itev. M O Ljubljani, g irJS nt 1. julija 1905. Velja po poŠti za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt lota „ „ za en mesec „ „ V upravništvu za celo leto naprej K za pol leta „ „ za četrt leta „ „ za cn mesec „ „ 26-— 13--6-50 220 20--10--5'— 170 Za poSIIJ. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stetf. 10 h. Uredništvo J« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod -- tivorlšče nad tiskarno). — Rokopisi ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnISkega telefona Stev. 74. tez se Političen list za slovenski narod Leto mm. Inseratl: Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ^ 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne. (Jpravništvo Je V Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — -- Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188. Slovenska skupnost. V odločilni dobi živimo. Trije momenti, svetovno zgodovinske važnosti, zahtevajo, da bi danes bili Slovenci — vsaj na zunaj — politično edini. Prvi moment je prodiranje v s e n e ra -š t v a. Vsakdo na slovenski zemlji že ve, kako nam gine zemlja izpod nog, kako nam gine posest iz rok, kako nam beži ljudstvo iz dežele in se tujec vseljuje Vsi Slovenci bi se morali zdaj združiti in skupno nastopiti v obrambo domovine proti ljudem, ki nam gospodarijo le po umetni krivici. A glejte —: slovenski liberalci so združeni z vsenemci proti slovenskemu ljudstvu ! Drugi moment je izpremenjeno politično stališče Avstrije proti Italiji. Mi smo ob meji, v nas je moč Avstrije proti sosedni državi, ki steguje svoje prste v naše dežele. Ko bi bil danes slovenski narod politično edin, bi vsa ugodnost tega novega položaja bila v našo korist. Tretji moment je borba med Avstrijo in med Ogrsko. Ta nesrečna ogrska oholost, ki je pravo prekletstvo za našo monarhijo, hoče oslabiti našo državo, da bi jo potisnila iz vrste velevlasti na stališče majhnih držav. Tega ne sme molče prenašati ne Avstrija, ne Hrvatska. V slogi jugoslovanskih narodov bi se torej ob tem zgodovinsko važnem trenutku pokazala nova velika politična sila. ki bi bila velikanskega pomena za povzdigj naših dežela. A kaj vidimo ? Ti naši zaslepljeni liberalci, ti sluge velenemškega zistema, grdo napadajo celo hrvaške poslance, ki so v „Slovanski zvezi", in nekaj nezrelih mladih ljudi na Hrvaškem, ki so se navlekli liberalizma iz istega vira kakor naši ,Narodovci", podirajo zadnje opore narodne sloge tudi na Hrvaškem. Mi nikdar ne napadamo tistih par srbskih popov, ki so v družbi s Tavčarjem; zakaj se pa „Narod" zaletuje v hrvatske poslance »Slovanske zveze" ? A zadnji časi so nam zopet pokazali nekaj zgledov, ki kažejo, kako se pri nas ------------ /1 • na čuden način — da ne rečeouy. baj' hujšega — krši narodna vzajemnost. Mi se borimo za slovensko v s e u č i - « 1 i š č e. A za hrbtom nam je vedno sloven-sko-nemška zveza, ki dela proti nam. Kar naenkrat zahteva od nas, da naj se borimo za — nemška predavanja na — slovenskem vseučilišču. Zmerjajo nas, da smo preradi-kalni; a naj nam ti gospodje navedejo en sam slovenski shod, ki se je izrekel za vseučilišče v Ljubljani z nemškimi predavanji! Zdaj pride g. Hribar in nam priznava, da je imenoval g. naučnemu ministru predmete, ki se naj uče po nemško. A odkod ima g. Hribar oblast za to? Mi mu je nismo dali, tudi slovenski narod o tem nič ne ve. Sklicujejo se na sklep deželnega zbora kranjskega, a mi vemo le, da je v kranjskem deželnem zboru to predlagal baron Schwegel, a ta sklep ni bil sprejet, pač pa besedilo, v katerem ni besede o nemških predavanjih! Namestu da bi se gospodje liberalci posvetovali s slovensko ljudsko stranko, pa poslušajo le migljaje barona Schwegla. Pridejo volitve v Slovensko Matico". Vsi vem*, kake težko je v takih društvih vzdrževati vse Slovence, da se iz strankarskih ozirov društvo ne razbije. Pa gredo ti ljudje, in nam za hrbtom uprizore gonjo po načelu: »Klerikalce vun!" — brez ozira na ogromno škodo, ki iz tega nastane za to narodno društvo, za katero smo včasih vsi skupno delali! Dalje imamo „Družbo sv. Cirila in Metoda". To je danes, ko delata .Schulverein" in „Lega nazionale" z vsemi sredstvi na potuj čenje slovenske dece, vele-važna družba. Pa se dobi liberalen cikorijaš, provzroči pravdo z družbo, in njega proti družbi zagovarja glavni slovenski politični cikorijaš — dr. Tavčar, načelnik liberalne stranke! V kranjskem deželnem zboru, kjer edino bi mogli Slovenci nastopiti z uspehom, se liberalna stranka združi z Nemci. Tožijo, da ni deželnega zbora. A treba le združitve slovenskih strank za skupno korist LISTEK. Kako so se nekoč zabavali Ljubljančanje. (Piše star Ljubljančan.) Čudna prikazen je na svetu, da se ljudje časih hudujeje in grozijo, če slišijo, da se krivda godi, n. pr. da mu kaj ukradejo, ga grdo ogoljufajo i. d., a >sih se smejejo, privoščijo in hvalijo, kakor da bi storili skoraj dobro delo, ter za ratek čas bravcem Pripovedujejo po časnikih, ako izvedo, da je kdo zvito kaj ogoljufal. To velja zlasti o tihotapcih, o katerih k, večkrat bere, kako so osleparili davčne o, ,,lBe ob državnih mejah ali užitninsk uslužbence pri velikih mestih. A ne le v veHkih svetovnih mestih, ampak tudi v na,,i Ljubljani se je marsikaj prav zanimivega prigodilo. Par zgledov iz preteklih časov. 1 V e J i k r svatba. Veliko so m- Ljubljančani plačati od Jedil in pijač, oti! ,, ,e ypeljal užitninski davek, a mnoge se fc v Ljubljani pojedlo in Popilo, od česar se postavni davek ni bil Plačal. Rekel j,; «'idai posestnik sloveče ftOStilne Ha alrr. W< »..,, i___ .. , ... . »------ — o*- * »sc povrniti, Kar je že osleparil pri užitninskem davku, bi moral prodati hišo ženo, povrhu še otroke, in še bi ne bilo dosti. Zgodilo se je, da so hišo prodali drugi ljudje, žena in otroci so ostali in prejkone pomrli v pomanjkanju. Prevzel je bil v svojem času podvze-ten in izveden gospod užitnino v zakup za letni znesek, ki se je ljudem dozdeval jako visok. Da bi se v mesto ne utihotapilo brez plačila kaj prepovedanih reč' V noleg mitnic nastavil okoli in okoli n po vseh potih in stezah stražnike, ki orali ponoči in podnevu paziti, da I- ' a j skrivaj ne spravi v mesto. Pohvalil se je nekoč v veseli družbi, da je Ljubljano tako zastražil in zaprl, da pes ali mačka ne uide vanjo brez daca. „Pojdi, pojdi," mu od v ne nekdanji slovenski pisatelj Andrej Smole, .jaz pa stavim, da ti o belem dnevu spravim celo tele v mesto brez davka." Naredi se kajpada visoka stava, da mu ta in ta dan od 11. do 12. ure predpoldnem dovede celo tele v mesto. Gresta potem vsak na svoje delo. Zakupnik hodi okoli vseh svojih uslužbencev, jim naroča, preti, grozi in jih veri, da bog-nedaj, da^bi se|kaieri daljpodkupiti, temveč slovenskega ljudstva — in dani so pogoji za sklicanje deželnega zbora. In v državnem zboru, kjer so vse stranke ločene po svojih načelih, ne zamerimo nikomur, če pripada tje, kamor ga vleče srce. Dr. Šusteršiča vleče srce bolj k Čehom, dr. Tavčarja pa k vsenemcem. Dobro! A nikdar noben slovenski poslanec ne bi smel uprizoriti take gonje proti drugim slovenskim poslancem, da bi jih izkušal diskreditirati in podirati njihovo delo. A kaj smo videli zdaj ? Naši poslanci se morajo boriti vedno na več strani, in ena sovražna stran so ravno naši liberalci, o katerih „Narod" prorokuje, da morajo uničiti ugled v državnem zboru svojim slovenskim so-rojakom. Slovence more rešiti le vztrajno n a-rodno-gospodarsko delo. Požrtvovalni in delavni možje slovenskega naroda iz vseh slojev in stanov so ustanovili podlago, na kateri je mogoče, da se plodonosno razvije ljudska gospodarska organizacija. A so ljudje, ki vedno preže, kje bi ji vrgli kak kamen pod noge, da bi jo spravili s tira in uničili. Tako zdaj živimo. V eni roki imamo plij£, s. katerim orjemo ledino slovenske bodoče Kulture, a v drugi meč, s katerim se moramo braniti proti lastnim bratom. Mi jih še zdaj nazivamo brate, a oni nam v svojih listih dajejo vse mogoče naslove, samo bratskega ne. A mi kličemo vedno iznova: Slovenci združujmo se in delujmo skupno! Če mora vsakdo misliti po svoje, pa delujmo edino! Saj je ena naša domovina in edin je naš narod! Če tega zaigramo, kaj smo potem? Priti mora čas, ko bomo delovali v potrebnih stvareh edino! In če ne bo šlo z nekaterniki, bo pa šlo preko njih! Iz javne seje trgouslie in obrtne zbornice. V petek 30. junija dopoldne se je vršila javna seja trgovske in obrtne zbornice. Za- r pisnik zadnje seje, naznanilo predsedstva in tajništva se je odobrilo. Pri četrti točki dnevnega reda naznani g. predsednik, da se bodo vršile koncem tega leta zbornične dopolnilne volitve ter povdarjal, da dan še ni določen, kdaj se bodo vršile te volitve, pač pa je treba izvoliti 6 zborničnih zastopnikov in zapisnikarja v volilno komisijo. G. Zamlen predlaga, da zbornica izvoli v volilno komisijo sledeče gg. Kolman Franc, Mejač Ivan, S c h r e y Ivan, Lenarčič Josip in Baumgartner Ivan, za zapisnikarja pa zborničnega tajnika g. d r. M u r n i k a. K besedi se oglasi g. K r e g a r ter povdarja, da je sploh navada pri vseh volitvah, da se večina ozira tudi na manjšino in da je izvoljen tudi povsod v volilno komisijo eden izmed manjšine. Gospodje večine so itak skupno zvezani z gospodi nemške strani; zato so tudi predlagali g Baumgartnerja; prav je torej, da bi tudi še enega od manjšine volili v volilno komisijo da bi se volitve vršile nepristransko. Zato govornik predlaga, naj se namesto enega imenovanih go-spodov izvoli v volilno komisijo g. Pavel Velkavrh G. Zamlen se je izjavil proti temu predlogu. Volilo se je po listkih. Izvoljeni so bili zgoraj imenovani gospodji. G. Velkavrh je dobil samo 3 glasove G. K r e g a r takoj protestira, da se mnenje manjšine ni upoštevalo, ter povdarja, da se ne sme sedanja umetna večina čuditi, če se ji bo danes ali jutro očitalo, da je pristranska in da se volitve ne bodo vršile popolnoma nepristransko. Nadalje gevornik povdarja, da je manjšina v neprijetnem položaju, da večkrat pripomore, da se javne seje te zbornice sploh morejo vršiti in da ravno on in njegov kolega Velkavrh, ker se vsake seje udeležita, pripomoreta, da so seje sklepčne. Govornik pravi nadalje, da je stavil v zadnji seji tri predloge, vendar danes niso na dnevnem redu, akoravno je g. predsednik obljubil da bo g. predlagatelj povabljen k odsekovi seji. Nadalje pravi govornik, da ne ve, ali so se ti predlogi izgubili ali se je sploh pozabilo nanje. Končno pa povdarja, da sta se on in g. Velkavrh naveličala delati tlako taki v e č i n i ; ta naj skrbi, da bodo seje sklepčne. Kadar bodo sklepčne, bodeta tudi on in njegov tovariš s dela v | zbornici, nikdar pa več ne, da bi ravno naj ojstro pazijo, da ne pride kontrobant v mesto posebno na določeni dan in uro. Smole pa se je parkrat peljal v Medvode, sklical skupaj nekaj fantov in obljubil, da bo dosti pijače in tudi denarja, če napravijo, kakor jim naroči, in molče kot zid, dokler se ne izvrši. Na določen dan in uro povabi Smole zakupnika užitnine in prijatelje, naj gredo z njim na Dunajsko cesto proti Figovcu. Od Šiške pa se pripelje po veliki cesti nekaj lepo okinčanih vozov proti mitnici. „Juhe, vesela ofcet, juhe!" vpijejo veseli svatje. Na prvem vozu se peljajo godci; eni piskajo, drugi godejo, in bas renči kakor star medved. Na drugem vozu sedita ženin in nevesta, in zadej se vozijo drugi svatje. Ustalijo jih na mitnici in prašajo, kam se peljejo. Juhe, vesela ofcet, k poroki pred most." „Kaj pa imate na vozu?" „Le poglejte." Pazniki natančno pregledujejo, pretresajo skoraj vsako posamezno slamico, in skoraj da pretipljejo vsak žep posebej, če ni kje skrito kako vele; pa ne najdejo nič in „Juhe vesela ofcet" se pelje dalje v mesto. A pred Figovcem jih ustavi Smole in jim veli, naj stopijo z vozov. Neradi slu-šajo, in posebno nerodno se je spravljal z voza mož z mogočnim basom. Ko postavi bas na tla, bacne Smolej vanj in izvali iz njega tele. „Glej, tule je", reče zakupniku in prijateljem; svatom pa pravi: „Ne vozite dalje pred most; pri patrih ni bilo oklicev, in zato tudi poroke ne bo, ofeetovali bomo prav ve selo tudi brez poroke." II. Dolenjska gnojnica za ljubljansko salato. Morda v Ljubljani nihče več ne pomni gospoda, ki je imel hišo, gostilno in gospodarstvo, a ga ni veselilo živeti in bivati v mestu, in je vsled tega vzel v najem na Dolenjskem graščino, pri kateri je bila obširna kmetija, vinogradi in desetina, svojo hišo in gostilno v Ljubljani pa je oddal najemniku, katerega je zakladal s potrebnim rečmi. Stala je baje ta hiša tam, kjer so kasneje rekli, da je Crničev špital. Pošiljal je gospod včasih hlapoe v Ljubljano s senom za krave, katere je imel v svoji hiši, hlapcem pa naročal, da so vse-lej naiožiii skrivaj na vsak voz v seno ona dva napravila zbornico sklepčno. Po tej izjavi zapustita gg. K r e g a r in V e 1 k a v r h zborovalno dvorano. Z« .Seja je postala nesklepčna. Sedaj je nastal d i r n d a j. Vse je letalo v prek in iskalo izostalih zborničnih članov. Telefon na magistratu je pel na vse strani in tudi županov Z a n c e k je igral važno vlogo, kajti naznanil je: »Povejte W i n d i -s a r i u , da je L o 1 m a n pli telefonu. Po 5/d ure se je vendar posrečilo ujeti enega zborničnega svetnika v osebi gosp. Kraigherja, ia mož je rešil gospodo iz zadrege. Prisopihal je po magistratnih stopnicah kakor kovaški meh, g. P i r c pa je stokal: .Le brž, da vlaka ne zamudim." Da je postala zbornica nesklepčna, do-padlo se je najbolj g. Schreyu J e a n u, kajti on je že sanjal, da se kmalu pohladi pod košatimi kostanji in si ohladi svoj okrogli obrazek, kajti vročina je bila neznosna in mu ni bilo všeč, ko je vstopil Kraigher. Druge točke dnevnega reda so se potem mirno vršile, kajti „ k u n š t n o " sestavljeni zbornični pravilnik pravi, da je dovolj, ako je od 24 zborničnih članov navzočih samo 12. Zbornični račun za 1. 