IV2 GLASILO SZDL Velenje, 18.februar 1977 Leto XIII. številka 7 /366/ Cena 3 din Nemudoma v odločno akcijo Politični aktiv rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje in komite občinske konference ZK Velenje obravnavala aktivnosti za uveljavitev novih dohodkovnih odnosov ter soodvisnosti v kombinatu - Gre za nadaljevanje akcije, ki so jo v Šaleški dolini izpričali že leta 1974 z združitvijo tozdov rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj Akcija za uveljavitev novih dohodkovnih odnosov ter soodvisnosti in za poglabljanje samoupravljanja v okviru rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje je bila predmet obravnav na zadnjem posvetovanju vodstev družbenopolitičnih organizacij kombinata ter na zadnjih razšiijeni seji komiteja občinske konference ZK Velenje, ki so se je udeležili tudi predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in kombinata. Na posvetovanju vodstev družbenopolitičnih organizacij kombinata so predvsem ugotovili, da je treba takoj v odločen boj za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov, da bodo delavci dejansko razpolagali s pogoji in rezultati svojega dela. Naloga družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov kombinata je, da se tako organizirajo, da bo mogoče kar najbolj celovito in učinkovito uveljaviti vsebino zakona o združenem delu. Naloge pa je treba konkretizirati v akcijskem programu, takšno vodilo pa mora prevevati vso akcijo. Naloge bo mogoče uveljaviti, saj ne gre za novosti, pač pa za nadaljevanje akcije, započete že leta 1974 s povezovanjem celotnega energetskega gospodarstva Šaleške doline. Tudi komite občinske konference ZK Velenje je na zadnji razšiijeni seji ugotovil,da predstavlja zdajšnja akcija za uveljavitev novih dohodkovnih odnosov ter soodvisnosti in pa za poglabljanje samoupravljanja pravzaprav nadaljevanje hotenj, ki smo jih v Šaleški dolini izpričali že leta 1974 z združitvijo temeljnih organizacij združenega dela rudnika lignita Velenje in termoelektrarne Šoštanj. Takšno akcijo je treba prenesti tudi v druge delovne organizacije v dolini. Sicer pa predlogi za nove dohodkovne odnose in soodvisnost ter za poglabljanje samoupravljanja znotraj rudarsko elektroenergetskega kombinata zagotavljajo še večje vključevanje delovnih organizacij oziroma kombinata v procese združevanja dela in sredstev in s tem krepitve materialne baze naše družbe. Komite občinske konference ZK Velenje je na zadnji seji sprejel več sklepov o izhodiščih za poglabljanje samoupravnih odnosov in uresničevanje zakona o združenem delu ter samoupravne organiziranosti znotraj rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Sprejet pa je bil tudi akcijski program, v katerem je določeno, da bodo ob koncu meseca marca na skupni seji komiteja občinske konference ZK Velenje in komiteja ZK REK Velenje ocenili uresničevanje akcijske usmeritve ZK kombinata za uresničevanje ustave in zakona o združenem delu. Zatem pa bodo na seji občinske konference ZK Velenje ocenili aktivnost komunistov pri uresničevanju vsebine zakona o združenem delu, pri čemer bodo posebej preučili prizadevanja komunistov na rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje. Imenovali pa so tudi posebno delovno skupino, ki bo pripravila oceno dohodkovnih soodvisnosti ter dohodkovnih odnosov v občini Velenje. M. L. Manj referatov, več razprave iS problemske konference sveta za družbeno politična in (ekonomska vprašanja žensk pri občinski konferenci iSZDL Velenje — Vloga zaposlene žene — Z odločnejšo ii»i>M i n niniPi m nj n .......................i........................................... Stcališča komiteja občinske konference ZK Velenje o izhodiščih za poglabljanje samoupravnih odnosov in ureesničevanje zakona o združenem delu ter nove samoupravne organiziranosti znotraj rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje IKOmite občinske konference Zveze komunistov Velenje je na razširjeni seji 11. februarja 1977 razpravljal o izhodiščih za poglab-ljarmje samoupravnih odnosov in uresničevanja zakona o združenem delilu ter samoupravne organiziranosti v energetskem gospodarstvu obččine Velenje. IPo razpravi so bili sprejeti naslednji sklepi: 11. V skladu z zakonom o zdrruženem delu in s sprejetimi staklišči je potrebno pristopiti k obllikovanju temeljnih organi-zaccij združenega dela povsod tarm, kjer za to obstojajo pogoji in 1 kjerkoli bi s tem okrepili po-ložžaj delavca pri odločanju o pojgojih in rezultatih dela v ce-lottni družbeni reprodukciji. Če izhiajamo iz dohodkovne pove-zarnosti je potem osnova temeljna i organizacija združenega dela, ki ustvarja dohodek. Kljub za-kljijučku investicijskih del v ter-mcoelektrarni Šoštanj je treba preučiti možnost za ustanovitev toizda izgradnje kot ene od mcogočih oblik samoupravnega organiziranja delavcev. 2. Ustava in zakon o zdru-žeinem delu nas obvezujeta, da bo)do temeljne organizacije , zdiruženega dela, ki so v delovnem procesu povezane, medsebojno odvisne, vključene v de-lowno organizacijo. 3. Delovne organizacije, ki se v procesu proizvodnje med selboj povezujejo v finalnem produktu, se združujejo v se-staavljeno organizacijo združenega dela. Delovna organizacija sei lahko vključuje v celoti ali deeloma v več sestavljenih orga-niazacij združenega dela. 4. 0 dohodku, ki ga ustvarja i tetmelina organizacija združe- nega dela, združena na prvi stopnji v delovni organizaciji, se planira in odloča v sestavljeni organizaciji združenga dela. To pomeni, da se na ravni sestavljene organizacije združenega dela planira in odloča o vseh tistih zadevah, ki so zajete v samoupravnem sporazumu o združitvi delovnih organizacij v sozd oziroma z a katere se je ugotovilo, da so skupnega pomena. 5. V obravnavanem primeru, kjer je premog osnova za proizvodnjo električne energije, je primarni dohodkovni odnos med rudnikom in elektrarno, ki premog predeluje. Zato se morajo prvi dohodkovni odnosi razreševati na relaciji rudnik-elektrarna. Skupni interes vseh delavcev v rudniku in elektrarni je kar najceneje proizvesti električno energijo na pragu elektrarne. Vsa ostala vprašanja, kot skupno učinkovitost, produktivnost, planiranje, vzajemno solidarnost in socialno varnost in drugo pa bodo delovne organizacije razreševale znotraj sestavljene organizacije združenega dela. 6. Delovna organizacija organizira skupne službe za vsa tista vprašanja, ki so nujno potrebna za proizvodnjo in razširjeno reprodukcijo. Glede položaja delovne skupnosti skupnih služb v odnosu do delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela zakon o združenem delu javno opredeljuje medse- bojne odnose. Prihodek delovne skupnosti skupnih služb je avtomatično v odvisnosti od dohodka, ki se ustvarja v temeljni organizaciji združenega dela. 7. Končni oblikovalci cene električne energije so uporabniki, ki morajo upoštevati proizvajalce v smislu vrednotenja njihovega minulega in živega dela vloženega v proizvodnjo, s čimer je dohodek ustvarjen. Usklajevalni postopek za oblikovanje cene električne energije se odvija v okviru interesne skupnosti elektrogospodarstva. 8. Vloga elektrogospodarske skupnosti je v novih oblikah samoupravne organiziranosti le v pomoči pri ugotavljanju objektivno danih kriterijev in meril, ki se vnašajo v sporazum ob predhodni potrditvi delavcev. Na treh novih stanovanjskih blokih, ki bi morali bits vseljeni že pred novim letom, odpada omet — Vprašanje je: zakaj odpada omet in iz čigavega žepa bo šel denar za takšno malomarnost! Urbanistični program več kot potreben Predlog: na skupni seji naj delegati občinske skupščine ter skupščin samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravne komunalne interesne skupnosti obravnavajo problematiko urbanizma in stanovanjskega gospodarstva - Težave investicijskega vzdrževanja stanovanjskih zgradb__ Komisija za usmerjanje in usklajevanje družbene akcije za gradnjo stanovanj za delavce pri občinskem svetu Zveze sindikatov Velenje je na ponedeljkovi razširjeni seji obrhvnavala problematiko na področju urbanizma in stanovanjskega gospodarstva. roblemom, ker niso pripravljene skupnostjo pnzadeva, da bo srednjeročni program stanovanjske izgradnje v naši občini tudi uresničen. J. K. V Šoštanju že z veliko nestrpnostjo pričakujejo, kdaj bo vendarle končana gradnja treh novih stanovanjskih blokcv. Rok za izgradnjo je potekel že konec lanskega leta, potem so sledile obljube, zdi se, da se bodo te še nadaljevale, saj... Ko smo bili pretekli teden v Šoštanju, smo opazili na novih blokih presenetljivo slabo izdelano fasado. Na mnogih mestih je že odpadel omet, velike razpoke v ometu pa kažejo, da bodo še marsikje drugod zunanje stene znova postale „gole". Povprašali smo tudi nekatere delavce na gradbišču, kaj je vzrok takšnemu stanju. Največ jih je menilo, da je temu krivo dejstvo, ker so bloki brez prave strehe. Sicer pa, kot je slišati, bo vsa stvar kmalu pojasnjena. Seveda pa sam i to še ne bo dovolj. Na gradbišču smo namreč zvedeli še naslednje: postavitev zidarskih odrov za vse tri bloke stane 160 tisoč dinarjev Ometi za vse bloke pa 320 tisoč dinarjev. Ne glede na to, dr verjetno ne bo treba ometati bloka v celoti, bo to delo kar precej stalo, vprašanje pa je, iz čigavega žepa bo šel denar. . (Na sliki: omet bo vsak čas odpadel) z. V. v središču pozornosti Bistvo problema je predvsem v tem, da planirano stanovanjsko gradnjo ovira še neizdelan urbanistični program naše občine, nepravočasno izdelani zazidalni načrti in nedosledno upoštevanje že samoupravno sprejetih programov. Udeleženci -"Stanka so predlagali naj to proble-atiko obravnava na svoji prvi seji ičinska skupščina skupno s skupino samoupravne interesne stano-njske skupnosti in skupščino sa-oupravne interesne komunalne upnosti. Po programu bi morali v letoš-3m letu v naši občini zgraditi 