajša prababica v Jugoslaviji ali morda na vsem svetu. To je Gjurgjica Nedeljkovlčeva, ki je stara šele 47 let, a se ji je te dni rodil pravnuk. Ona se je omožila v štirinajstem letu, njen sin se je oženil v petnajstem letu starosti, ravno tako pa tudi njen vnuk. ♦ Zagrebški peki popuščajo. Zaradi Izjave tržnega nadzornika v Zagrebu, da bo protj onim pekovskim obrtnikom, k; so brez upravičenega razloga pretekli ponedeljek zvišali cene kruhu, vložil tožbo pri sodišču, je precejšnje število pekov opustilo zvišanje krušnih cen. V tržnici je pri zvišanih cenah vztrajalo samo devet pekovskih mojstrov. ♦ 10 dinarski kovanci s črticami so pravi. Narodna banka je prejela In tudi izdala nekaj kovancev po 10 Din, b} se pa po neznatni napaki pri kovanju nekoliko razlikujejo od drugih. Posledica tega je, da jih ljudje nočejo sprejemati, češ da so ponarejeni. Primerov odklonitve teh kovancev je bilo zadnje dni v Ljubljani več. V pomirjenje občinstva se uradno razglaša, da so ti kovanci veljavni. Na zadnji strani imajo dve črtici, in sicer pod št. 10. in za besedo »dinara«, ki ju drugI kovanci nimajo. Drugače so pa enakj drugim. Pomota se je zgodila pri kovanju in so jo prepozno opazili. ♦ čapla s številko. Iz Dolenjskih Toplic nam pišejo: V tukajšnji okoliš se je zatekel nenavaden ptič, ki so ga že več dni opazovali. Preteklo soboto se je zopet pojavil v Toplicah in ga je lovec g. šobar Franc ustrelil. Na nogi je Imel pritrjeno znamko z napisom v madžarskem jeziku šolski otroci so najbolj izpostavljeni nalezljivim boleznim. Proti vhajanju klic skozi duplini ust grla vam bodo najbolj pomagale priljubljene DOBIVAJO SE V VSEH LEKARNAH CENA ZAVOJČKU DIN 8.— lcl to vedo. in s številko 102.504. Ptiču je pritrdila znamko na nogo ornitološka postaja v Budimpešti. Ptič je bil oddan orožniški postaji, ki bo poslala znamko v Ljubljano. Je to neka vrsta sivih čapl. ♦ Lov na divje svinje v Jurkloštru preložen. Lov na divje svinje v lastnem lovišču graščine v Jurkloštru, določen na nedeljo 27. t. m. se zaradi nastalih vremenskih neprilik preložj na poznejši dan. ♦ Dve viničariji sta zgoreli. V nedeljo 20. t. m. zvečer je bil na Globokem vrhu večji požar. Zgoreli sta dve viničariji, in sicer last posestnika Franca Trstenjaka s Krapja ia kovača Goloba s Stročje vasi. Obe hiši, ki sta stali tesno druga poleg druge, sta bili leseni in kriti s slamo. Vzrok požara ni znan. Hiši sta bili zavarovani za manjša zneska. p r i m a danes KSKflBMM restavracija ♦ Preklic. Henrik Smrekar izjavlja, da je pretrgal pogodbo z g. Ivanom Albrehtom, književnikom v Ljubljani, glede prodaje svojih slik G. Albreht odslej ni več upravičen, posredovati pri nakupu, odnosno prodaji Smrekarjevih slik. Hkrati prosi osebe, ki so od g Albrehta kupile Smre. karjeve slike, da mu javijo svoje naslove in podrobne pogoje nakupa. ♦ Večje podjetje, zelo dobro poslovno organizirano po celi državi, jšče družabnika. Uspeh v vsakem oziru zasiguran. Pismene ponudbe pod »Rentabilno« na Aloma Com-pany, anončna .n reklamna d. z o. z., Ljubljana. ♦ Obleke |n klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ Franz-Josefova grenčica je dragoceno sredstvo za čiščenje želodca, črev in krvi. \m u— Kakšne glasbene zanimivosti obsega spored novinarskega koncerta? Iz pravkar dotiskanega programa jih naštejmo kar po vrsti: Predvsem je to Slavnostna ouver-tura M. škerjanca, dalje B. Armiča doslej še neizvajan »Adaggio iz simfonije Duma«, skladba mladega, mnogo obetajočega slovenskega komponista. Potem iz srbske glasbene literature Krstlčev zelo efektni »Sherzo«. Vse te točke bosta izvajala orkester društva Glasbene Matice in orkester drž. konservatorija kod taktirko prof. L. M. škerjanca Isti orkester bo sodeloval tud; pri Mirkovi »Narodni romanci«, ki jo bo pelo Glasbeno društvo »Ljubljana« pod vodstvom dr. A. Dolinarja. Oktet Ljubljanskega Zvona bo pod vodstvom Doreta Matula pel Jerebovo >0 kresu«, Adamičevo »Maro o jezeru« (sopran solo ge. špelce Ramšakove) ln Prelovčevo »Sedem si rož porezala mi«. Naslednja točka bo »Legenda« znamenitega Poljaka Wieniawskega tn Tartinijeve »Variacije na Carelijev tema« v Izvedbi kon- -i.i- i * •• ''-'i Zvočni kino Ideal PREMIERA VELIKEGA CIRKUŠKEGA FILMA SIROMAŠNO IN TE2KO ŽIVLJENJE ARTISTOV, KI JIH CESTO DRU2I ISKRENO PRIJATELJSTVO IN GLOBOKO OBČUTENA LJUBEZEN" NANCY CAEEOLL PREDSTAVE OB 4., 7. IN 9. VELESENZACIJA! PREMIERA! vzemajo za zajtrk in malico vedno Ovo-maltine, ker daje telesu vse snovi, ki so potrebne za njegov razvoj in za očuva-nje zdravja. Ovomaltine daje zdravje in moč. osvežuje živce, povečuje telesno silo in pomaga bolniku, da ponovno dobi izgubljene meči. servatorista Uroša Prevorška (pri klavirju konserv. Reinhold Gallatia). To je samo prvi del programa; dTUgi del bomo priobčili jutri. Ze to pričuje, da novinarski koncert po svojem izbranem in vendar ljudskem programu obeta vsakomur glasbeni užitek. Stopite kar v ponedeljek po vstopnice: zagotovite si ob pravem času prostor' u— Vybor Ceskoslovenskč oboe v Ljubljani zve členy na prednššku »Praha ba-rokni« se sveteJnvmi obrazy, konajici se v sobotu 26. listopadu o 20. hod. v restaraci Zvezda. V nedeli 27. t. m. loutkovč predstaven! »Kašparek v Kocourkovč« v Narodnim domč o 16. hod. u_ Danes velefilm »Zapadna fronta 1918« po romanu Ernsta Johansena »Štirje infan-teristi«. To ogromno filmsko delo mojstra režije G- W. Pabsta bomo videli jutri v Elitnem kinu Matici. Film nas povede nazaj v leto 1918. na zapadno fronto v Francijo. Peklenski ogenj — vojna besni in nemške čete se po štiriletnih borbah komaj drže v svojih postojankah. Usodo štirih vojakov infanteristov nam slika film Z vso vehemeneo in golo realnostjo nam kaže film dogodke na fronti, uiodo trpečih vojakov, ki se lačni, raztrgani in izmučeni bore za domovino. Pretresljivi so prizori na bojnem polju, v bolnici, na prevezovališču in v zaledju, kjer vlada beda, pomanjkanje in lakota. Film »Zapadna fronta« je eno največjih filmskih, del te vrste in napravi na gledalca globok, neizbrisen vtis. Predstave v Elitnem kinu Matici danes in jutri ob 14., v nedeljo pa ob 11. u_ Zagrebški kvartet v LJubljani. Drevv ob 20. nastopi sloviti zagrebški kvartet v koncertni dvorani kina »Dvor«. Spored, ki ga bo izvajal, je skrbno izbran ter sestavlja dela Beethovna, Baranoviča, Sehu-berta, Mendelsohna In Ravela. Ta večer komorne glasbe ki bo pod okriljem našega neumornega glasbenega društva »Sloge^, bo dostopen najširšim slojem našega občinstva, saj se bo vršil po znanih »Sloganih« nizkih cenah Zaradi krasnega programa je zanimanje za ta koncert tud, ve liko. Nihče naj zaradi tega ne zamudi te izredne prilike. Vsakdo naj si preskrbi vstopnice že v prodaji v Matični knjigarni ali v Pugljevi trafiki v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. Zvečer od 19. dalje bo blagajna odprta v kinu »Dvoru«. NOVOST! Pridem na dom ter Vam odstranim za vedno brez bolečin in brez noža kurja očesa, bradavice in trdo kožo (Hornhauti. Ponudbe s točnim cenjenim naslovom in terminom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Kurje oko«. 13510 u— Delavski prosvetni večer. V ponedeljek 28. t. m. ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice K. (14.) delavski prosvetni ve čer »Svobode« ln »Zarje«. Dr. Dragotin Lončar bo predaval o pogledu v sodobno šolstvo. Delavska godba »Zarja« bo zaigra-la več lepih skladb Konservatoristka Vida Rudolfova ln konservatorist Drago Žagar bosta zapela več solističnih spevov Pri klavirju ju bo spremljaj konservatorist Reinhold Gallatia tn Adamič Korošec in Raubar zaigrata solo na pozavno in klarinet. Pri klavirju pa bo Hedy Bajde. Oktet »Ljubljanskega Zvona« bo zapel lepe narodne pesmi. Večer bo pester in nad vse lep, kakor so vsi delavski prosvetni večeri »Svobode« in »Zarje«. Zato si kupite vstopnice že v prodaji v naprej. u— Preporodovcl! V soboto 26. t m. ob pol 1. se bo vršilo predavanje o gledališču. Predaval bo gledališki igralec g. kJ-pah. Vljudno vabljenj člani starešinske SOP. Za člane udeležba obvezna. u_ Sokol Ljubljana III priredi v proslavo praznika uedinjenja 1. decembra telovadno akademijo, pri kateri bodo sodelovali vsi telovadni oddelki. Akademija bo v društveni telovadnici na letnem telova-dišču Sokola 411. Začetek ob 20. Istega dne ob 11. bo slavnostna seja društvene uprave, na kateri se bo po govoru o pome nu 1. decembra slovesno zaobljubilo na no vo pristopivše članstvo in se bo Izvedla prevedba dece ln naraščaja. Poset obeh prireditev je za članstvo, naraščaj in deco brezizjemno obvezen. — Sokol III priredi tudi letos 5. decembra Miklavžev večer, na katerem se bo obdarovala sokolska ln po možnosti tudi druga deca bežigrajskega okraja. Ker društvo vseh s tem združenih izdatkov iz lastnih sredstev ne zmore, prosi že danes rodoljubno občinstvo, da mu v ta plemeniti namen priskoči s kakršnimikoli daTili na pomoč. Veselje ln sreča vseh naših malčkov mu bo v zadoščenje ln zahvalo. u_ Pogreb Uršule Marije Kokalje/e. Včeraj ob 14.30 se je vršil izpred hiše žalosti v Gradišču št 11. pogreb ene najpo-žrtvovalnejših sokolskib delavk gospe Uršule Marije Kokaljeve, ki Je preminila v 84. letu svoje starosti tik po jubileju so-kolskega društva Sokola I., za katerega ;e največ delala Na njeni zadnji poti so jo spremili poleg ogromnega števila občinstva iz vseh slojev Ljubljane tudi članj :n članice Sokola I. v krojih in s praporom na čelu. Sokoli so nosili v povork.;, ki je krenila iz Gradišča po Kongresnem trga dalje po Marijinem trgu ter Miklošičevi cesti do Tabora, prekrasen venec s trakovi v državnih barvah Na Taboru je zaigrala sokolska godba žalostinko, nakar se je z ganljivim; besedam; poslovil od p<>-kojnice podstarosta direktor br N?nde Marolt. Zopet je pokojnici v slovo zaigrala godba žalostinko, potem pa je žalni sprevod krenil prot) pokopališču Sv Križa. Ob svežem grobu se je Manica Kom^uova spominjala vrlin pokojne sestre. u_ Za rajnega g. Milana Detelo se bo služIla sv. maša v nedeljo 27 t. m ob 9. v kapeli slovenske narodne cerkve na Gosposvetski cesti 9. _ Na pravnik uedi-njenja 1. decembra bo slovesna služba božja ob 9. v isti kapeli. Pride! Pride! n u— Predavanje o plinski kuhi, zvezano z brezplačno pokušnjo jedil, priredi mestna plinarna drev>j 25. t. m. ob Ta dan bo posvečen peki raznovrstnega drobnega peciva Predavanje bo kakor običajno v Prečni ulici v kuhinji kraljice Marije. Vstop PTOst! Vabljene vse, k; se zanimate za praktično ;n ceneno peko na plinu! u— V včerajšnji notici o mestni plinarni je po pomoti izostala beseda, s čimer se je smisel pokvaril. Mestna plinarna je namreč or^zorila odjcinaice plina, da imajo vsi uslužbenci plinarne legitimacije s slikami v črnih knjižicah, ki jih morajo imeti vedno s seboj. Dogaja pa ee, da bivši uslužbenci obiskujejo stranke s pretvezami, da so poslani od plinarne, na kar se stranke opozarjajo. V včerajšnji notici je beseda »bivši« izostala. u— Razna dela na prostem. Y