1904. se je odobril s pristavkom g. L u k m a n a , da se morajo vse preostajajoče vsote, ki znašajo nad 10.000 K, takoj pupilarno nalagati. Nadalje je zbornica bila mnenja, da je za lokalno potrebo pogrebnih podjetij v Ljubljani, ko bo izgotovljeno novo pokopališče, premalo preskrbljeno in da naj dež. vlada dovoli vsaj še eno podjetje. Prošnja za podelitev koncesije za ustanovitev zasebnega tečaja, v katerem bi se poučevalo v prirezovanju in izdelovanju perila vložila je Marija Alešovec in zbornica priporoča dež. vladi, da ugodi tej prošnji. Obrtni šoli v Mengšu dovolila je zbornica 100 K letne podpore, Za nedeljski počitek so prosili brivski pomočniki dež. vlado, da se določba premeni tako, da bodo vse brivnice v nedeljah ob 12. uri zaprte. Zbornica je sklenila, da je ta prošnja upravičena in priporoča deželni vladi naj to stori. G. V i d m a r je nato vprašal g. zbor. predsednika, kaj je z deželno komisijo za pospeševanje obrta, v kateri on zbornico zastopa. Predsednik g. Lenarčič je po-vdarjal, da se je komisija konštituirala in izvolila odsek za proučevanje naprav za obrtnike. Peljal se je ta odsek tudi v Gradec poučevat in pogledat kako so tam urejeni uradi za pospeševanje obrta. Sedaj ni upanja, da bi ta komisija zborovala. Končno je g. L u k m a n predlagal, naj zbornica izreče ogorčenje nad „raznimi dogodki", ki so se vršili v naši deželi. Zbornica pa je sprejela predlog g. P i r c a , da preko tega predloga preide na dnevni red. Končno še omeni g. predsednik, da se predlogi g. Kregarja niso vrgli v koš, pa tudi ne izgubili, ampak, da pridejo v prihodnji seji združenih odsekov v pretres in da bo k isti seji povabljen tudi g. K r e g a r, da jih utemelji. Tedenski pregled. „Slovanska zveza" je izrazila glede slovenskega vseučilišča svoje zahteve. Minister Hartel je podal izjavo v državnem zboru, ki prizna, da je slovenska zahteva opravičena. Vlada se je odločila, da prične potrebne obravnave za eventuelno pravno fakulteto v Ljubljani. Bati se je, da če pridemo do univerze, da bi ne bila bolj nemška, nego slovenska, ker je Hartel povdarjal, da je vlada vezana na željo Nemcev. Zopet sad slovensko - nemšk e zveze! — Cesar je izjavil, da ogrski vladi v vojaških zadevah ni voljan več dovoliti, nego Je .ie dovolil. V Avstriji se vedno bolj čujejo glasovi, lazdružitev obeh državnih polovic. — Italijani jio-čejo zvariti „protiklerikalno" zvezo v zbornici, „Osservatore Romano1' odgovarja, da je to nemožno, ker bodo katoliški poslai ci v zbornici branili demokratska načela ter ustavno svobodo in bodo s svojim nastopom izpodkopali svobodomiselnim strankam vsako podlago. V Lodzu na Ruskem je trajala vstaja teden dni. Množica 70.000 ljudij se je spopadla z vojaki, ki so oddali nad loo strelov, Ves promet je ustavljen. Meščanstvo, zlasti židi beže i z mesta. Mrtvih in ranjenih je 2000 oseb. Cele ulice so opustošene. Proglašeno je vojno stanje za celi lodški okraj. Čudno je, da je izbruhnila revolucija ob času, ko car milostno vpeljuje reforme Hudo želodčno bolezen ima nadškof goriški mons. Andrej Jordan. Sv oče Pij X. mu je pode.il apostolski blagoslov. Bolezen je nevarr.a. — V okolici Gradiške je napravila toča dva milijona kron škode. Toča je bila debela kot kokošje jajce. -- Tudi v Boh. Bistrici so imeli nevihto s točo, ki je vse uničila. Poslanec Pogačnik je vložil nuiui predlog za pomoč. — V Pulju grade „Narodni Dom" istrski Hrvatje in Slovenci. — Velikansko Prešernovo veselico bt do priredili v ..Zvezdi" in na Kongresnem trgu v Ljubljani 16. julija. — V torek dopoldne je imela občni zbor »Zadružna zveza", popoldne pa »Gospodarska zveza*. Poročila, kakor tudi debate, ki so se vršile ob tej priliki, so pokazale, da zveza raste in se krepi vsestransko, kar priča tudi ogromni promet ..Zadružne zveze", ki presega 26 milijonov kron. Na zborovanju je govoril tudi dr. Laginja, ki je povdarjal, da je državna podpora odločno preneznatna — Avstrijski parlament je izvolil deputacijo, ki naj z ogrsko deputacijo določi kvoto, to je porazdelitev obojestranskih prispevkov za skupne zadeve in izdatke. Ogrski parlament pa počiva in ni izvolil svoje deputacije, dasi s 1. julijem poteče poslovna doba in bo vsled tega nastato neko nepostairno razmerje med Avstrijo in Ogrsko. — Družba sv. Cirila in Metoda toži trgovca g. Jebačina za raz-veljavljenje pogodbe in za izbrisanje varstvene znamke. — Na uršulinskem učiteljišču v Ljubljani so izvršile vse kandidatke zrelostni izpit s povoljnim, pet gospodičen pa z odličnim uspehom. — Na Ogrskem stavkajo v treh okrajih poljedelski delavci. Vojaštvo je nastopilo. — V Odesi je splošna stavka. Prodajalnice so zaprte. Vojska. Poizkus Rooseveltov, da bi se sklenilo premirje na bojišču, je menda brezuspešen. Rusija bi rada izčrpala sovražnikovo moč, predno bo zadovoljna plačati vojno odškodnino. V Moskvi mobilizirajo zopet 17000 mož, tudi v drugih okrajih so pričeli z mobilizacijo, tako da bo na novo mobiliziranih 10 ooo mož. Linevič poroča, da so 22. junija začeli Japonci zopet z ofenzivo. Japonski naval je bil hud in nagel. Namera Japoncev, da bi obkolili desno rusko krilo, se ni posrečila. Rusi so se v veliki nevarnosti umaknili. — Vladivo-stoška posadka, ki šteje tri vojne kore, dobi vsaki dan 1000 mož ojačenj iz Rusije. — Prihodnji teden bo zaslišan general Šteselj radi kapitulacije Port Arturja. Japonci so se v Mandžuriji popolnoma udomačili. Deželo smatrajo popolnoma za svojo Poštne in brzojavne zveze urejujejo. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja 2 julija Obiskovanje Marije Device, Procesij m : ponedeljek 3. Nicet šk., Bertram; torek 4. Urh šk., Berta d.; sreda 5. Ciril in Metod, Anton Zakarija: četrtek 6. Izaija pr., Dominika* m .; petek 7. Vilibald šk., Pulcherija kr.; sobotri 8. Elizabeta ki., Kilijan. Vstaja v Odesi. Odesa šteje 450.000 prebivalcev, med katerimi je 100.000 inozemcev. Mesto je že od nekdaj središče tajnih ruskih družb. Čudno torej nikakor ni, da je ravno tu vzbruhnila grozna vstaja. Vojaško posadko cenijo na 23 000 mož. Mesto je precej dobro utrjeno. Oklopnica„Knjaz Potemkin Tavriceski", katere mornarji so se prvi uprli, spada med okiopnice prvega razreda. Ladja je bila spuščena na morje 1. 1900, obsega 12.582 ton in ima 10.600 konjskih moči. Oborožena je z 42 brzostrelnimi topovi, štirimi mitra-lezami in šestimi cevmi za torpedovke. Posadka šteje 731 mož. Kakor smo poročali že včeraj, je bil vzrok upora mornarjev ta, ker je ustrelil poveljnik mornarja Omelcuka. Tekom včerajšnjega večera smo dobili še nadaljna podrobna poročila: Ponoči dne | 29. junija so bili v Odesi grozni boji med l vstaši in vojaštvom. Velikanska množica je i obkoljevala truplo vstreljenega mornarja ! Omelcuka, nastopali so govorniki, ki so navduševali ljudstvo k prekuciji. Predvčerajšnjim popoldne je bilo opustošeno vse pristanišče, zažgana so bila vsa skladišča in več ruskih trgovskih parnikov. Poročajo, da je padlo 500 vojakov. Predvčerajšnjim še niso udušili požara v pristanišču. Gori tudi blago, ki so ga izkrcali iz ladij. Ognje-; gascem branijo gasiti. V mestu je bilo čuti ! vedno streljanje. Vojaštvo strelja med ljud-j stvo ki prestrašeno beži. Baje so prosili i konzuli tujih velevlasti svoje vlade naj po-| šljejo pred mesto bojne ladje. Včeraj niso ! več izšli časopisi. V Odesi je bate zgorela tudi križarica „Saratov", ki je pripadala ruskemu prostovoljnemu brodovju. V Odeso sta došla predvčerajšnjim dva polka. Ko so razglasili obsedno stanje, se je množica smejala in kričala. Požar v mestu je razširjen miljo daleč. Množica je predrla policijski kordon, ki je stražil pristanišče, in je začela na novo pleniti. Pri spopadu med množico in vojaštvom so poveljevali vstašem pobu-njeni mornarji. V Peterburg so došla poro čila, da so se uprli mornarji na treh bojnih ladjah, ki so plule v Odeso, da ukrote uporne mornarje na „Potemkinu\ Pobunjeni mornarji so baje pomorili častnike. Car Nikolaj je naznanil senatu, da je proglasil v Odesi in okolici obsedno stanje. Iz Se-vastopola poročajo, da so se uprli mornarji na štirih bojnih ladjah. Dve ladji s pobu-njenimi mornarji sta odpluli, da se pridružita »Potemkinu". Zvečer je plenila pobu-njena množica v Sevastopolu carinska skladišča. Socialisti razširjajo prekucijske oklice. Nekega policista so ubili, ker je prijel nekega raznašalca prekucijskih oklicev. Avstrijski Lloyd je ustavil plovbo med Carigradom in Odeso. Lloydovi parniki so pluli vsak drugi petek v Odeso, a parnik »Galicija«, ki naj bi odplul včeraj, je dobil povelje, naj gre le do Varne. Predvčerajšnjim zvečer so se ponovile demonstracije. Neki policijski uradnik je zapovedal kazakom, naj napadejo demonstrante, a ker kazaki niso hoteli napasti mirne množice, so nastopili orožniki proti njim in demonstrantom z golimi sabljami. Orožniki so pomorili vse uporne kazake in ranili veliko demonstrantov. Petnajst mornarjev s »Potemkina" je nameravalo pokopati mornarja Omelčuka, a je to zabranilo orožništvo, ki je pa izpustilo mornarje, ko sta padla z ladje dva ostra strela, ki sta poškodovala več hiš. Mornarji na „Potemkinu" so poslali baje neko topničarko v Sevastopol, da pregovore mornarje, naj se pridružijo vstaji. Mornarji na „Potem-kinu" so se založili s premogom in živili, ubili so kapitana, zdravnika in še tri častnike, ostale časid 100 milijonov rubljev. Ubili so veliko grških trgovcev. Oblasti so izjavile včeraj zvečer, da je Odesa v r o k a h v s t a š e v. Oplenje-nih je veliko skladišč in prodajalnic. Iz Peierburga poročajo, da je priplulo črnomorsko brodovje pod poveljstvom ad mirala K r i e g e r j a pred Odeso ter je utopilo dve ladji, ki sta bili v lasti pobu-njenih mornarjev. Pri pogrebu umorjenega mornarja Omelcuka so bile velike politične izjave. Prijeli so mornarje s „Potemkina", ko so se vračali od pogreba, a so jih zopet izpustili, ker so pričeli njihovi pobunjeni tovariši zopet streljati na mesto. Pristanišče je zastražilo vojaštvo, carinski urad je zaprt in popolnoma ustavljen promet v pristanišču. Trgovina v mestu je popolnoma motena. Zgorelo je več obrežnih ruskih ladij, inozemski parniki niso poškodovani. Zadnje poročilo slove, da so pogasili požar v pristanišču. Vožnjo v Odeso je ustavila ruska plovna družba. Londonski listi pišejo zgolj o dogodkih, v Odesi. O zahtevi konzulov, naj bi velevlasti poslale pred Odeso bojne ladje, piše „Times", da ima samo Turčija pravico poslati svoje brodovje pred Odeso, a te ne bodo pooblastile velevlasti, naj napravi v carjevi državi red Naj sledi še nekaj podatkov o ruskem črnomorskem brodovju. Črnomorsko brodovje je ostanek ruske pomorske sile. Vsled pariške pogodbe je temu brodovju prepovedan prehod skozi Dardanele. Na ta način je ostalo to brodovje v tej vojski nedotaknjeno. Brodovje šteje velike oklopne križarke, deloma nove ladje, 5 križark prvega razreda, tri torpedae križarke, 6 topničark, 8 transportnih ladij, 13 rušilcev, 22 torpedovk prvega in 5 torpe-dovk drugega razreda. Moštvo celega bro-dovja šteje okrog 12.000 mož. — Poveljuje brodovju in lukam v Črnem morju sedaj viceadmiral C u h n i n. Rasko-japonska vojska. Boj v Mandžuriji. Peterburg, 30. junija. Ruski dopisniki potrjujejo, da se je na levem krilu mandžurske armaderaz-v n e I boj. Isti dopisniki potrjujejo, d a so se sovražne ladje pojavile pred Vladivostokom. Prebivalstvo hitro zapušča trdnjavo. Ruski pomorski štab proti Nebogatovu. Peterburg, 30. junija. Generalni pomorski štab poroča, da se bo proti Nebogatovu in častnikom njegovega brodovja, ko se vrnejo z Japonskega, pričela preiskava, ki bo dognala, ali se jim res ni bilo mogoče ogniti kapitulaciji. Ako so potrdi, da so se udali brez boja, bodo izključeni iz mornarice in kaznovani s smrtjo. Kaj bo obsegala nova angleško-japonska zveza. Princ Arisugava ne dela v Londonu samo nato, da Japonska dobi novo posojilo, ampak predvsem, da se pogovori z angleškimi državniki, kaj vse obsegaj nova zvezna pogodba med Japonsko in Angleško. Gre se zato, se li sklene prava ofenzivna in defenzivna zveza ali pa manj obsežna. Na Angleškem je vse za močno zvezo. Ruski častniki nočejo miru. Peterburg, 29. junija. Gunčulinski dopisnik „Nov. Vrem." objavlja izjave ruskih častnikov proti miru. Prvi vzhodno-sibirski voj je baje izjavil, da nobeni neuspehi ne morejo izpremeniti vojevega sklepa, končati vojsko zmagoslavno ali pa umreti. Vesti o mirovnih pogajanjih so častnike in vojake (?) globoko vžalostile. (Nam se zdi, da vojaki niso tako grozno — žalostni. Ured.) Proti Hunhuzom. L o n d o n , 30. junija. Iz Harbina poročajo, da so kitajske oblasti s pomočjo ruske pehote in kozakov vzeli hunhuško vas Sungaži. Zaprli so 457 Hunhuzov in vzeli 200 pušk. Japonci vzdigujejo potopljene ruske ladje. Tokio, 30. junija. (Reuter.) Japonci so vzdignili rusko linijsko ladjo „Peresvjet" potopljeno pred Port Arturjem. Japonska si pomnožuje brodovje. London, 30. junija. „Daily Tele-graph* poroča, da je japonska vlada naročila neki angleški tvrdljji, da zgradi dve veliki vojni ladji z ogromr, > vsebino 19000 ton. Mirovno «i »sanje. Peterburg, 3( .• unija. „Regierungs-bote" dementuje z vso' odločnostjo govori- Dalje v 1, ^ ilogi. I. priloga 148. štev. »Slovenca" dne I. julija 1905. co, da so se mirovna pogajanja ustavila in izjavlja, da se mirovno vprašanje še vedno pretresuje ter odgovarja na vsako poročilo Zedinjenib držav. Lamsdorff se vsled bolezni ni mogel baviti s svojimi posli, toda na mirovna pogajanja ni to imelo nobenega vpliva. V Peterburgu so bili vedno v zvezi z ameriškim poslanikom. Š a n g a j, 30. junija. Sedaj se resno bavijo z mirovnimi konferencami. Tukajšnji japonski generalni konzul Otagiri odide v to svrho v Washington. »Nočemo zmage". Neki list poroča, da je v Moskvi priredila vsa duhovščina velikansko cerkveno slovesnost, da izprosi zmago za rusko orožje. Slavlje je bilo prirejeno tako slovesno, kot ono iz 1. 