600 inovanj, trenutno jih je sicer v idnji 629, vendar pa ne bodo vsa končana v tem letu. Že sedaj pa morali začeti gradnjo stanovanj leto 1978, če želimo uresničevati dnjeročni program stanovanjske dnje. Tu se pa ponovno srečamo imuun Uresničevanje samoupravnih pravic in dolžnosti Ko govorimo o tem, kakšna so ! deelegatska razmerja in programska : pcovezanost med SIS in KS ali KS in i TCOZD je bistveno, da v vsaki krajev-' nii skupnosti preverimo, kakšno vlo-geo odigravajo naši delegati v zboru pcorabnikov v posamezni samouprav-; nii interesni skupnosti. Prav v zboru i pcorabnikov (ki žal še ne odigravajo svroje vloge) bi moralo biti tesno so-I deelovanje delegatov iz TOZD in KS. t CMd medsebojnih delegatskih odno-! sojv delegatov v tem zboru je v veliki j-rtineri odvisno, kakšno bo sodelo-; vaanje TOZD in KS pri uresničevanju j prrograma, ki smo ga sprejeli na zbo-j ruu občanov kot program krajevne | skkupnosti. Skoraj ne poznamo primera, da bi | see bile pred sejo delegatske skupšči-[ nae, pa tudi siccr, sestale na skupni | seeji delegacije več krajevnih skupno- I stti ali delegacije KS in TOZD, kate-rilh sedež je na območju krajevne : skkupnosti. Zlasti še, če gre za ureja-; njije skupnih vprašanj, kot so urejanje okkolja, urbanistični ali zazidalni na-črrt, vprašanje otroškega varstva, uiresničevanje nalog s področja okbrambnih priprav, civilne zaščite in t diružbene samozaščite, program raz-k vcoja neke uslužnostne dejavnosti, elektrifikacije itd. Dokler ne bomo utrdili teh oblik j seodelovanja, ne le delegatskih orga-' noov, ampak tudi na področju druž-boenopolitične organiziranosti v kra-| jeevni konferenci SZDL, kjer morajo i bbiti prisotni delegati vseh osnovnih j oorganizacij sindikata s sedežem v tej | KKS ali iz tiste TOZD, kjer so naši ; obbčani v delovnem razmerju, tako ddolgo bomo še ugotavljali, da so in-teteresi v organih TOZD in KS dokaj raazlični. Pa ne gre le za različne ; irinterese, gre za to, da mora postati i KKS sestavni del družbenoekonom-I skkih odnosov v sleherni TOZD. To pa pomeni, da bi bilo dobro dati kdaj pobudo, da se svet KS in delavski svet določene TOZD skupno lotita reševanja žgočega problema. Ob ugotovitvi, da so delegacije (splošna in posebna) v KS prepuščene same sebi, je potrebno z vidika odgovornosti za uveljavljanje delegatskega sistema v krajevni skupnosti zapisati zlasti dvoje. Za delo delegatskih organov v KS niso odgovorni le predsedniki oziroma vodje delegacij, temveč v prvi vrsti krajevna konferenca SZDL, ki mora ustvarjati politične pogoje za učinkovito delovanja delegatov (daje pobude za obravnavo posameznih problemov, je nosilec razprave o gradivih, ki prihajajo v KS, je nosilec oblikovanja stališč o vseh družbenopolitičnih problemih v KS) itd. Prav tako je za dobro delo delegatskih organov odgovoren svet krajevne skupnosti, kot njihov operativno izvršilni organ. Svet KS je dolžan delegatskim organom posredovati razne predloge, ki jih je potrebno reševati v skupščini SIS ali v občinski skupščini. Mora pa svet KS skrbeti tudi za izvajanje nalog in sklepov, ki so bile dogovoijene v eni ali drugi skupščini in se nanašajo na njihovo krajevno skupnost. Posebej pa je treba poudariti, da so za delo splošnih delegacij v KS in TOZD odgovorni tudi izvršilni organi skupščin SIS. Prav ti organi pa se v večini primerov te naloge ne zavedajo ali pa se ji izogibajo. Od pravilnega izvajanja nalog izvršnih organov skupščin SIS je odvisna udeležba in aktivnost delegatov na sejali. Od izvršilnih organov je odvisen pretok informacij v bazo, način in delitev dela v posamezni delegaciji,-predvsem pa uspešnost sej skupščin. (Se nadaljuje) TONE ŠELIGA s pro lokacije. V letošnjem letu bi morali po programu začeti gradnjo na kompleksu Šalek-Gorica III. Po informaciji predstavnika Zavoda za urbanizem Velenje pa se v letošnjem letu ne bo začela gradnja na tem kompleksu, ampak na izjemni lokaciji Salek II. Dovolj tehtnih razlogov za takšno spremembo pa na seji komisije niso zvedeli. Na kompleksu Šalek-Gorica III je predvidena gradnja 400 stanovanj v blokovni gradnji in okoli 50-80 individualnih stanovanjskih hiš. Ravno zato ker je v naši občini, posebno pa še v Velenju, na razpolago zelo malo stavbnega zemljišča, je tembolj razumljivo, da se tej problematiki posveča tolikšna pozornost. Poleg te problematike so na seji spregovorili tudi o povišanju stanarin v letošnjem letu. Kot že vsi vemo so bile stanarine povišane si. 1. 1977 za 20 odstotkov, predlagano pa je, da se skladno z družbenim dogovorom povišajo še za nadaljnjih 10 odstotkov v mesecu aprilu. O tem bo sklepala na eni izmed prihodnjih sej občinska skupščina. Nakazani so bili tudi problemi pri investicijskem vzdrževanju stanovanjskih zgradb. Ker se iz naslova stanarin zbere premalo sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje je v ta namen najet poseben kredit predvsem za sanacijo najnujnejših del na stanovanjskih objektih, da se ne bi delala še naprej škoda. Že omenjena komisija pri občinskem svetu ZSS Velenje je vseskozi posvečala problematiki stanovanjske gradnje posebno pozornost in se skupno s samoupravno stanovanjsko Delo mladih v Gorenju Mladi se vse bolj zavedajo svoje vloge v družbenopolitičnem in samoupravnem delo anju - Usklajeno delo vseh družbenopolitičnih organizacij - Pred ustanovitvijo novih lonfe-renc ZSMS - Priprave na sestanek koordinacijskega sveta ZSMS sestavljene organi acije združenega dela Gorenje TEDNA Pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje za razrešitev dolžnosti direktorja temeljne organizacije združenega dela PTT promet Velenje je naletela v javnosti na precejšen odmev. Slišati je bilo celo vprašanje, kako je v naši samoupravni socialistični skupnosti mogoče, da nekdo „iz-ven kolektiva", mimo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij tozda oziroma ozda zahteva razrešitev direktorja. Vsi tisti, ki so zastavljali takšna oziroma drugačna vprašanja, verjetno niso pozorno prebirali niti zakona o družbenem pravobranilcu sa- Mladi iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje so se z vso resnostjo in odgovornostjo lotili uresničevanja nalog, sprejetih na zadnji volilno programski seji tovarniške konference Zveze socialistične mladine Gorenje Velenje. Z gotovostjo lahko trdimo, da je delo osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine dobro, doseženi pa so bili zadovoljivi rezultati na vseh področjih dela. Mladi se vse bolj zavedajo svoje vloge v družbenopolitičnem in samoupravnem delovanju. Na uspešno delo je vplivalo tudi sodelovanje oziroma usklajevanje akcij med osnovnimi organizacijami Zveze socialistične mladine, sindikata in Zveze komunistov, prav tako pa tudi s samoupravnimi organi. V središču pozornosti je vseskozi aktivnost, za katero so se zavzeli mladi na 9. kongresu Zveze socialistične mladine Slovenije. Zaživelo je delo komisij. Evidentiranje za mladinske delovne akcije in pripravo lokalne delovne akcije v spomladanskih dneh „či-ščenje okolice tovarne" je poglavit- moupravljanja, niti dobro ne poznajo vsebine zakona o združenem delu. V 3. členu zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja piše, da lahko da le-ta pobudo za začetek postopka za varstvo samoupravnih pravic in na naloga komisije za mladinske delovne akcije. Na področju splošne ljudske obrambe velja omeniti dobro pripravljeno in zanimivo predavanje o novem zakonu o ljudski obrambi, na katerem so se mladi seznanili s konkretnimi nalogami na področju splošne ljudske obrambe. Ena od nalog komisije za splošni ljudski odpor je v teh dneh evidentiranje udeležencev in priprava za pohod „Po poteh XIV. divizije". Zapišemo naj še, da pripravlja komisija za idejnopoli-tično delo za vodstva osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine politična šolo, ki bo delovala v okviru politične šole tovarniške konference ZK Gorenje Velenje. Nadvse pomembna naloga izvršilnih organov konference Zveze socialistične mladine Gorenje je postopek za ustanovitev konference v novih delovnih organizacijah Gorenje - Blagovni promet ter Gorenje -Vegrad Gradbena industrija. Za uresničitev te naloge že potekajo dogovori za skupno akcijo tovarniške konference ZSMS Gorenje Velenje in občinsko konferenco ZSMS Velenje. Komisija za samoupravljanje in družbenoekonomske odnose pripravlja oceno o akcijski prisotnosti osnovnih organizacij ZSMS v prizadevanjih za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Ugotovitve bodo osnova za pripravo posebnega akcijskega programa idejnopolitične usmeijenosti mladih v prihodnjem obdobju. Prezreti ne gre niti skupni akcije mladinske organizacije Gorenja ter tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata in tovarniške konference ZK, da bi nasploh poživili delo in aktivnost, se pravi, da bi odpravili zadovoljstvo nad doseženimi uspehi, kar je žal ponekod še zmeraj prisotno. V kratkem pa se bo sešel kov -di-nacijski svet Zveze socialistične mia-dine sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, da bi v okviru vseh organizacijskih oblik mladih sprejeli akcijske naloge ter se dogovorili za novo organiziranost, ki bo prilagojena samoupravni organiziranosti sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. MILAN KRETI C Velenje? Delavski svet je na seji 11. februarja obravnaval med drugim tudi zahtevo dosedanjega direktorja Milana Šepca, da ga razreši dolžnosti direktorja še pred potekom časa, za katerega je bil imenovan. Rok za razre- Trenutni položaj družbene lastnine (kar je v primeru tozda PTT promet Velenje tudi slučaj - op. pisca). V 521. členu zakona o združenem delu pa je zapisano, da lahko da pobudo, da naj se začne postopek za razrešitev poslovodnega organa v temeljni organizaciji združenega dela, tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja. Toliko o tem! In kakšen