kratkem bodo pričeli g cestno kanalizacijo na Cankarjevem nabrežju, kjer bodo moraii urediti več novih odtočnih kanalov. Pričeli so te dni tudi planirati dvorni nasip, tako da bo lahko odtekala voda ob d°žev;u, dočim nabrežje Ljubljanice posipavajo z drobnim peskom. Pred škofijo so pričeli s Dolaganjem električnega kabla. Jarek kopljejo na hodniku precej globoko. Gradbena dela v Gledališki stolbi so končana in bo tam v kratkem postavljen tudi svetilnik. Naglo napredujejo tudi kamnosešk i dela za novo stopnišče pri starinski cerkvici sv. Florliana. u_ Nesreče. V Josefišču na Poljanski cesti je včeraj dopoldne nad!a vdova na-dučitelja gospa Avgusta Dobnikova, stara 73 let, tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Enako hudo nesrečo je doživel S) ietni mestni ubožec Jožef šuštar, ki je fčeraj dopoldne padel na hodniku v Ja-pljevi nlici in se hudo pobil po g avi. V Kranju stanujoča vdova davčnega uradnika Antonija švarčeva je doma padla po stopnicah In si zlomila levo nogo. Vse tri poškodovance so prepeljali v splošno bolnico. u_ šipe bo Jim na poti. Prejeli smo: V noči 21. t m. ob pol 24. se je zopet čulo žvenketanje šli v pritličju dvonadstropne hiše v Hrenovi ulici 18. V nekaj tednih se je zgodilo že drugič, da so na tej hiši pobili razgrajači več šip. Sllčni Izgred; se dogajajo v tej ulici zelo pogosto zlasti ob sobotah in nedeljah, ko se zapirajo gostilne in kavarne V tem času pasirajo to ulico pijani moški in ženske ter pojejo, so med seboj zmerjajo in celo tepo. Ponovno vljudno prosimo policijo, da tej ulici posveti več pažnje. u_ Tudi zajci teknejo. Neznan prijatelj zajčje pečenke se je predsnočnjtm pola-komnil krasnega zajca angorske pasme, vrednega 300 Din, ki ga je poiskal v hlev-cu na dvorišču Srčeve vile na Cesti na Rožnik. Tat je prišel na dvorišče čez ograjo ob travniku m izgnil s svojim plenom neopažen. u_ Policija ga zasle Izročil, temveč ga je porabil. Ivan je sedaj nexnauoka/m Izginil, ima pa s seboj še okrog 150 naročilnic. borbaib doseglo legendarne uspehe. Stari borec je učakal vzhod svobodnega 6olnca in še zdaj sodeluje pri utrjevanju narodove svobode Njegova celotna bilanca je vendarle aktivna, dasi pisec poudarja »prav izdatno oasivno saldo«. Morda izhaia ta optimizem a tout prixe iz zavesti, da se je izpolnil velik ideal: morda v tem patriarhaličnem obrni Iu očaka, ki je ugledal prihod Izveličar-ia. ne more vznikniti korror vacui A mlado pokolenje, — kje naj ono črpa svoj optimizem?! Iz Hribarjevih spominov odseva bogato, četudi dostikrat v malenkostne borbe razdrobljeno življenje slovenskega človeka. Toda oiikrokozm"? slovenskih narodniD in političnih borb ni nič manj zanimiv nego rna-krokosmos visokih mednarodnih problemov. Tretji del Spominov zaključuje daljša razprava z naslovom: >Katera slovenska izgovorjava je boli upravičeno in pravilneiša: el-kanie ali n-kanje in ve-kanje Pisec se za-vjerna za elkanie Zdi se mi. da njegovi argumenti ne bodo mogli zasukati reke v staro strugo: sicer pa se bo filologom nudila prilika, da iin vzamejo v pretres, 5e se jim bo 73 hotel o. Omeniti je ?e, da je tudi tretji del H riba rie-vib Spominov obilno ilustriran. Med drugim 90 v knjigi slike ministrov dr. Kra-mpria in Puelja ter vseb senatorjev in narodnih rKv»i?»nrev "Manie Narodne skupščin® V naši dokaj revni memoareki književnosti so tri knjige spominov Ivana Hribarja lep in v marsičem dragocen donesek k politični in kulturni zgodovini Slovencev in Jugoslovenov sploh. —o. K pouku književnosti v naših šotah (Jugoslovenska književnost. Spisala Momir Velikovič in Miloš Savkovič, profesorja II. gimnazije v Beogradu. Izdanje Zadruge prof- društva. Učbenik priporočen od glavnega prosvetnega saveta in odobren od ministrstva prosvete. Beograd 1932. Itd.) Z zanimanjem smo segli po knjigi.' Kaj ne bi! Saj je pouk jugoslovenske književnosti v naših srednjih šolah od vsega začetka naše najbolj pereče šolsko vprašanje. Da ga še doslej nismo uredili, je samo žalosten dokaz naših zmožnosti, oziroma nezmožnosti. Ali pa še česa drugega. Ko smo letos prišli v šesto šolo. kjer se začne pouk o zgodovini naše književnosti, smo naenkrat opazili, da nimamo učne knjige. Kaj sedaj? Grafenauerieva »Kratka zgodovina« je pošla. »Jugoslovenska tiskarna«« je javila, da 6e pripravlja nova izdaja, ki bo v začetku oktobra na razpolago. Zdaj ie november in kniige še ni. Baje je pisatelj preuredil svojo knjigo tako, da bo razdeljena v tri dele. za 6., 7- in 8. razred posebej, s tvarino iz zgodovine slovenskega slovstva in kratkim pregledom istodobne hrvatske in srbske književnosti. V takem položaju bi človek rad pozdravil vsako dobro učno knjigo. ki bi se dalo z njo doseči povoljnih uspehov. Zato smo nestrpno posegli po »ju- gosloven ski književnosti«, posebno, ker je izšla v zadrugi profesorskega društva, kar bi moralo jamčiti tudi za kakovost knjige. Baš iz zadruge profesorskega društva bi morali dobiti take vzorne učbenike, ki bi bili primerni za vse naše šote. Zal, da se je tudi tu zgodila ista napaka, kakor pri večini naših učbenikov, da bo knjiga primerna samo za srbski del našega šolstva in se bodo morda tam pokazale njene slabe strani. »Glasnik jugoslovenskega profesorskega društva« je prinesel o knjigi 6icer zelo laskavo oceno, mislim pa, da bi ravno >Glasnik« moral o tem vprašanju zastopati drugačno stališče. Naprej bi bilo treba določiti, kakšen namen ima pouk o zgodovini narodnega slovstva v naši srednji šoli- Ali naj bo to samo zgodovina in navajanje deistev? Ali gulje-nje na pamet raznih življenjepisov in vsebin? Ali nai pride v poštev predvsem este-tična vzgoja, vzgoja okusa in razumevanja pesniških del? Ali nacionalna vzsoia? Pravi učbenik bi moral, mislim, zadostiti vsem tem trem zahtevam, t. j. 1 poznanje naše kulturne zgodovine: 2. pojmovanie lepote v slovstvenih delih: 3. pravilno ocenjevanje darov našega nacionalnega duha. da razumemo one notranie gibalne sile. ki so ob svojem času ustvarjale največja dela naše narodne literature. Ravno Zv ozirom na zadnjo točko, ki je največje važnosti za našo nacfonalno vzgojo, ie naravno, da se mora v naših šolah poučevati vzporedno slovenska, hrvatska in srbska literatura, ali. če hočete, jugoslovenska književnost, toda tako, da niti en del ne bo zapostavljen dru- gemu, ampak da pride do veljave vse, kar so vsi trije deli v preteklosti velikega, trajnega in spomina vrednega ustvarili, predvsem seveda ona dela, ki tvorijo temelje našega nadaljnjega razvoja. Ne vem, ali imamo že danes strokovnjaka, ki bi bil zmožen napisati tak učbenik, ki bi zadostil vse tri dele. Popovičeva »Jugoslovenska književnost«, ki je celo predpisana kot šolska knjiga, kljub napakam, ki so v novih izdajah nepopravljene, dokazuje, da ga še nimamo. V tem slučaju bi bilo naravno, da bi se vsedli skupaj trije strokovnjaki, Slo-renec, Srb, Hrvat in bi napisali tak učbenik vsi trije, kakor bi se določili; ali tako, da bi se vse tri književnosti po dobah med seboj prepletale, ali pa vsako zase, da bi potem učenci posamezne dele med seboj primerjali. Na vsak način bi bila to edina garancija, da bodo vse tri književnosti enako upoštevane, pri čemer bi tudi učbenik dobil enako veljavo za vse naše srednje šole. Ako sta torej to »Jugoslovensko književnost« morala sestavljati dva beograjska profesorja, je samo škoda, da nista na sodelovanje povabila še dvoje Hrvatov in Slovencev in bi bila s tem dana garancija, da so vsi trije deli enako rastopani; tako bi bila nastala knjiga, ki bi bila porabna za vse naše srednje šole Kajti pravilno ie poudaril prof. Ilešič: če se učimo jugoslovenske zgodovine in geografije zakaj bi se ne učili jugoslovenske književnosti, in če je treba povsod enako poznati domačo zgodovino in geografijo, zakaj bi vsi enako ne poznali svoje književnosti, svoje — mislim — jugo- slovenske. Posebno, če tako knjigo izdaja Zadruga profesorskega društva, ki obsegi vse jugoslovenske profesorje. Kakor knjiga izgleda sedaj, je namenjena predvsem srbskim srednjim šolam. Tiskana je v cirilici, obsega 274 strani in stane 40 Din. kar je res nizka cena. Obsega: srednji vek — renesanso in reformacijo, — katoliško reakcijo — dobo patriarhije v Peči — in prehodno dobo- Zadaj je na 8 straneh »Mala enciklopedija«, seznam tujih imen in neznanih izrazov Knjigo izpopolnuiejo »Primeri stila in jezika«, ki so posebej izšli. Ako hočemo svoje mnenje v tej kniigi v celoti, bi rekli, da je preobširna. Res so nekateri deli cele in lepe razprave, a vprašanje ie. ali to spada v učbenik. Učbenik tudi ue sme biti pisan s osebno kritičnega stališča, kakor se to vidi pri Pavlu Popoviču in Prochaski. Ako že ocenjamo. je prav. da navajamo najvišje avtoritete Sicer je najbolje da učenec spozna lepoto in vrednost kakega dela iz dela samega Zato se nam zdi v kniigi orpvej obširnega teoretiziranja, ki ie po jeziku precej visoko podano Je treba vendarle misliti. da govorimo s šestošolci Pisatelja s*a 9e postavila na stališče da v književni zgodovini ai treba omenjati vseh imen »mino-rnm gentium« ampak da ie bolie da učenec temeljito pozna glavne predsta vitel je. To stališče se mi zdi pravo- Zato ie kpjtkra nekaka zbirka življeniepisov In ocen naših glavnih pisateljev Žal. da so pomotoma (ali namenoma?) izostala tu velika imena brez katerih ne more biti nikakšne jugoslovensko književnosti. Književnosti te dobe. to so: Petar Zoran!?, pisatelj našega prvega ro- u— Zlorabe pri beračenju v LJubljani. Med prebivalstvom v mestu je stara lepa navada, tla reveže rado podpira. Pri nekaterih družinah je celo udomačen običaj, da dobivajo našj stari, poznani reveži redno in ob določenih dnevih, veČinama ob petkih, podpore v hrani ali denarju. Zaradi izrednih gospodarskih razmer pa se je be- y račenje zelo razpaslo, kar meščanstvo že težko občuti a tudi to breme bi občinstvo morebiti še preneslo, ako bi mnogi prosilci ne zlorabljali dobrosrčnosti! Dogodi" so se namreč v zadnjem času številni obžalovanja vredni primeri, da je prosilec izvabil pod pretvezo brezposelnosti podporo, s katero se je namesto nakupa prehra-nt — napil, drugi je odklonil kruh in že na&ilno nastopal za podporo v denarju, tretjemu se je ponujalo z-iposlenje s sekanjem drv, česar pa ni kotel prevzeti itd. Naravno je, da se morajo take zlorabe že v kali zatreti, pri čemer pa je neobhodno potrebno, da gre prebivalstvo oblast vom na roku! Zahtevajte od vsakega, ki prosi za podporo, da se vam izkaže z delavsko knjižico, iz katere morete upotoviti, kam je pristojeu, ali je brezposeln in ali stanuje \ Ljubljani. Onega, ki se ne more izkazati, napotite kratkomalo na mestni socialno-politični urad v Mestni dom, kjer se bo vprašanje njegove nezaposlenosti temeljito Tazčist!'o. Vsekakor pa se bo mogla zadeva tako urediti, da se bo beračenje v mestu do skrajnosti omejilo ter meščanstvo zaPčitik> pred nadlegovanjem s strani po<> ■pore nepotrebnih! u_ Lutkovno gledališče Sokola I na Taboru bo igralo v nedeljo ob 16. zadnjikrat v seziji krasno pravljično igro v 4. dejar njih s pro ogom: ^Začarani gozd«. u_ Poročila 3ta se v nedeljo zjutraj _ v frančiškanski cerkvi v Ljubljani g. Miha Pnber in gd5. Ivica Podkrajškova. čestitamo! u— Brlvskj pomočniki pozor! K«- misli Društvo brivskih pomočnikov prirediti strokovni tečaj za damsko frlziranje, se pozivajo vs; pomočniki in pomočnice iz Ljubljane in okolice, ki bi želeli posečatl tečaj, da se javijo drevi ob 20. v prostorih Delavske zbornice I. nadstropje, desno. u_. Specialist za kirurgijo dr. černič Mirko, šef kir. odd. drž. bolnice, ordinira od 14. do 1«. (razen nedelj in praznikov) v Ljubljani, Knafljeva 10-11., tel. 29-42. Zdravilni aparati: višinsko sonce, diater-roija, ton,zator, žarnica »Halac enterosle-an"T. .Radium-emanaUr:. u_ ;bo imel jutri redno plesno vajo. Začetniki bodo imeli pouk že ob -pol 20. cxi. Mojster Jenko bo nadaljeval nove ^Like posameznih plesov. Igra jazz »Ronny«. Ponovno opozarjamo, da bo vstop dovoljen le proti dijaškim legitimacijam in gostom, uvedenim po članih. u_ Gostilna pri »Bobenčku« priporoča ca močeno polen ovko in kraški teran. Iz Celja e— Proračunska seja celjskega občinskega sveta bo v ponedeljek 28. t. m. o>b 13. Na dnevnem redu bosta morda še poročili dveh drugih odsekov in slučajnosti. e— železniški upokojenci v območju celjske postaje morajo oddati rumene legitimacije v svrho podaljšanja za 1. 