1812, ko je Napoleon zapustil Rusko. Vendar k slovesnosti ni prišle več kot 2000 ljudi in še ti so se norčevali iz popov. Mnogi so, mesto da bi molili, vpili: Nočemo zmage! Rusi potopili danski parnik. K o d a n j , 29. junija. Ruska pomožna križarka je 26. t. m. potopila v kitajskih vodah parnik kodanjske vzhodnoazijske družbe „Princes Maria". Kapitan in moštvo je došlo v Batavio. Parnik je vozil iz Evrope r Singapur, Honkon, Šangaj, Jokohamo in ni imel na krovu nobene vojne kontre-bande. Parlamentarni položaj. Neki vplivni nemški poslanec iz ljudske stranke izjavlja, da bi avstrijski parlament moral skleniti poseben zakon, po katerem bi smela in mogla vlada izplačati avstrijsko kvoto. Ako se vlada sklicuje na dovoljeni začasni proračun, treba pomisliti, da je za kvoto potreben poseben zakon, ki je potekel s 1. julijem. Vlada torej ni pooblaščena niti vinarja izplačati na račun kvote. Ako bi razsajali juristi, bi gotovo ne oprostili vlade, ker zakon glede kvote je povsem jasen. Carinski odsek je včeraj razpravljal trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Posl. Stein je predlagal, naj se razprava preloži, dokler nagodbeni odsek ne sklene, ali se obnovi nagodba z Ogrsko. Odsek je zavrnil ta predlog z vsem proti trem glasovam. Po kratki razpravi je odsek odobril tarife za izvoz in uvoz blaga. Dogovor med državama glede kužnih bolezni je pojasnil sek. načelnik grof Auers-perg. Nato je posl. dr. Marchet predlagal: Ako do konca leta ogrski državni zbor ne odobri dne 25. jan. t. 1. sklenjenega dogovora med našo državo in Nemčijo, naj avstrijska vlada vse potrebno ukrene, da Avstrija sama brez Ogrske še pred 1. suščem 1906. sklene trgovinsko pogodbo z Nemčijo. O tem predlogu sklepa odsek v današnji seji. V včerajšnji list je bil v notici „Parla-. mentarni položaj" pomotoma naveden dan seje drž zbora. Pravilno je dan prihodnje seje bil naveden v poročilu iz državnega zbora. Državni zbor bo imel sejo prihodnji torek. Žalostne vesti iz Rusije. Zarota gardnih častnikov. V Peterburgu so odkrili zaroto med gardnimi častniki. Zarotniki so nameravali pomoriti vse velike kneze. Velikega kneza Vladimirja so nameravali povabiti na pojedino, kjer bi ga bili umo rili. Zaprli so veliko gardnih častnikov, ki spadajo med najvišje sloje. Dogodki v L o d z u Delavci so ustavili kočijo, v kateri se je peljal kazaški general Marmusov. Generala so potegnili iz kočije in ga zabodli na cesti. Napadalci so pobegnili. Marmusov je ukazal kazakom streljati na neoboroženo množico in pleniti. Na smrt ga je obsodil izvrševalni odbor poljske socialne demokracije, ki je tudi obsodil na smrt lodškega poveljnika in policijskega mojstra. Obsodbo so dostavili obsojencem pismeno in tudi naznanili, da se izvrši tekom tedna. Na tisoče delavcev stavka na Rusko Poljskem. Dne 29. t. m. je ustavilo vojaštvo na cesti delavce iz Dom-brove in Zagorce, ki so šli v Sosnevice. Delavci so nosili rdeče zastav«. Iz K i č e-neva poročajo,da je izbruhnila splošna stavka. Peki, kočjaži in trgovski uslužbenci so priredili hrupne izgrede. Kazaki krožijo po mestu. Načelnika besarabskega orožništva, generala Cernluckega so našli mrtvega v njegovem stanovanju. V Varšavi so bili včeraj na cesti ustreljeni policijski ovaduh Geralski in policista fevdonikov in Saharevič. Umorili so jih socialni demokratje. Nemiri ob prusko-ruski meji. Iz Insterburga poročajo včeraj : Pruske oblasti ob ruski meji so sklenile izgnati vse ruske agitatorje na Vzhodnem Pruskem. Na Pruskem je jako veliko ru- skih beguncev. Boje se, da se prično plenjenja in nasilnosti v glavnih obmejnih mestih. Razburjenje med mornarji ruske vojne mornarice. V Peterburgu se boje, da se upro mornarji v Bra-ševem. O odeških dogodkih ne smejo listi ničesar priobčiti, a kljub temu so poučeni braševski mornarji o dogodkih v Odesi. Če izbruhne vstaja med mornarji v Braševem, bil bi Peterburg v nevarnosti. V peterbur-škem pristanišču, kjer je bil umorjen neki policijski komisar, so prijeli veliko delavcev. Med mornarji v Braševem že vre. Delati bi bili morali mnogo v braševskem pristanišču namesto odpuščenih delavcev, za kar bi dobili tako plačo, kakor delavci, a izjavili so, da so vojaki in ne delavci. Ce jih ne marajo uporabiti na ladjah, naj j h odpuste. Nekega višjega častnika, ki jih je pozval, naj prično delati, so sprejeli s ka-menji tako, da je padel. — Pomnoženo je vojaštvo vPetrovem dvorcu. Nemiri v varšavski guberniji. Varšava, 30. junija. Po celi guberniji hodijo okoli kazaški oddelki, močni 20 po 50 mcž. Pri tem se vnamejo krvavi boji s kmeti. Listom je prepovedano pisati 0 tem. Angleška mornarica. Angleška pomorska admiraliteta je storila iz ladij, ki so doslej bile prideljene angleški kitajski eskadri, novo sever-nomorsko eskadro. Imela bo svoje glavno opirališče v Chatamu, ob ustju Temze Maroško vprašanje. Pariz, 29. junija. V parlamentariških krogih govorč, da bo ministrski predsednik Rouvier predložil odgovor na nemško noto ministrskemu svetu in ga morda še isti dan sporočil nemškemu poslaniku. Odgovor bo najbržje prizna!, da je potrebna mednarodna konferenca „Figarou meni, da Francoska ne bo odgovorila v formelni noti. Madrid, 29. junija. „Globe" zatrjuje, da se bo sešla maroška konferenca v Madridu. Pariz, 29. junija. Danska je izjavila, da se udeleži konference, če se jo udeleže 1 ostale oblasti. Rouvier je izjavil, da Nem čija ne namerava nasprotovati opravičenim zahtevam Francoske glede Maroka. Jaures pa piše, da morata ljudstvo in zbornica vedno nadzorovati diplomacijo, ker drugače se lahko ponove miru nevarni dogodki. Volitve na Nizozemskem. Na Nizozemskem so zmagali pri zadnjih volitvah liberalci združeni s socialisti. Pri prvotnih volitvah je zmagalo Kuyperjevo krščansko ministrstvo, ki si je priborilo 44 mandatov, med tem je bilo izvoljenih le 16 liberalcev, a pri ožjih volitvah so si priborili Kuyperjevi pristaši le 4 poslaniške sedeže, medtem ko je bilo s pomočjo socialistov izvoljenih 29 liberalcev in sedem socialistov. Po volitvah bo v zbornici 48 Kuyper-jevih pristašev in 52 opozicionalcev. Predvsem se je sedaj treba bati za Kuyperjevo šolsko refprmo in za verske šole. Balkan. Carigrad, 28. junija. Turška vlada je v Belgradu resno protestirala proti vedno naraščujočim srbskim četam, ki prekoračijo mejo. Izvanredni turški ministrski svet se je bavil s sklepom velevlasti, reformirati makedonske finance. Nemška kultura. B e r o 1 i n , 27. junija. Pred sodiščem v Halleju se je vršila obravnava proti so-cialistiškemu poslancu Kunerti, ki je dolžil nemšče častnike kitajske ekspedicije, da so postopali s Kitajci nasilno. Obravnava, kjer so zaslišali rezerviste, je pokazala, da so nemški vojaki in častniki postopali s Kitajci brutalno, jih pretepavali, posiljevali žene in pokradli, kar jim je prišlo pod roke. Vsi rezervisti so soglasno to izpovedali. Častniki so tudi kradli, kar se je dalo. Vzlic temu so obsodili Kunerta na tri mesece ječe. Slovenska Ml socialna zveza. Zakurite kresove! Dne 5. julija bo praznik slovanskih apostolov sv. Cirila i n M e t o d a. Kaj sta bila sv. Ciril in Metod za nas Slovane, posebne še Slovence, to je vsem znano. Ona dva sta prinesla k nam luč sv. vere in prva poučevala o njej Slovence v njih materinem jeziku. Slovenci jim moramo biti hvaležni za to njihovo apostolsko delo. Z naših gričev naj tedaj 4. t. m. zvečer velike grmade naznanjajo svetu, da Slovenec ljubi svoj jezik in sv. vero. Zažgite torej ta dan po vseh gričih in gorah ter dolinah mogočne kresove v čast sv. Cirila in Metoda! Slovenci, n a d a n ! Blagoslovljenja zastave pri D. M. v Polju se udeleže: 7. Slovensko bralno društvo Železniki, 8. Katoliško slovensko in izobraž. društvo Horjul, 9. K. s izobraževalno društvo Mengeš z zastavo. 10. Katol. izobraževalno društvo Mirna, Dolenjsko, z zastavo, 11. Blaž Potočnikova čitalnica v S t. Vidu nad Ljubljano z zastavo in pevskim zborom. Ker je pri obilnem številu društev mogoče, da kake naše društvo ni dobilo vabila, prosimo, naj to oprosti in se vseeno udeleži slavij a. Samo udeležbo naj takoj javi pripravljalnemu odboru in pa pri-stoini politični oblasti. Slavnosti v Gorjah se je udele žilo tudi »Katoliško društvo sv. Jožefa" iz Tržiča, Udeležbo pri shodu zaupnikov slovenskih delavskih društev pri D. HI. v Polju dne 9. julija so naznanili: 15. Katoliško delavsko društvo Gorica, 16. Slovensko delavsko stavbeno društvo Ljubljana, 17. Krajevna skupina »Prometne zveze" Ljubljana, južni kolodvor, 18 Delavsko kon-sumno društvo pri Devici Mariji v Polju, 19. Katoliško delavsko društvo Jesenice (z zastavo). 20. Katoliška delavska družba Idrija, 21. Katoliško delavsko društvo Kropa. 22. Katoliško delavsko društvo Prevalje Koroško. 23 Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo Ljubljana. 24. Odposlaništvo k. s. delivstva v Radečah Iz St. Vida pri Vipavi. Na Vnebohod razpustil se je tamburaški klub „ Z a r j a " , tukajšnjega k. s izobr. društva. Naj se v to poklicane osebe potrudijo, da se zopet oživi najboljši tamburaški zbot vipavske doline, ker bila bi sramota za celo občino, da bi ne mogel uspevat, ker še manjše vasi se ž njimi ponašajo, pa bi se ne mogel St Vid. Torej na noge! Imenovano k. s. izobr. društvo sklenilo je že pri občnem zboru meseca januarja, da vse svoje dopise kolekuje s kolekom družbe sv. Cirila in Metoda, kar tudi izpolnuje. S 1. ju Ijjem t. 1. preseli se društvo v občinsko hišo pri cerkvi. Imelo bode prav lepo zračno in veliko sobo. Skoda da je vhod zadaj v ozki ulici. Bog daj, da bi se v novih prostorih začelo novo in noljše življenje. Razprava o izseljenskem vprašanju v prostorih .Slov. kršč. soc. zveze" je bila jako zanimiva. Dr. K r e k je r?7vil glavna načela vladnega zakonskega načrta o izseljevalnem zakonu. Največja hiba novega zakonskega načrta ie, ker se prav liič ne ozira kakor drugod pri varstvu izseljencev na sodelovanje verskih družb. Nadalje so prenizke kazni za prestopke in tudi v ostalem je sestavljen zakon netočno. V varstvo začasnih delavcev v inozemstvu naj bi vlada vplivala na obligatorično združevanje teh delavcev in naj bi se prepovedalo dajati popotne predujme delavcem, ki se najamejo za tujino, ker se pobirajo od njih pri povračilu oderuške obresti. Debate sta se udeležila dr. L a m p e in G o s t i n č a r. Književnost In umetnost. * Dr. Fran Vidic in Silvin Sar-denko. Na Dunaju živi — po čegavi zaslugi je znano — kot urednik in prsva ■ jalec slovenskega državnega zakonika bivši mariborski suplent dr. Fran Vidic, ki igra v prostih urah — ki jih ima v preobilju — tudi vlogo mogočnega kritika. Mož je baje tudi pesnik, kar naj dokazujejo žalostni prevodi v njegovi še žalostuejši nemški knjigi Prešernovih poezij. Te Vidičeve edine knjige pač ne pozna nihčs razen par urednikov, spominja pa se pač še marsikdo prof. A. Funtkovih podlistkov v „Laib. Ztg.", v kateri je bila Vidičeva knjiga razcefrana in uničena tako, kakor že desetletja nobena. V vrednosti dr. Vidičevih slovenskih prevodov drž. zakonov sploh nočemo govoriti, kajti o njih se dovolj in jako čudno govori v krogih juristov! Čuli smo že slovenskega jurista, ki je ves navdušen trdil, da se nam je narodil z dr. Vidicem nov — slovožok, pardon, — nov Koseski. Žalostna istina je, da piše ta učenjak, ta pesnik in jezikoslovec tudi kritike in sicer —— ker jih noče menda niti najslabši slovenski list — za češki „Slovanski Prehled". Ker menda na Dunaju krokari le v Cankarjevi in Zupančičevi družbi, igra dr. Vidic v svojih kritikah vlogo trobila teh dveh literatov, vse druge slovenske pisatelje in pesnike pa ošabno bagate-lizira ali pa radikalno ignorira. Mož piše tako, ria se mu vidi, da stvari ni niti čital niti videl, o katerih pa vendar piše z vso mogočnostjo velikomestnega kritika. V št. 8. „Slovan. Pfehleda" je napisal članek o slovenski literaturi 1.1904; nad polovico članka govori o Cankarju in Zupančiču, o Mešku je napisal 25 vrstic, o Kostanjevcu 3 vrstice, 0 Govčkarju 2 vrsti in o Iv. Trdini 1 vrsto. Omenja tudi naše leposlovne liste, ter je posvetil celemu letniku „Dom in Svet-a" — naslov, „Lj. Zvonu" 2 vrsti in ^Slovanu" 1 vrsto. Skratka, piše jako temeljito, ter v Krvi vrsti n tem o čemer sn nisali že rtrimi - / --i -----—o- in katerih kritike se dajo komodno plonkati. O Trdinovi novi knjigi se n. pr. do aprila ni pisalo nikjer, in zato tudi dr. Vidic ni mogel ničesar zapisati, ako ni hotel posnemati Cankarja, ki je spisal za „Lj. Zvon" članek, ne da bi bil knjige videl — odznotraj. Nas je posebno zanimala dr. Vidičeva kritika o Silvina Sardenka pesniški zbirki „V mladem jutru". Tu piše dr. Vidic celih 5 vrst. in sicer takole: »Sardenko je brez ugovora (hvala!) pesniška duša, ki jo preveja mehka (!) sentimentalnost. Nekatere (!) pesmi v knjigi to potrjujejo, toda poleg njih je mnogo praznih klasov in plevela. Večkrat je zašel s ceste umetnosti in poezije ter zašel v vsakdansko banalnost. Beseda njegova je zveneča, igrajoča, sladka. Posnema narodno pesem, a mesto naivnosti se je vrinila često smešnost . . Bum! Tako, zdaj pa vedo bratje Čehi, da je S. Sar-denko banalen in smešen pesnik praznega klasja in plevela! Dokazano sicer to ni. toda izrekel je svojo obsodbo c. kr. Vidic. Če to ni objektivnost! — Gospod urednik Adolf Černy je že opetovano dokazal, da gorko simpatizuje s kulturnimi napredki Slovencev. Baj v tej (8.) štev. „Sl.Pr."je napisal krasen člančičo našem pesniku Ivanu Trinku ter prevel mojstrsko nekaj njegovih pesni. Mi smo mu za vse te dokaze iskreno hvaležni. Toda naj nam ne zameri, ako trdimo, da je njegov referent za slovensko literaturo, g. dr. Vidic za svoj posel docela nesposoben in tudi docela nepoklican. Takisto so politične, narodno gospodarske in umetniške notice vseznalca A. Dermote, konfuz-nega Masarikovca in socialnega demokrata brez trohice lastnih misli, vse od prve do zadnje neobjektivne, zagrizeno strankarske in polne osebnosti. Gosp. Černy se more o naših trditvah prepričati kjerkoli, morda celo v uredništvu „Sloven. Naroda"! Novice iz Bosne. Nadbiskup Stadler jezndnjedni nekaj obolel Bolezen je bolj resna, kakor se je mislilo izpočetka. Zdravniki so mu odločno nasvetovali, da mora na jug. Nadbiskup Stadler odide prve dni junija s kanonikom dr. Šaricem na Krf. Nova cerkev se gradi v Novem Sarajevu blizu kolodvora. Posvečena bode presv. Trojici. Do jesetii jo mislijo spraviti pod streho. Objednem se ustanovi tudi druga župnija sarajevska. V Sarajevu je sedaj okoli 15.000 katoličanov; v šolah je pa nad 2000 katoliških otrok. Davčna reforma se uvede v Bosni. Kakor znano, morali so doslej posestniki plačevati v denarju eno desetino poljskih brutto - prihodkov. Sedaj se namerava desetina pavšalirati. Po novem načrtu plačeval bo kmet toliko davka, kolikor je znašala povprečna desetina zadnjih 10 let. Kajpada kmetu s tem ne bo veliko poma-gano; desetina je že sama po sebi jako visok davek, ker se računa po brutto dohodkih; razven tega se s pavšalom desetine sankcijonirajo vse krivice, ki so jih tekom 10 let delali kmetu brezvestni desetarji, ki so na svojo lastno korist navadno previsoko odmerili desetino. Toliko je pa ta reforma vendar dobra ker se z njo odpravljajo desetarji in ker bo imel sam kmet dobiček od tega, ako bode odslej bolj pridno in pametno obdeloval svojo zemljo. Slovenski igralci v Sarajevu. Dne 21. in 22 t. mes. mudili se se pri nas nekateri člani slov. gledišča, ki potujejo po