je trenutni položaj v tozdu PTT promet šitev pa naj ne bi bil krajši od 6 mesecev. Svojo zahtevo je utemeljil s tem, da so se v letu 1976 pojavile pomanjkljivosti in nepravilnosti pri poslovanju, za katere je posredno odgovoren. Delavski svet je ugodil zahtevi Milana Šepca. Rok za razrešitev je 6 mesecev, lahko se pa na željo tovariša Šepca skrajša. Delavski svet je na seji 11. februarja tudi ugotovil, da je II Št. 7 (366) - 18. februarja 1977 pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja z dne 28. januarja ugodeno s tem, ko je delavski svet sprejel Šepčevo zahtevo za predčasno razrešitev dolžnosti direktorja. Gotovo je dosedanji direktor z zahtevo po predčasni razrešitvi omogočil, da se razmere znotraj tozda za PTT promet pospešeno uredijo. Pričakovali smo, da bo delavski svet že na seji 11. februarja sprejel tudi druge potrebne ukrepe za normalizacijo razmer. O tem ni razpravljal. Pričakovali smo tudi, da bodo zaposleni vsaj zdaj pokazali vso pripravljenost, da se razmere in odnosi spremenijo. Vendar se tudi odnos do strank, kakršnemu smo bili priče doslej, enostavno nadaljuje. Zakaj je tako, ne vemo? MARIJAN LIPOVŠEK NAŠ ČAS Modni salon tudi v Jordaniji Večja produktivnost dela - V drugi polovici meseca marca konkretni pogovori o gradnji tovarne v Amanu - Novost pomladi: safari stil 200-članski kolektiv Modnega salona Velenje je na podlagi lanskih ugodnih poslovnih rezultatov stopil v letošnje leto z zelo smelimi načrti. Med drugim predvidevajo, da bodo z modernizacijo in ob enakem številu zaposlenih povečali proizvodnjo za 20 do 25 odstotkov, kajti zavedajo se, da bodo lahko le ob tako za stavljenih ciljih, ob večji produktivnosti uspešno konkurirali na domačem pa tudi na tujem tržišču. Kljub razširitvi proizvodnje pa sami ne bodo zmogli zadovoljiti vsega povpraševanja po njihovih izdelkih. Ob koncu leta so namreč prodali naknadno izredne količine izdelkov, podobno je bilo na nedavnem sejmu mode v Ljubljani, kjer so bili med zelo opaznimi konfekcijskimi tovarnami in kjer so prav tako sklenili dodatne pogodbe za prodajo njihovih izdelkov; zato bodo v pokrivanje teh potreb vključili tudi svoje kooperante. Modni salon, ki že sedaj zelo uspešno prodaja izdelke na tuja tržišča, kot na primer v Zvezno republiko Nemčijo, Švico in Avstrijo, želi prodreti tudi na Bližnji vzhod, in sicer v Jordanijo. Že lani so namreč začeli pogovore s partnerjem firmo Oriental iz Amana o tem, da bi letos skupaj zgradili v jordanskem glavnem mestu manjšo konfekcijsko tovarno. Tb je vsekakor smel in drzen korak, še zlasti, ker v tej državi sedaj prevladujejo izdelki iz Združenih držav Amerike in Italije. Na konkretnih pogovorih prihodnji mesec v Amanu bodo predstavniki Modnega salona predložili svojemu bodočemu partnerju idejni osnutek o velikosti tovarne in strojne opreme. Kot je povedal direktor Marjan Gaberšek naj bi temeljil dogovor s predstavniki firme Oriental na tem, da bi 80 odstotkov naložbe v objekt in strojno opremo prispevali Jordanci, celotno tehnologijo, vključevanje kadrov, raziskavo trga v Jordaniji pa bi prevzela velenjska tovarna. Pri gradnji te tovarne bo predvidoma skupaj z Modnim salonom sodelovala ljubljanska pletenina, s katero Velenjčani sedaj prvo leto sodelujejo in to zelo uspešno, saj se njuni proizvodnji zelo dobro dopolnjujeta. Če bo vse po sreči, bodo tovarno v Jordaniji zgradili še letos, prav tako pa naj bi v tem letu v njej stekla tudi že poskusna proizvodnja. Gradnja manjše konfekcijske tovarne v Amanu bo Modnemu salonu na drugi strani omogočila tudi uvoz izdelkov iz te dežele, ki so za njihove kupce zeio zanimivi. Tako sedaj na primer uvažajo tkanino iz Indije in Etiopije. Vse te tkanine so čedalje bolj zanimive, saj prost, svoboden način oblačenja naravnost predpisuje tkanino iz naravnih vlaken. O prednosti takšnih oblačil pa so se lahko kupci že tudi sami prepričali. Marjan Gaberšek, direktor velenjskega Modnega salona Kolektiv je prepričan, da podobno kot doslej, tudi v prihodnje s prodajo načrtovanega programa proizvodnje, ki temelji na hitrem menjavanju izfrlkob, izdelovanju majhnih serij in približevanju modnim dosežkom najbolj razvitih držav, ne bodo imeli težav. Največji problem pa nastaja pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, saj naša industrija za zdaj zahteva še izredno velike posamezne serije artiklov, to pa je že uniformiranost kot pravijo v Modnem salonu, saj izdelke iz velike serije le še redki kupujejo. Zato so v precejšnji meri odvisni od uvoza, če pa hočejo uvažati, morajo tudi izvažati in prav zato bodo vse sile vložili v gradnjo tovarne konfekcije v Jordaniji. Ob koncu naj še povemo, kaj bomo lahko dobili letos v trgovinah Modnega salona doma. Glavni in najbolj sprejemljivi, kar je potrdil tudi letošnji sejem mode v Ljubljani, je safari stil. Torej ob že tradicionalnih kavbojkah in indijskih srajcah, bomo letošnjo pomlad nosili tkanine iz čistega bombaža, in sicer peščene in bledozelene barve. S. VOVK Nove razvojne možnosti Integrala Z investicijo v manjkajočo opremo, ki bi veljala okrog 5 milijonov dinarjev, bi lahko Integral do leta 1980 poveč. vrednost proizvodnje na okrog 90 milijonov dinarjev - Sprejeta usmeritev za proizvodnjo drobne grafičr visokokvalitetne embalaže „Integral je v 1976 letu dosegel svoj prvi cilj, dogradil je namreč nove poslovne prostore, štirikrat večje od prejšnjih v stari „gumir-nici", kjer je bilo nemogoče organizirati kakršnokoli moderno proizvodnjo. Kljub temu da smo v prejšnjih letih realizirali srednjeročni zastavljeni cilj, to je letno povečati celotni dohodek preko 50 odstotkov, so nestabilne cene materialov in onemogočen uvoz zmanjševale ostanek dohodka. Tako smo morali ob času gradnje zavestno ustaviti porast osebnih dohodkov, kljub porastu življenjskih stroškov." To so bile uvodne besede direktorja te delovne organizacije ing. Janeza Navodnika, ki smo ga zaprosili za krajši razgovor o njihovem delu. NČ: Veliko je bilo slišati o vaših težavah? J. Navodnik: Naša investicija je dosegla skoraj 9,000.000 dinarjev, to pa je skoraj toliko kot celotni dohodek dve leti nazaj. Razumljivo je, da je to zelo veliko breme za vsako delovno organizacijo. Spletu okoliščin - podražitve, pomanjkanje obratnih sredstev, padec povpraševanja na tržišču, zastoji ob selitvi, onemogočeno pre-skrbovanje z uvoženimi surovinami — nam je povzročalo resne težave v poslovanju. Plan 25 milijonov ni bil dosežen, v polletju pa je bila prvič prikazana izguba, in to v višini 700.000 dinarjev. Vendar pa se je konec leta, tako vsaj kaže še nedokončan zaključni račun, iztekel pozitivno. NČ: Imate v načrtu integracijo? J. Navodnik: Moram poudariti, da smo omenjeno investicijo nekoliko pospešili in tudi razširili predvsem zaradi dogovora s tiskarnama REK in Kul- turni dom, da bi v skladu z nalogo, ki jo je dal občinski izvršni svet, združili delo in sredstva. Koncem leta 1976 smo se sicer integrirali s tozdom tiskarna Kulturni dom, medtem ko s tiskarno PEK, ki ima komplet-nejšo in boljšo opremo, zaenkrat nismo našli skupnega jezika. Kljub temu pa smo optimistično in uspešno štartali v letošnje leto. NČ: In kakšni so vaši načrti? J. Navodnik: Postavili smo plan 42 milijonov celotnega dohodka in 3 milijone ostanka dohodka, ki sicer temelji na trdnih osnovah, a bo zahteval od vseh članov kolektiva maksimalne napore. Investicija je namreč obsegla le gradbeni del, zamenjati pa bi morah tudi del opreme, ki je že povsem dotrajana. Predvsem tiskarna je nekom-pletno opremljena, kar nam povzroča dostikrat težave v proizvodnji. Osvežiti bomo morali tudi samoupravno delo- vanje. V postopku so volitve novih samoupravnih organov in izdelava novih samoupravnih aktov. Pripravili smo sistematizacijo delovnih mest in samoupravni sporazum o delitvi dohodka z vdelanim modelom, ki na vseh proizvodnih in večini režijskih delovnih mest omogoča nagrajevanje po individualnem učinku. Zelo aktivna sta postala osnovna organizacija mladine in sindikata, kar nekaj let nazaj ni bil slučaj. Žal tega še vedno ne bi mogel trditi za delegate, pa tudi komunisti v DO še nimajo tistega vpliva, ki bi ga morali imeti. Razvojni načrt Integrala kaže, da bo z investicijo v dopolnilno opremo, ki bo znašala približno 5 milijonov din, v letu 1980 že dosežena proizvodnja v vrednosti okoli 90 milijonov din. Od tega lahko računamo na 40 milijonov v grafični dejavnosti in 50 milijonov v plastiki. Naša trenuto največja hiba je pravzaprav silno raznolika proizvodnja - tiskovine, nalepke, lepilni papirji, plastika, motorske čelade - spadajo v povsem različne proizvodne dejavnosti. Vsa naša investicijska sredstva so bila namenjena za gradnjo, zato smo osvajali izdelke, ki so zahtevali minimalna vlaganja in prostor ter nepre-veliko število strokovnega kadra. Tako nobeden od obstoječih programov po naravi ni dovolj Jašek Preloge danes in nikoli več Večji del Šaleške doline se ugreza - Nastajajo jezera, ugreza se rodovitna zemlja, izginjajo naselja Rudaijenje v Šaleški dolini teija svojevrsten način dela. Ker je lignitni sloj, ki se vzdolž doline razteza v razdalji 10 kilometrov, globoko pod zemljo, morajo rudaiji spravljati premog na površino s pomočjo izvoznih jaškov. Obstoj izvoznih jaškov pa ni trajen, saj so zgrajeni na zemlji, obdani z zalogami lignita. JAŠEK-OSREDNJI OBJEKT RUDNIKA Usoda čaka tudi izvozni jašek v Prelogah, ki so ga začeli graditi 1947. leta. V naslednjih letih pa so poleg jaška in izvoznega stolpa zgradili še strojnico, klasimico, kopalnico, zra-čilni jašek in še druge pomožne objekte in naprave. Jašek v Prelogah je postal nekakšen simbol velenjskega rudnika lignita. S pomočjo dveh skipov potegnejo v enem dnevu 11.500 ton lignita iz temačnih globin, v jašku pa so tudi kletke, v katerih se vozijo rudarji, v njih pa spuščajo tudi jamski les, železne