1933 do 7. de-ombra pri postajni blagajni v Celju. Fodrobnosti so razvidne iz razglasov ra kolodvoru. e— Dve prometni nesreči. V št. Juriju db turni železnici je padel 61-letni posestnik Franc Veber z voza pod konja. Konj je stopil nanj ter mu zlomil desnico v ko-EOtai in razmesaril prste. Ko je vozil 66-letni voznik Luka Ločičnik iz šmartaega v Rožni dolini v sredo po cesti in stopal v»leg voza, je pridrvel nasproti neki avtomobil, ki je zgrabil Ločičnika za suknjič, ločičnik je nehote iztegnil desnico in trešči z njo v avtomobil s tako silo, da je ciobil hude poškodbe. Veber in Ločičnik se zdravita v celjski bolnici. poročilo Meteorološkega zavoda v LJubljani ^teviise za označbo Kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje oarometra 3 temperatura. 4 relativna vlaga t %, 6. svmer i i brzino vetra. 6 oblačnost 1—10, 7 vrsra padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve Številke pomenijo nad-vižjo. druge n? "nižlo femneraturo. 24. novembra Ljubljana 7, 758.2, 6.0, 90, ENE1, megla, 0.3, dež; Ljubljana 13, 757.5, 9.0, 90, mirno, 9, __, Maribor 7, 757.3, 4.0, 90, mirno, fi, Zagreb 7, 757.8, 6.0, 90, SE2, 10, 0.1, dež; Beograd 7, 758.0, 8.0, 90, SE2, 9, 5.0, dež; Sarajevo 7, 759.4, 9.0, 90, mirno, 3 0, —; Skoplje 7, 761.5, 8.0, 90, mirno, 10, —; Split 7, 758.5, 13.0, 80, mirno, 9. 0.1, dež; Kumbor 7, 759.0, 15.0, 90, mir-no. 9, —, Rab 7, 758.3, 11.0, 90, NW6, 10. 4.0, dež. Temperatura: Ljubljana 10.0, 6.0; Maribor 8.0, 4.0; Zagreb 8.0, 4.0; Beograd 3 3.0, 6.0; Sarajevo 8.0; Skoplje 10.0, 3.0; Split 18.0, 12.0; Kumbor —, 14.0; Rab 10.0. Sonce vzhaja ob 7.9, zahaja ob 16.2^. Luna vzhaja oh 2.28, zahaja ob 1£.57. mana >Planine<. Juraj Križani?, največji duh n >še katoliške reakcije, in Anton Reljkovie, zjtretnik oneea kriticizma, ki je izhajal iz I rosvetljenstva in vodil do narodnega pre-l K) roda. Nemogoče je, da bi v ju gosi o venski književnosti izpustili tako delo, kot so_>Pia-nine-% tako značilne za svoj čas in nošo tedanjo narodno zavest, ali pa delo Jurija Križaniča za rešitev slovanskega vprašanja, ,-iii pomen »Satira? za razvoj hrvatske književnosti. Nas predvsem zanima, koliko prostora smo v tej ^Jtisoslovenski književnosti« do-b;li Slovenci. Reformacija obsega vsega skupaj 5 strani, prej smo Slovenci le mimogrede omenjeni. Prav bi bilo torej, ko bi tu, kjer prav za prav šele vstopimo v literaturo, mala kniiea izpregovorila o našem življenju v srednjem veku, Trubar je obde-bin pod posebnim naslovom na eni strani. Kreli in Jurišič nista omenjena, Dalmatin in Bohorič na kratko. V Slovencih so pravilno združeni kaikavci. Marsikomu se bo to premalo zdelo. Pet strani med 254 o vsej naši reformaciji O protireformaciji ie govor boli na splošno, omenjen je mimograde Valvazor. Res. v svitu dubrovniške zlate dobe. je vsa naša protireformacijska književnost. če jo merimo z visokim merilom, skromna in brez velikega pomena, a zaslužila bi vendar vsaj opombe. Pristopajte k Vodnikovi družbi e— Aretacija zaradi »uma umora. Celjska policija je v sredo aretirala nekega moža, ki je na podlagi telefonskega obvestila obmejne policije na Jesenicah osumljen nekega umora v Podrožčici na avstrijskem Koroškem. Mož je živel zadnje čase v Podrožčici, p;ed tremi dnevi ra.je bil izgnan iz Avstrije in prepeljan v Celje. Sum umora je padel nanj šele po izgoru iz Avstrijo. e— Tat v stanovanju. Francu špsgliču, trgcv«ken?u «kig! v lekarni s Pri orlu« na Glavnem trgu, je neznan tat v sredo popoldne iz njegovega stanovanja v istem poslopju ukradel 700 Din vreden usnjat suknjič e—^ Pod konja je padil 61 letni posestnik Franc Veber iz Št. Jurija ob južni že« leznici. Konj je stopil nanj ter mu zlomil desnico v komolcu in mu razmesaril prste ra desni roki. Vebra so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Mestni kin«. Danes oib 20.30 izvrstna rvočna opereta »Pariška ljubav«. V giav-vlogah Artur R. Roberts, Lucie En-glisch, Szoke Szakall in Pavel Morgan. a— Spominsko svečanost ob obletnici goriškega nadškofa dr. Sedeja bo priredilo prosvetno -n podporno društvo »Nanos« skupno z ostalim} nacionalnimi organizacijami v nedeljo ob 10. v kazinsM dvorani življenje in delo pokojnika bo orisal primorski borec župnik g. Jakob Sokilč, o položaju našega ljudstva onstran meje pn bo spregovoril g. dr. Irgolič. Udeležite se spominske svečancatl vsi, ki vam je pri srcu usoda našega naroda onstran mej! a_ Ljudska univerza. Drevi ob 20.15 bo proslava 300 letnice rojstva slavnega fP.o-zofa Spinoze, ki je imel kot človek ln lilo-zof ogromen vpliv na izoblikovanje zapad-ne miselnosti. Predaval 'bo rektor zagrebškega vseučilišča g. dr. Bazala. a_ Novo moderno kavarno baje namerava zgraditi v vseh sedanjih trgovskih lokalih novi lastnik bivše šoštarfčeve hiše na vogalu Aleksandrove ceste >ln Cankarjeve ulice. Na mestnem magistratu smo izvedeli, da ni bila glede kake take kavarne vložena nobena prošnja in da torej zadevne vesti nimajo nobene stvarne podlage. Pač pa je bila vložena prošnja za iz-rea krajevne potrebe za novo turško kavarno v židovski ulici, vendar ni bila izdana še nobena rešitev, ker se bo z izreko-m krajevne potrebe bavil mestni občinski svet na prihodni seji. a_ Stavba carinske pošte pri mariborskem glavnem kolodvoru, ki jo gradi inž. Dukičevo gradbeno podjetje, kaj naglo raste kvišku in bo v sirovem stanju kmalu dograjeno. V gotovih listih je bil objavljen neosnovan napad, češ da je bilo poslopje prvotno projektirano kot trinad-3tronno in da je bilo tretje nadstropje že raed gradnja črtano. To ne odgovarja resnici, ker se stavba gradi v celoti po prvotnem načrtu in je bilo že prvotno določenih le dvoje nadstropij. Pač na bi se morda opustilo tretje nadstropje pri bodoči stavbi mariborske kolodvorske pošte 2., glede katere pa še ni nobenega končno-veljavnega sklepa in je vsa zadeva odložena na poznejši čas. Pri tej stavbi bi se (/pustilo tretje nadstropje le iz razloga, ker bi se gradile za carinike posebne stanovanjske hiše. a_ Zgledna poštenost mladega šolarja. V sredo je našel 14 letni šolar Peter čer. če iz Melja, učenec 4 razreda deške šole, na cesti denarnico s 4000 Din gotovine. Deček je v svoji poštenosti odnesel denar na policijo, kjer bo prejel zakonito nagrado, ki jo v polni meri zasluži. a— sejem za živino. Na živinski sejem je bilo v torek prignanih 396 živali, in sicer 5 konj, 8 bikov, 79 volov, 299 krav in 5 telet Prodanih je bilo 210 živali. Cene so bile naslednje: voli debeli 3.25 do 4 Din, poldebeli 2.50 do 2.75, plemenski 2 do 2.25, brki za klanje 2.50 do 3, klavne krave debele 2 do 3, plemenske 1.50 do 1.75, klobasarice 1 do 1.25, motarce 1.75 do 2.25, breje 1.75 do 2.25, mlada živina 2.50 do 4 in teleta 5 do 6 Din za kg žive teže. Meso: volovsko L vrste 8 do 10 Din, n. vrste 6 do 8 Din, bikovo, kravje, telečje 4 do 5 Din, telečje I. vrste 12 do 14 Din, n. vrste 8 do 10 Din, svinjsko sveže -0 do 14 Din kg. Prihodnji živinski sejem v Mariboru bo 29. novembra. a_ Merske ribe. Na mariborskem živilskem trgu smo dobili stalno stojnico, na kateri se dnevno prodajajo morske ribe. Cene morskih rib so zaradi tega takoj padle. a— Svojo kravioo je nagel. Pred kakimi 14 dnevi je bila posestniku Reraniču v Dobrovcih pri Mariboru iz hleva ponoči ukradena lepa krava. Posestn k je tatvino prijavil orožnikom, obenem je pa tudi še sam zahajal na živinske sejme, če ne bi morda le nekje izsledil svoje živali. Iskanje se mu je predvčerajšnjim obneslo. Na mariborskem živinskem sejmu je zagledal svojo kravo v trenutku, ko jo je prodal neki trgovec iz Hajdine nekemu posestniku iz Breznia. V kupčijo je seveda posegla oblast, ki bo zadevo razčistila. Krava je bila vrnjena pravemu lastniku, ki jo je vesel odgnal domov. Tako nas torej ta »Jugoslovenska književnost«:, postavlja pred probleme, ki jih ix> treba nujno rešiti, preden bo napisana prava in za vse porabna učna knjiga. Dokler tega ne bo, ali dokler nimamo slovenske knjige, ki bo dovolj upoštevala srbsko in hrvatsko šolstvo, — bojim se, da bomo morali obojega še dolgo čakati — ne preostaja drugega, kakor da se držimo učne knjige Branka Vodnika (»Pregled hrvatsko-srbske književnosti«), ki je še najbolj na vse strani pravična. Dolgo časa ne moremo biti ravno o tem predmetu brez primernih učnih knjig, ako hočemo govoriti o jugoslo-venski vzgoji na naših srednjih šolah. Zato bomo morebiti ravno iz napak v tej knjigi našli pot, ki bo vodila do učne knjige, ki bo končno rešila to vprašanje za vse tri dele in vse tri literature ugodno. Iz pravega poznanja vseh treh literatur bo mogla šele rasti pravilno orientirana mlada jugoelo-venska generacija. Dr. I. L. Pisatelj — kolporter B u d im p eštanske ^ice eo se obogatile za svojevrstno posebnost. Lirsiki dramatik Josef Erdelv, ki je bil že dvakrat od1''k o-, ven z Baumgartenovo nagrado za književnost, sri je pridobil pravico za kolpor-tažo in prodaja pred budimpeštamskim gledališčem svoja dela. Žalosten dokument današnje dobe. da mora pisatelj odiedati kruh celo tistim, katerim je doslej pomagal do skorje. a_ Tatvina in vlom. čevljarskemu pomočniku Bogomiru Savnifcu je bilo v sredo popoldne ukradeno iz nelie veže na Koroški cesti 1800 Din vredno kolo znamke »Stadion«. — V stanovanje krošnjarja Marka Pušiča na Pristanu je vlomil v noči na sredo neznan tat in odnesel iz kovčega v spalnici ra^no obleko dn čevlje v vrednost; 400 Din. Iz Hrastnika h— Sokol javlja članstvu, da se ne bo vršil izredni občni zbor v nedelijo 27. t. nikakor je bilo prvotno z vabili napoved . .no. Iz Litije