hrvaškem jugu. Priredili so dva gledališčna večera. Žalibog, da niso nekaj dnij poprej "naznanili svojega prihoda. Niti vsi člani tukajšnjih narodnih društev niso vedeli za njihovo gostovanje. Dne 21. priredili so predstavo v veliki koncertni dvorani „društvenega doma"; obisk je bil neznaten. Drugi večer je bila prirejena zabava na vrtu pevskega društva „Trebevica", in veliki prostor je bil prenapolnjen z odličnim slovanskim občinstvom. Igralo se je lepo, še lepše se je pelo. Skoda, da je prišlo tako malo igralnih sil. Slovenske narodne pesmi, ki sta jih peli gdč. Kočevarjeva in gospa Danilova, poslušalo je občinstvo z največjim navdušenjem in zadovoljstvom. — Po predstavi se je razvila na vrtu vesela zabava. Govorilo se je mnogo navdušenih zdravic. Središče vseh ovacij bili so seveda Danilo, Danilova, Kočevarjeva in kapelnik Benišek. Navzlic temu, da vsprejem morda ni bil najboljši, prepričani smo, da nas člani sloven. gledališča niso obiskali zadnjikrat. _ »Slovensko omizje" v Sarajevu, ki ima v .Trebevicevih" prostorih svojo čitalnico, šteje sedaj 56 članov. Naročajte sena „ Slovenca" ! abirajte novih naročnikov! im več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem. Jeseniške novice. j Pohod kralja Matjaža. To je najnovejši epos iz najnovejše dobe. Neznan „pesnik" pozna se po vsem, da je še študent, se hoče proslaviti, pa je obelodanil svoj umotvor v Jeseniški straži", drugod že menda ni našel milosti. »Jesen, straža" vesela, da zamaši prazne prostore, je rada sprejela zmes zmedene fantazije, katere gotovo 99 odstotkov bralcev ni razumelo. Smilijo se nam bralci, da se jim za pošten denar ponuja taka godla. Vsebino tega eposa je težko določiti, ker je polno protislovja v njem. „Sokol", katerih vsak je junak, je vstal in se razljutil. „Krvi se je junakom zahotelo in s krikom silnim jih je odletelo nebroj čez Soče in čez Save plan " Ti krviželjni „sokoli" zbude spečega kralja Matjaža: „Zdaj vstani, srebrolasi naš junak, Matjaž, zdaj belca iskrega zajaši in dvigni ščit in sabljico opaši, glej srčno kri bo dal za tebe vsak: Vzbesnel je boj ob sreti meji naši in v divji burji dviga se sovrag!" Matjaž dvigne glavo in vpraša: „Kaj še nad polji kroka črni krokar? In še kragulj oblakom je pajdaš? Potem ti je zaman beseda vsaka!" „0 ne kralj jasni, odgovarja sel, O ne! Saj zore svetle se je zbala vsa črna jata in odfrfotala čez morje tja do laških je dežel in tema vsa je z vrani v Rim zbežala; zdaj večen dan bo narodu žarel In vprašaš, če nad polji in nad gaji kragulj še kroži, v trume lačne zbran? O, vihra ga je nesla v mrzlo stran, zbežali so na sever tolovaji in zbal se zlatokljuni je tiran in konec zdaj je robstvu in izdaji." Ali ni t» zmeda? Kralj Matjaž naj gre v boj zoper sovražnike, ki jih ni več, ki so odfrfotali eni na jug, to so katoličani; drugi na sever, to so Nemci ? Kaj ne, krasne ideje se hočejo vcepiti Jeseničanom? Katoliška vera, da veže Slovence v suženjske spone? Ali ni to mišljenje največjega klerikalca dr. Tavčarja, ki je vzkliknil svoj čas, da so cerkve na naših gričih znamenja našega suženjstva? In kakšno sabljo hoče imeti liberalni kralj Matjaž! Sam pove v ti pesmi: „Pa sabljo skuj mi ostro in kaljeno, ki stare moč pekla in s r d nebes", torej sabljo, s katero bo končal hudiča in Boga, potem pa bo sam bog. Da, bogovi hočejo biti liberalci, nobenemu se nočejo klanjati, ho čejo pa, da se vse klanja njim. Jeseničani, ali se boste res klanjali Chamu, Fabincu, Valjavcu, Kopitarju itd.? j Pretkani slepar. Maks Dornik, ključavničar iz Pulja je delal na Hrušici pri tvrdki E. Gross Zaslužil je po 4 K na dan, a lahko bi si bil tudi po 6 K zaslužil, da ni bil len in potraten. Pri tem je pa dela dolgove, zlasti si je izbral za svojo žrtev gostilničarko Heleno Huber, katera mu je zaupala jestvin za 122 K, žganja za 28 K in drugih pijač za 46 K. Ko jo je s Hrušice popihal, napravil je še nekaj drugih sleparij, o katerih se zagovarja, da jih je učinil v pijanosti. Sodišče ga je obsodilo na štiri mesece ieče. j Z denarjem pobegnil. Rihard Perini iz Gradiške doma, je b.l preddelavec ene skupine pri zgradbi železnice na Jesenicah. Vsi delavci so imeli skupno hrano; kuhal jim je Rinaldo Cato. Ta je dal Peri-niju 168 K, da poplača od trgovcev in mesarja jim zaupano blago. Perini pa je z denarjem domu popihal; prijet je bil na svojem domu v Gradiški. Sedel bo zato 3 mesece v ječi. j Nasledki nevoščljivosti. Fr. Hrovat, delavec na Jesenicah je bil jezen na Otmarja Novaka, ker je ta mesto njega dobil službo paznika. Dne 5 t. m. je imel v baraki, kjer stanuje Hrovat opravilo; prišlo je do besedičenja in tu je Hrovat s črevljar-skim nožem mahal proti Novaku. Prišel je na lice mesta Novakov oče Jožef. To ga je še bolj razvnelo; kričal je, da mora Novakovim čeva izpustiti in da bo ž njima že poravnal. Ko je orožnik drugi dan hotel Hrovata v podjetniško pisarno s silo na odgovor tirati, se mu je ta uprl, ter z obema rokama sunil orožnika v desno ledje. S pri-pomočjo drugih delavcev ga je bilo moč ukrotiti. Sodišče ga je na dva meseca težke ječe obsodilo. j Kolo prodal. Ernest Boštele, krojač na Javorniku je kupil od tvrdkejax kolo ter ji dal le 25 K predplačila. Kolo, ki je bilo vredno 260 K in je bilo še last tvrdke, ker ga ni plačal, je Bnštele nekemu neznanemu za 50 K prodal. Sodišče ga je obsodilo na tri mestce ječe. j Steber jeseniških klerikalcev, neki Franc Pogačnik se je hotel pred kratkim na poseben način odlikovati, kakor se zna edino le kak kon-cesijoniran jeseniški klerikalec. Pelo se je „Hej Slovani" in je stal med nebrojno množico pokrit ter izjavil, da se pri takih neumnostih ne odkrije. Ta slučaj smo navedli da pokažemo, kako duhovščina vzgaja naše ljudstvo". Take novice piše »Jeseniška straža" in pa take, kakor je sledeča: j »Gospod Anton Trevn je ob hajal v torek 13. t. m. svoj godovni dan. Jeseniško gasilno društvo in jeseniški] „So kol" sta mu priredila kot svojemu najza- služnejšemu članu in najodličnejšemu jeseniškemu občanu na predvečer serenado, ki se je izpremenila v pravo aarodno manife stacijo. Pevci jeseniškega „Sokela" so zapeli več lepih pesmi pod vodstvom g. Tan cerja. Nebrojna množica ljudstva je razkritih glav pela „Hej Slovani". Bil je res lep večer. Gospodu Trevnu kličemo k njegovemu godu tudi mi s sokolskim „Na zdar" : Na mnoga leta )" j Komentar ktema novicama. Anton Trevn je trgovec na Sivi. Na ko-vertah ima nemško firmo, knjižice daje slovenskim strankam vnemškem jeziku pisane, za novo leto je svojim od je malcem slovenske narodnosti delil stenske koledarje v nemškem jeziku. Kdor hoče tak koledar videti, naj gre v županovo gostilno, y občinski dvorani visi na steni Trevnov nemški koledar! Slovenski" jeseniški „Sokol" in ^slovenska" liberalna jeseniška garda pa bobnata po „Jes. straži" v svet, kakšna .narodna m a n i f e s t a c i j a" se je napravila najodličnejšemu jeseniškemu občanu". Razkritih glav je nebrojna množica ljudstva pela „He) Slovani". Človek bi mislil, da je bila to demonstracija zoper Trevna. zakaj je še tako nemški, a toda ne, jeseniški patentirani narodnjaki pravijo, da je bila to »narodna manifestacija". Heil! j Preneumno se je zdelo Francetu Pogačniku, vnetemu narodnjaku da napred-njaki Trevna tako vlečejo in tako hinavsko kličejo : „Ž>vi, živi duh slovanski", pa je stal pokrit Kdo bi se odkrival takemu ro-doljubju? j Pokriti hodijo kadar zvoni ange-lovo češčenje ali kadar gre procesija, oni naprednjaki, ki tako strogo zahtevajo, da se mora vsak odkriti, kadar oni pojejo „Hej Slovani". To je napredek in omika, kaj ne? j Oropali so neznani roparji kapelico na Plavžu. Dobili so bore malo, ker se je bil nabiralnik ravno pred par dnevi izpraznil. Isto noč so pri Višnjarju na Jesenicah pokradli klobas za 24 kron. Bili so trije tatovi, katere zasledujejo. Novice iz blejskega kota. Radovedni smo, koliko so dali občini oz. letoviškemu odboru B a 1 o h o v J o ž a , da se je preložila cesta z njih parcele ob jezeru pod novim bleškim kolodvorom. — Pa menda vendar ni občina oz. letoviški odbor, ki je menda v vednih stiskah, na svoje stroške na 'jubo Jožu, ker so „eks celenca", preložil ceste zato, da si bodoBa-lohov gospod megli zidati ob jezeru vilo ?! Narobe svet je sedaj na Bledu. Kmetje hodijo v črevljah — gospoda bosa, kmetje v kamižolah — gospoda goloroka, kmetje v vročini radi ležejo v senco, gospoda mora ležati na solncu. Visi ke dame, ki sicer še obute ne morejo trpeti najmanjšega praška hodijo — črevlje v roki — bosonoge kot kmečke pastirice po prahu in pesku. Okna v novi cerkvi so vsa plačana s prostovoljnimi darovi. Sv. Martina, patrona, so darovali gospodarji, druga okna pa: eno knez Oton W i n d i s c h -g r a e t z s soprogo Nje c. k r. V i s. nadvojvodinjo Elizabeto, eno Julij M u h r , graščak, eno soproga E 1 i-zabeta Muhr, roj pl. Lesenic-ky,enoJohana Klinar. roj. Kotnik, veliko okno na koru Viktor Klinar, eno Jakob in Marija pl. R e i t m a y r , eno Jožef in Marija Skof, eno Gustav Mulley, eno Simon in Terezija Koc j ančič. Neomikani omikanci so pač oni, ki kažejo svojo izobrazbo s tem, da mažejo stene po novopobeljenih cerkvah s svojimi neslavnimi imeni. Tem ljudem pač ni nič zato, če mora cerkev plačati par sto kronic za belež. „Kjer osel se valja, tam dlako pusti", bi kmalu človek zastokal, ko po cerkvenih stenah gleda kali-grafične eksperimente. Zlasti na otoku je to popolnoma nepotrebno, saj ima cerkovnik knjigo nalašč zato, da se vsak tujec lahko vpiše vanjo Prašamo, kako je to, da si. občinski odbor brez vzroka odriva domačine od kruha, kakor se je zgodilo prejšnjemu obč. slugu ? Posvečevanje nove cerkve bo menda, kakor slišimo, dne 30. julija. G. Vurnik je postavil dva nova lepa kropivnika v cerkev in sicer iz domačega marmorja, ki so ga lomili na Mlinem za boh železnico. Marmor je jako lep, lepši kot kraški, ker je bolj živahen. V delu ima omenjeni gospod oba stranska oltarja Loške novice. Loška kavarna je po odhodu dosedanjega imejitelja Splichala na Dunaj prišla v roke prejšnje lastnice gospe Payer-jeve, kateri se je dovolila koncesija. Občinska tehtnica za voze, ki je čez dve leti delala napotie v občinski stražnici, tehtnica, ki ni stehtala ne enega voza, ker ni bila nikdar postavljena, slavno-znana tehtnica, predmet tolikim dovtipom in premnogim kamen spodtike in nejevolje je zginila z mestnega sveta. Kupil jo je Jožef Hafn<-r na Trati za 1610 K. Škofova vizitacija v Skofji Loki. .Narod" in »Gorenjec" sta na polna usta vpila, kako je bil g. knezoškof v Skofji Loki slabo sprejet. Med drugim „Gorenjec" pripoveduje, kako so loški učitelji napovedali škofu „kontra", ko piše doslovno: „V Skofji Loki učiteljstvo ni pozdravilo škofa, temveč v navadni promenadni obleki spremilo šolsko mladino v šolo. Škofa učitelji še videli niso. Skof kaže po obstrukciji uči-teljstvu zobe, učiteljstvo zato lahko primerno vrne." - Pač otročje veselje in maščevanje! — Gosp. knezoškof pač ni zakrivil, niti se udeleževal obstrukcije, zato je smešno, ako nekateri liberalni učitelji pesti stiskajo v žepu To je pa gotovo, da so se škof in vsi duhovniki z njim lahko na svoje oči in ušesa prepričali, kak čuden „red" vlada v šoli. Cslo dopoldne so bili otroci po vseh razredih brez vsakega nadzorstva, „saj škof ne sme videti učiteljev", vpitje in ropotanje po razredih in hodniku je bilo tako, da je moral iti duhovnik iz škofovega spremstva po razredih otroke mirit in nadzorovat. Vsakdo si je pač mislil: Ubogi otroci, ki imate tako vzgojo! Po šolskih zakonih bi pač ne smeli biti otroci brez nadzorstva. Vprašanje loškim gg. učiteljem. Popoldne ni bilo vizitacije v deški šoli, a tudi šole sploh ni bilo. Naj nam gospodje v šoli odgovore: Kdo je dovolil, da ni bilo popoldne šole, ali krajni ali okrajni ali celo deželni šolski svet ? Kdo je kriv netaktnosti ? Napadi na gospoda knezoškofa po liberalnih listih in popis kako netaktno se je vedlo do škofa loško učiteljstvo, je vzbudilo splošno nejevoljo tudi med ljudmi, ki so sicer liberalnega mišljenja. Treba je bilo poiskati krivca. „Mi nismo pisali tega", „mi nočemo ničesar imeti opraviti s temi napadi«, tako odgovarjajo loški gospodje in kažejo na svojega tovariša na Bukovici, da po vsej Loki odmeva: Grmek je to pisal, on je tega kriv. Da, Grmek je kriv, ali Grmek ni samo na Bukovici, ampak tudi v Loki Loškim liberalcem zadnja beseda. Uršulinske šole niso javne, ampak zasebne, pa imajo pravico javnosti. V vnanjo šolo so dolžne hoditi vse deklice iz škofieloške in starološke župnije, ki so sploh dolžne hoditi v šolo. Notranja šola je pa za gojenke, ki stanujejo v zavodu. V to šolo je doslej hodilo tudi več deklic loških meščanov, uradnikov in učiteljev. Ni pa no bene postave, po kateri bi se take izven samostana stanujoče deklice morale sprejemati v notranjo šolo. Da so se gojenke silile iti v Ljubljano k pogrebu č. g. Fika, je laž, ki se sama pobija, ko vendar vsakdo vč, da je za otroke največje veselje, če se jim dovoli iti v mesto. Povejte nam tisto učenko, ki se ji je ukazalo. In recimo, da bi bilo gojenkam res ukazano iti k pogrebu, kaj potem? Zoper katero postavo bi se bil samostan pregrešil v tem slučaju? Čt loški samostan tako zelo prestopa šolske postave, da je treba v političnem dnevniku zoper njega klicati šolske oblasti, zberite, prosimo, vse te prestopke, pa jih naznanite vsem šolskim oblastim, da proti njemu uvedejo disciplinarno preiskavo. In vselej, kedar boste kak prestopek zapazili, vselej ga naznanite; za to vam bomo iz srca hvaležni. Groženj pa, ki jih je napisal neznani dopisnik v 146. številki „Slov. Naroda", se samostan prav nič ne boji. Kaj pa bi si mogel pri liberalcih pridobiti in kaj izgubiti? Loški liberalci so samostanu v zadnjih letih zelo nehvaležni. Hvaležnosti od njih samostan tudi ne zahteva ; to pa sme zahtevati, da ga pred svetom ne obrekujejo, če hočejo, da bo sprejemal še nadalje v notranjo šolo njihove hčere. »Slovenski Narod" naj pa le še dalje laže in obrekuje ; saj je to njegova narava, da vse, kar je poštenega in dobrega, obmetava z blatom obrekovanja in sramotenja. Takemu listu odgovarjati in njegove napade zavračati, se pravi, biti boj z — blatom. Zato naj bo ta beseda i liberalcem in „S!ov. Narodu" — zadnja beseda. V Škofji Loki, dne 29. junija 1905. — Ign. Nadrah. Litijske novice, 1 Nagla povodenj. V hribih med Zglavnico in Presko, od Litije oddaljeno približno tri ure, se je dne 28. junija utrgal oblak, kakor je soditi po veliki množini tako naglo došle vode. Grmelo je in vrščalo v oblakih, vsul se je dež, a v dolini ga je bilo razmerno malo. Kar pri-drvi velikanska voda na obe strani na Ko-strelnico in Cerovco. Podsipala je seno na travnikih, poškodovala njive in vse kar je dosegla odnesla s seboj. Napravila je velikansko škodo. Vinogradi v Preski so uničeni za več let. Odrlo je dobro zemljo tako do živega, da se vidijo le korenine pri trtah, trsje je ob-tolčeno po toči, katere je bilo še drugi dan mnogo pod kapom. Nekemu m«žu je tako zasulo vinski hram z zemljo, trsjem in trt nimi koli, da je voda z vrha tekla v hram. Nekemu drugemu je v Kostrelnici, ko se je voda pridrvila, spodkopala na mestu stoječ voz poln suhega sena prevrnila voz in zasula do polovice koles. Vzela je nekaterim za več voz že pokošenega sena, drugim pa zopet podsula travnike. Tudi v Cerovci in Selšeku je napravila mnogo škode. Tako je zopet mnog trud in up ubogega kmeta in vinogradnika zastonj. 