opornike, gradbeni in drug material. Skratka, jašek v Prelogah je osrednji objekt v rudniku, brez katerega rudaiji ne morejo delati. LETO 1981: ZAČETEK OD KOPA VANJA STEBRA 16 V jamomerstvu s pomočjo geologov ugotavljajo neodko-pane količine velenjskega lignita, na posebnih jamskih kartah pa označujejo nova odkopna polja. Tako sedaj tudi predvidevajo, da bodo začeli leta 1981 odkopavati varnostni steber lignita (steber 16), na katerem so pred leti zgradili izvozni jašek, dve strojnici, kopalnico, klasirnico, jamske obrtne zgrad- be, 15,5 kilometrov železniških prog, elektrostrojno delavnico, skladišča, ventilatorsko postajo, žago za rezanje lesa, razdelilno transformatorsko postajo in še nekatere druge objekte. Na tem območju bodo začeli odkopavati varnostni steber, v katerem je okoli 70 milijonov ton lignita. Vse od izgradnje jaška v Prelogah, to je od leta 1947, so odkopavali premog okoli varnostnega stebra 16, pred petimi leti pa so odprli odkopno polje steber 8, ki se pomika od jaška Škale proti jašku Preloge. Predvidevajo, da bodo pričeli z od-kopavanjem varnostnega stebra v Prelogah spomladi leta 1981 in morajo torej do takrat postaviti celoten kompleks nadomestnih objektov, saj se bodo sedanji pričeli rušiti. NADOMESTNI OBJEKTI NA 2 LOKACIJAH Precejšnje težave so imeli z iskanjem ustrezne lokacije, končno pa so se odločili, da bodo gradili nadomestne objekte na dveh lokacijah. Prva so Nove Preloge, prostor med obrati EFE in ESO. Tu bodo gradili prevažalni jašek z jamskimi obratnimi prostori, kopalnice, garderobe, strojnico za prevažalni stroj, skladiščne prostore, tu pa bodo tudi velika odprta skladišča, parkirni prostori in prostori zunanjih obratov. Druga lokacija pa je Pesje, kjer so že leta 1972 zgradili nov izvoz. Tam je gumijasti transportni trak z zmogljivostjo 19.000 ton na dan. Zgradili pa bodo še nadomestno razdelilno transformatorsko postajo, zra-čilni jašek pa naj bi postavili na terenu termoelektrarne Šoštanj. KLJUB DELOM NEMOTENA PROIZVODNJA Zavedajo se, da bo morala teči proizvodnja ves čas nemoteno, zato morajo do časa, ko bodo pričeli z odkopavanjem varnostnega stebra pripraviti obširen, da bi lahko preživi kolektiv. V želji, da bi čim b izkoristili obstoječe prostorsl in strojne kapacitete ter kadi smo izdelali in sprejeli proL usmeritve v drobno, grafični visokokvalitetno drobno embi lažo. To so predvsem tiste vrsti ki jih pri nas delno še uvažamoji pa zanje kljub hitro narašč; jočim potrebam še ni proizvi jalca. Vlaganje v to proizvodnji bi bilo 20 milijonov, realizacij pa 160 milijonov din. Pri tem zaposlili samo 25 novih ljudi Tržišče je v glavnem že raziskat no. Razumljivo je, da bomo program lahko izvedli le oh pomoči gospodarskih in družbenih dejavnikov v občini Predvsem je nujno treba pove zati še vedno razbite sile grafih ne industrije v dolini, zarai vsestranske dosedanje podpori in velikega angažiranja teh di javnikov smo prepričani, da bi akcija vendarle uspela, zlasti še, ker je samo tako perspektiva usmeritev Integrala povse jasna. To pa daje delavce: voljo za nadaljnje napore, p: tudi za odrekanja, strokovn: kadrom pa pogum, da se odL čijo za prihod v kolektiv. B. ZAKOŠEK : iz naših delovnih kolektivov vsaj najnujnejše objekte. To sta oba jaška, jamska obratna zgradba in klasirnica. Zračilni jašek bodo pričeli graditi še letos, globok bo 237 metrov, njegov premer pa bo znašal 5,90 metrov. S prevažalnim jaškom bodo imel i še več dela, saj bo globok kar 417 metrov, njegov premer pa bo znašal 7,20 metrov. Zgraditi pa bo potrebno t di cesto in železniške proge. Od skupne proizvodnje 4,700.000 ton bodo 4,200.000 ton lignita letno pošiljali termoelektrarni v Šoštanj, 300.000 ton toplarni v Ljubljano, samo 200.000 ton premoga pa bo ostalo za druge porabnike. Vse to pa bo terjalo od rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje precejšnja finančna sredstva, ki jih sami nimajo. Pripravljajo dokumentacijo in računajo na posojilo. Gradnja omenjenih nadomestnih objektov pa bo trajala od devet do deset let. MIRA TAMŠE iiaMi rfiR ; - Jašek Preloge so pričeli graditi leta 1947. Z njegovo pomočjo so v zadnjih letih izvozili na površino 11.500 ton lignita na dan. 4 NAS CAS Št. 7 (366) - 18. februarja 1977 Za — 3biiskali upokojence veliko, a še \ smo velenjski dom za varstvo odraslih občanov — Pričeli bodo z intenzivno manjkajo klubski prostori Welenje je sicer mlado mesto, ki pa ima že dolgoletno tradicijo »rgsaniziranega zaposlovanja. Tako srečamo tu precej upokojenih ■udiaijev, obrtnikov, trgovcev, usnjaijev in drugih. Že v prvih letih po ivojni je |ivelo v naši občini 6 odstotkov občanov starih več kot S5 I let in že takrat bi bili potrebovali dom za varstvo odraslih z ontogljivostjo okrog 100 postelj. Nekaj let smo imeli dom za ostare-e vr Šaleku, pred leti oa so ga ukinili, zato so iskali naši občani nosstor v različnih domovih na Slovenskem. KCer so tudi drugi domovi na-ipami, smo se marca leta 1974 v Velenju odločili, da zgradimo svoj dom za varstvo odraslih j Že dvajseti j j krajevni praznik j IPrebivalci Raven pri Šoštanju bodo v nedeljo, 20. Ifebruarja, ob 15. uri proslavili krajevni praznik — Velike želje za letos — Pomembna naloga urediti izgled kraja Krajani Raven pri Šošta-inju se te dni pripravljajo na [praznovanje krajevnega praz-inika. Letos bo že dvajseti, : slavijo pa ga v spomin na ta i čas pred 33 leti, ko je 14. i divizija imela prav na njihovem območju hude boje s : sovražnikom. Proslava bo v nedeljo, 20. februaija ob 15. uri popoldne. Program bodo izvajali mladi recitatoiji in njihov pevski zbor, nakar bo manjša revija ansamblov. Pred praznikom smo se ] pogovarjali s predstavnikom ] krajevne skupnosti Ivanom ! Stropnikom. „Ravne so obsežna krajev-ina skupnost, po površini ena 'izmed največjih v občini, i Glede na to, da je kraj komunalno le delno razvit, nas na tem področju čakajo še pomembne naloge, ki jih prav zaradi pomanjkanja denarja nismo mogli doslej uresničiti, čeprav so krajani voljni delati tudi prostovoljno ob vsakem času. S prostovoljnim delom smo že doslej uredili veliko cest in pomagali pri gradnji drugih pomembnih pridobitev za kraj, kot na primer elektrovod, nova transformatorska postaja. Lani smo bili v največjih težavah v zvezi z uresničevanjem komunalnih nalog, ker smo dobili za naše delo premalo denarja. Načrtovali smo postavitev treh avtobusnih čakalnic, ureditev posameznih cest in še izpolnitev nekaterih drugih nalog, vendar je ostalo vse v glavnem le pri načrtih. Zato smo si za letošnje leto zadali obsežnejši program, ki ga moramo uresničiti. Želimo urediti prizidek k stari šoli za prireditve ob raznih priložnostih, dokončati igrišče pri šoli, sredstva za to bomo dobili iz samoprispevka, postaviti moramo avtobusne čakalnice, bolj odločno se bomo lotili urejanja cest in sploh čiščenja • kraja. Želimo, da bi tudi naš kraj dobil kar najlepši videz, da bi čimbol jzbujal zani-] manje izletnikov, oziroma privabljal ljudi na naše območje." Seveda pa predsednik krajevne skupnosti ni pozabil povedati, da je življenje v Ravnah sedaj veliko drugačno kot je bilo pred leti, da se je njihovo delo izboljšalo, s tem ko so dobili prostore za sestanke v stari šoli. Razgibano je tudi kulturno življenje. Med drugim se lahko pohvalijo s svojim pevskim Ivan Stropnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Ravne pri Šoštanju zborom, ki sodeluje na vseh prireditvah, ki jih organizirajo v kraju. Izredno aktivna je tudi krajevna organizacija Zveze borcev, ki bo tudi organizirala nedeljsko 20. proslavo krajevnega praznika, skupaj s podružnično šolo pa načrtuje tudi postavitev spomenika pri novi šoli borcu 14. divizije Karlu Destovniku-Kajuhu. Po mnenju predsednika Ivana Stropnika so letos njihove želje večje kot so bile lani. Prepričani so, da jih bodo izpolnili, ker so konec lanskega leta vendarle dobili nekaj namenskih sredstev, upajo pa tudi, da bodo temeljne organizacije združenega dela izpolnjevale obvezo o financiranju krajevnih skupnosti, ki so jo sprejele s podpisom samoupravnega sporazuma za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov občanov v krajevnih skupnostih. S. V. I 5 Ž * * * % * \ * * \ oseb. Investitorstvo je prevzelo stanovanjsko podjetje, sredstva pa je prispevala skupnost pokojninskega invalidskega zavarovanja SRS in občinski solidarnostni sklad. Dom ima 3200 kv. m površine, največ zavzemajo sobe, dnevni prostori, jedilnica in kuhinja. Sprejme lahko 120 varovancev, trenutno pa je zaseden 80 odstotno. Pravimo, da so upokojenci ljudje jeseni življenja. Večina njih je preživela obe svetovni vojni. Za marsikoga je odhod v pokoj boleča prelomnica. Večina pa se tudi še ni sprijaznila z današnjim tempom življenja, ki je drugačen kot je bil pred leti. Otroci so preveč zaposleni, da bi poleg službe in skrbi za lastno družino, lahko skrbeli tudi za ostarele starše, ki so potrebni strokovne nege in pomoči. VELIKA DRUŽINA Že takoj ob vstopu v velenjski dom za varstvo odraslih spoznate, da se vseh 18 zaposlenih trudi, da bi se varovanci kar najbolje počutili. Trudijo se, da bi ustvarili v domu vzdušje, kot da so vsi del velike družine. Oglasili smo se pri direktorici doma Mariji Lešnikovi. Povedala je, da je dom namenjen odraslim in starejšim občanom. Trudijo se, da živijo oskrbovanci v domu čimbolj samostojno in varno. Oskrbovancem pomagajo ohranjati duševno in telesno zdravje. Vsakega sprejmejo v dom na enomesečno poskusno bivanje, po tem času pa odloča komisija za sprejem in odpust o njegovem nadaljnem bivanju v domu. DIREKTORICO IMAJO RADI Dom za varstvo odraslih oseb smo odprli ob občinskem prazniku lansko leto. V teh nekaj mesecih je življenje v njem že steklo in varovanci so se že navezali drug na drugega. Prav tako pa so se navezali tudi na osebje. Nad vse radi imajo direktorico doma. Ko je