i— Litijsko občinsko gospodarstvo. V torek zvečer so s- zbrali lit^isikj občani na županovo povabilo v restavraciji g. Vojka Šribarja. Zupan g. Lajovic je podal sliko dosedanjega občinskega gospodarstva, lato pa je bil razgovor o sestavi novega prora-č.ana. Sedanji proračun je bil postavljen na 4%.000 Din, za prihodnje leto bo zmanj-šin m 410.000 Dic. Precej debate je bilo okrog litijske šole. Poslopje, ki je biLo zgrajeno točno pred 20 leti, je že mnogo pre* niajhno. Nujno potrebna je razširitev. Krajevni šolski odbor je sklenil, da dosedanje upraviteljevo stanovaje iizpremeni v učilnice, za upraviteljevo stanovanje pa se bo zgradila posebna stanovanjska hiša. Nekateri so menili, da bi bolje kazalo nadzirati drugo nadstropje, ki bi dalo šoli več prostora. V debati je g. Bizjak nastopil proti n-adbi gospodarskih poslopij šmarskega dekana na občLufce stroške. G. Babnik je predfagal graditev meščanske šole. Učitelj g. Zupančič je podal nekaj pojasnil o šolskem vprašanju, zlastd je navedel mogočen p irast šolske dece v zadnjih 20 letih. Gospod Babnik je priporočil misel postavitve lastne občinske ubožmee. G. Bizjak je nadalje priporočil popravljanje občinskih po* tov s kuldkom, zato pa naj bi se črtali vsi zadevni zneski iz proračuna. G. župan, ki je odgovarjal in pojasnjeval posamezne predloge, zlasti glede ubožnice, za katero je dala že banovina svojo zgradbo, rzolar-nico na Gfbrnu, js zaBjuSil v zanimivo posvetovanje. Iz Trbovelj t— Nenavadna gosta. Te dni sta hodila po Trbovljah dva pravoslavna svečenika iiz Mezopotamije, ki sta nabirala darove za siromašne otroke, kaiterah starše so pregnali, odnosno pobili divji Kurdi. €js # ^ Težnje ljubljanskega trgovstva Uprava Združenja trgovcev v LJubljani je imela te dni svojo sejo, ki ji je predsedoval načelnik g. Gre gore. Na tej seji so prišla v razpravo važna Jn aktualna vprašanja. Uprava se je ponovno izrekla proti podaljšanju kmečkega moratorija. Obširno se je bavila z davčnim vprašanjem. Pri tej priliki se je načelnik g. Gregorc toplo zahvalil članom državnega odbora za njihov trud in za požrtvovalnost pri zadnjem zasedanju. Posebno zahvalo je -Izrekel tudi ministru dr. Kramerju za nje. govo uspešno intervencijo pri finančnem ministrstvu. Glede na to, ker bo treba v mesecu januarju vlagati napovedi dohodkov za leto 1932, bo uprava priredila v tem mesecu širši sestanek vseh ljubljanskih trgovcev v veliki dvorani Trgovskega doma, na katerem bo poročal, kako je treba pravilno napovedati občno pHdcbnino predsednik Zvese združenj trgovcev Jos. Kavčič. V vprašanju občinske politike je uprava podrobno razpravljala o novem proračunu mestne občine ljubljanske. Kakor znano, je uprava že predložila v omiljen je trdot sedanje mestne uvoznine razne .predloge svojih sekcij. Predvsem je predlagala povišanje trošarine na vino. Če bi se ta predlog izvedel, bi mestna občina brez dvoma petem olajšala trgovstvu sedaj obstoječe uvoznine, ki v mnogih slučaj-lh niso v skladu z interesi ljubljanskega trgovstva in tudi ne prebivalstva. Tudi glede predlogov trgovcev s sadjem in zelenjavo na Vodnikovem dn Pogačar-jevem trgu so na seji izčrpno debatirali in je bil sestavljen predlog tržnemu nadzorstvu v zaščito interesov malih trgovcev Glede kolektivne vloge, ki jo je podpisalo 42 uglednih ljubljanskih trgovcev, je uprava sklenila, da se čimpreje skliče sestanek, ki se je tudi vršil 7. novembra iu na katerem je predsedstvo podalo točno poročilo o svojem delovanju predvsem glede moratorija deviznega vprašanja, o poravnavah in konkurjih. Kar se tiče širše pomožne akcije, ki Jo bo izvršilo mestno načelstvo v sporazumu z vsemi prizadetimi organizacijami v korist najbednejših, se je uprava soglasno izjavila, da toplo pozdravlja akcijo mestnega načelstva. Mora pa ugotoviti, da Združenje po obstoječih zakonskih pTedpdsIh ne more svojih članov prisiliti na obvezo dajatev v ta namen, pač pa bo celo akcijo priporočalo svojim članom m je prepričano, da se bo ljubljansko trgovstvo, tudi letos pokazalo, da ima globok čut za socialna vprašanja, ki .pretresajo današnje težko življenje. Zborovanje lesnih trgovcev v Celju V sredo dopoldne se je vršilo v maii dvorani Genskega doma v Celiju štskiurao zborovanje iesnega trgovstva , včlanjenega pri sreč kom združenju trgovcev v Celju. Zborovanje je vodil g. Mateja Miiklanraiia, lesni trgovec iti Brasiovč, ki je pozdravil navzočega narodnega poslanca g. Kasta Pustosiemska, banovinSkega svetnika g. Matijo Goriearja, predsednika osrednje sekcije lesnih trgovcev iiž. Kobija in tajnika Zveze trgov6«kih združena g. Kaiserja. Udeležba je biila zelo lepa. Tajmik sreskega združenja trgovcev gospod Veble je podal zgodovino postanka in razvoja organizacije lesnih trgovcev pri združenju. Lesna sekcija pri tem združenju se udejstvuje od L 1922. Bilo je mnogo težkoč pri delu za osnovanje pravilnega zastopstva lesnega trgovstva. Te ovire so izvirale v glavnem iz nepravilnega poj* c no vanja članstva, ki se še danes ni znašlo v solidarnem taboru srtrokovne organizacije. Uspehi delovanja sekcije so sicer pičli, vendar beležijo napredek. Sekcija, kot prehodni ca vsega pokreta slovenske lesne trgovine, ima zaslugo, da so se raztresene vrste lesnega trgovstva vse dravske banovine zbrale v osrednji sekciji lepilih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine. Ta osrednja organizacija je oživela šele v letu 1930. Skušala je pre- t— Pomlad v zimi. Brivec g. Hutar nam je prinesel šoptii vijolic, kn jih je natrgal pod Klefcom t_ Sreeke državne loterij« bo dospele in se opozarjajo igralci, da jih čim prej zamenjajo v podružnici »Jutra«. Iz Novega mesta O— Na zadnji občinski seji 18. t. m. se je razpravljalo o občinskem proračunu za poslovno leto 1933., ki se je precej skrčil. Za plače je vnešano v proračun 231.718, upravna izdatki .^ašano 24.610, zavarovanje in>oviaiske varnosti 55.620, narodna pro* sveta 164.510, finančne obveze 206.520. javne naprave 338.200, kmetijstvo 1752. narodno zdravje 4200, socialno tkrbstvo 996, trgovina, obrt. Industrija in tuijski promet 30.000, občineko gospodarstvo 71 tisoč 170, občinska podjetja 5000, ostali in n^pričaikov ani izdatki 23.300 Din, skupaj inašajo izdatki 1,226.596 Din. Dohodki: do-klade na dr/avne neposredne davke 220.405, trolirina 266.359, takse 120.116, odkup za caumo delo 50.000, razme druge davčšne 34)9.380, dohodki od občinske imovine 118.740', nehrterjmi dohodki iz prejšnjih let 90.000 in nrzni dohodki 51.596. skupaj 1.226.596 Din. n_ Živinfki sejmi v Novem mestu. Za* i* di slinavke in parkljevke za vsak živinski promet zaprti krški 6rez je zopet odprt. Spričo tega dejstva je bilo zadnji ponedeljek privedenih na naše sejmišče ogromno število svinj Ker je bilo kupcev malo, zato je bila tudi cena živini zelo nizka. Vse svoje nade polagajo dolenjski kmetije zdaj na bližajoči se Miklavžev sejam, ki bo v torek 29. t. m., in pa na sej-mico 5. decembra, ker oba silovita po živahnih živinskih kupčijah. Iz Ljutomera ij— Proslava 1. decembra bo tudi letos v Sokolskem domu skupna za Scfcola in v«e tri šole. Za nedeljo 4. decembra pa pripravlja Sokol slavnostno akademijo z obširnim sporedom. •!|j— Dramski odsek Sokola je uprizoril preteklo soboto in nedeljo Golarjevo kmečko igro »Dve nevesti«, ki je privabila osobito v nedeljo v Sokolski dom veliko množico občinstva. Igra je dobro uspela, posebno sta ui!*a|ja!a stric Andrejka in mladi Močerfdroik. Avtor je moral na koncu drugega deiania na oder. kjer je med cvacijami pTcje>l šopek in vencc. [ a p s t v o mostiti razmo tehnično oviro in omili ti bremena lesnega trgovsfiva. Spoznanje lesnega trgovstva, da je samo v organizaciji moč, je prišlo sicer nekoliko pozno, vendar je upanje, da bo mogoče s pravilnim delom olajšati bedo, v katero je zašla lesna stroka. Tajnik je zaključil svoje poročilo z opisovanjem številnrh ekoij za olajšave v tarifnih, carinskih, finančnih in trgovinskih vprašanjih. Zvezni tajnrk g. Kaiser je izčrpno po* ročal o prizadevanju osrednje sekcije in podal pregled gospodarskega položaja naše slovenske in tudii jugoslovenske lesne trgovine. Glavno težišče zborovanja je bilo v vprašanju organizacije mobilnega tehničnega aparata pri osrednji sekciji, kjer bi se naj osnovali posvetovalni odbori za tarifna, prometna, carinska in finančna vprašanja, /a orgaizacijo lesne trgovine v tuzemstvu in inozemstvu ter za pridobivanje novih trgov. Organizacija brez tehničnih pripo-rnookov ne more doseči onih uspehov, ki jih trgovstvo želi. Naloga teh odborov, v katere se bodo morali pritegniti poklici strokovnjaki v. posamezna vprašanja. bo sftudij za premostitev tehničnih in administrativnih napak naše zakonodaje, l;i pride v dotiko z interesi in pospeševanjem nacionalne lesne trgovine. Po zanimivi debati je bil mioijativni predlog v načelu sprejet z naročilom osrednji sekciji, da prouči to vprašanje s tehnične :n finančne str.ini ki predloži vsem ostalim sekcijam v d rav* ski banovini podroben načrt v odobritev. Nerodna poslanec g. Rasto Pustoslem-§ek je podčrtal nujno potrebo močne strokovne organizacije in naglaša 1, da sloni na taki organizaciji dobrobit ne samo prizadetega stanu, temveč tudi blagor ožje in širše domovine. Izjavil je v svojem in v imenu slovenskih narodnih poslancev, da bo skuhal težnje, želje in stremi jen ia lednega trgovstva uveljaviti pri vseh v po-5tev prihajajočih činfteljih v parlamentu n vladi. Govor poslanca g. Pustošiemška eo ^borova!ti sprejeli z živahnim odobravanjem. v Predsednik osrednje sekcije g. inz. Ko-bi je v vprašanju o pripravah za organiza* cijo nacio-ialnega vsedržavnege predstavništva lesne stroke predočil zborovskem potek raznih zborovanj, ki so se v ta namen vršila v Beogradu. Delegati posameznih pokrajinefdh lesnih organizacij se v.-so mogli zediniti za načrt, ki ga je sestavila osrednja sekcija in ki predvideva organizacijo korporaoije za reguliranje naše* ga izvoza Na zadevnih zborovanjih je bilo iznešeno tudi vprašanje delegacije nacionalnega predstavrošitva lesne trgovine na mednarodnih konferencah kontinentalnega 'esnega trgovstva. Pokazalo 6e je, da v naši državi lesno trgovstvo še na dozorelo za sestavo splošnega predstavništva nacionalne lesne trgovine. O predmetu 6e vr-?l;o ostre borbe med pokrajinami. Obstoji nada, da bo naša osrednja 6ekoija glede iz-nešenih vprašanj dosegla vsaj delne uspehe. Nadalje je g. inž. Koibi razložil tendence pokrajinskih organizacij lesnih trgovcev po osnovanju centralne organizacije za vso državo. Osrednja sekcija je bila vabljena, da pristopi v to centralno organizacijo, vendar ee še ni odzvala zaradi gotovih po* mislekov ^ Pni voMtvah t sefloorjo lesnsm trgovcev go zborovaka spregeH kandidatno listo, ki je razporedila mesta odbornikov tako, da je le«oo trgovstvo v ceJjskem srezu dobilo v odbor štiri, lesno trgovstvo v gornje-grajskem srezu pa tri zastopnike. V odbor so bite izvoljeni gg.: Matija Miklavžina iz Braslovč, Edmaind Arlič z Dobrne. Ivao Srebotnjak n St Petra v Sav. dol.. Maks Oukaila iz &t. Jurija ob Taboru. Matija Goričar iz Mozirja. Ivam Krefel iz Kokarja in Maks Štiglic z Rečice ob Savinji. Zbor je nato obravnaval naslednje predloge: G. Goritar je predlagal ureditev pretiranega obdavčenja splavarjev in odpravo desolatmh razmer pri davčnih od« borih. Nadalie je predlagal odpravo iuš-ma7« 125 - 135-85 — 90. Otrobi: baški in sremski 61 — 63: banatski 60 — 62. — Krompir: slovenski beli 117.50 - 122 50 — Fižol: baški in sremski beli 115 — 120. + Budimpeštanska terminska borza (21 t m.) Tendenca nespremenjena, promet srednji. Pšenica: za mai 13-26* da 13-28; rž: za marc 7.80 _ 7.81; kornza: za maj 7.90 do 7.92. za julij 8.41 — 8.42._ Repertoarji DRAMA Začetek ob 20. Petek, 25-: Zaprto. Sobota, 26.: Veseli vinograd. Izven. OPERA Začetek ob 20. Petek. 