1 Novo brivnico je otvoril rojak g. Valentin T i č. Svoji k svojim. 1 Sodni in davčni uradi se te dni selijo v novo sodno poslopje. 1 Gasilnega društva tombola je bila prav dobro obiskana, gmotni uspeh je tudi zadovoljiv. 1 V slovo. V kratkem se bo poslovil od Litije naš vrli g Preclik. Težko se nam bo ločiti od priljubljenega in dobrega gospoda, pa tolaži nas to, da ga drugod čaka lepša bodočnost. Mladeniška družba mu je izročila prekrasno diplomo. Besedilo je zložil čast. g. Kralj. Tudi mi kličemo: Blag spomin na Te ostane večen v srcih vseh Tvojih prijateljev ! Z Bogom ! 1 Pri procesiji sv. Rešnjega Telesa dne 25. t. m. je svirala celjska narodna godba prav dobro. Le tista »Treba ni, treba ni", ni bila primerna za procesijo. 1 Huda nevihta, ki je razsajala minolo sredo popoldne v litijski okolici, se je potem valila proti Kumskim hribom. 1 Semenj na Vačah je bil dobro obiskan Kupčija je bila prav slaba; vna-njih kupcev ni bilo. 1 Na Sveto Goro so prišle bin-koštni torek tri procesije: S Save, Hotiča in Sent Lamberta. Govoril je čast. gosp. J. Plantarič. 1 Konj je zdrobil nogo posestniku Zajcu iz Hotiča. l-Tepeljah so ga v bolnišnico. 1 Procesije sv. Rešnjega Telesa so se vršile povsod prav sijajno. Udeležba je bila povsod ogromna. 1 Na Savi nameravajo prenoviti cerkev in zvonik. 1 Dva nova stranska . oltarja je dobila podružna cerkev v Šem-niku v svetogorski župniji. 1 Žito lepo kaže tu, dasi je po nekaterih krajih bolj redko, pa vendar utegne biti prav bogatega pridelka. Ječmen že žanjejo. Idrijske novice. Dobra letina kaže v Idriji letošnje jesen za učiteljstvo. Ker bodo splošne občinske volitve, bo precej inštrukcij na razpolago — do izvršenih volitev Po volitvah seveda usahne izredni vir iz domačega poučevanja. Kogar bi zanimalo, dobi vse natančneje podatke pri firmi „Dragotin oepe-tavec in tovariši". »Blago vestnik", protestan-tovski list, bi radi razširili tudi po okolici med našim ljudstvom. Kakor poroča zanesljiva priča, izbran je knjigovez Cini-burk, da posreduje. Čudno je to. Nad vrati ima knjigo, podobno onim knjigam, ki jih rabijo katoliški duhovniki pri sv. maši, dela pa za protestantizem, ki ne potrebuje mašnih knjig. Opozoriti bo na to treba tudi v »Domoljubu", ki ga naši okoličani dobivajo v mnogo izvodih. Mogočen gospod so tajnik Julij v občinski pisarni. Občmcem pošilja vabila, na katera pritiska š t a m p i 1 j o z županovim imenom Ako se ne odzoveš takoj osebno, marveč celo pismeno sporočiš, kaj in kako misliš, ni dosti. Na vrsta pride nad 50 let stari cesarski patent s poveljem: »Pridi osebno, sicer izposlujemo pri okrajnem glavarstvu privodno povelje", ali ^o domače povedano: Prižene te policaj! Spodaj se pritisne zopet š t a m p i 1 j a z žu panovim imenom, torej si zadosti pridušen. Ker nočeš imeti škandalov, greš v občinsko pisarno, vprašaš ponižno po tako strogem gospodu županu, a mesto njega se postavi pred te tajnik, ki te ne ravno preprijazno zavrne: Kaj župan! Vi imate z m a n o opraviti, j a z sem prvi občinski uradnik itd. In sedaj se pripravi! Odgovoren si celo za poti, ki jih napraviš k svojemu stanovskemu tovarišu. Na tvoj stan se ne ozira nič, in naj so te pred volitvami celo upoštevali med uradniki. Nazadnje si misliš, da so te res orožniki zalotili pri kakem zločinu ter stojiš pred ostrim preiskovalnim sodnikom ter se odgovarjaš za svoje zločine, v tem, ko ti pravi vest, da zagovarjaš le — resnico. Bo treba zlomiti nepotrebno prešernost! Okužena je hiša, kjer stanuje kate-het in beneficijat Os\vald. Tako je vsaj soditi po postopanju občinskega tajnika Julija Novaka. „Vi ste bili 21. junija ob 1/29. uri dopoldne pri Os\valdu, vem dobro. Kaj ste imela tam opraviti? Kaj sta govorila?" vpraševal je 24. junija neko osebo. Menda je ta že prehuda. Od kedaj pa je učiteljstvo pod Julčetovo kuratelo? Sicer pa bi bilo prav želeti, da bi Julče poizvedovel pri vseh, ki so prestopili prag imenovane hiše, kaj so govorili. Morda bi se nazadnje še ponižnosti navadil. Dalje v II. prilogi. II. priloga 148. štev. »Slovenca" dne I. julija 1905. Ali je ugovor zoper zadnje volitve že odposlan na pristojno mesto? Ker so jesenske volitve blizu, bi radi imeli, da bi se vsaj tekoče hitre rešilo. „Slov. N rod" že lahko nekoliko počaka, prvi je urad. Štajerske novice. š Umrl je v Remšniku gosp. Janez B e z j a k, učitelj v pokoju. š Zastrupil se je Franc Puntigam, vini^ar v Hrenci in po tridnevnih mučnih bolečinah umrl š Občina Loka pri Framu, ki jo tako spretno vlada vrli župan Fr. Steni, je sklenila samoslovenski uradov a t i in le slovenske dopise in vloge od oblasti sprejemati in reševati. š Ustrelil se je z dinamitom, ki mu je vse prsi raztrgal in desno roko odtrgal, Pajk Marko, doma iz Zabukovce pri Jurkloštru v Aninoszi, Sedmograško, dne 27. junija t. 1. Vzrok pijančevanje. š Iz vlaka je skočil v nedeljo popoldne pred St. Jurjem ob juž. žel. 301etni posestnik Jur. Smole od Sv. Štefana, okraj Šmarje pri Jelšah. Zadobil je smrtno nevarne telesne poškodbe na glavi; počila mu je lobanja in se zlomila nosna kost š Posestvo Grič v Čatežu je kupila posojilnica v Brežicah za 40.000 K od mokriške grajščine Na Telovo je napravil tja izlet .Sokol* iz Brežic. š Občinske volitve v Ormožu. Včeraj zveoer sm® dobili z Ormoža naslednjo b r z o j a v k o : Pri današaji občinski volitvi v tretjem razredu v Ormožu so z neznatno večino zmagali Nemci, ker so zavrnili več slovenskih glasov in ker so se izneverile nekatere slovenske poturice. Proti temu nečuvenemu postopanju se vloži pri tožba. — Današnji nemški listi priobčujejo, da se nemški kandidatje dobili 106, slovenski pa 56 glasov. š Slovenska obrt v Celju ima zaznamovati v kratkem zopet znaten napredek. Z dnem 2. julija »tvori namreč v Kolenčevi hiši na Graški cesti g. Josip Stelcer svojo mesarijo Ker je novi mesar odločen narodnjak, zato se vsi slovenski krogi v Celju uljudno vabijo, naj pri njem kupujejo potrebno meso. Posebne okrožnice o tem razpošlje „Slov. obrt. društvo." — V isto hišo se je preselil danes g. Martin Kolšek, čevljar in tudi vrl naroden mož. Svoji k svojim! š Soc.-demokraški bojkot radi slovenske zastave. Iz Trbe velj pišejo: O priliki lepe narodne slavnosti pri nas je g. D e ž m a n razobesil slovensko zastavo; s tem je baje razžalil soc. demokrate, ki so mu zato napovedali bojkot. Dejali so, da ne sme nihče v njegovo prodajalno, da ga tako uničijo. Isto se je zgodilo g. [uvanu, peku; soc. demokratje so za pretili rudarjem, naj ne kupujejo pri njem kruha. No stvar ni bila tako huda. Opozorili bi soc. demokraško stranko, da je takšno njeno početje krivično in nasprotuje temeljnemu njenemu programu. Ali je to svoboda prepričanja ?! š Mozirje. Tukajšnjim nemčurjem še ni do vol), da hočejo uničiti vse, kar je slovenskega; ni jim dovolj, da hočejo slov. jezik povsod izpodriniti in zatreti, ni jim dovolj, da hočejo našemu kmetu, kateri je, kakor pravijo, strašno „zabita, zapreti pot do prave izomike ter ga tako nezavednega izvabiti v svoje izdajalske mreže, temveč oni postali so že tako predrzni, da hočejo celo v čisto cerkvenih zadevah, ki nimajo s politiko nič opraviti, delati zgago ob procesiji na dan sv. Reš. Telesa; okrasili so neko steno s hrastovimi vejami, na katerih je bilo vse polno modričev Tako so tedaj to prelepo cerkveno slovesnost porabili v nemško demonstracijo. Ko so to ljudje vi deli, majali so z glavami ter se po vsej pravici hudovali in zgražali nad takimi iz-rodki. Nekaj mladih fantov pa je končno potigalo veje s plavicami vred iz stene ter so iste pometali za bližnji plot. š Ptujski občinski zastop se je tudi oglasil proti slovenskemu vseučilišču. Piišel bo že dan, ko take sklepe nemškutarskim Ptujčanom poplačamo! š Vseučiliščnik se je ubil. V graškem vseučiliškem poslopju se je usedel stud. phil. Z a r o v i c na neko streho v drugem poslopju Izgubil je ravnotežje in padel v globočin«. k]er je obležal mrtev. š Celjski Slovenci. Dne 28. in 29. t. m. je napravilo vrlo „Celjsko pevsko društvo" izlet v Zagreb, da izvaja točke koncerta, prirejenega od kluba „Sv. Ciril-Metodski zidari" v domu hrvaškega pevskega društva .Kolo". Dohodek je bil namenjen istrski šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Na kolodvoru je pričakovala Slovence, katerih je bilo okoli 150, nebrojna bratska množica, ki jih je navdušeno pozdravljala in sijajno sprejela. Na potu do pevskega doma so obsuli celjske pevce s cvetlicami. Pozdravil jih je predsednik, pospešcvatelj družbe sv. Cirila in Metoda, g. Kornitzer. Odgovoril mu je predsednik celjskega pev- skega društva g. S a 1 m i č. Ob 8. uri zvečer se je pričel koncert. Navdušenje zanj je bilo obče in neopisljivo. Vsaka točka je bila pozdravljena z dolgotrajnim klicanjem in ploskanjem. Ko so Celjani zapeli „Lijepo našo domovino" je bilo vse ganjeno do solz, navdušenih klicov ni bilo konca. Sodelovalo je tudi hrvaško tamburaško društvo „Svačič" in vojaška godba hrvaškega domobranskega polka. Ko je godba zasvirala »Naprej zastava slave" je vse stalo, vsklikalo in ploskalo. Celjski pevci so peli z nenavadno natančnostjo in divnimi glasovi težke, umetne točke. Posebno se je oblikoval g. dr. Sernec s svojim krasnim solo-petjem. Pel je Ipav-čevo .Nezakonska mati" in Vilharjeve „Ukaze". Ljubek in lep je bil ženski zbor, ki je s spremljevanjem glasovira pel Dve rakovo .Rasi, rasi travica!" Na praznik svetega Petra in Pavla so gostje prisostvovali sv. maši, si ogledali Strossmayerjevo gale rijo slik, muzej in se sprehajali po divnem Maksimiru. Pevcev in pevk je bilo 70. Ob pol 10. so spremili bratje Hrvati Slovence na kolodvor, kjer so se od njih srčno poslovili. Spremljali so jih navdušeni klici in pozdravi tisočih in tisočih Hrvatov. Dnevne novice. Slovensko bogoslužje. „Oser-vatore Cattolico" poroia 25. t. m.: Določbe, ki so jih formulirali slovanski škofje v Rimu, so se izročile komisiji kardinalov, da jih proučujejo in pretehtajo, kako jih potrditi. V teku enega meseca bo izšel papežev dekret. Iz tega se razvidi, kako so bile izmišljene vesti, ki so govorile o „kon-gregaciji za izvanredne cerkvene zadeve" in o .tridesetih letih". Sploh so vsa poročila italijanskih listov nezanesljiva, ker noben list razun „Osservatora" ne dobi ofici-jelnih poročil. Socialni demokratje in šola. Prof. Lončar je tržaškim socialnim demokratom govoril o šolstvu in „Rdeči Prapor" objavlja predavanje v celoti. Prof Lončar pravi med drugim, da je šele reformacija širila misel o splošni ljudski izobrazbi za oba spola. To ni res, kajti že v srednjem veku so zlasti samostani skrbeli za šolstvo, in redovnice so imele mnogo šol za deklice. Prva posledica reformacije pa je bila, da je uničila te šole, splošna podivjanost je nastopila, in dolgo časa je bilo treba, da je šolstvo doseglo zopet tisto relativno višino, na kateri je stalo pred Luthrom. Socialno-demokraški profesor zahteva potem, da mora biti ves pouk v rokah laikov in šolstvo interkonfesionalno. Iz gimnazij in iz ljudskih šol se mora po njegovih nazorih izbacniti verouk. Pravi, da je to proti svobodi, če se mora dijak učiti verouka. A čisto protislovno pa zahteva, da se mora poučevati na srednjih šolah „modroslovni in verski razvoj človeškega duha". Seveda, če bi morali dijaki poslušati, kako kak socialno-demokraški profesor mrcvari vero, to pa ne bi bilo proti svobodi! Z visokih šol se mora po nazorih profesorja Lončarja odstraniti bogoslovna fakulteta, to je »ostanek", ki mora pasti. Tako je dr. Lončar z mogočno besedo razgnal temo, ki je doslej ležala nad šolstvom. V tem je našel „ključ do omike". A naj nam dovoli dr. Lončar, da ostanemo vkljub njemu pri svojih nazorih, da je katoliška vera pravi ključ do najvišje omike. 28-dnevna orožna vaja in poljedelci. Večkrat smo se že oglasili proti temu, da bi se ob času največjih poljskih del zvali rezervniki k vajam posebno začele štiri tedne. Take vaje, ki za tako dolgo dobo niti potrebne n i s •, naj bi se vršile ob času, ko ima kmetovalec najmanj dela: v zgodnji pomladi ali pozni jeseni. — Sicer so tozadevne naredbe, a le na papirju, v praksi pa vsaka vojaška višja oblast dela svojevoljno, a res je tudi, da se pri nas z drugim ukazom izpodbijajo določbe prvega. V takem protislovju je sestavljen vojni zakon in tudi vsi ostali vojaški predpisi. Ravno letos se morajo poljedelci britko pritoževati glede vaj. Tako je bilo pozvanih za čas od 13. junija do 10. julija, torej med največjim delom veliko število rezervistov k štiritedenskim vajam. Ta oddelek, kakor smo že poročali, ima vaje ob koroško-italijanski meji. Bil je v Rajblu, kjer je ostal do vče- raj, danes je pa odrinil dalje proti Bovcu in okolici. Istotake oddelke, ki imajo namen v slučaju mobilizacije zastražiti mejo, sestavijo vsi obmejni polki, tudi domobranski. Te vrste vaje so zelo naporne, ker se vrše navadno le v hribih. Seveda iz tega še ni sklepati, da je vojna že tu; priprave se morajo gotovo vršiti, preden se krvavi ples začne, potem je prepozno. Toda glede časa in pa glede dolgotrajnosti teh vaj se mora oporekati. Mnogi so tudi prosili, da bi se jim z ozirom na rodbinske razmere odgo-dila vaja na naslednje leto. Rodbinski oče s celo kopo otrok, z bolno ženo v postelji, edina delavska moč pri hiši itd., to so vzroki, ki prošnjo opravičujejo, a večinoma vse prošnje so bile odbite. To je očitna krivica. Čemu imamo pa potem sankcijoni-rane zakonite določbe? Če bi bila zmaga Avstrije v morebitnem vojnem slučaju odvisna le od tega, če bo ena ali druga oseba kmečkega stanu oproščena za eno leto vaj, bi bi bilo to zelo žalostno! „Stajerc" v Domžalah. Domžalski Nemci so si naročili cele kupe „~ta-jerčevih" laži ter so jih razdelili med slovenske delavce. To je silna nemška predrznost in le kaže, da so bile „Štajerčeve" laži naročene iz Domžal in da je predrzni dopisun v Domžalah. V Domžalah je radi teh .