bilo pred kratkim njeno imenovanje po-tijeno na občinski skupščini, so ji pripravili krajšo slovesnost, na kateri so ji čestitali. V imenu vseh oskrbovancev jo je pozdravil 85 letni Karel Jazbec, ki osnovne šole. Karel Jazbec pravi, da so ob takšnih priložnostih spet mlajši, otroci prinesejo v njihova srca mladost, razigranost in njihovo življenje postane v trenutku spet lepše. Vsi varovanci si želijo še več podobnih srečanj. Naš sogovornik je poudaril, da zanje v domu dobro skrbijo, pravzaprav jim ničesar ne manjka, le tu in tam jih obide boleč občutek, da so kljub vsemu preveč osamljeni. V domu tudi manjkajo klubski prostori, v katerih bi lahko imeli kakšen krožek ali podobno. Varovanci v velenjskem domu so vajeni dela in prav to je tisto, kar jim manjka. O tem je dejala Marija Lešnikova: „To vrzel bomo poskušali popraviti in bomo v okviru možnosti izvajali delovno terapijo. Mnogi varovanci bi še radi ustvarjali, to pa je pomembno v vsakem obdobju življenja." OBČUTEK POMEMBNOSTI Potrkali smo tudi na vrata Antona Lempla - Dušana, ki Karel Jazbec skrbi, da je v domu vedno veselo. Ko smo se pogovarjali z njim, nam je povedal, da v prostem času piše pesmi. Eno je posvetil tudi „sestri" Brigiti, ki je med oskrbovanci zelo priljubljena. Sicer pavsi skrbijo, daje v dpmu prijetno. Ob različnih priložnostih jih obiščejo otroci in jim pripravijo kulturni program. Nihče od oskrbovancev ne bo pozabil letošnje novoletne prireditve, ko so jim jo pripravili učenci posebne Dvakrat tedensko jih obišče zdravnik, medicinska sestra Brigita pa je z njimi vsako dopoldne. Ambulanta je sodobno opremljena. da bi prav vsakemu varovancu ukoreninile občutek, da vsak nekaj pomeni. Zavedajo se, da je občutek neodvisnosti, oziroma čim manjše odvisnosti starejšemu človeku pogoj za živ- Alojz Rak ljenje. Alojz Rak je prebolel otroško paralizo. Kadar ni direktorice, skrbi za red v hiši. Povedala nam je, da ji zaupa prav vse. Z oskrbo v domu je zelo zadovoljen. NEGA IN STROKOVNAPOMOn Zinka Koželj pa je e Ji, ki pomaga bolnikom. . aom je Anton Lempel — Dušan ima lepo urejeno enoposteljno sobo. V domu je vse od ustanovitve. Pravi, da je bilo na začetku bolj težko, sedaj pa je življenje v domu steklo in mu ne manjka prav ničesar. Je invalidski upokojenec, zato mu je strokovna in zdravniška nega v veliko olajšanje. V domu imajo medicinsko sestro, vsak teden dvakrat jih obišče zdravnik, vsak trenutek pa so na razpolago negovalke. Anton Lempel si sobo sam uredi, nato pa poklepeta s prijatelji. Pogovaijajo se o časih med obema vojnama, pa o vojnih časih. Srečni so, da je zanje dobro poskrbljeno. Direktorica, medicinska sestra in negovalke se trudijo, plete. Ob novem letu so dobili zelo veliko volne, iz katere bodo ženske pletle oblačila za varovance. Za ostarele občane je v domu lepo. Zavedati pa se moramo, da je dom že danes zaseden 80 odstotno in da bo slej ko prej poln. Prav zato so pričeli razmišljati tudi v naši občini o urejeni negi na domu in o sosedski pomoči ostarelim. Mnogo bolj pa bi morah delovni kolektivi svoje upokojence vabiti na pogostitve, oglede tovarn idr. To so ljudje z velikimi življenjskimi izkušnjami in so dobrodošli na različnih področjih družbenega življenja. NEGA NA DOMU Kot smo že omenili, razmišljajo v velenjskem domu za varstvo odraslih, da bi pričeli z intenzivno nego na domu. Prizadevajo si, da bi se priznal poklic negovalka - strežnica. Ta bi prihajala na dom k ostarelemu občanu in mu pomagala. Prav tako pa razmišljajo tudi o organiziranemu dnevnemu varstvu upokojencev, katerih svojci so zaposleni. Rečemo lahko, da je v naši občini za upokojence narejenega veliko. Varovancem, katerih dohodki ne zadoščajo vrednosti oskrbe v domu, plačuje oskrbo socialno varstvo. V domu imajo pet takih, ki jim plača oskrbo v celoti, ostalim pa delno. Vodstvo doma se trudi, da bi nudilo varovancem čim več. Tudi na tem področju so veliko naredili, a še vedno niso zadovoljni. Zavedajo se, da to še ni dovolj. MIRA TAMŠE Zinka Koželj prišla septembra lansko leto. Spoznala je, da bo našla tu nego in strokovno pomoč, kakršno ji njeni otroci ne morejo nuditi. V življenje v domu se je dobro vključila. Pomaga bolnim, včasih tudi v kuhinji, drugače pa Varovanci imajo Marijo Lešnikovo zelo radi. Ko jo je skupščina občine Velenje imenovala za direktorico doma za varstvo odraslih, so ji pripravili slovesnost, na kateri so se ji zahvalili za ves trud. premalo nego na domu — V domu Gora poželenja - Matterhorn Piše: Ivč Kotnik JH , §■ i JB j m m ipijfevfl^ M 1 - ^flHfr j &.. - * vHHI' Vsak meter si je treba priboriti (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Plamen svetilke se izgubi v steni nad mano, ko se previdno pomikam poševno navzgor čez prag na snežišče, ki me bo pripeljalo do ledišča, zažrtega visoko v severno steno. S svojo na-klonino do 60 stopinj predstavlja prvo oviro na poti k vrhu. Kmalu smo pod lediščem, ki ga v temi bolj slutimo kot vidimo nad sabo, sicer pa, ko bomo na njegovem koncu bo že dan, tukaj pa tako ni važno kje je vzpenjaš, saj je povsod enako strmo, pomembno je le poiskati pravi izhod iz ledu v steno. Pogled na Zermatt daleč v dolini je enkraten, zdi se mi kot velikanski okrasek. Posejan z najrazličnejšimi barvami luči se zliva v čudovito podobo noči, ki človeka nehote sili k razmišljanju. Sprašujem se, če mar ne bi bflo bolje tam doli, v prijetni krčmi, ob glasbi, dobri jedi..., le spomin na cene me malce potolaži, da se bolj veselo vzpenjam kvišku. Gora spi. Umirila se je kot reka po dežju, vem pa, da se bo z umikom noči zbudila, zdramila se bo strma in zasnežena stena nad nami in takrat moramo biti že med skalami, v steni, če ne nas bo iz ledišča odplaknilo kot nebogljene smeti. Konice derez zamolklo hre-ščijo, ko le s težavo najdejo oporo v strmini. Telo je napeto, misli so posvečene le gori, vsak korak je premišljen. Počasi se začenja daniti, kot naročeno tudi ledišča zmanjkuje, led je le še tanka skoijica na kamenju. Kako hitro v steni beži čas. Pravi izstop iz ledišča sva zlahka našla, sedaj je treba biti le previden, nežen, pozoren, kajti skala je tako krušljiva, da že ob pogledih frči kamenje, Novo kulturno društvo Ustanovili so ga na osnovni šoli Miha Pintar — Toledo ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika Ob slovenskem kulturnem prazniku smo na osnovni šoli Miha Pintar - Toledo v Velenju ustanovili kulturno umetniško društvo, ki bo združevalo vse krožke s področja kulturne dejavnosti na šoli in šolski list „Meteor". Društvo smo poimenovali po naši nekdanji občanki Majdi Kurnik. Slikarka Majda Kurnik je največ ustvarjala v Beogradu med vojno in po njej, ko je dobila tudi prvo jugoslovansko nagrado za slikarstvo. S ponosom bo naše kulturno umetniško društvo nosilo ime Majde Kurnik in potrudili se homo, da bomo upravičili to ime. EMIL HUDOMALJ na srečo zaenkrat še mimo naju. Pod nama pa sta še Viki in Den, zato morava še bolj paziti. O kakšnem zanesljivem varovanju pa tu ni govora, plezava vsak bolj zase, čimbolj previdno in hitro kolikor je le mogoče. Kline, ki jih tu in tam uspeva zabiti, vlačiva kar z roko ali vrvjo iz razpok, zato zabijanje rajši čisto opustiva. Tisti kanček moralne opore, ki nama jo tak klin nudi, bova že nekako pogrešala. Prave smeri tukaj sploh ni, plezaš lahko deset metrov bolj na levo ali desno, povsod je enako težko, nevarno, izpostavljeno, povsod je treba biti skrajno previden, vsak oprimek, STOP, je treba preizkusiti. In vendar dobro napredujeva, tako, da se razdalja med nama in prijateljema vedno bolj veča. Ne čakava ju več, našli se bomo na vrhu, ki pa je še zelo daleč. (Konec prihodnjič) Delo znova zaživelo Letna skupščina osnovne organizacije sindikata Tržnice Velenje, poslovne enote TOZD Kletarstvo kmetijskega kombinata Ptuj V sestavu Kmetijskega kombinata Ptuj TOZD Kletarstvo posluje kot poslovna enota tudi Tržnica Velenje, ki je prej delovala v okviru delovne organizacije Košaki iz Maribora. Zaradi spremembe delovne sredine v preteklem letu je razumljivo, da delovanje OOS v poslovni enoti ni bilo tako uspešno, kakor bi v drugačnih okoliščinah lahko od nje pričakovali, saj je bilo potrebno urediti vrsto stvari, tako v zvezi z bivšo kot z novo delovno organizacijo. V soboto, dne 5. februarja 1977, se je zato sešel na letni skupščini OOS ta 27 članski kolektiv in kritično pregledal svoje delo ter si zastavil konkretne naloge za prihodnje. Letni skupščini so prisostvovali tudi predsednik OOS, sekretar 00 ZK in predsednica 00 ZSMS TOZD Kletarstvo iz Slovenskih Goric ter predstavnik občinskega sveta ZSS Velenje. Na skupščini so poleg programa dela ustanovili tudi aktiv mladih delavcev, ki šteje osem članov in izvolili izvršni odbor. OOS Tržnice Velenje se bo povezovala tudi v občinski odbor sindikata delavcev trgovine občine Velenje, aktiv mladih delavcev pa v konferenco ZSMS Velenje. TONE HLADIN Razstava ženskih ročnih del Pokroviteljstvo prevzela trgovska in proizvodna organizacija združenega dela Era Velenje - Organizatorji razstave vabijo vse žene, da čimprej prinesejo dela, ki jih želijo razstaviti — Nagrade za najbolj domiselna in izvirna dela Tudi letos bomo pripravili v Velenju ob mednarodnem prazniku žena — 8. marcu razstavo ženskih ročnih del. Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzela trgovska in proizvodna organizacija združenega dela Era Velenje in s tem omogočila izdajo priložnostnega kataloga. Razstavo bodo odprli v okviru petkovega kulturnega večera 4. marca ob 19. uri v galerijskih prostorih knjižnice kulturnega centra. V priložnostnem kulturnem programu bodo nastopili: prvaka ljubljanske Opere, sopra-nistka Zlata Ognjanovič in basist Ivan Sancin ter pianistka Dana Hubad. Kulturni center Velenje in svet za družbeno aktivnost žena pri občinski konferenci SZDL Velenje ponovno vabita vse žene z območja občine Velenje, da čimprej prinesejo dela, ki jih želijo razstaviti. Istočasno vabita vse, ki se ukvarjajo z ročnim delom, da sodelujejo na razstavi in jo s tem obogatijo. Najbolj domiselna in izvirna dela bodo nagrajena. Seja izvršilnih odborov Ljubljanske banke V razpravi osnutek programa uresničevanja srednjeročnega plana za leto 1977 V ponedeljek, 21. februarja, bo seja obeh izvršilnih odborov velenjske podružnice Ljubljanske banke. Na seji bodo obravnavali osnutek programa uresničevanja srednjeročnega plana Ljubljanske banke, podružnice Velenje, v letu 1977 ter predlog zaključnega računa podružnice in banke za preteklo leto. • ATLETIKA Atleti se pripravljajo V Ljubljani je bilo tekmovanje v okviru priprav na republiško prvenstvo v krosu, ki bo letos v Ljubljani. Tekmovanja se je udeležilo več kot 100 tekačev iz vseh atletskih klubov, ki se bodo potegovali za boljše uvrstitve tudi na republiškem prvenstvu čez teden dni. Od Velenjčanov sta se najbolj izkazala Stanko Miklavžina z drugim mestom med mlajšimi mladinci v teku na 3000 m in Dragan Anic, ki je v teku članov na 8000 m zasedel prav tako drugo mesto. Dobro je tekel tudi Markelj med starejšimi mladinci in dosegel 6. mesto. V konkurenci članov so se med najboljših deset uvrstili še Tešanovič 6., Šamu 7., in Vedenik 9. Velenjski atleti so za bližnje republiško prvenstvo dobro pri-' pravljeni, kljub temu imajo težko nalogo, saj nastopajo kot trikratni ekipni zmagovalci. Borba za najvišji naslov bo zagrizena, največ možnosti imajo tekači Kladivaija iz Celja, ki imajo v vseh kategorijah zelo izenačene tekače. Tudi Olimpija iz Ljubljane bo kot prireditelj prvenstva zastavila vse svoje tekaške sile za kar najboljšo uvrstitev. V Ljubljani je bilo tudi prvenstvo Slovence v skoku v višino (v dvoranah). V odsotnosti skakalcev iz Celja je v konkurenci članov atlet AK Velenje Janko Ušen skočil 180 cm in osvojil 3. mesto. R. Ž. • ROKOMET Šmarčanke zmagale V ženskem prvenstvu je bilo najbolj zanimivo zadnje kolo, ko so se med seboj pomerile vodeče ekipe Šmartno, Velenje in Brežice. Najprej so Velenjčanke premagale rokometašice Šmartnega z rezultatom 9:8, v naslednjem srečanju pa so izgubile z ekipo Brežic z rezultatom 11:12. Šmarčanke so premagale z visokim rezultatom rokometašice Sevnice in tako z boljšo razliko v golih osvojile prvo mesto pred Velenjem in Brežicami, ki imajo enako število točk. Vrstni red najboljših: 1. Šmartno 14, 2. Velenje 14, 3. Brežice 14,4. Lisca 14 itd. R. Ž. • ROKOMET Pionirke velenjske občine četrte V Ljubljani je bilo konec preteklega tedna republiško prvenstvo regijskih reprezentanc za pionirke v rokometu, ki se gaje udeležilo osem ekip. Reprezentanco celjske regije je zastopala selekcija velenjske občine in zasedla četrto mesto, zmagala pa je selekcija pionirk Gorenjske pred slovenjgraško in ljubljansko pionirsko selekcijo. Mlade rokometašice iz velenjske občine so premagale reprezentanco novomeške regije z rezultatom 15:11 ter zasavske regije z 10:6, s pionirkami Gorenjske so izgubile s 5:8, z reprezentanco Ljubljane pa z 8:11. Igrale so: Kmetic, Trbulj, Sabol, Turnšek, Pocajt, Omla-dič, Ostojič, Meh, Tajnik, Zmaf. in Tajnšek. • SMUČANJE Uspešen start smučarjev Mladi smučarji SK Velenje so nastopili na prvem regionalnem veleslalomu celjske regije za pionirje na Golteh.. Več kot 60 mladih smučarjev iz Celja, Žalca, Mozirja, Velenja, Zagorja in Trbovelj se je pomerilo na 900 m dolgi progi s 25 vratci. Velenjčani so se najbolje uvrstili v konkurenci mlajših pionirjev. Pri pionirkah je Jana Pečovnik zmagala. Med pionirji pa je bil Iztok Melanšek drugi, Aleš Zevart 8. in Jure Cirar 12. V petek, 18. februarja, bodo mladi smučarji velenjske občine na Partizanki tekmovali za naslove občinskih prvakov. Dopoldan bo prvenstvo osnovnih šol, popoldan pa se bodo pomerili med seboj srednješolci. Obe tekmi bo pripravil iti izvedel Smučarski klub Velenje pod pokroviteljstvom OTKS Velenje. R. Ž. • ŠAH Hitropotezni turnir za februar Šaleško šahovsko društvo Velenje je priredilo letošnji drugi redni mesečni hitropotezni šahovski turnir. Udeležilo se ga je kar 27 šahistov, ki so se najprej pomerili v treh predtekmo-valnih skupinah. Prvi štirje uvrščeni iz vsake skupine so se uvrstili v finalni turnir. Vrstni red finala: Vedenik Tone 9 točk, Cvar Štefan 7,5 točke, Brešar Boris 6,5, Špeh Emest 6,5, Goršek Milan 6,5, Gorjanc Ferdo 6, Alič Ismet 6, Nažmah Franc 5, Stropnik Franc 4, Matko Milan 3 točke itd. V tolažilni skupini je zmaj Hojan Ludvik pred Plaskano in Lemežem. UVRSTITEV za prehod pokal po dveh mesecih: Štefi Cvar 19 točk, Milan Goršek Emest Špeh 15 točk, To Vedenik 13 točk, Franc Stro nik 9, Boris Brešar 8, Frai Nežmah 7 itd. • PRIPRAVE NA REPUil LIŠKO PRVENSTV INVALIDOV Rastko Lah uspešen v veleslalomu Za sodelovanje na republ škem prvenstvu invalidov smučanju, ki bo v marcu Kranjski gori, morajo smuč; uspešno prestati vsaj dve tei minski oz. področni preiz" šnji. Preteklo nedeljo so se zbrali na Kopi vsi slovensl smučarji-invalidi, da preskusijo svoje moči. Sodelovalo jih ji kar 58. Član Društva invalidov Vele nje RASTKO LAH je v svoj skupini osvojil drugo mesto ij pri tem pustil za sabo vso elito i favoriziranih tekmovalcev ii Tržiča in Kranja. Dosegel j tudi drugi najboljši čas tekmovanju invalidov [ amputircev. Upamo in želimo, da b( | Rastko Lah svojo formo potrdi \ še na preizkušnji na Pohorju ii na Veliki Planini ter taki uspešno zastopal velenjski inv; lidski šport na republiške) prvenstvu. E. Aktivi ZK tudi po panogal Ustanovljen aktiv komunistov — telesnokulturnih delav cev z območja občine Velenje — Ena od nalog aktiva boj proti lokalizmom in klubaštvu V četrtek, 10. februarja, so se v skupščinski dvorani v Velenju sešli na sestanek komunisti — telesnokulturni delavci občine Velenje, na katerem so ustanovili svoj aktiv Zveze komunistov. Izvolili so tudi petčlanski sekretariat aktiva, ki ga sestavljajo Jože Melanšek-sekretar aktiva, Rudi Baje, Janez Pukl, Stanko Rudolf in Miro Travner Na ustanovnem sestanku so navzoči med drugim poudarili, da novoizvoljeni sekretariat ne bo imel lahkega dela prav zaradi položaja, v katerem je telesna kultura v občini. Dejali so, da bo vsaj v začetku morala biti njihova poglavitna naloga boj proti lokalizmu oziroma klubaštvu, ki je v občini še vedno prisoten. Prav zato so menili, da je treba razmisliti še o nadaljnji organiziranosti Zveze komunistov na tem področju, in sicer v tem smislu, da bi aktive Zveze komunistov ustanavljali tudi po posameznih panogah. Več treba v prihodnje storiti še področju idejnovzgojnega deli članstva, zlasti mladine, iz boljšati disciplino v posamezni! klubih, dosledno zasledovat humanizacijo športa, prav taki pa tudi za razvoj športa in re kreacije v primestnih krajev skupnostih občine Velenje. htevali, da morajo člani novo izvoljenega sekretariata aktiv Zveze komunistov čimprej izde lati skupaj s člani izvršnegi odbora telesnokulturne skupno sti in predsedniki strokovnil odborov za šolska športna druf štva, tekmovalni šport in šport no rekreacijo, katerih delo do slej ni bilo zadovoljivo, celoviti oceno uresničevanja samo upravnih odnosov v telesni kul turi. Ta ocena bo podlaga zi njihov akcijski program. S. V Nogometaši velenjskega Rudarja se že nekaj časa marljivo pripravljajo za nadaljevanje prvenstva v slovenski nogometni ligi. Od' so tudi že dve trening tekmi. S splitskim Hajdukom so izgubili i 0:3, v drugi tekmi pa so premagali moštvo Elkroj iz Mozirja s 6:2 V obeh tekmah so prikazali zelo lepo igro. V spomladanskem deii tekmovanja bodo Velenjčani prav gotovo še močnejši kot jesen saj so moštvo okrepili Camemik (na sliki prvi z leve), Hohnec (1(1 in Rusmir. Kot pa kaže. bo dobil standardno mesto na desnem I Bešlir (10). VJIS obveščevalec koledar stelek, 18. februaija: Simeon iboota, 19. februaija: Konrad edelelja, 20. februaija: Silvo jneiedeljek, 21. februaija: Irena orelek, 22. februarja: Pust redda, 23. februaija: Marta etrtrtek, 24. februarja: Lucij dežurstva dnravniki v Velenju: 118.2. dr. Maijan Leban 119.2. dr. Željko Radič 2120.2. dr. Željko Radič 221.2. dr. Franc Kotnik prireditve CENTER VELE- HJJLTURNI JJBE 'etltkov večer 118. 2. 1977 ob 19. uri v Cnjijižnici Velenje: nastop Vale-ijaia Dermola, učenca 5. razreda da\aviija na glasbeni šoli Fran Coiorun - Koželjski Velenje pri Honfesorici Jožici Grebenšek. Seledališče 1 18. 2. 1977 ob 20. uri v Doitomu kulture Velenje: gosto-raninje Mestnega ljubljanskega jleedališča s satiričnim kaba- Btctom Miloša Mikelna „Zaradi nvfventure odprto". 18. 2. - petek ob 17.30 in 19.30 Zaljubljeni bolničar -ameriška komedija 19. 2. - sobota, ob 17.30 in 19.30 Tarzan in črni panter — španski pustolovski film. Režija: Manuel Cano. Igrajo: Steve Hawkes, Peter Lee Law renče. 20. 2. — nedelja ob 16. uri Maček na divjem zahodu -japonska barvna risanka ob 17.30 in 19.30 Tarzan in črni _panter - španski pustolovski film 21.2.- ponedeljek ob 17.30 Tarzan in črni panter ob 19.30 Bedrana, ljubezen moja — turška drama. Režija: Surea Dura. Igrajo: Perihan Savas, Aytac Arman 22. 2. - torek ob 17.30 in 19.30 Učiteljica in mafija -italijanski barvni film. Režija: Luigi Zampa. Igrajo: Jennifer Oneil, Franco Nero 23. 2. - sreda ob 17.30 in 19.30 Učiteljica in mafija -italijanski barvni film 24. 2. - četrtek ob 17.30 in 19.30 Nepremagljivi boksar — Hongkonški barvni avanturistični film. Režija: Cheng Chang Ho. Igrajo: Lo Leih, Wang Ping KINO DOM KULTURE VELENJE 20. 2. - nedelja ob 10. uri Otroška matineja Maček na divjem zahodu — japonska barvna risanka 21. 