25-: Zaprto. Sobota. 26.: Mala FloramVe. Izven. Zniža > cene. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. Petek, 25-: Zaprto Sobota. 26.: Boccaccio. Premiera Nedelja. 27. ob 15.: Celjski grofje. — Ob 20-: Boccaccio. Iz življenja in sveta Rooseveltova mati in žena Iz zasebnega življenja novega ameriškega predsednika Novi ameriški državni predsednik Franklin Delano Roosevelt je prvi med ameriškimi državnimi predsedniki, ki je nastopil to svojo visoko funkcijo še za življenja svoje matere. Ga. Sara Delano Roosevelt šteje 77 let. Po svoji rodbni je v sorodu z rodbino m Na levi Rooseveltova mati, na desni žena velefinančnikov Astorjev. Bila je ena. najlepših žensk newyorške visoke družbe. Ko se je poročila, je mož štel dvakrat več let in je imel iz prvega zakona sina, ki je bil že njene starosti Po poroki se je z možem nastanila v starem domovanju Roo-seveltov, v Hyde Parku, v državi New Yonk. Tu se je 30. januarja 1932 rodil sedanji predsednik. Njegov oče je bil v dalj-njem sorodstvu z znamenitim državnim predsednikom Teodoram Rooeeveltam, Mati ga je vzgojila zelo preprosto, toda z visokimi načrti. Ko je odrasel, se je poročil z nečakinjo predsednika Teodora Roosevelta, Ano Eleonoro Rooseveltovo. Zgubila je svoje starše že v zgodnjih letih in jo je vzgajala njena babica po materi. Po materi je izvirala od Roberta Livingtona, ki je bil med drugimi podpisal deklaracijo o ameriški neodvisnosti. L. 1905, ko ji je bilo 20 let, se je omožila s Franklinom Roose-veltom in njen stric, predsednik Teodor Roosevelt, je bil za pričo pri njeni poroki. Začela se je kmalu zanimati za zadeve demokratske stranke, ne da bi pri tem zanemarila vzgojo svojih petih otrok, od katerih se ji je najmaljši rodil 1. 1916. V ostalem je silno delavna v mnogih področjih. Vodila je med dragim najrazličnejše demokratske ženske organizacije, udejstvuje se še danes kot profesorica ameriške zgodovine in angleške literature na ženskem zavodu Todlumter v Alba-nyju in nadzira delo v svoji izdelovalnici umetniškega pohištva. Dva sina in edina hči so že poročeni, najmlajša sinova pa še obiskujeta šolo, in sicer Groton Shool v Massachussettsu, kjer je študiral že ni?iu oče. Po stari rodbinski tradiciji se vpišeta potem na harvardsko univerzo. Serum proti j etiki ©četa nebotičnikov44 Graditelj, ki se je vedno zavzemal za delavske koristi Kakor smo že kratko poročali, je umrl v Ameriki 55 letni Abraham E. Lefcourt, oče nebotičnikov. Pod tem imenom ga je poznala vsa Amerika, kjer jg b?I splošno spoštovan in priljubljen. Lefcourt je izšel iz skromnih razmer. Začel je kariero kot proddjal&c časopisov, potem je čistil čevlje, kar pa ni trajalo dolgo. Nasledaja etapa njegovega udej-stvovanja je že bila uradniška stopnja. Po« tem se je poprijel potništva, kar mu je pomagalo do osamosvojitve. Odprl je konfekcijsko trgovino ic kmalu nato je postal b^nonk. Sijajni razvoj njegovega življenja pa ga ni pov. dignil med ošabne gospodarje. Nikoli ni Lefcourt pozabil, da je vznikni! iz siromaštva Vedno se je zan:mal za svoje sotrudnike in njih usodo. Kadar je izbruhnil kakšen mezdni sr>or, je prišel vedno zraven, proučil vzroke nezadovoljnosti svojih sodelavcev in odločil vselej v njih prid. Za velikih stavk ameriškega tekstilnega delavstva ga delavci dvakrat izvolili za svojega zastopnika in ga v tej m-i« siji poslali k pogajanjem, kjer je vedno pošteno branil de'-avsa se je posrečilo obuditi k življenju samo hlapca, dočim je gospodar urmrL Pariški davčni škandal V Parizu je bilo te dni zaslišanih prvih dvesto oseb, ki so obtožene utajevanja davkov. Ta partija je bila zaslišana od 38 preiskovalnih sodnikov, ki jim je državno pravdništvo dostavilo obtožnice. Del obtožencev 6e je branil deti natančnejše podatke, drugi pa so brez pridržkov pri zna G svojo krivdo. Vse v afero utajevanja davkov zapletene osebe je francoska vlada pozvala, naij brez nadaljnjega naznanijo točne račune pri švicarskih bankah. Ime« na bodo zaenkrat obdržale državne oblasti v tajnosti, vendar pa javlja socialistični »Popularen. da sta med obtoženci tudi dv« svetnica v:.klicnega sodišča Pojasnjen zločin na italijanski železnici Poročate smo. da so našli pred dneva v brzovlafcu Genova—Rim dva kovčka in v njih dele razsekanega ženskega trupla. O storilcih nii bilo sledu. Komisija je samo ugotovila. da se je moral zgoditi zločin kakšnih 48 ur pred naijdbo. Zdaj pa se je javil neki lekarnar Lz Emporija pri Genovi. Sporočil je, da je najdenka njegova ločena žena ki je živela v Genovi ze*o potratno io jc v zadnjem času izginila. Z njo je odpotoval neki pustolovec, znan pod vzdevkom »doktor«, ki je vrno« ril žrtev najbrže v bližini Spezije, kjer ga ni nihče zasačil. Ladja, ld je gorela 180 ur Poročali smo, da je t amsterdamskem pristanišču zgorela ladja »P. C. Hooft«, ki je bila zgrajena šele pred šestimi leti v Franciji Gasilci so storili vse, kar je blk> v njihovih močeh, da bi ogenj pogasili adi vsaj omejili, vendar niso imeli sreče. Ladja je gorela naprej in so jo morali zategadelj za v leči iz pristanišča na odprto morje. Tam je trajal ogenj polnih 180 ur, šele potem so mogli gasilci javiti, da je udušen. ANEKDOTA Tristan Bernard Je bi! na Rivieri. Ka je prejel v hotelu svoj račun. Je dal poklicati poslovodjo. »Objemite me!« mu je d®, jal. »čemu pa?« se je začudil poslovodja >Ne bova se videla več,« je odvrnil T»*-stan Bernard. Vsak dan ena On: »Jaz bi rad imel to obleko« Ona: »Nu. pa kar stopiva v prodajaln* in jo kupiva « On: »Nikari vendar! Saj nimam pri sebi potrebnega denarj).« V Berlinu so izročili prometu most Jannovritzerbriicke, čigar zgradba je veljala 10 milijonov mark tUcbel Zčvaoo: 203 t Pardaillanov sin Zgodovinski roman. 27. Vrnimo se zdaj k Pardaillanu, ki se je b2 odpravil iskat Perfekta Ooularda. Pardaillan je vedel, da je menih izmed glavnih Acquavi-vovih op ravnikov. Mimo zaupnikov mogočne Jezusove družbe je bil vitez morda edini, ki je poznal nepravega pijanca v njegovi resnični pocobi. Sodil je. da mora biti tajni opravnik v tesni zvezi s svojim načelnikom. Zato je upal, da bo po njegovi sledi prišel do Acqtiavive. O tem, kaj naj potem sitori, še ni imel pojma, upal je pa, da se mu posreči ustaviti strašno in smrtonosno zasledovanje svojega sina. Jehan Hrabri je s tem, ko je rešil Acquavivo razbojniškega napada nehote sam dosegel ta cilj. A Pardaillan tega ni mogel slutiti. Da bi našel Perfekta Goularda, je jel obiskovati beznico za bežni co, prepričan, da ga bo tako najhitreje izsledil. In res ga je nazadnje zagledal v nekem pijanskem brlogu. Od tistega trenutka ga ni več izpustil izpred oči. Menili je odšel. Urno je zavil na desno v ulico Treh zamorcev, odtod pa v Lombardsko ulico in dospel po ulicd Stare kovnice do hiše na njenem vogalu. Stopil je vanjo skozi vrata, ki jih je imela v Pisateljski ulici. Pardaillan je takoj opažal, da ima hiša še en vhod iz ulice Stare kovnice. Ker je nedaleč od ondod opazil krčmo, je stopil vanjo, si naročil steklenko vina in jel mirno čakati, ne da bi odtrgal oči od bi-še z dvema vhodoma. Med tem je šel Pr efekt Goulard po podzemskem hodni!ku v skriv- nostno hišo k Acquavivi. Čez kake pol ure je spet odšel skozi vrata jetnišnice. Ura je bila tedaj okoli enajstih dopoldne. V Celadarski ulici je obšel meniha trenutek neodločnosti, ali naj zavije na desno ali na levo. Če bi bil zavil na levo, bi bil mora) mimo krčme, v kateri je sedel Pardaillan. Vitezovemu izsledovanju bi bilo to zelo koristilo. Na žalost se je menih odločil za desno pot in krenil proti ulici Sv. Dionizija. Tam je zavil na levo in ubral bližnjico proti predmestju Sv. Jakoba. Ustavil se je pred skromno gostilno, ki je imela za izvesek »Pet polmesecevc. Gostje te gostilne so bili vojaki Ln ljudje iz nižjega ljudstva. Semkaj se je bil zatekel tudi Ravaillac, ki ni bil odpotoval v Angouleme, kakor so bili rekli Jehanu Hrabremu, ko ga je iskal na njegovem prejšnjem stanovanju pri »Treh golobih«. In prav njega je hotel menih dobiti. Kaj mu je rekel, da ga je spravil s seboj? Kdo ve! Vsekako je Perfekt Goulard čez nekaj trenutkov ubral prav tisto pot, po kateri je bil prišel, le s to razliko, da ga je zdaj spremljal Ravaillac. Skupaj sta stopila v jetnišnieo, skupaj v sobico, ki jo je bil menih pokazal Acquavivi. Ta sobica je bila čisto majhna. Namestu okna je imela majhno Milico nad edinimi vrati. Pohištvo je sestajalo iz dveh ozkih postelj-njakov, ki sta stala drug drugemu nasproti, iz navadne bele mize in dveh stolov. Na tej mizi je bilo pripravljeno skromno kosilce: kruh, na vodi knhana zelenjava in vrč vode. Ravaillac in menih sta sedla in se ga lotila. Ravaillac, ki je bil vajen posta in vzdržljivosti, je jedel z veseljem, menih pa le zaradi lepšega in s takimi globokimi vzdihi, da bi se bilo človeku kar srce raztrgalo. Ravaillac je nastavil vrč na usta in popil požirek vode, rekoč, da je hladna in dobra Goulard se je med nepopisnim zmrdovanjem komaj s koncem ust dotaknil Viča, nato ga je pa takoj porinil od sebe, češ: »Žabja mlaka!« Ko je tako odločno izrazil svoje mnenje, se je vrgel na enega izmed posteljnjakov in povabil tovariša, naj stori takisto. Ravaillac se je nasmehnil menihov* slabi volji, njegov svet pa je ubogal in se res kar oblečen vrgel na posteljo. Čez pet minut je spal svinčeno spanje. Tedaj je Perfekt Goulard vstal, zakaj o tem, da bi bil zaspal, se mu niti sanjalo ni. Poiskal je ob zglavju svoje postelje vzmet, ki je odpirala skrita vrata, in pritisnil nanjo. Tisti mah sta stopila v sobico dva krepka meniha. Prijela sta spečega za noge in ramena in ga odnesla kakor klado. Nobeden ni črhnil besedice. Pet minut ni bilo prešlo, ko sta ležala prijatelja v drugi hiši in v drugi celici. Ta nova celica je bila popolnoma enaka prejšnji. Niti najbolj vešče oko ne bi bilo našlo razlike. Ista je bila velikost, ista so bila tla, gladka kakor zrcalo — ali kakor kovina; človek bi bil rekel, da so iz železa ali jekla. Okno nad vrati, miza, vm; je bilo enako. Še ostanke kosila so bili prenesli semkaj, še vrč za vodo — ki so ga najprej izlili in nato iznova napolnili. Tudi postelji sta bili isti ali vsaj enaki. Na eni je spal Ravaillac globoko spanje, na drugi je ležal Perfekt Goulard in se delal, kakor da bi spal. Ravaillacova omamljenost je trajala kako uro. Nato se je zbudil. Prav nič ni opazil, da so ga bili preselili. Niti zavedal se ni, da je spal. Zdelo se mu je, da je komaj deset minut, kar se je zleknil po postelji. Glava mu je bila nekoliko težka, a zato se ni mena. Sedel je pokoncu in se s prizanesljivim nasmeškom ozrl na ogromno kepo tolšče, ki se jfe valjala po sosednji postelji. Prisluhnil je. Kepa tolšče je odmerjeno sopla. Spi!