Štajerčevih" neslanosti veliko razburjenje, kajti predrzno je, ako se slikajo tujci kot .dobrotniki" domačinov, dočim hočejo v resnici domačo obrt zatreti in so prej, ko ni bilo v Domžalah tujcev, posamezni Dom-žalci zaslužili trikrat do štirikrat več. Strah pred novimi volitvami v trgovski in obrtni zbornici. Včeraj so volili volilno komisijo za prihodnje volitve v trgovski in obrtni zbornici, dasi še niso določili dneva za volitev. Posebno skrb so imeli, da bi bili gospodje sami v volilni komisiji in da jih ne bi nikdo motil. Zato niso pustili v komisijo nobenega člana manjšine, dasi je povsod navada, da dobi manjšina primerno zastopstvo v volilni komisiji. Zelo slabo stališče mora imeti večina, ki sega po takem sredstvu, da ne bi mogla izvrševati manjšina pri volitvah tiste kontrole, h kateri je opravičena po mandatu, ki ga ima od volivcev. Značilno za sedanjo večino v zbornici je to, da zbornica mnogokrat niti sklepčna ne bi bila brez manjšine, ki se je, v svesti si svojih dolžnosti vedno udeleževala sej in tako po navadi omogočila, da je zbornica sploh mogla kaj sklepati. Samo slaba vest večine je torej mogla povzročiti, da se je izvršil ta atentat na pravo manjšine, ki zagovarja pravice slovenske male obrti. Vmeščen je bil danes dopoldne na župnijo Sv. Peter pri Novem mestu veleč, gosp. Gregor Jakelj, dosedaj v za časnem pokoju na Hrušici. — 52 oseb se je zastrupilo. Budimpešta, 29. junija. „Fugettlen Ma-gyarorszag" poroča iz Szasgregena: Med slavnostjo tukajšnje protestanške gimnazije so napadli mnogo otrok in odraslih hudi želodčni krči. Zdravniki, ki so prihiteli na pomoč, so konštatirali zastrupljenje. Preiskava je dognala, da so bile bakrene posode, kjer so bile shranjene sladčiče in pecivo, vse prevlečene z zelenim volkom. Več slaščic in posode so poslali v Budimpešto, da stvar natančneje preiščejo. 52 udeležencev te slovesnosti je v nevarnosti, da umro na zastrupljenju. — Močvirje je sedaj precej suho. Po njem se mudijo kmetovalci, ki pridno kosijo in spravljajo seno domov. Posestnik g. Kobi uporablja v košnji tudi stroj. — Žito je dobro uspelo, posebno ječmen je lep in zdrav. Pridno se reže šota, ki se ob sedanjem vremenu dobro suši. Tuinsem se najde kaka zanimljiva stara reč, ki vzbuja pozornost na stavbe na koleh. Izruje se tudi veliko kolov iz zemlje istotako izza pradavnih časov. — Obile črede se pasejo po močvirju, ki je ob najslabšem trajnem nalivu takoj zelo globoko. — Deželna učiteljska skupščina se vrši dne 4., 5., 6. in 7. septembra v Liubljani. — Odkritje Zumrovega nagrobnega spomenika se vrši dne 15. julija ob pol 6. uri popoludne. — Toča v Dohinju je pretekli petek 23. t. m. napravila veliko škodo. Že dopoldne je postalo nenavadno soparno. Okoli poldne je začelo dežiti. Naraščajoča tema je naznanjala, da se bliža huda ura. Nevihta se je zbrala nad sv. Duhom, šla čez fuži-narsko polje pri jezeru in pod vasjo in od tam na Laški vrh in spodnjo dolino. Pri prvi nevihti je šla čisto suha toča, debela kakor orehi. Čez uro se vlije malo bolj proti severu druga nevihta, ki je vzela, kar je od prve ostalo. Toče je padlo štiri prste na debelo. Okolica sv. Ivana se mu je za god popolnoma pobelila. Posledice so grozne. Do srede studorškega polja, ves Jezer, t. j. polje med Fužino in jezerom, pri sv. Duhu, Ribičevi lazi^ Polje in od tod do Bistrice je vzela vse. Žito bodo morali precej pokositi, turšica, fižol, zelje in drugo vse je šlo. Še deteljo je tako razbilo, da mole kar suha stebla kvišku. V prizadetih vaseh ne bo skoro zrna žita. Sadno drevje je do cela raztolčeno. Se trave bo do polovico manj. Pokositi bo treba hitro, da ne začne še ostala gniti. Srednja vas je bila prav malo, Cešnjica na gornji strani nekoliko bolj prizadeta. Stari ljudje pripovedujejo, da je bila zadnjič taka toča pred 52. leti, ki je zadela z jednako silo prav iste kraje kakor sedaj — čebelarski shod v Rado-Ijici ne bo jutri, ker so se pojavile nepričakovane zapreke. — Izpremembe v šolski stroki. Za pravega učitelja je imenovan prov. učitelj Adolf M ti 11 e r na drž. gim naziji v Lincu za državno realko v Gorici; dr. Anton Papež in Otmar S i g m u n d , pravima učiteljima ravno tukaj; dr Eivard Traversa na goriški gimnaziji za ta zavod ; Karol T r e v e n pojde z goriške državne gimnazije v Friedeck; dr Jurij P i t a c C o na državni gimnaziji v Gjrici za ta zavod; dr. Lovrenc T r e 11 e r pride s tretje državne gimnazije v Gradcu na državno gimnazijo v Gorico. — Novo društvo. C kr. namest-ništvo je vzelo na znanje pravila novega društva : „Goriško kmetijsko društvo v Gorici". — Velika narodna veselica v Radovljici, v korist družbe sv. Cirila in Metoda, ki bi se imela vršiti dne 23. julija preložila se je n a d a n 9. j u 1 i j a 1905. Ista se vrši ob vsakem vremenu z naslednjim sporedom: Godba, petje, ples, črečolov, šaljiva pošta, umetalni ogenj i. t. d. Z* pijačo, jedila i. t. d. postavljeni bodo posebni paviljoni v katerih bodo stregle narodne dame. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina za osebo 20 vin. — K obilni vdeležbi uljudno vabijo vsa radovljiška društva. — Umrla je v Zalogu pri Ljubljani gospa Marija S i c h e r 1 vdova Gradi-š e k rojena Knaflič v 77 letu svojo dobe. Pogreb bo jutri v nedeljo ob pol 5 uri popoldan. Svetila ji večna luč! — Avstrijski Lloyd odide iz Dalmacije. Hrvaški listi poročajo, da se je avstrijska vlada že odločila, da L'oydu ne dd nobene subvencije več za njegove pa-robrodno poštne proge v Dalmaciji. — Ker Lloyd brez vladne podpore ne more izhajati, mora zapustiti Dalmacijo. Sedaj bodo baje dalmatinska parobrodna društva stopila skupaj, da organizirajo in s slovanskim kapitalom ustanovijo veliko domače paroplovno društvo, ki bo prevzelo delo „Lltiydovo". \ — Stoletni cvet. V parku pred ' gradom grofov Turjačanov na Igu bede le-j tos cvetela aloe, ki na sto let cvete enkrat. | Steblo cveta je že sedaj visoko do 4 metre in debelo do 20 cm. Steblo cvetoče aloe pred par leti je bilo visoko okoli 8 metrov. Čudno pri tej rastlini je, da se razvija počasi, skozi 99 let. Ko pa je stara 100 let, se hitro, v treh mesecih, razvije mogočno steblo z rumenim, močno d šečim cvetom. Ko rastlina odevete, uvene in usahne. Omenjena aloe na Igu utegne cvesti koncem me » seca julija. To redko zanimivost si more vsakdo ogledati, ker je park odprt občinstvu. To je zadnja aloa na tukajšnjem vrtu v tej starosti; druge so stare po večjemu po 20 ltt in torej sedanji rod ne bode doživel novega cveta. — Šestnajst honvedskih častnikov, učencev šole generalnega štaba, je napravilo inštrukcijsko potovanje iz Budimpešte v Primorje' — Fzm. baron Reck, šef avstrijskega generalnega štaba, se je za več tednov nastanil na Bledu. — Stavka godcev v Novem mestu je bila končana še isti dan, ko se je pričela. — Iz Spodnje Šiške poročajo: Obč. odbor je ugodil prošnji ljublj. magistrata ki je prosil, da sme napraviti drugo vodovodno napravo iz Kleč v Ljubljano. Temu so pritrdili in so stavili nekaj pogojev, med temi tudi ta, da napravi ljubljanska občina več javnih vodnjakov. Patem so sklenili zgraditi novo šolo in so izvolili odsek, ki bo steni do-tične priprave in o njih v prihodn)i seji po ročal. Preložili so za prihodnje sejo posvetovanje o zgradbi sirotišnice in regulaciji vede na gozdni poti za cerkvijo, ker doslej še ni načrtov. Sklenili so tudi takoj nastaviti provizoričnega poljskega čuvaja. H šne-mu posestniku Jožefu Seidlu se je podelila pravica pristojnosti. — Obč. odbor zboruje sedaj zopet jako »moderno" v — gostilni „pri raci". — Veselica ognjegascev v St. Vidu. Vrtno veselico priredi prostovoljno gasilno društvo v S t. Vidu nad Ljubljano v nedeljo, dne 2. julija 1905 v gostilniških prostorih in dvorani pri „Cebavu". Spored: — Petje, godba, srečolov, šaljiva pošta, koriandoli-korso, umetalni ogenj, narodni kolek. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina prosta. Prostovoljni darovi se hvaležno sprejemajo. Cisti dohodek se porabi za gasilno orodje. Veselica se vrši pii vsakem vremenu. — K obilni udeležbi vabi odbor. — Konferencija Sodalitatis Ss. Cordis za novomeški dekanat bov sredo, 5. julija v Soteski. — »Dom in Svet'^ izide v ponedeljek 3 julija — Šivalni stroj skril. Krojač Janez Korošec na Pšati je kupil od tvrdke Jax šivalni stroj za 220 K proti mesečnim obrokom 8 K. Ko bi ga moral plačati, ga je skril pri sosedu in izjavil, da ga je v bolezni prodal. Korošec je bil obsojen na šest tednov ječe — Nova mlekarska zadruga se je ustanovila v Komendi pri Kamniku. — Vojaške vest,p. Tukajšnji 1. bataljon 17. pešpolka odšel je danes zjutraj k vajam na Uncc, odkoder se vrne v Ljubljano 19. ali 10. t. mes. Necoj prenočujejo v Logatcu. — Gorski bate r i j i š t. 1. in 2 odšli ste danes zjutraj iz Ljubljane k vajam oa Ljubelj. — Splošno je pričakovati, da bodo letošije vojaške vaje mnogo naporneje mimo drugih let. — Na razpis nagrad za nove moške in mešane zbore, katerega je „Glasbena Matica* dne 24. dec. 1904 v slovenskih listih objavila, je do postavljenega roka 1. aprila 1905 ^Glasbeni Matici" došlo 26 konkurenčnih skladb in sicer 12 Bloških in 14 mešanih zborov. V presojanje skladb sostavljena jury je svoje poročilo te dni dovršila in od 8 razpisanih nagrad 5 nagrad sledečim skladbam prisodila: 1.skladba »Ljubezen", mešan zbor, uložena pod motom »konkurenčna skladba" dobi nagrado 60 K; 2. skladba »Izpremenjeno srce", mešan zbor, uložena pod motom „Aureus" dobi nagrado 50 K; 3. skladba »Franica", meški zbor, uložena pod motom „Franica" dobi nagrado 60 kron; 4. skladba .Popotnik", moški zbor, uložena pod motom „Bela Ljubljana" dobi nagrado 50 K; 5. skladba .Na poljani" moški zbor, uložena pod motom .In pred nami plamen gre skoz noč" dobi nagrado 30 K. Nadalje je jury izrekla sledečim skladbam priznanje in pohvalo ter hoče odbor »Glasb. Matice" tem skladbam priznati častne nagrade. Te skladbe so: „ M o č ljubezni", moški zbor, uložen pod motom .Asrael"; „ Z a r j a " , mešan zbor, uložen pod motom „A, ljubica, zdaj je dan"; „ J o b " , duhovna pesem, mešan zbor, uložen pod motom »Triglavski"; .Domovini", mešan zbor, uložen pod motom .Triglavski"; „ P o m 1 a d " , moški zbor, uložen pod motom „konkurenčna skladba"; .Našel sem zvečer na mizi", moški čveterospev, uložen pod motom „Adria št. 3"; „ N a p i t n i c a " , moški zbor, uložen pod motom „E dur"; „Pogovor z domom", mešan zbor, uložen pod motom: „0, sijaj, sijaj solnce milo — Na ljube domovine krilo"; in „K a j p t i c i j e .. .?" mešan zbor, uložen pod motem „Adria št. 4." Uspeh razpisa za konkurenčne skladbe je torej prav povoljen. »Glasbena Matica" bo še letos te nagradene in pohvaljene skladbe v tisku izdala in založila. Imena skladateljev nagradenih pesmij se kmalu objavijo. .Glasbena Matica" pa prosi gg. skladatelje pohvaljenih skladb, da ji blagovolijo v kratkem z dopisnicami naznaniti svoja imena, da se bo mogel odbor do njih zaradi izdaje teh skladb obrniti. Ljubljanske nouice. lj Nemški izzivač. Pred par tedni je prišel v tukajšnjo restavracijo g. Razber-gerja uslužbenec tvrdke Jax Rudolf G r o m m e r , katerega je tako razburilo slovensko petje, da se je penil jeze in je provokatorično stopil k orkestrionu da z godbo orkestriona zaduši slovenske glasove. Neki navzoči slovenski knjigovodja ga je za tako obnašanje nazval z besedo „s m r • k a v e c". „Deutscher Bruder" je takoj razumel, da se to njega tiče. Pisal je po nekem advokatu g knjigovodju nemško pismo, v katerem je zahteval zadoščenja. Dobil je slovenski odgovor, v katerem je stalo, da bo »smrkavec" preklican, če pobič izjavi da ni hotel provocirati. Sedaj se je pa zgodilo nekaj, kar posebno karakterizira naše »hajlače". Ultra - German Griimer je spisal odgovor sam in s tem pismom dokazal, da hoče biti pač velik German, da i pa še nemški ne zna. Pismo z napakami se glasi: »Ich habe Ihr schreiben erhalten urd theile Ihnen mit, mir die Zugefiigte Be-leidigung nicht Slovenisch sondern a u f Deutsch zu iibersenden. Nun gebe ich Ihnen noch zvvei vole Tage Zeit, dass mir zuge fiigte Unrecht gutzumachem; wnllen Sie aber nicht, so vverde ich ohne viel Bedenken den fall einer gerichtlichen Auftragung zufiih-ren." Obravnava se je res vršila. Pri obravnavi je toženec pokazal to pismo z opombo, da človek, ki tako prorokatorične „a»f Deutsch" nastopa, niti toliko ni „auf Diutsch" kulturen, da bi nemški znal pravilno pisrti. Ker tožitelj ni hotel izjaviti, da ni hotel provocirati, tudi toženec ni hotel smrkavca preklicati in ga je pustil ebtičati na pro-▼okaterju. Obsodba se je vsled tega glasila na 10 kron globe. Sedaj bi pa bilo za iz-zivača Giommerja prav koristno, če mu njegova tvrdka pove, da je s takimi izzivanji ne priporoča slovenskemu občinstvu in da se mora v slovenski Ljubliani obnašati olikanejše in .nemško oliko" prilagoditi neknliko zahtevani dostojnosti. lj Mladi tatovi koles. Mestna policija je aretovala v sredo sedlarska vajenca Petra Vitineta in Antona Možeka za radi hudodelstva goljufije. Navedena sta si v družbi Antona Riederja izposodila pri Jožefu Pleškotu na Glincah bicikelj, katerega pa nista več vrnila temveč ga še tisti dan predala nekemu natakarskemu vajencu za 30 K. Lastnik kolesa je v mestu videl kolo, ki ga je takoj spoznal za svojega. Pozval je dečka naj gre z njim na policijo, kjer je izpovedal, da je od zgoraj navedenih kupil kolo Tudi več drugih koles so pokradli. Vse tri so izročili c. kr dež. sodišču. lj Vojaško kopališče so danes otvorili. lj Za veliko Prešernovo veselico, ki bo dne 16 julija, je prevzel g. občin, svetnik Josiz Turk brezplačno vso vožnjo ter je dal odboru za prireditev veselice na razpolago svoje ljudi, konje in vozove. Nadejati se je, da ga bodo posne mali tudi druei ljubljanski obrtaiki! lj_ Temelj za Prešernov spo menik gradi nemška stavbinska tvrd ka. Tudi ljubljanska posebnost. lj Vročina je znašala danes 36 stopinj Celsija. lj Nesreča. Jakob S t e 1 c e r. mestni delavec si je danes pri zgradbi „Uniona" v prostoru za centralno kurjavo zlomil nogo nad desnim kolenom. G. dr. Zajec mu je dal zasilne obvezo, nakar so ponesrečenca odpeljali z rešilnim vozom v deželne bolnico. lj Nemški dijaki so včeraj zopet izzivali po „Zvezdi" s plavicami. Vsled tega so se dogodile male demonstracije lj Tamburaški klub »Triglav" svira povodom „žegnanja" jutri popoldne v gostilni g. Fr. Sluga na Opekarski cesti. Začetek ob 4. uri. Vstop prost. lj Našla je danes popoludne Ida Poto-kar, delavka v tobačni tovarni na Karlov-ski cesti večjo svoto denarja. Dobi se na magistratu. lj Velika Prešernova veselica. Člani odsekov imajo danes ob 6 zvečer skupno sejo v veliki mestni dvorani na magistratu. lj Koncert društvene godbe se vrši danes v ho elu „Ilirija". Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin. — Jutri dopoldne je zajtrkovalni koncert v gostilni pri »Novem svetu" (Marija Terezija cesta). Začetek ob 10 uri dop. Vstopnina prosta. Ij Slovensko zidarsko in tesarsko društvo priredi jutri dne 2. julija t. 1. veliko vrtno veselico, na vrtu restavracije gosp. Valentin-a Mraka »Pri novem svetu" na Marije Terezije cesti št. 14. Začetek veselice je ob 3 uri popoldne. Pri veselici sodeluje slav. tukajšna vojaška godba. lj Gremij trgovcev v Ljubljani nam naznanja: Dne 2 julija t 1 vršil se bo redni letni občni zbor gremija trgovcev, dne 10 julija t. 1. pa ustanovni zbor novega gremija. lj Tepež med kosci. Na Cesarja Jožefa trgu so se včeraj popoldne stepli kosci. Klicana policija je šele naredila pretepu konec s tem, da je zaprla Ivana Kamnikarja in Martina Finka, katera dva sta bila glavna povzročitelja tepeža. lj Okradeni vojaški sluga. V četrtek zjutraj ukradel je dosedaj še neznan tat iz hleva na Tržaški cesti št. 2 častniškemu slugi Ivanu Makovcu mal črni kovčeg. V njem je sluga imel dva zlata prstana in več perila. Prazen kovčeg so našli včeraj na travniku za železnic«, lj Ukradeni piščanci. Pred nekaj dnevi je bilo dvema posestnikoma iz Vodmata ukradenih večje število piščancev. lj 3000 kron ukradenih. Ve lika tatvina zgodila se je preteklo noč v Kolodvorskih ulicah. Bilo jt ukradenih lesnemu trgovcu I. Golevskiju iz odprte sobe okoli 3000 kron lj Na oklicih so: Gosp Franc U r š i č, svečarski pomočnik, z gdč. Terezijo Jakomini; gosp. K a r o l Zrimšek, kurjač, z gdč. Ano Z a -k r a j š e k. lj Iz Rožne doline se nam piš«: III. velikanski sejm dne 2 julija 1905 vrši se v največjem obsegu po celi novi naselbini. Vozilo se bo z omnibusi iz mesta, belokranjski „bališ" pride že ob 1. uri v mesto ter se oglaša po vseh znanih ljubljanskih prostorih ter se pripelje v Rožno dolino ob 3. uri. Mirozov z bakljado bo že na predvečer. Konec sejma bo še-le v ponedeljek. Kar je le na svetu mogoče, služilo bode slavnim sejmarjem v največjo iz-borno zabavo. Telefonska In brzolavno poročila. Kamnik, 1. julija. Odbor slovenskega katoliškega društva za kamniški okraj naj-odločnejše obsoja izdajalsko početje kranjskih liberalcev ozir. slovenskega vseučilišča in narodne politike sploh. Kranj, 1. julija. Gospod Ivan M i k š, župnik na Trsteniku je nevarno obolel. Dunaj, 1. julija. Fejervary je bil pri cesarju včeraj pet četrt ure. Poročal je, da namerava pogajati se z voditelji koalicije. Cuje se, da bo vladar dal Mažarom novih koncesij in da bo Fejervary najprej konfe-riral radi tega s Košutom. Število mest, ki sklepajo nezaupnice novemu ministrstvu in ki nočejo sodelovati pri naboru prostovoljcev, se množi. Budimpešta, 1. julija. Fejevary že obravnava o koaliciji. Izjavil se je: »Gospodje so lahko zadovoljni s tem, kar sem jim prinesel". Kljub temu vlada v krogih opozicije pesimizem. Apponyi je danes obiskal predsednika zbornice, Justha. Dunaj, 1. julija. (K. u) Carinski odsek je odobril trg. pogodbo z Nemčijo, ko je ministrski predsednik podal zadovoljiva pojasnila. Na vprašanje S t e i n o v o , ali je res, da Mažari dobe nove vojaške koncesije, je izjavil Gautsch, da ostane pri svoji izjavi, da ni vzroka, da bi se skupnost armade kaj spreminjala. Dunaj, 1. julija. V Derschatovem pod-odseku je Gautsch podal važne izjave. Izjavil je, da bo skrbel, da bo trgovinsko politična akcija naše države zagotovljena. Vsled izjave ogrske vlade, da ne bo nasprotovala sklepanju trg. pogodb, smatra trgovsko politično situacijo za zboljšano. Dunaj, 1. julija. Italijanski poslanci vstrajajo na stališču da se mora predloga o laški fakulteti rešiti še v tekočem zasedanju Opava, 1. julija, Vsled odstopa ces. namestnika slezijskega grofa Thuna je poverjeno vodstvo cesar, namestništva dvornemu svetniku Marenzellerju. Opava, 1. julija. Slovanske vspored-nice se presele v Poljsko Ostravo. Praga, 1. julija. Danes popoldne je imel mladočeški izvrševalni odbor sejo, v kateri je sklepal o tem, ali naj Cehi pri-puste drugo branje trgovske pogodbe z Nemčijo. »Narodni Listy" zahtevajo, naj se zasedanje takoj odgodi Inomost, 1. julija. Pogrešani turisti so se zdravi vrnili. Budimpešta, 1. julija. V okraju Pečuh je stavka poljedelskih delavcev postala nevarna. Med narodom se pojavljajo anarhistiške tendence. Vojakov ni dovolj, da bi udušili nemire. V okraju Dombovar stavka ponehnje in bodo v ponedeljek poljedelski delavci pričeli zopet z delom. Belgrad, 1. julija. V okolici Solun sta bila v preteklem tednu dva večja boja s turškimi vojaki in bolgarskimi četami. Dalje se je vršil boj s srbsko četo in neko turško stotnijo. Boji so trajali celo noč. Turki so bili popolnoma poraženi. Washington, 1. julija. Državni tajnik H a y je u m r 1. Amsterdam, 1. julija. Holandska oklopnica ,H e n d r i c k" se je zadela ob skalo. Pariz, 1. julija. Pri Grumo se je zgodila nesreča z avtomobilom. Štiri osebe so ponesrečene ; neki gospej se je zlomil tilnik. Dunaj, 1. julija. Nek visok diploma-tiški dostojanstvenik, ki temeljito pozna ruske razmere, je izjavil, da je sedanja revo- lucija zato usodna, [ker ljudstvo carju, ki je večkra t v pro t i s 1 o v ju s seboj, ne zaupa več in se bo sedanje gibanje najbrže obrnilo proti carju samemu. London, 1. julija. Moskovsko in pe-terburško z e m s t v o sta sklenila važno izjavo. Ustavni načrt ministrstva ne velja ničesar. Ministrstvo pa ima danes zadnjo sejo, kjer bo svoj načrt končalo in predložilo carju v sankcijo. V Jekaterinoslavu razširjajo pre-kucijske proklamacije, vNižnemNov-g o r o d u se je zemstvo izreklo za d e ^ mokraško ustavo. Peterburg, 1. julija. Cuhnina, poveljnika črnomorskega brodovja mornarji strastno sovražijo. Admiral, eden najbolj uglednih ruskih pomorskih častnikov je nameraval reformirati rusko mornarico, ker nima nobene discipline, je zamazana, lena in nevedna. Zato vojakom ni dal dopusta, ampak jih je hotel izuriti. Ker so bili vsled tega ozlovoljeni tudi povečini aristokratski častniki, ni imel uspeha in že 1904. so uporni mornarji požigali po Sevastopolu. Moštvo Nebogatova je bilo sestavljeno iz trmastih, upornih črnomorskih mornarjev. Vojaki in Odesčani so tudi zategadelj nejevoljni, ker jih je vlada varala z lažnjivimi poročili o čušimski bitki. Bruselj, 1. julija. Osrednji odbor socialistov je izdal proklamacijo, v kateri poziva velevlasti naj posežejo v ime kulture v dogodke na Ruskem. Odesa, 1. julija. Poleg ladje ruskega prostovoljnega brodovja „Saratova" so vstaši uničili tudi vojaško transportno ladjo ,In-kua". Varšava, 1. julija. Rimsko-katoliški nadškof Popiel je svojim lodškim vernikom poslal poslanico, v kateri jih roti, naj se upokojč. Zunanji zalagatelji lodških tovarnarjev nočejo več dajati kredite, tako da se je bati gospodarskega poloma. Konigsberg, 1 julija. Vse pruske posadke so pojačane. Blizo meje so uporniki porušili 348 his, 400 judovskih rodbin je brez hiše. Oblasti so pregnale vse agitatorje, ki jih na pruske - ruski meji kar mrgoli. Odesa, 1. julija. Sedaj je garnizija tu tako pomnožena, da upajo premagati revolucijo. Vsa javna poslopja, kolikor jih še ni razdrtih, straži vojaštvo, ki kampira na prostem. Tudi altiljerija je postavila po cestah topove. Včeraj so bili še krvavi boji. Kozaki so z golimi sabljami preganjali množico in ubili okolu 100 oseb. Tudi mnogo vojakov je mrtvih. Odesa, 1. julija. Pri včerajšnjih bojih z vojaštvom je obležale zopet 350 oseb mrtvih. Mrtvece pokopujejo na vojaškem pokopališču ob vojaški asistenci. K pogrebom ne puste sorodnikov padlih. Odesa, 1. julija. Ko se je včeraj približalo luki sevastopolsko brodovje, se je moštvo „Potemkina", ne da bi oddalo kak strel, brezpogojno udalo. Takoj, ko je priplulo brodovje, je prenehalo streljanje po ulicah. Ko so uporni mornarji na »Potemkinu" začuli, da se bliža sevastopolsko brodovje, so poslali k odeškemu vojaškemu poveljniku deputacijo s prošnjo za milost. Poveljnik je prošnjo odbil, nakar se je deputacija podala nazaj na oklop-nico, kjer so mornarji sklenili, da se udajo. Odesa, 1. julija. Včerajšnje bombardiranje oklopnice »Potemkin" je napravilo le malo škode, poškodovalo je le naprave v luki, v notranjem mestu pa ni napravilo škode. Berolin, 1. julija. Iz Peterburga je prišla vest, da so ladje črnomorskega brodovja obstreljavale Sevastopol. Doslej ta vest še ni potrjena. Peterburg, 1. julija. Vožnja par-nikov med Peterburgom in Kronstadtom (Braševo) je ustavljena vsled upora kron-stadtskih mornarjev. Lodz, 1. julija. Tu še vedno traja vstaja. Aretiranih je zopet večje število anarhistov. London, 1. julija. Zborniški podtajnik Percy je v angleški zbornici izjavil, da Odesi ni trpel škode noben angleški podanik in da bo ruska vlada storila vse, da napravi red. Zato ni treba opominjevanja velevlasti. Libava, 1. julija. V Aleksandrovi luki so rereltirali mornarji, ki so se prej pritožili radi slabe hrane. Vojaki so jih premagali. Kronstadt, 1. julija. Bati se je, da vsak čas še izbruhnejo nemiri med monarji, ki so že zagrozili, da razstrele skladišča smodnika v zrak. Peterburg, 1. julija. Ruski „Iava-Jid" je izračunal, da razpolaga maršal Ojama z okolu 600 000 vojaki, torej za polovico več nego začetkom vojske. Razne stvari. Najnovejše. U m r 1 je državni poslanec P e m s e 1. Soprog bivše avstrijske prestolonaslednice norveški vladar? Včeraj smo dobili telefonično poročilo, da je neresnična vest, da bi bila grofu Lonyaju ponudena norveška krona. Srbsko ustavo ne izpre-m e n e. Dotične vesti v nekaterih listih so bile neresnične. Demonstracijski obhod je priredilo 25. m. m. po Dunaju 2000 trgov pomočnikov, ki zahtevajo, da se prodajal-nice zapro ob 7. uri zvečer. Kruta mačeha. V Budimpešti so zaprli neko gospo Zaičak, ki je tako mučila svojega pastorka, da je umrl Brezupen je položaj turškega prestolonaslednika princa Rešada Efendija, ki je star 61 let. Princ ima raka v grlu Milijonar umrl vječi. V jet-nišnici Waldheim na Saškem je umrl trikratni milijonar Friedrich. Bil je obsojen na tri leta ječe, ker je vsled skoposti po krivem prisegel. Veliki zločinci. V Berolinu so obsodili na 6 in pol letno ječo črevljarja Busseja, ker je izvršil na 121etni deklici Margareti Kuschoreck nenraven čin in jo potem ubil. Strugar Mederski pa je bil obsojen na lOletno ječo, ker je umoril trije svojih otrok. Nov kardinal. — Line, 30. junija. V poučenih krogih smatrajo za gotovo stvar imenovanje linškega škofa dr. D o p-pelbauerja za kardinala. Nove cigarete. Z današnjim dnem pridejo v promet' nove cigarete pod imenom „Donau", komad po 2 stotinki. Te cigarete prično prodajati najprej na Dunaju, potem polagoma po vsej državni polovici. Ponesrečeni turisti. V gorovju pri Inomostu so se ponesrečili 4 turisti, med njimi češki arhitekt Ringler in neki Traml iz Inomosta. Ponesrečeni grof. Poročnik 5. dragonskega polka v Dunajskem NoVem Mestu Rudolf grof Auersperg je padel s konja ter se težko poškodoval. Zaigral tri milijone in lastno ženo. Bivši poročnik preobrašenskega gardnega polka, Vladimir Aleksandrovic Sasulič, ki so ga odpustili iz službe zaradi njegovih velikih dolgov, napravljenih pri igrah, je zaigral v neki moskovski družbi eno noč tri milijone in slednjič še ženo, znano moskovsko lepotico. Žena bi morala potem pripasti Sergiju Noviku, ki je dobil igro. Ta je res drugi večer prišel pijan v vilo Sasuličevo, da se polasti vile in žene Sasuličeve. Ta pa je na pragu svoje spalnice ustrelil Novikova in se potem sam javil policiji. Boj proti cigaretam. Cigarete so baje zelo škodljive, prvič, ker se jih lahko mnogo več pokadi kot cigar, drugič pa, ker je papir poln zdravju kvarnih snovi. V HoIyeku, mestu v ameriški državi Massa-chusets se časnik „Medicinska klinika" najodločneje bori proti kadenju cigaret. Katoliška in protestantska duhovščina je edina v tem boju. Ugledni izdelovalci tobaka so obljubili, da podpirajo tozadevno postavo v tem smislu, da se prepove prodajati cigarete ljudem, ki še niso dovršili šestnajstega leta. Učinki alkohola v primeri z opijevimi. Dr. Neisser je pisal iz Bata-vije zanimivo poročilo predsednikoma nemške družbe, ki se bori proti spolnim boleznim. Zdravnik poroča, da se v vzhodni Aziji prostitucija ne vrši tako javno kot v Evropi vsled tega, ker ljudje ne pijo alkohola ; če se vrše v kakem azijskem mestu izgredi, so tega krivi le razuzdani evropski mornarji in evropske žene. Opij, ki ga kade malajci in mongolci, je sicer tudi škodljiv, pa veliko manj kot alkohol; opij ne razburja, ampak brez hrupa omami in upokoji. Zdravnik pravi, da opij ne pokonča notranje prebavne in srčne ožgane, kakor to stori alkohol. Navidezno mrtev. Ogrske no vine poročajo, da je v Levoči umrl po dolgi bolezni otrok nekega posestnika. Pogreb se je vršil v petek. Med sprevodom pa je bilo čuti iz krste trkanje. Pogrebci s... vsi prestrašeni zbežali, le nekoliko bolj srčnih je ostalo, odprlo krsto, v kateri je ležal otrok z odprtimi očmi. Navidezno mrtev otrok se je kmalu opomogel ter utegne ozdraviti. . ,, Ameriški brzovlaki. Vlak „Chi-cago Ntw York-Express prevozi na uro 80 milj. Vlak je sijajno opremljen, elektriško razsvetljen; ima jedilni salon, knjižnico, brivski salon in kopeli. Na njem je mnogo postreščkov, sobarjev in sobaric. Državni dohodki od alkohola. Na Angleškem je 32 odstotkov državnih dohodkov «d alkohola. S temi dohodki vzdržuje Angleška svojo vojno mornarico. Angleška dobiva od alkoho-1 a 37,188 000 funtov sterl. (okoli 893 milijonov kron) dohodka. Kanada in Holandska 19%, Rusija, Francozka, Belgija in Švedska po 18%, Nemčija 5%, Italija, Srbija in druge dežele po 2 odstotka. Monakovčani vedno manj pijo piva. To grozodejstvo zabeležujejo vsi nemški listi iz cesarstva. Leta 1903. je prišlo na vsakega Monakovčana 339 litrov pive, 1. 