2. - ponedeljek ob 20. uri Rdeči gusar - ameriški pustolovski film. Režija: Robert Siodmark. Igrajo: Burt Lancaster, Nick Cravatt mali oglasi VOODENJE MANJŠEGA KNJI-C GOVODSTVA prevzamem Y honorarno. Naslov v upravi 1 lista. PRRODAM MLADICE ŠKOT-5 SKEGA OVČARJA „KOLI" c od samice CAC in samca 3 x ( CAC in 2 x CACIB. Dobita j: jih lahko konec marca. Infor-rmacije: Danica Hercog, re-: c cepcija hotela Paka. VIHKEND PARCELO PRODAM r na lepem sončnem kraju t Andraž nad Polzelo; gozd in s sadovnjak v izmeri 47 arov. > Voda in dostop z avtomo-t bilom. Melanšek, Breg 53, I Polzela. ZAARADI PRESELITVE PRO-I DAM razno pohištvo, vrtno c orodje in druge hišne potreb-š ščine. Ogled po 14. uri po-oldan pri Kovaljevi, Celjska \ Polcl : 31, Velenje. MIIIREN FANT IŠČE SOBO s s souporabo kopalnice kjerkoli v v Velenju. Ponudbe pod šifro , pačilo po dogovoru". ELIEKTRONSKE ORGLE z \ vgrajenim ritmom poceni { prodam. Ogled vsak večer. I Prešernova 9 b, stanovanje št. ' i 81. Oddajamo na ultrakratko-valovnem območju na frekvenci 88,9 MHz ČETRTEK: 15.30 Igramo in pojemo, 15.35 Iz našega sporeda, 15.45 Poročila, obvestila, 16.00 Osrednja četrtkova informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 16.20 Domači napevi, 16.30 Povedali ste nam (Pogovori o aktualni temp, 16.40 Minute z ..., 17.00 Šaleški mozaik (Iz delovnih kolektivov, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti), 17.15 Glasba za vas, 17.30 Ekonomsko pro- NEDELJA: 10.00 Glasba za nedeljsko dopoldne, 10.05 Iz našega sporeda, 10.15 Poročila, obvestila, 10.30 Osrednja nedeljska informativna oddaja (novice, komentarji, magnetofonski zapisi), 10.50 Minute z ..., 11.00 Na valovni dolžini Radia Velenje, 11.10 Glasba za vas, 11.30 Ekonomsko propagandni spored, 11.50 Šport, telesna kultura, rekreacija, 12.00 Poslušalci Radia Velenje čestitajo in pozdravljajo, 12.50 Poročila, obvestila. KINO ŠOŠTANJ 17. 2. - četrtek ob 19.30 Rešite tigra — ameriški barvni film. Režija: John G. Avildsen. Igrajo: Jack Lemmon, Jatk Gil-ford. 19. 2. - sobota ob 16. uri Otroška matineja - Maček na divjem zapadu - japonska barv. risanka 19. 2. - sobota ob 19.30 Bedrana, ljubezen moja — turška barvna drama. Režija: Surea Dura. Igrajo: Perihan Savas, Aytac Arman 20. 2. - nedelja ob 17. in 19.30 Rdeči gusar - ameriški pustolovski film. Režija: Robert Siodmak. Igrajo: Burt Lancaster, Nick Cravatt 23. 2. - sreda ob 19.30 Nepremagljivi boksar - Hongkonški pustolovski, barvni film. Režija: Cheng Chang Ho. Igrajo: Lo Leih, Wang Ping 24. 2. - četrtek ob 19.30 Učiteljica in mafija - italijanski barvni film. Režija: Leopoldo Torre Nilsson. Igrajo: Alfredo Alcon, Jose Slavin KINO TOPOLŠICA 20. 2. - nedelja ob 17. uri Tarzan in črni panter - španski pustolovski barvni film POBEGI S KRAJEV NESREČ Zadnje čase se pogosto dogaja, da povzročitelji nesreč poskušajo pobegniti s kraja prometne nesreče. Voznik osebnega avtomobila CE 942-18 Vladimir Hatlak se je pripeljal 11. februaija do samskega doma na Koroški cesti. Ko je vozil vzvratno, je trčil v osebni avtomobil Antona Hajdinaka. Škode je za okoli 1.500 dinarjev. Vladimir Hatlak je nameraval pobegniti s kraja nesreče, kar pa mu ni uspelo, ker je zapeljal na zelenico, s katere pa ni mogel speljati. Bil je tudi preizkušen z alkotestom, ki je pozelenel nad polovico. Naslednjega dne, to je 12. februaija pa je vozil iz Slovenj Gradca skozi Šalek proti Velenju mladoletni M. V., brez vozniškega dovoljenja. yozil je z veliko hitrostjo in v Šaleku zadel pešakinjo Albino Podpečan. M. V. ni počakal na kraju nesreče niti ni nesreče prijavil. Albina Podpečan je dobila telesne poškodbe, škode pa je za 1.000 dinarjev. IZSILJEVAL PREDNOST Voznik osebnega avtomobila CE 516-37 Vincenc Turk je peljal 11.2. 1977 proti križišču Tomšičeve in Jenkove ceste. Ko je pripeljal v križišče, mu je pripeljal z leve, po neprednostni cesti, voznik osebnega avtomobila CE 735-28 Stjepan Dovečar. Prišlo je do trčenja, pri čemer sta se telesno poškodovala voznik Turk in njegova hčerka Tadeja. KLJUČAVNIČAR VLAMLJAL V AVTOMOBILE Delavci postaje milice Velenje so 9. februaija letos okoli 3. ure aretirali 32-letnega Alojza Strgaija, ključavničaija iz Slovenj Gradca. Imenovani je tega večera vlomil v tri avtomobile. Akcije je pričel že julija lansko leto in v tem času vlomil v deset osebnih avtomobilov. Odnašal je radijske sprejemnike in sploh vse, kar je našel v avtomobilu. Naredil je za okoli 30.000 dinarjev škode. ČIGAVI SO UKRADENI PREDMETI? Na velenjski postaji milice imajo še več predmetov, ki jih je iz avtomobilov kradel Alojz Strgar. Ne vedo čigav je prtljažnik, ki ga je vzel iz osebnega avtomobila nekje ob Kidričevi cesti, luči meglenke, ki jih je vzel s parkiranega avtomobila pred ljubljansko Namo, varnostne pasove je vzel iz avtomobila ob Tomšičevi cesti. Na postaji milice imajo tudi pregrinjala za sedeže in radijski sprejemnik. 5 NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA ! I Od 1. januarja 1977 velja nov cenik plačanih objav. Spričo stalnega zviševanja stroškov, ki jih imamo z izdajo našega domačega tednika, smo morali zvišati tudi naše cene. V stolpcu, širokem 4,5 centimetre, velja 1 cm reklamnega oglasa, razpisa, obvestila oziroma druge objave odslej 80 dinarjev. Za male oglase je osnovna cena do 10 besed 35 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda stane 3 dinarje, pribitek za „naslov v upravi" pa je 10 dinarjev. Za objave, naročene po zaključku redakcije lista zaračunamo dodatne stroške, najmanj pa 30 dinarjev. Zasebni naročniki „Našega časa" s plačano celoletno naročnino pa imajo: - pri malih oglasih 20 % popusta, - pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 > popusta. CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE KRAJEVNA SKUPNOST PESJE razpisuje zbiranje ponudb za obnovo in asfaltiranje ŠPEGLOVE CESTE V DOLŽINI 600 METROV. Ponudbe je potrebno poslati najkasneje do 15. marca 1977, vsebovati pa morajo predračun del in pogoje plačila. Za izvedbo del se lahko priglasijo samo tiste organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki posedujejo dovoljenje za izvajanje takšnih del. Ponudbe pošljite na naslov: Gradbeni odbor, Dom družbenopolitičnih organizacij Pesje, 63320 Velenje, do 15. marca 1977. GRADBENI ODBOR Svet delovne skupnosti VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA Velenje razpisuje prosto delovno mesto BLAGAJNI KA - ADMINISTRATORJA Pogoj: — srednja administrativna ali ekonomska srednja šola, — 2 leti delovnih izkušenj. Poskusna doba 2 meseca. Rok prijave je 8 dni po objavi. Gostinsko podjetje „ K A JU HOV DOM' Šoštanj sporoča: po sklepu delavskega sveta prodamo KOMBI ZASTAVA 850. Interesenti lahko dobijo podrobnejša pojasnila vsak delovni dan od 7. do 12. ure na upravi podjetja. ZAHVALA Ob boleči izgubi nadvse drage žene, matere, babice, prababice, tete in sestre BARBARE VALENCI-MEŽNAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje in vence. Hvala govornikoma Stanetu Hudalesu in Milošu Volku za tople poslovilne besede. Iskrena hvala tudi pevcem in duhovščini za obred. Predvsem se najlepše zahvaljujemo za vso skrb, nego in ves trud za lajšanje bolečin dr. Mataničevi in dr. Zagajšku ter vsemu zdravstvenemu osebju psihiatričnega oddelka bolnice Vojnik. Vsem skupaj in vsakomur še posebej najlepša hvala. Žalujoči: mož Franc, hčerka Danica, sinova Mihec in Hinko z družinami ter drugo sorodstvo. delovni mesti: J REtEDNI KINO VELENJE : 17. 2. - četrtek ob 17.30 in 1919.30 Zaljubljeni bolničar -amimeriška komedija. Režija: Fn?rank Tachlin. Igrajo: Jerry Lelevvis *» KULTURNI CENTER VELENJE išče in objavlja 1. TAJNICE, delo za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta), 2. SNAŽILKE, v muzejski zbirki na velenjskem gradu (možno je tudi delo s skrajšanim delovnim časom). Pogoji: Pod 1) se zahteva srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj; Pod 2) se zahteva končana osnovna šola. Delovno mesto je vezano na opravljanje tudi nekaterih hišniških del. Poskusno delo traja 1 mesec. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pod točko 1 in 2 naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Kulturni center Velenje - kadrovska komisija. I I ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega najdražjega moža, očeta, sina, brata in strica MILANA PRESECNIKA se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, mu darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo upravi REK Velenje, rudarski godbi, pevcem, obema govornikoma ter duhovniku. Iskrena hvala tudi družini Melanškovi in družini Avberškovi iz Cirkovc za nesebično pomoč. Žalujoči: sorodstvo. žena Silva, hčerka Simonca, ata, mata, brata Drago in Branko ter ostalo ZANIMIVO" REŠEVANJE AVTOMOBILA IZ PAKE — V teh sušnih časih ne mislimo na vreme, ampak na takšno natrpanost trgovine z avtomobili, da lahko občan kupi le diano pa še na to je treba po zadnjih vesteh čakati približno štirinajst dni;človeka skorajda stisne pri srcu, ko zagleda skorajda novo „stoenko" v reki Paki. Zgodilo se je v soboto, 12. februaija. Franc Sla-tinšek iz Velenja je tega dne nekaj po deseti uri prehitro pripeljal v smeri proti Mozirju v levi ovinek v Penku. Zaneslo ga je v levo stran, z avtomobilom se je zaletel v betonski nosilec mostu prek katerega gre železniška proga in se zvrnil v Pako. Voznik se je na srečo rešil brez poškodb, skorajda nova stoenka pa je ostala v reki, ki je zaradi močnega dežja zelo narastla. Potem se je začelo njeno reševanje. Prišli so za to usposobljeni delavci iz Celja. Mimoidočim je bilo prav zaradi močne suše na avtomobilskem trgu hudo, ko so opazovali, kako so trpinčili ubogo pločevino ne glede na to, da je eden izmed radovednežev dejal, da Zastavino vozilo tudi v primeru nežnega reševanja ne bi bilo več za uporabo. S tem se nismo čisto strinjali. Pa kaj, ko nismo za to strokovnjaki. Vozilo so najprej privezali na debelo jekleno žico. Potem so ga kakšnih deset metrov vlekli po Paki in ga tako temeljito oprali. Težave so nastopile, ko sta se vrv in stoei taknili za grmičevje. Težave je imelo tudi vlačilec, saj se je sprva nekajkrat premaknilo^ desnega roba ceste na levi. Pri tem so zagozde kar lepo načele asfaltno prevleko. Po bližno peturnem namakanju, od tega. nekaj kot enournem reševanju, je bila Zastava skorajda na cesti. Tedaj pa smo že začeli da ne bo več uporabna ... Obvestilo Občinskega javnega tožilstva Velenje Občinskemu sodišču v Velenju posredovana zahteva za razširitev preiskave zaradi suma storitve hudega kaznivega dejanja, katastrofalnega onesnaženja rek Pake in Savinje z nerazstrupljenimi cianidi ob koncu decembra lani — Kazenski postopek bo tekel zoper 5 osumljencev Občinsko javno tožilstvo Velenje nam je 15. februarja 1977 posredovalo za objavo naslednje obvestilo: „Občinski javni tožilec v Velenju je dne 15. februarja 1977 pri Občinskem sodišču v Velenju na osnovi dodatne kazenske ovadbe Uprave javne varnosti Celje in zbranega dokaznega gradiva zahteval razširitev preiskave, ki je bila že zahtevana zoper Jožeta Leskovška, Rada Miloševiča in Franca Centriha, še zoper nova dva osumljenca, in sicer: 1. Rudija Leskoška, rojenega 3. 