« je zamrmral. »Že zdaj!« Žalostno je zmajal z glavo: Službene objave LNP (Seja upr. odib. 23. t m.) Prisotni gg.: dr. Kosti, Kuret, ram. žetima, Jugovec, Novak, Berdajs, Kralj, inž. KuljA Buljevič, Dmfovka, Dorčec, Logar, Fridl. Dopis ASK Primorie od 23. t. m. v zadevi neizplačanih trošnin po zagrebški Viktoriji se odstopi JNS. — Na znanje se vzaire dopis SK Reke štev. 24 od 16. XI. 1932, da je razrešen g. V. Logar predsedniške funkcije zaradi kazni, izrečeni po k. o. LNP. — Priziv Ilirije od 5. X. 1932 se stavi ad aeta, ker Ilirija ni v predpisanem roku vposlala 100 Din kot takso v smislu tolmačenja JNS. S tem v zvezi se reši njen dopis od 22. t. m. in vposlanih 100 Din. -— Na znanje se vzamejo službene objave u. o. JNS, objavljene v »Sporti-sti« od 868 in 870 od 10. in 17. t. m. — Sporoča se klubem, da se bo vršila redna glavna skupščina JNS v Beogradu 18. decembra. S tem v zvezi naj klubi event svoje samostojne predloge pošljejo pravočasno preko LNP. Samostojni predlogi morajo biti predari ta .miku JNS najkasneje 6 dni pred skupščino. — Prošnjo SK Amaterja brez datuma se s priporočilom dostavi JNS. Na prošnjo cd 9. t. m. bo prejel pismen odgovor. — Zavrne se zahteva SK Kapica, Maribor, v dopisu od 22. t. m., ker ni utemeljena, t. j. odigrane tekme so imele karakter prvenstvenih tekem in so se odigrale po določilih za prv. teknil. Z ozirom na poročilo ss. g. Lepaca o ne-©bjektivnem vršenju dolžnosti kot stranskega sodnika, se predlaga SZNS v črta. Eje podsavezni sodnik g. Kušar. — Potrjuje se prejem dopisa Mo Celje štev. 76 od 9. t. ra. in poslano izjavo ter se uvede postopanje v smislu določil kaz. pravilnika JNS. enako na osnovi dopisa g. Bucika. — Na znanje se vzame dopis SK Ilirije od 22. t. m. v zadevi dolga g. Košaka. — Ker je zadostil pogojem se sprejme za začasnega člana Cradjanski SK, Čakovec, ln se predlaga JNS, da ga sprejme za rednega člana. — Dopis Ilirije in Primorja od 25. t. m. v zadevi odigravanja returnih pomladanskih prvenstvenih tekem se odstopi p. o. Potrdijo se termini za odigTavanje prv. tekem z mariborskim Rapidom, določeni po p. o. kakor sledi: 20. XI. Primorje : Rapid, 27. XI. Rapid : Svoboda, 4. XII. Rapid : Ilirija, 11. Xn. Maribor : Rapid, 18. XII. železničar : Rapid. Spopolni se Poslovnik za vršenje red;-teljske službe s temi določbami: a) službujoč: odbornik LNP in Mo, kakor tudi fcl-libski reditelji vrše službo tudi za pred-tekmt., ki se igrajo pred glavno prvenstveno tekmo brez ozira na značaj pred-tekem; b) ves čas službe morajo nositi klubski reditelji — enako kot službujoči odbornik — klubske redi tel jske oznake; c) Mubski reditelji se morajo javiti službujočemu odborniku pred tekmo, odnosno pred predtekmo pri blagajni ob vhodu na igt šče; d) službujoči odbornik mora med tekmami kontrolirati klubsike reditelje; e) vsak klub mora predati po enem svojih rediteljev imenski seznam svojih rediteljev službujočemu odborniku. Razreši se funkcije v p. o. g. šetina Hajko in se koeptira v k. o., na njegovo mesto v p. o. se kooptira g. Benedetič Stane. — Na znarje se vzame konstituiranje odbora v Poškodbenem fondu: predsednik načelnik v pok. g. Sancin Ivo, podpredsednik g. dr. Dular M., referent dr med. Prodan J., tajnik g. Novak I., blagajnik g. ravn. šetina P., odborniki gsr." dr. Mauri, Bahovec. Skuhala. Kovač in So-klič. — Poz'vajo se vs; oni klubi (Grafika. PSSK čakovec. SK Zagorie, SK Svoboda Zagorje itd.), da v roku 3 dni vrnejo po LNP za JNS stat:stične klubske pr-1«. sicer se bo proti njim po zahtevi JNS kazensko postopalo. — Po odločitvi u. o. JNS se ne more israč Zemliak Slavko verificirati za leto dni za noben klub (§ 31 Spi. prav. JNS). — Tajnik I. Službeno iz LNP. Kazenski odbor ima drevi ob 18.30 redno seio v posebni sobi gost;lne rri »Novem svetu«. Na seio se vabi g Beranek član Korotana. Ljubljana Podpredsedn?V TT Službeno Iz OZDS pri LNP. Delesrraio se za rpdelio 27 t m v Ljubljani Grafika : Slovan. isr^^če Primork ob 14 g Cirrmerman. v Cel tu Celle : Olimp ob 14 p PPvdVk. v Mariboru Rap:d : Svoboda (LfrjbHana) g. Deržaj. TOT9 Aten* (hazen<»ka pekel ia). Danes točno ob 18 15 na.1 se vse barenašiee z^la-sijo na igrišču v svrho važ^epra sporočila Jngosjov. akademska smučarska organi, racija. Dane? ob 18 v elektrotehniški ri-salniei na tehniki odborova seja, na katero vabimo tudi vse poverjenike. T Kolesarska sekcija ASK PrimOrje vabi vse sivoje člane na sap tanek danes ob 19.30 v restavraciji pri »Levu«, Gospo-svetska cesta. Gg. Brumatti, Kosmina, Krušič, Spacapan, Grabeč, Dežman, Rotar, Jenko, Klopčar, Sounig, Zanoškar in vsi novinci sigurno! SK Svoboda, Ljubljana. Drevi ob 19. odborova seja, ob 19.30 članski sestanek. Udeležba igralcev prvega moštva in rezerve obvezna. Celjski nogomet. V nedeljo 27. t. m. ob 14. se bo pričela na Glaziji v Celju drugorazredna prvenstvena tekma med prvakom celjskega okrožja SSK Celjem in SK Olimpom iz Gaberja. Ker sta obe moštvi letos tehnično zelo napredovali, bo tekma gotovo vseskozi zanimiva in napeta. Odbor SSK Celja je ukrenil, da bo policija odstranila z igrišča vsakogar, ki bi se pri tekmi vedel nedostojno, kar se je letos že ponovno dogajalo. Sofcofsfro gledališče v Trbovljah Letošnjo sezono je otvorilo trboveljsko sokolsko gledališče s priljubljeno Jurčič-Govtfcarjevo narodno igro »Deseti brat« Sokolska dvorana je pila polno zasedena, kar naj bo gledališkemu odseku v, merilo kakšnih predstav si žeh naše občinstvo. V teh težkih časih, ki jih preživljamo, si želi aaše občinstvo na odru pestrosti in živahnosti, da se v gledališču res razvedri in vsaj za tisti čas odloži vse skrbi, ki ga tarejo. Letos je gledališka uprava tudi znatno znižala vstopnice, tako da je sedaj obisk sokolskega gledališča omogočen vsakomur, tud« najrevnejšim. Poleg tega 6e bodo vršile ob nedeljah popoldne tudi še ljudske predstave po še bolj znižanih cenah. Kljub temu, da se je imenovana igra že večtkrat igrala v Trbovljah po drugih odrih, jc bil obisk prav dober, ker je znano, da so ravno v Sokolskem domu vse igre odlično podane in skrbno naštudirane, in da razpolaga sokolski oder s prav dobrimi igraL skiini mev^ni. Uprizoritev »Desetega brata« je bila podana visoko nad povprečnimi diletantskimi predstavami. Toilcrat so natopili tudi starejši igralci iz prejšnjih dob. ki 60 lahko v lep zgled požrtvovalnosti in discipliniranosti mlajši generaciji. Izvrstno so bitle podane vloge: Martin Spak (R. Ples-kovič), Krjavelj (Zavrl). Krivec (Rudež), Krivčevka (Ramovževa), Obrščak (Kuhar). Franica (Sikovšfcova), Dokf (Pečar), dalje Manica (Urbančičeva), Kvas (Pateimost), Piškav (Jesih), Gornik (Rihar), Marinn (Vončina), Vencelj (Seme), Zmuzne (Plav-šak) in tudi vse ostale manjše vloge. Veliko živahnost so prinesle v igro pevske točke, ki jih je spremljal kombinirani orkester pod vodstvom g. Molla in ki so hile izvajane tako dobro, da so morali vsako ponoviti. Igra se ponovi v nedeljo 27. t. tn ob 15.30 kot ljudska predstava. Za prihodnjo premiero se študira Nusičeva »ti«-6pa ministrovka«. Šmarska sokolska gocfha že dolgo je živela v članih sokolskega društva v Šmarju pri Jelšah misel, da si ustanove svojo lastno godbo na pihala. Razmere društvenega premoženja pa so načrt ubijale. Toda predsednik godbenega odseka br. Dežela je pri društveni upravi izvojeval slklep, da se godba ustanovi. V novembru lani je pričel br. Dežela, kateremu je zvesto pomaeral br. Ropret.. poučevati uvodne teoretične vaje. V večernih urah se je zbiralo nad 30 upadih kmečkih fantov iz okolice k vajam. Niso se strašili ne velike oddaljenosti ne zime. še mani pregovarjanja rajnih Hudi, ki Sokolstvu niso naklonjeni. Lanski božič je prinesel krasne težko pričakovane instrumente v skuoni vrednosti 30 000 Din, katere si je društvo z jamstvom tridesetih članov in čianic sposodilo pri po so ji''niči. S tem je dobil raš trs: sokolsko godbo, ki je edina v cel*?iki sokolski Požrtvovalno in vztrajno delo enega leta bo venčamo z uspehom. Na praznik uedinienja 1 decembra bo godba prv;č na_ •stopila na akademiii Po pestrosti in obzirnosti stporeda sodeč se zdi kar never-letno. da po se naši erodbeniki za^et.n'ki +otfko rtanjč'!' v razmeroma kratki dobi. izredno požrtvovalnost br Deželi ln br. Rorpretu vse priznanje ln zahvala! Sokolska žtrna I-rablfan«. v nedeljo 27. t. m. ob 9. dopoldne bo v seinl dvorani Sokolskega doma na Taboru žuirma odborova sela. Vabimo ponovno vse žuipne edi-nice. da se udeleže «efe po svojem delegatu. Na dnevnem redu *»o zadeve in je udeležba vseh žurmlh edinic nujno potrebna in obvezna. župoa uprava. Sokol v Poljčanah. V nedeljo zvečer je gostoval na našem odru dramatski odsek Sokola Maribor I. Uprizoril je dve eno-dejanki: >On in njegov družabnik« in j>ženske lin denar«. Pred igrama je br. prof. Kenda govoril o Sokolstvu. Glede izbir iger, zlasti druge, pa bi si želeli, da bi, če nam že niso nudili kaj domačega, vsaj gledali na to, da izberejo take, ki nimajo v besedilu nemških besed in celo stavkov, ki jih slišimo tu tudi brez takih iger lahko več ko preveč. Drugače pa mo-roma reči, da so vsi izvrstno igrali, zato nam bi bilo tem ljubše, da bi jih videli nastopiti v čem drugem. Smeha in ploskanja ni manjkalo. Potek igre je bil izvrsten, ravno tako tudi maske. Prvo igro je režiral br. Gvardiančič, drugo pa br. Bajt. Tudi obisk je bil še dokaj dober, če pomislimo. da smo imeli že prejšnjo nedeljo gledališko predstavo in da so istočasno pri Mahoriču nastopali še neki artisti. — Fred igro popoldne so gostie od;jrraM s tukajšnjim SK Bočem tudi nosromet.no tekmo, ki se je končala v prid SKR 12:3. I. K. Sokolsko društvo v Beltincih je uprizorilo v nedeljo Jalnovo štiridejanko »Srenja«. Igra sama je bila še sicer nekoliko previsoka za naše razmere, vendar je zbudila razumevanje pri občinstvu. Igralci so najboljše jamstvo, da si bo tudi naš Sokol pridobil čimdalje večji krog prijateljev, tudi onih, ki so morda do sedaj bili za take prireditve mlačni. Igranje je bilo na višku. Posebno se je odlikovala Dana (s. Kosovič.) Enako pohvalno je nastopal Lovro (br. Šilovinac). Gledalci niso čutili, da so pred odrom, gledali so na njem dogodke iz resničnega življenja. Podcenjevati ne smemo vlog ostalih igralcev, ki so brezhibno prestali prizore, ki zahtevajo umerjenost ln poglobitev, česar navadno na podeželskih odrih ne najdemo. Dramat-skemu