7. 1940 v Celju, stanujočega Velenje, Gorenjska 13, elektrotehnika, zaposlenega v TGO Gorenje Velenje kot vodja TOZD Vzdrževanje, in 2. Edvarda Večernika, rojenega 19. 12. 1939 v Bresternici pri Mariboru, stanujočega Velenje, Šaleška 19, zaposlenega v TGO Gorenje Velenje kot vodja elektro skupine v TOZD Vzdrževanje, zaradi suma storitve hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost iz člena 273/4 kazenskega zakonika v zvezi s kaznivim dejanjem povzročitve nevarnosti za življenje in premoženje s splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom iz člena 268/3 in 4 kazenskega zakonika. Dodatno zbrano dokazno gradivo kaže, da naj bi bila osumljena Rudi Leskošek in Edvard Večernik soodgovorna za katastrofalno onesnaženje rek Pake in Savinje od 24. decembra do 29. decembra 1976 z nerazstrupljenimi cianidi. Rudi Leskošek je kot vodja TOZD Vzdrževanje odgovarjal za vsa vzdrževalna dela in popravila v čistilni napravi, kjer so se pojavljale pogoste tehnične okvare skozi vse leto 1976, pri tem pa ni organiziral vzdrževalnih del na tak način, da bi se ponavljajoče okvare sproti in dokončno odpravile. Predvsem ni poskrbel, da bi brezhibno deloval črpalni sistem, malomarno pa je bilo tudi vzdrževanje alarmnega sistema in elektrod, ki merijo koncentracijo cianida, ter vzdrževanje celotnih elek-troinstalacij. Osumljeni Edvard Večernik pa kot vodja elektro skupine v TOZD Vzdrževanje ni organiziral elektrovzdrževalnih del tako, da bi se pogoste napake na električnih instalacijah dokončno in kvalitetno odpravile, pa čeprav je delovanje teh instalacij bistvenega pomena za obratovanje čistilne naprave. Zaradi nezadovoljivih vzdrževalnih del na elektroinstalacijah je že večkrat pred katastrofo prihajalo do zalitja črpalnega sistema, kar je pomenilo, da je čistilna naprava prenehala normalno obratovati. Oba osumljenca sta bila ob pogostih tehničnih okvarah v čistilni napravi pismeno obveščena z nalogi za popravilo in so jima bile pogoste tehnične okvare dobro znane. Tako bo glede na sedanje stanje zadeve tekel kazenski postopek zoper pet osumljencev. Zoper odgovorno delovno organizacijo TGO Gorenje in zoper druge odgovorne osebe v TGO Gorenje, ki niso zajete v kazenski postopek, pa bo okrožni javni tožilec v Celju sprožil postopek zaradi gospodarskih prestopkov po členu 65 zakona o vodah pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju, ko bo prejel ovadbo vodnogospodarskega inšpektorja iz Velenja." Ne kupujte mesa pri zasebnikih Javni tožilec je vložil pri občinskem sodišču v Velenju obtožni predlog zoper Andreja Juvana, češ da je storil kaznivo dejanje izdelovanja in.razpeča-vanja škodljivih živil po 209/1 členu kazenskega zakonika. Prodajal je namreč škodljiva živila na ta način, da je 4. oktobra 1976 na Ljubnem prodal meso več kupcem, in to meso teleta, ki ga je kmet zdra- vil 21 dni z antibiotiki in je tele pozneje poginilo. Sodišče bo skušalo na glavni obravnavi ugotoviti, kako je do tega sploh prišlo. Andrej Juvan je miličnikom priznal, da je prodajal meso, a je trdil, saj je meso užitno, dokler teče kri od živali. Za to kaznivo dejanje je zagrožena kazen najmanj treh mesecev zapora. Ali zadostuje le denar? Reportaža „Ugotovitve, ki bodo marsikoga presenetile" je povzročila nekaj hude krvi, požela pa tudi nekaj hvale mf našimi bralci — Širjenje takšnih anomalij, kot jih je ugotovila zadnja akcija davčnih inšpektorjev in organov Milic moramo zaustaviti Akcija davčnih inšpektorjev in organov milice, ki sva jo s tovarišem iz redakcije Stanetom Vovkom opisala v prejšnji številki Našega časa pod naslovom „Ugotovitve, ki bodo marsikoga presenetile," je povzročila tako nekaj hude krvi, kakor tudi požela nekaj hvale med našimi bralci. Menim pa, da je k njej potrebno izreči še nekaj besed, da ne bo ostalo najino pisanje nedorečeno. Ali zadostuje le denar? Pomnim misel, ki pravi Največje bogastvo človeka je človek". Toda, žal, ko gledam vse to hlastanje naše tehnološko in industrijsko razvite družbe za pridobivanjem čim večjega števila materialnih dobrin, često podvomim. Ne, tudi mi nismo izvzeti. Naše mesto, naša občina, Mi tovariši, ki nam je splet srečnih okoliščin in entuziazma pri delu omogočil skok v sam vrh naše razvitosti, moramo odločno in čim hitreje ustaviti širjenje takšnih anomalij, kot smo jih opazili v akciji in za katere so krive predvsem delovne organizacije, ki ob zaposlovanju novih delavcev vlagajo vsekakor premajhna sredstva za človeka. Borimo se za samoupravljanje, enakopravnost, boljše medsebojne odnose, za odpravo socialnih razlik, za človeka primerno življenje, toda ...? Misel, izrečena v času visoke konjunkture zaposlovanja v ZR Nemčiji: Iskali smo delovno silo, prišli so ljudje! - je že davno obšla svet. Zdi pa se, kakor da ni potrkala na našo vest. V prvih devetih mesecih lanskega leta se je po statistiki skupnosti za zaposlovanje Velenje v naši občini zaposlilo tudi 784 delavcev iz drugih republik. In kaj smo jim nudili? Je denar res vse bogastvo? V normalnih okoliščinah potrebujemo okoli 150 kubičnih metrov svežega zraka na uro (v kuhinji 4 krat toliko). Z zračenjem odstranjujemo odvečno vlago, s sončnimi žarki mikrobe. V domovih pa mora biti dosti prostora za vso družino, dobra pitna voda, ustrezna kanalizacija idr. Prenatr-panost in nehigienske okoliščine slabšajo telesno in duševno zdravje. Tako dokazujejo razumni, mi pa .. .? Kaj je s samoupravnimi sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in kulturne raz- Neoagovorno ... neoprezno ... nepremišljeno! Mlada mamica, zakaj tako? Ali ti je minuta čakanja dragocenejša, kot otrokovo življenje, kot tvoje življenje? In ko bo jutri malček SAM stopil po tvojih stopinjah, kdo mu bo lahko nudil moralni pouk? mere pri zaposlovanju delavcev? Februaija 1976 je bil v-SR Sloveniji podpisan družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Podpisniki tega dogovora so bili izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica Slovenije in zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Družbeni dogovor ureja vprašanja s področja stanovanjskih, prehrambenih in kulturno socialnih razmer ter predstavlja tudi enega osnovnih elementov skladnega načrtovanja in izvajanja politike zaposlovanja. Med minimalne pogoje, kijih določa dogovor in ki bi jih morali podrobneje analizirati na ravni občin, sodijo tudi naslednji: — 5 m2 stanovanjske površine na delavca ter ustrezni sanitarni prostori — topli obrok za čas dela oz. celodnevna prehrana — ustrezen obseg, vsebina in način zadovoljevanja kulturno--socialnih pogojev. Razumljivo je, da bi za realizacijo teh zahtev bila potrebna S sodišča SAMOVOLJNO SEKANJE NOVOLETNIH JELK JE KAZNIVO Občani Andrija Vidakovič, Stjepan Planišak in Zvonko Ružič so v postopku pred občinskim sodiščem v Velenju, ker so proti predpisom in z nestrokovnim posekom uničevali gozd, ker so 16. decembra 1976 okrog 13. ure brez dovoljenja pristojnega organa v Ležnu v bližini Škal pri Velenju, in to v . oddelku mladega gozda, last Gozdnega gospodarstva Na-zaije, posekali 60 novoletnih jelk v skupni vrednosti 3.000 dinaijev. Zaradi nestrokovnega in nedovoljenega poseka bo potrebna ponovna pogozditev. Vsi trije občani živijo izven naše občine. Prišli so kar s kamionom, ker so baje zvedeli, da se v Ležnu lahko seka. Sodišče pa bo na razpravi ugotovilo, če ima dejanje vseh treh znake kaznivega dejanja uničevanja gozdov po členu 246/1 kazenskega zakonika ter jim bo v obsegu zagrožene kazni zapora do 1 leta tudi izreklo kazen, če bo ugotovilo, da so kazensko odgovorni. dodatna finančna sredstva, kil jih delovne organizacije mora oddvojiti za svoje delavce (o delavci zase). Pa je prišlo nekj do kratkega stika, saj je bil ro za izdelavo osnutkov po obi nah določen že do aprila 191 Rok je bil kasneje preložen i september 1976. Sedaj pa sni že daleč v februaiju 1977. Menim, da so odveč vse daljnje besede. Prav gotovo bi sindikat lahko pokazal ve| zavzetosti pri reševanju nastal problematike in neposred zastavljenih nalog. Vsak ČLOVEK ima v nai samoupravni družbi ustavi« pravico do tistega minimun zdravja in minimuma udobnoj sti, ki sta mu potrebna za mir življenje. Toliko kot epilog k reportaž „Ugotovitve, ki bodo marsikogt presenetile". BORIS ZAKOŠES „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s.p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naš čas" od 1. januaija 1973 naprej. Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika). Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava ČZP ..Dolenjski list" Novo mesto, Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Za „Naš čas' se po mnenju pristojnega organa, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davkji od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.