odseku beltnškega Sokola čestitamo na uspehih z željo, da vztrajno utira pota, ki si jih je začrtal v letošnjem letu in da nas v kratkem preseneti z novo prireditvijo. Iz življenja na deželi DOLENJSKE TOPLICE. Tudi pri nas »e »nuje strelska družina. Tukajšnji učitelj g. Martin šlibar je povabil Topl'ičane na sestanek in jim pojasnil pomen strelske družine. Navzočnih je bilo lepo število ter se jih je do6lej prijavilo že 22 za pristop. Tudi pravila so že predložena oblastvo m in se bo takoj, ko bodo potrjena, vršil ustanovni oboni zbor Med tem časom pa se še sprejemajo člani. — Sokol je preteklo nedeljo uprizoril kmečko buciko v 3 dejanjih »Trije vaškti svetniki«. Igra je dosegla lep uspeh. Vsi igralci so prav po= voljno rešiM svoje vloge. Splošna želja je. da bi se prireditev ponovila. Sokol ima na programu še več prireditev za sedanjo sezono. Tudfi se zelo intenzivno pripravlja na proslavo sokolskega praznika in praznika narodnega uediinj2i;£a ob do zadnjega f:o-tička zasedeni dvorani lepo naštudirano Nušicevo »Protebciijo«. Rodbina sodnega predstojnica Aoina Kukiča je bi.la podana tako plaptfč.io, da je iwrwlfl salve smeh* zlasti neokretni A čin (g. Bernulic) je ugajal, medtem ko je njegov brat Manojlo z elegantnimi kretnjami in dobrohtno diploma« cijo (g Hartma.i) osvojil ^'ed^lce in gledalke. Naivna Jo va rek a (gdč. Ratifeva) je prav dobro kontrastira1? svoii seatriJVii prerveioni JifJki Cffdč. Kosrijeva). Koncipi-ient D juri č (g Sm ole) in ca rin«!:! uradu ik Savič (wbie vedmo tako leipo, si je tudi osvojilo občinstvo. SOCTANJ. Za ravnatelj« Woschnaggove tovarne usnja je bil menovan doseda.u" niien prokurist g. Wrentschur. Novi ravnatelj ki 'zhaja iz znane usnjarske rodbi.ie iz Maremberga sflužbuje v na§' uism.iarni že več leffr Uslužbenci in delavci vidite v njem vrednega rM^led.vka pokojnega ravnntelis M ra vlaga. Tovarniško pasAVo društvo je dnirovato n^me«*!o venci ni rfl^atclia Mravlotta hnkajsnji šolarski kuhinji znesek 250 EMa 1 ® Petek, 25 noFembra. LJUBLJANA 11.15: Šolska ura: Rudna bo-saslva dravske banovine (J. Zabkar). — 12.15: Plošče — 12 45: Dnevne vesti. — 13: Ča9. plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Goriška brda. — 19: Francoščina. — 19 30: Gospodinjska ura. — 20: Prenos koncerta ^Slotre«. Igra Zagrebški godalni kvartet. — 21.30: Prenos iz kavarne Zvezda. — 22 15: Čas, poročila. Sobota, 26. novembra. LJUBULJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče. — 17: Salonski kvintet. — 18: Angleščina. — 18.80: Gimnastične vaje. — 19: Poglavje iz sociologije. — 19 30: Filozofsko predavanje. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 12: Radio - orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20: Prenos iz Zagreba. — Lahka glasba- — ZAGREB 12.30: Plošče- — 17: Popoldanski koncert. — 20: Prenos Schubertove opere >Pri treh mladenkah« iz gledališča. — Plesna glasba. — PRAGA 19.05: Prenos iz Brna. — 19.35: Kabaretni program. — 20.35: Voldanove skladbe. — 21: Godba na pihala. — 22.15: Mešan program. — BRNO 19.05: Pesmi. — 19.35: Prenos iz Prage. — 20.35: Recitacije. — Orkestralen koncert. — 22.15: Zabaven program. — VARŠAVA 18: Lahka glasba- — 20: Orkestralen in pevski koncert — 22.05: Chopinove klavirske 9kladbe. — 23: Godba za ples. _ DUNAJ 11.30: Koncert orkestra. — 16.15: Popoldanski koncert. — 18.15: Godba na pihala — 19-35: Delavski simfonični koncert. — 21.40: Orkester. — BERLIN 20: Prenos iz Konigsberga. — Plesna glasba. — 23.30: Prenos iz opere. — K6NIGSBERG 19: Pesmi. — 20: Večer komikov. — Prenos iz Berlina. — MOHL-ACKER 20: Mešan program iz Monakove-ga. — 22 45: Nočni koncert ZAKAJ SEM VEDNO SAMA? Nič več ni rumenkastih in počrnelih zob — to je danes lahko dosegljivo. Lepoti nič tako ne škoduje kot grdi zobje. Toda Vi imate lahko zobe bleščeče bele, ako vzamete samo en centimeter KOLYNOSA na suhi ščetkici dvakrat na dan. V treb dneh bodo postali Vaši zobje za tri stopinje bolj beli. 540-6 KOLYNOS ozdravi usta, obeli zobe, očisti dih. KOLYNOS antiseptično sredstvo, j*»jito sa negov*. nje sob. Eo cer.ehutn-er i«4<»»tuje. Čitajte tedensko revijo rZIVUFNJF IN SVET« Vdani v božjo voljo, sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dobri Bog vzel danes med svoje krilatce našo nad vse ljubljeno hčerkico inko Brozovič Spremili jo bomo v soboto, dne 26. novembra izpred splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Moste, dne 24. novembra 1932. Ivasa In Minka Brozovič, starši — Marija ln Nadica, sestrici — Bogdancek, bratec V globoki žalosti naznanjamo, da Je naš ljubljeni, dragi svak in stric, gospod Jki^ip Trliovc trgovec v Krmelju ▼ 70. letu starosti, previden z zakramenti svete vere, v četrtek, dne 24. novembra izdihnil svojo blago dušo. * Pogreb bo v soboto dne 26. novenjbra ob 9. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče na Vrhovo. Maše zadušnice se bodo brale tatotam. Krmelj — Vrhovo, c*ne 24. novembra 1932. 2alujače rodbine: Trbovc, Jevšovar, Flajs 13597 M PRIGODE m POREDNEGA S| BOBI.) A I SKOK, CMOK" % IN JOK1CA ^A"NKO IN STANKO j PRIGODE b GOSPODA : KOZAMURNIKA KRALJ DEBELUH SINKO DEBELINKO W*. ne pozabi na nase najljubše! Prinest nam „Jatrovifa" mladinskih knjig! 1. Prigode porednega Bobija 6. Bratec Branko ln sestrica 2. Sinko Debelinko Mica 3. Prigode gospoda Kozamur- 7. Samo in Joko nika 8. Osel gospoda Kozamurnika 4. Janko hi Stanko 9. Vrtismrček in šilonoska 5. Skok, Cmok in Jokica 10. Popkins Vsaka knjiga stane Din 12, poštnina Din 2.—* Pri odjemu vseh 10 knjig . . . Din 90.— poštnina Din 7.— Pri odjemu 6 knjig.....Din 50.— poštnina Din 5.— Pri odjemu 4 knjig.....Din 44.— poštnina Din 3.— Dobi se jih v vseh podružnicah »Jutra«. Po pošti jih razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani, Knafljeva ulica. Cene malim oglasom Zenitvm tn dopisovanju, mk« ftcietf« Lhn 2*— ter trikratna pri- tfojbuia ta kifro ali ta dajanje naslova Dia $.—s Oglasi trgovskega i»t reklamnega enačaja: vsaka beseda Dot i,—v Po Din I,— za besedo te taračuna jo nadalje t« oglasi, ki tpadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto*. 'Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali*, »Sta-aovanja oddam. »Stroji*.. »Vrednote*.. •Informacije«, »Živali*. »Obrt* b> »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potnikiin ca besedo pa lhn t.5.—. Vse pristojbine ta male oglase le plačati pri predati naročila, oZ* roma iih /e vpnslafi v otsmti obenem s naročilom. Pozor, gostilničarji, restavrai er ji! Bermet vino črnino Iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Kariovoi, Fruška gora. v sodib od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermei vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci. Fruška gora. 30i Vsaka beseda 50 par: za dsianie nasiova a Ii ta šifro P3 3 Din. (1) Dekle pridno. pošteno in zdravo, staro 23—35 let. za vsa hišna sprejmem r 10. decembrom v stalno službo. Ponudbe t slovenskem jeziku s prioženo sliko ne naslov: Dragica Velj-knvič. soproga notarja — Mol, Dunaiv&ka banovina. V. 483634 Šiviljo »am-n^tomo. veščo krojonja sprejmem takoj proti pla-<*.. fio dogovoru. Ponudbe podati na modni salon Olga D. Plnterovič, Niš. Fašioeva ulica -ti. 4S402-1 Fanta ali dekle 14 lrt starega. zdravega in poštenega, brc? staršev — sprejmem takoj kot pom.'>č v kuhinji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v M h ribo ru pod šifro »Spretnost« 4S4c7-l Šofer - fotograf mlad. trezen, nekadilce — iS^e službo. Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Eleganten in zanesliiv«. 47668-2 Mesarski pomočnik (Sokoi) pošten in priden, dober v klanju in sekanju, nekoliko vešč tudi preka-ievanja. išče službo na Gorenjskem ali v Ljubljani. Pouud.be na oglas. od-di-iek »Jutra« pod značko »Marljiva posnoč 41987«. 48382-2 Avto, moto Vsak* based« 1 Din; z« dajanj« naslov« ali za Šifro pa 5 Din. (10) Kdor I 5 6 s zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za n3shi:*ega konjička za otroka, kupim po ugodni ceni. Ponudbe na ogrl. oddelek »Jutra« pod šifro »Konjiček«. ' 4836G-7 Potniki K« išče mesto potnika, plača za vsako besedo 50 par; ia dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din; z« dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Potnika ki potuje po S'aveniji z avtomobilom j,n obiskuje tudi manjše kraje, sprejmem za prodajo športnih čepi« proti proviziji. Ponudbe na Aloma Companv, an»nč-na in reklamna družba, Ljubljana. pod »Postranski zaslužek«. 48350-5 Mi iščemo inteligentne, poštene to sposobne gospode ter g» spe v vseh krajih Jugoslavije kot reprezentant.e aašega podjetja, ki bi v smislu navodil nabirali kupce za etavbišča in hiše Ali nudimo vsakemu svojemu reprez en iantu možnost trajnega m velikega zaslužka. — Gospodje to gospe, ki so sposobni za gori navedeno nameščen je. naj vpošljejo svoje ponudbe pod šifro »Dobra 1 sigurna egzisten cija« na Publicitas d. 4., Beograd. 47684 5 Vsaka beseda 1 Din; ia lajanj« naslova ali za šifro p« 5 Dm. (16) Vložne knjižice kupite aii prodaste najbolje pri Komandlitni družbi M. Jankole, Ljubljana, Šelen-burgova ulica 6/U. Telefon 30-52. 48360-16 100.000 Din posojila iščem za odikuip dolga, proti vknjižbi na vele posestvo Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »VelepoeesU. 48366^16 Hranilni knjižici Mestne hranilnice v Ljubljani in Kmečke hranilnice v Ptuju, zamenjam za hranilno knjižico Mestne hranilnice v Mariboru. — Vprašanja na naslov: Ivan 2,uraj, Siov. Bistrica. 48403-06 250.000 Din hipoteke iščem »a prvo mestno viknjižJbo na posestvo in proti dobrim obrestim. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod »250.000«. 48424-16 Okrog 25.000 Din posojila iščem na 12 ha zemljišča. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodnost 6*56« 48118-16 Prodam Oglasi trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje naslova ali za šifr« S Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro p« 3 Din. (6) Pult 2 m in 5 m dolga šte- la ža. ekoro novo, naprodaj v Florijaneki ul. 22. 48414-6 fcdffar Kice Burroughss Tarzan, kralj džnngle DRUGI DEL Jane je pogledala — in res: komaj sto sežnjev od čolna je videla rumeno obalo, onkraj obale pa bujno zelenje tropskega gozda, že zdaj je čoln rahlo škripal po peščenem dnu. Vsi trije ponesrečenci so zbrali moči, kolikor so jih še imeli, in opotekaje se zabredli na kopno. Pnbasto neHe čisto. Sohano, I. vrste 34 Din. U. vrste 24 Din. čisto, belo, gosje 130 Din, šilja po poštnem povzetju L. Brozovič. kemična čistilnica perja, Zagreb, Ilic-a št. 82. 13 Več umivalnih garnitur skoraj nove po nizki ceni naiprodaj v pa.lači Viktorija III. nadstropje — levo. 48346-6 Otroški voziček na peresib, prida Hribor-nik, Gosposvotsika c. 4/II. 48390-6 I Trinadstropna hiša vogalna, s trgovskimi l-oka-j Ii, v sredini Ljubljane na-| prodaj pod ugodnimi pia j čMoimi pogoji. — Pojasnila daje društvo posestnikov v j Salendrovi ulici štev. 6. 48353-20 Posestva, gozdove graščine, hiše, go.srt.ilne, ntline in žage prodaja Po sredovalnica v Mariboru. Frainčiškanska alica št. 21 48375-20 Hišo s S dvosobnimi stanovanji ze'o ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Periferija Ljubljane«. 48379-20 Poceni predam fotelje, kotno otnmano, vloženo skrinjo, lestenec, alabaster uro, baročno zrcalo in amerikam-s/ko pisalno mizo. — Antikvarijat »Tioian«., Sv. Petra c. 4. j 48120-6 Tristanovanj. hišo novo, s parcelo prodam v Zg. Šiški. Naslov v oprlaf. oddelku »Jutra«. 484S3-20 Kov3eg-gramo?on najboljši fabrikat 350 Din, gramofonske plošče gratis. Rje prosrt. jedilni pribor 105 Din, damastni namizni prti iz čistega sukanca po 30 Dan. Krasna Miklavževa darila: kavni servisi, doze za sladkor, koinifitirne d^ze Hkerni servisi, po polovičnih cenah, tudi na obroke. Kartalog brezplačno. Ontnia, Dunajska cesta 36. 484,17-6 Oblft&M IVg. oglasa po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 Di> Oglasi socialnega zna čaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. (13) Veiiko izbiro blaga za moške siu'kn.je in dam ske plašče, po zelo nizkih cenah Va.m nudi trgovina 0. Sibar, Stari trg. poleg Zalaanika. 47507-13 Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (19) Pekarno nahajajofo se o-b glavni cesti, pod ugodnimi pogoji prodam. — Samo ustmena pojasnila daje Stevan I. Gjurgjevič. Gornji Gaber-niik, pošta P oiipl a t. 48266-19 Vinotoč z delilkateso in zajtrkoval-niao prodam na zelo prometnem kraju sredi mesta Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Vimortoč«. 48339-19 Posilovni lokal takoj prost, oddam na Miklošičevi cesti. Vprašanja pod šifro »Lokal 72« na oglasni oddelek »Jutra« 48383-19 Svetel lokal na vogalu Napoleonovega trga in Gosposke uiiee oddam. Poizve se istotam v II. nadstropju, med 1. in 3. uro popoldne. 48399-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali Ul šifro pa 5 Din. (20) Dve stavbni parceli za 2 večji stavbi, ob Dunajski cesti proda Društvo posestnikov, Salendrova ul. št. 6. 48354-20 Blizu Sarajeva naprodaj posestvo okoli 1 ha, vila, hlevi, živina, zimska hrana. Mlekarstvo nosi mesečno 5000 Din bruto. Lepa priložnost za ra*z širjenje. Cena 150.000 Din. Naslov v oglasnem oddelki) »Jutra«. 48245-20 Stanovanjsko hišo v m e s t n kupim v ceni 500—700.000 Din prott gotovini Posredovalci izklju čeni. Naslov v .>g,iai=nem oddelku »Jutra«. 48290-20 Vsaka beseda 1 Din: aa dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (17) Redk;? nrilfka! V centm Splita oddamo v najem moderno opremljen "'"MIK iOKSi t Izložbami in ostalim kom-forto.m. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Jara«. 48333-17 Slaščičar, delavnico z imventarjem in stanovanjem odda v najem Sark, Zg. Siska št. 223. 48376-17 Gostilno v Mariboru prodam aH oddam v najem. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro » Gostil na «. 4S42.1-17 Vsaka neseda 1 Din. 4a dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. ,'341 Lepa jabolka ved.no v zalogi v Gospodarski zvezi v Ljubljani. 48097-34 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslov« ali za šifro 3 Din. (22) Dijaka z vso oskrbo sprejmem v bližini srednje tehn. šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48304-22 Dijaka sprejmem kot sostanovalca k prid-mmu dijaku, s hrano ali bre>z. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 48411-22 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31) Trisob. stanovanje s kopalnico, v kresni solnčni legi oddam s 1. decembrom v Franketovi ulici št. 4 (Bežigrad). In-fo-macije daje Francot, vinotoč, Frankopansika 26. 47493-31 Dvosob. stanovanie za 4.V) Din oddam v Mariborska iriioi štev. ?4 — blizu »Stadiona«. 48378-2U Trisob. stanovanje solnčno, parke-tirano. s pritiklinami. v I. nadstrop;u oddatn takoj ali s 1. decembrom z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 48332-31 Trisob. stanovanje -olnčtuo, z vsemi pritikli nami. na Aleksand.rovi cp-■!ti oddam takoj aH pozneje. Naslov v osrlasnem oddelku »Jutra«. 48314-2il Trisob. stanovanje s kopalnico in verando akoi oddam. Naslov pove >glasni oddelek »Jutra«. 48404-31 Štirisob. stanovanje z vsem komifortom, v krasni legi poceni oddam s februarjem. Nasloiv v ogl. oddelku »Jutra«. 48401-31 Stanovanje 3 sob, ku,himje in pritiklin oddam takoj v Streliški ulici 29. 48410-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslov« ali za šifro 3 Din. (23) Opremljeno sobo z 2 posteljama oddam s hrano v strogem centru. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48348-33 Pralno sobo lepo. soilnčno in prostorno, v suterenu oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 48331-23 Prazno sobo lepo to prostorno, 8 parketom in kopalnico, event. s kabinetom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48332-23 2 pisarniški «oH lepi in svetli, odda dro- j; tieiiiiea, Aujkaošičeva cesta 70. 48304-23 Opremljeno sobo solnčno, z elektriko, blizu drame oddam. Naslov pove oglasni oddelek Jutra. 48349-23 Separirano sobo z uporabo kopalnice oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 48377-23 Sobo čedno to svetlo, ■ posebnim vhod»>m oddam 1 ali 2 osebama v Jaipljevi ul. št. 18. 48386-23 Lepo sobo z aii bren hrane, proti zmerni najemnini oddam solidni in mirni gospodični aii dijakinji, na Tržaški cesti 43 — pritličje. 48381-23 Čisto sobo s posebnim vhodom, elektriko in parkertHim. oddam z decembrom na Friškovcu št- 4 — blizu kolodvora im Tabora. 483SO-23 Solnčno sobo separirano — s souporabo kopalnice oddam v strogem cemitru mesta. Naslov v og'as.nein oddelku Jutra 48395-23 Opremljeno sobo podstrešno, svetlo, oddam solidni osebi. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 48392-33 Veliko sobo opremljeno ali prazno oddam 1 aH 2 osebama. Naslov pove o-glasni oddelek »Jutra«. 4S30o-S3 Prazno sobo veliko, ulično, pripravno za pisarno, atelje ali stanova nje, >dda takoj Oran v Ljubljani, Mestni tr? 11 48408-23 Vefiko sobo pajketrlramo, 8 posebnim vbodom, opremljeno za 2 ali 3 osebe, v centru mesta oddam s 1. deoem-bn-m Nasl'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4841.5-23 Snažno sobo s posebnim vhodom, v novi hiši oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 48433-23 Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslov« ali za šifro 3 Din. (23-a) Prazno sobo s štedilnikom iščem v bližini Rožne doline ali Mirja. Ponudbe na oglas, oddek-k »Jutra« pod šifro »Miren«. 48385-23/a Trije fantje iščejo preprosto opremljeno sobo s štedilnikom. — Murkovič, pri Embai, Celovška cesta 14. 48400-23/a Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din (18) Gostilna pri » Bober x,:u« priporoča namočeno pole novko im kraška teran. 46809-18 Dopiši Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din. (34) Katarina že pozabljena? 48374-34 »M« Sporočite še čas, pi^men-n. 48372-34 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Akademičarka, Auto 108. Agrlen, Blagajna. Boljša gospa. Buffet, Boljše mesto, Bodočnost, Centru,m. Čistoča. Center 580, Centra, December, Delaven, Dober zaslužek. Dveletno spričevalo. Dober šivač, Dem denaT, Dekle z dežele, Dobra moč 77, De-lo.vodja. Dober voz 1932, Delaven, Din 100.000. Dijakinja, Ena oseba, Flauta Ford, Fotograf, Gorenje, Gotovina, G. P. M„ Go-s^>oda'r, Gotovina 10.000, G. L. 46, Hipoteka, Hud. Jesen, Jelka. Investicija. Ifcviziter, In.kasant 5—>10 T. V., Izmenični tok. Komfortno 20, Kamenolomar, Kuharica, Kupim, Komisijsko skladišče, Koniver-zacija. Knjiga, Krasno. K anteno! o m a r -koncesionom. Kavči ja, K n jigovodikimja. Križišče, Kavcija potrebna, Kavcija 10, Kovinska obrat. Lepo stanovanje. 22 let, Lahko opravilo. \ep« lega, Loka'. Lepa vknjižba. Lepa služba 1000 Ljubljanski Zvon, Lepa parcela. Lepo posestvo na Dolenjskem, Mirna deklica Medicinec, Mirna, Mirna stranka 50, Mlajša, Miren, Marija, Mirna strareka 88. Mirna stranka. Miramar. Maniifakturisit, Mesto gospodinje, Mladost. Mlečna pivnica. Neoženjon kletar, Nouivelle. Nemščina, Ne čakaj, Nuijno, Ne daleč od kolodvora. Natakarica. Nizka najemnina. Najboljši ponudnik. Nizka cena. Na solnou, Navedba cene. Primas, Pošten i,n priden. Pridna, Prvorazredna, Polovico takoj. Prometna. Prva ljubezen, Podpritličje Plač-ilov v gotovini. Pisalni stroj 19. Prodajalka. Prilika, Plačam toč-no, Pro-menna točka, Perfektna 777, Posojilo, Poceni 100, Prvovrsten. Poštena moč. Prijatelj, Ptičar. Pomanjkanje znanja. Prodajni organizator, Poštena 15. Re-mlnigton. Resne ponudbe. Rabljeno, Res prvovrsten. Raznašalf«, Resno 79, Solidno. Spretna. Strogo diskretno, Snažna, Spomlad, Specerist, Sampatičina, Samostojna ->22. Stalna eksistenca, Sa'on. Sorodni duši, Sirota, Slaščica tka — Ljubljana, Samostojen barvar, Suha 300, Srečno si- gurno. Stroga tajnosrt.. Stal no, Simpatična in poštena Sigurno plačam, Stalno mesto. Sodelovanje, Spe-oerija. Šivanje, Trgo-vec 32, Tuja valuta. Točen plačnik, Trgovski lokali. Tovarna, Topla jesen. Trgovski pomočnik. Točno plačam. Tajinost 26. Trgovska hiša, Trgovsko izobražena, Ugodno, Ugodila lega, Ugodno prodam. Uradnik 888, Wertheim, V mestu. Vesten, Vzgojiteljica, Vljudna, Vesten plačnik. Vpeljano, Vsaj 5000, Vlak Vsestransko verziran, V centru, Zamenja.va. Zvesta Začetnic-a 286, Zimsko delo. Zima, Zoraida, Zračno Za takoj, Zvezda, Zelezni-nar, Zivala. Železna p<č, 7887. 100.000, 60.000, 555, 1777. 500.000. 180.000. 88". 450.000, 100.000, 200.000. 944. 30.000. 40.000. Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifre pa 5 Din (25) Vsaka Beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (27) i\onja oddam do poletja brezplačno v uporabo. Naslov v ogiaanem oddelku Jutra 48370-27 Konja vsestransko uporabnetra. z vozom in kon:sko opremo proda Pečovnik. Glinoe — Tržaška cesta štev. 23. 48412 Vsaka beseda l Di.n. za dajanj« naslova aii za šifro re> " D:n. (291 Vsaka beseda 50 par; 'A dajanj« naslova alt za šifro pa 3 Din. (28) Zlato verižico z zlartim križem, ki je im«! v sredini ru-bin, sem izgubi.'. a v nedeljo med 4. la 9. uro — evont. lahko rwti med plesom v Delavski zbornici. Ker mi je drsg sipomiim prosim najditoija, % % 4» NOVA NOVA tovarna ementa por letni proizvod 30G0 vagonov v neposredni bližini LJUBLJANE, prvovrstno TUPINO za visokovredni Portland-cement, zgradba za rotacijsko peč in oddelek mlinov že v rokah, sami stroji so zelo nizko na razpolago. SPREJEMAMO še delničarje iz stavbne in trgovske stroke, kakor tudi kapitaliste, ki niso v zvezi s konkurenco. Načrti in predkalkulacije so za resne reflektante za to dobičkanosno podjetje na razpolago. PRIPRAVLJALNI ODBOR: v pisarni prejšnjega ravnatelja cemt. tovarne v Kamniku, Ralya, Wildon, Zidani most in Mojstrana. Mihajlo Rozman, Ljubljana, Gosposvetska cesta 101. 13599 Lrejuje Davorin Kavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Kibmkai. La Narodno uskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezeršek. Za inseraim del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi 9 Ljubljani