1904. pa samo 115 litrov, torej za 24 litrov manj. Mnogo je priponi' glo k tem antialkoholsko gibanje. flleteorolojlčno poročilo. Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 0 mm 30 Čl! opazovanja 9. zveč. 7. zjutr. 2. pop. Stanje barometra 735-9 7368 736 3 Temperatura po Celzija Vetrorl Neb. iS" ► 2 "Is- +220 brezvetr. jasno +19.1 +31-6 si. svzh. si. jug. 00 Srednja včerajšnja temp. +22-9°, norm. +19 1°. Izj ava. Rad potrjujem, da je g. Ivan Rebolj, orgljarski mojster na Vrhniki, popravil orgije pri župni cerkvi v Zapogah prav dobro in vestno, ter ga priporočam za enaka dela cerkvenim predstojništvom. V Zapogah, na Kresni dan 1905. 1309 i—i j. Kalan. naravna mineralna voda Najčistejši Natron-orelec. Glasom zdravniških izjav, izborno učinkuje pri: nerednem prebavljanju, trganju, diabetes, preobilici vod. kisline, bolezni na mehurju in ledvicah, katarih v sapniku aH prebavnih organih. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kasfnerju. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drožerijah 866 14-10 Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, 'prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrla iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa Marija Sicherl vd. Gradišek, roj. Knaflič danes v petek, 30. junija t. 1., ob !. uri popoldne po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti, v 47. letu starosti. Pogreb pojde v nedeljo, dne 2. julija t. I. ob pol 5. uri popoldne, iz hiSe žalosti v Zalogu št. 39 na župnijsko pokopališče pri D. M. v Polju. Sv. maše zadušnice brale se bodo v domači župni cerkvi. Blago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. V Z al ogli, dnd 30. junija 1905. Franc Sicherl, soprog. — Franja, Miroslav Gradišek, hči in sin. — France, Jožef, Janez Knaflič, bratje. Franc Jožefov grenki vrelec ^.Tkih'^"""""" (V. med. oddelek splošne bolnice, Dunaj) Zaloga v Ljublani 1 Mihael Kastner in Peter Lassnlk. 795 26-6 Velik uspeh Je doseglo naše avstralno milo brez sode 128la 26—1 (zak. zav.) l/j škatlie K 1-—, '/, skatlja K2•-. v dosego čiste, cvetoče polti, brez peg. lišajev, ogrcev itd. Najboljše sredstvo za roke ! Nlanol je edino in res preizkušeno, pri plemstvu sDiošno vporabljeno sredstvo, da se doseže zdrava in čista polt. Tisoče priznanj! Dobiva se povsod! Zahtevajte Manol! Glavna zaloga: F. Vitek & Ko., Progo, Vodno ulico. V Ljubljani naprodaj v drožerijah: Anton Kane, A. Korbar, V. Wiebe. Dobro znano Sostllna pri Lovrencu tik župne cerkve v Št. Vidu nad Ljubljano se odda 1318 4-1 v najem. Več se izve pri lastniku Franc Cirmanu ravnotam. 31 26-16 2 učenca iz dobrih hiš, ki sta dovršila nekaj razredov srednje šole, se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom M. Ogorevc, Konjice (Štajersko.) 1331 3—1 I I M 276 12-10 Prva hrvatskatvornica žaluzij, rolet, lesenih in železnih zavojnih rolet za izložbe in portale G. Skrbič ZAGREB, Ilica 40 priporoča svoje priznano solidne, točne in cene proizvode. ■ Ceniki zastonj In franko. Veliko zalogo absolutno zajamčenega pristnega vina ^ priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmetijsko društvo v Vipavi. Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. 1731 38 V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine Izjemne cene, Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi. 55 letni učinek Anatiierina. Splošno je znano, da so potrebna in koristna le resnično dobra reelna zobna sredstva za ohranitev zob, tako važnega dela našega telesa. Zobna sredstva in zobno-čistilna sredstva pa ne smejo imeti niti kisline niti pen, ker sicer uničijo zobe in se rani zobna zleznica, s čimur se ustvarja celo ugodna podlaga za tvorbo zobnega kamna, tega tako nevarnega sovražnika. — Profesorji in zdravniki priporočajo za ohranitev ust, zob in zobnega mesa kot sedaj edino zanesljivo pravo ,Ana-therin zobno in ustno vodo c. in kr. dvor. zo-bozdrav. dr. J. G. Popp-a na Dunaju, ki čudovito učinkuje proti vsem boleznim in bolečinam v ustih, zobeh in mesovju ter jih ohranja zdrave in brez duha, v steklenicah po K 2'80, 2-— in l-— z višnjev, franc. etiketo v zlatem tisku in tvrdko kakor tudi Anatherin zobni creme v tubah~po 60 vin. za temeljito snaženje zob. — Dobt se povsod, kakor tudi v glavni zalogi pri g. lekarnarju J. Mayr-ju v Ljubljani. 2090 d (7—4 Sprejmem takoj (na deželo) poštenega, pridnega in solidnega 1329 3-2 I 1 in blagajničarko katera mora biti v korespondenci in knjigovodstvu popolnoma izurjena. — Ponudbe naj se z sliko dopošiljajo. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca". Več izurjenih pomočnikov sprejmem takoj v trajno delo ter par učencev v pouk. IVAN INTIHAR, kolarski mojster na Igu pri Ljubljani. 1289 6—2 Išče se za veliko, novo gostilno podjeten gostilničar. Več se poizve v pivovarni G. Auer v Ljubljani. 1301 3-2 »Katoliška bukvama" in prodajalna ,Katol. tisk. ma' v Ljubljani priporoča nova oficijelna molitvenika: Šolski molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza 80 vin., zlata obreza K 120; pri naročilih na posamezne izvode po pošti 10 vin. več. Večno življenje. Molitvenik po katekizmu in obrednih knjigah. Spisal dr. Gregorij Pečjak, katehet v Ljubljani. Cena: rudeča obreza K 120, zlata obreza K 160; posamezni izvodi po pošti 10 vin. več. Častiti gospodje kateheti dobijo pri skupnih naročilih na 10 izvodov en izvod brezplačno; na vsakih 20 izvodov pa damo po tri iztise kot nameček. Izjava In preklic. »Slovenec* je v svoji 15. številki z dnč 19. prosinca 1905 napadel v nekem članku g. Ivana Findeisen a, ključarja v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani, češ da je bil vsled njegovih dolgih prstov pahnjen s predsedniškega stolca »podpornega društva tobačnih delavk in delavcev" omenjene tovarne. Gospod Iran Findeisen je proti meni kot odgovornemu uredniku »Slovenca" vložil tožbo pri tukajšnjem c. kr. deželnem kot porotnem sodišču in je zadeva, ker sem državni poslanec, prišla tudi pred imunitetni odsek poslanske zbornice. Poizvedba je dognala, da je gospod Ivan Findeisen v dotičnem oziru popolnoma nedolžen in je bil po krivici napaden Tem potom izjavljam, da je inkrimi-novani članek prišel brez moje vednosti v ^Slovenca", ker sem se baš v kritičnem času nahajal na Dunaju. Iz teh razlogov izjavljam tudi, da je bil g. Ivan Findeisen v tem oziru v omenjenem članku po krivici napaden, vsled česar vse podtaknjena mu dejanja prav rad in v polnem številu preklicujem. V Ljubljani, dn<£ 1. malega srpana. Dr. Ignacij Žitnik odgovorni urednik „Slovenca". 91 SLOVENEC ii se prodaja odslej v naslednjih tobakarnah, ozir. trgovinah: V Ljubljani: Bizjak Ivan, Bohoričeve ulice 10; Blaznik Lovro, Stari trg 12; Blaž N., Dunajska cesta 12; čežnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33; Dolenc Helena, Južni kolodvor; Elsner Marija, Kopitarjeve ulice 1; Fuchs H., Marije Terezije cesta 14; Kališ Alojzij Jurčičev trg 2; Kane Albin, sv. Petra cesta 14; Kristan Ivan, Resljeva cesta 24; Kuštrin Agneza, na Bregu 6; Mrzlikar Avg., Sod-nijske ulice 4; Omejc Terezija, Karlovska cesta 32; Pihler Ivana, Kongresni trg 3, Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101; Saje Anton, Dunajska cesta 19; Sever Marija, Gosposke* ulice 11; Sušnik Josipina, Rimska cesta 24; Swatek Jos., Mestni trg 25; Soukal Fran, Pred škofijo 12; Tenente Rud Gradaška ulica 10; Tonich Ivana, Flori-janske ulice 1; Velkavrh Antonija, Sv. Jakoba trg; Vesel Andrej, Prešernove ulice 20; Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Graj -žar Ivan, Sv. Martina cesta. Na Bohinjski Bistrici: Mio Grobotek, trg. Na Bledu: Oton Fischer, knjigarna. V Celovcu: Josip Sowa, prodaja časnikov. V Cerknici: Ivan Lavrič, trgovec. V Gorici: Jos. Schwarz, Šol. ulice 2. V Hrenovicah: Štefan Dužnik, trgovec. Na Hrušici pri Jesenicah: Katarina Krive. V Idriji: Valent. Treven, trgovec, 102. Na Javorniku: Leopold Zord, trgovec. V Št. Jerneju: Fran Novoselc, trgovec. Na Jesenicah: Ad°'a Baloh. V Kamniku: Fran Šubelj, trgovec, 39. V Kranju: Karol Florian, knjigotržec. V Kropi: Ignacij Ažman, trgovec. V Leskovcu pri Krškem: Franc Starec, trgovec V Litiji: Oreslav Bric, pekovski mojster. V Logatcu: Maks Japelj, trgovec. V Mariboru: Henrik Krapek. V Novemmestu: J. Krajec nasl., knjigo-tržnica. V Postojni: Helena Orešek, trg., 76. V Radovljici: Oton Homan, trgovec. V Ribnici: I. J. Vendelin S'are, trgovec. V Selcih: Jakob Uranič, trgovec. V Sodražici: Marija Krnc v Kmet. društvu. V Spod. Šiški: Maks Lavrenčič, trgovec, 3. V Starem trgu pri Rakeku: Ivan Turk (konsurano društvo). V Škofjiloki: Janez Potočnik. V Št. Petru na Krasu: Fran Novak. V Trnovem, Notr.: Franc Cvetnik (kmetijsko društvo). V Trstu: Mih. Lavrenčič, Piazza Caserma 1. V Vipavi: Fran Silvester, trgovec. Na Vrhniki: Frančiška Opeka, trgovina. Na Zidanem mostu: Maiy Peterman, kolodvor. Izvoš^ekl! — Vrtnarji! V predmestju ljubljanskem je naprodaj zelo pripravna novo zidana z gospodarskim poslopjem (hlev za 2 živini) in s 1100 mJ obdelanega vrta. Celo posestvo je visoko in gosto ograjeno. Kje, povč upravništvo tega lista. 1332 3—1 Za tujce! se odda novo napravljeno poslopje s lčtimi mobliranimi sobami in kopalno sobo. Kraj jako romantičen, izleti na vse strani: (Peričnik, Vrata, Triglav, Rožica, Kepa, Belo peško jezero itd.), posebno pripravno za hribolasce oddaljeno 10 minut od postaje. Na razpolago vozovi, vodniki, kakor tudi v gostilni nov klavir. Za P. T. tujce dobra kuhinja in pijača, točna postrežba, solidne cene. — Za obilen obisk se priporoča udani Ivan Janša, gostilničar po domače Železnik, Dovje, Gorenjsko. 1324 6-1 Mojstrana. Velika zračna soba s popolno hišno opravo se odda čez poletje proti primerni ceni. — Natančneje se poisvč pri P. Kovač - u, posestniku in gorskemu vodniku v Mojstrani. 1325 3—1 Naznanilo. Naznanjam, da sem po smrti svojega moža Franca Dolžan« kleparskega mojstra v Domžalah, prevzela spodaj podpisana to obrt in da vodim vse delo ravno tako kakor poprej. Zatorej se priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu za obila naročila, katera se bodo točno in solidno izvrševala. 1312 3—1 Domžale, 26. junija 1905. Marija polžan. VINO rdeče (cviček) po 19 do 23 kr. liter, belo (cekinaste barve) po 24 kr. postavljeno na kolodvor Videm - Krško ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Krškem. Kdor ga vzame več kot 10 hI, ga dobi še veliko ceneje. Dobite ga lahko, kolikor ga ravno potrebujete. Vino je čisto kot solnce. V naših krajih je zdaj že malo vina, zato se bo na leto vino silno podražilo. Da dobite zares pravo pristno dobro kapljico, na to se lahko zanesete, ker ima vse v rokah gosp. kaplan Franc Vrhovec; lahko tudi kar njemu pišete. Sodov za sedaj še ne moremo veliko posojevati; radi pa vam pošljemo po-kušnjo od vina, če želite. 1153 (9) tanouanje obstoječe iz 2 sob, m ~ rH kuhinje, ter drugih pritiklin se odda za avgust-termin. Več se poizve Tržaška cesta 13. ■ 1333 Razglas. Dne 9. julija 1.1. popoldne ob 3. uri oddala se bodo potom zmanj$CL>eiInc dražbe razna stavbena dela nove enonastropne hiše za gg. organista in kapelana. Dražba se bode vršila v občinski pisarni v Sodražici. Vsa dela so proračunjena na 11 867 27 K. Pismenim ponudbam je priložiti 10°|0 varščini. Načrti, pogoji in drugo je razpoloženo v občinski pisarni. Stavbeni odbor. Razglas. (Tomanove ulice št. 10) dnč 15. ju- Na e. kr. prvi državni gimnaziji v LJubljani bodo sprejemne izkušnje za vstop v I. razred šolskega leta 1905/6 lija in se pričn6 ob 10. uri dopoldne. Učenci, ki želijo delati to izkušnjo, naj se v spremstvu svojih staršev ali njih namestnikov oglasijo dne 9. julija med in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo. Vnanji učenci se k sprejemnim izkušnjam lahko oglasijo tudi pismeno, ako pravočasno po pošti pošljejo gori imenovani listini. Učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali ozemlju okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, se smejo v ljubljanski gimnaziji sprejemati edino le po dovoljenju c. kr. deželnega solskega sveta. Ljubljana, dnč 28. junija 1905. 1322 3-1 Ravnateljstvo I. državne gimnazije. Razglas. 1323 2—1 Na c. kr. cesarja Franc Jožefa državni gimnaziji v Kranju vpisavali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v prvi razred od 9. do vštetega 14. julija od 9. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preizkušnje vršile se bodo v soboto dne 15. julija od polu 9. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu staršev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Učenci, kateri so oddaljeni od Kranja pa se morejo javiti za vsprejem tudi pismeno, vposlati morajo krstni list ter zadnje šolsko izpričevalo. Vendar pa se morajo v soboto dne 15. julija pred preizkušnjo predstaviti osebno ravnatelju. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa državne gimnazije v Kranju, _ dne 1. julija 1905. Naznanilo. Podpisani naznanja cenjenemu občinstvu, da počenši z novim letom 1905 sam sprejema plačila za izvršena dela. Obenem naznanja, da bo stanoval od 1. julija napre) na Rimski cesti št. 5 v Ljubljani. Naročila sprejema iz prijaznosti tudi gostilni-čarka v isti hiši. 1317 3-2 S spoštovanjem Josip Spitzer, dimnikar. Kipi Matere božje in sv. Janez Nep. v naravni velikosti in več manjših kipov, ter sv. razpela od 120 cm do 10 cm so poceni naprodaj pri Leopold Tratniku sv. Petra cesta 27 v Ljubljani in pri g. Tončiču v Kamniku. 1308 3 — 3 Voini red južne železnice Trsr-Dunaj. Brzovlak h Poštni vlak 0 a _ c ti Zl Bi Postaje Brzovlak Poštni vlak U «a n « Čas S c 0 — HA fl Cas odhoda O* odhoda IS S 1 S* Čas odhoda Čas odhoda E 0 M/t » > O 8-25 7*05 8-»°! 9-20 1-16 10-30 od. Dunaj prill. IŠMiirziuschl. Gradec . . . 8-50 H-45 9-15 5.40 1-20 7.15 11-03 g-šii 11.861 1-50 5-11 (i-22 4-1 s 6-31) 2-0i 9.44 3-27 12-33 1-06 H-44 1-2«! 5-15 9-05 4-20 2 04 4-31 10-30 7-07 2'24 12-5» 2-4'. 1 7-19 U-34 8-"o 2-40 5-40 Maribor . . . 2-55 1V 3-iu 7-4Š 5-M 12-37 9-40 10-2S 3-52 2-12 4-H! 9-39 1-60 10-15 5-4!) 7-32 Celje..... Laški trg . . 1-27 H-32 5-26 2.63 9-46 7-24 8™ 4-05 — *4-«r 9-53 9-03 10-29 7-45 1-13 _ »1 -Tu 5-10 2-32 9-2> 7-09 8~ 4-14 — *4-:i4 10-03 2-iš 10-38 6~ 7-S4 Rim topi. . . 1-04 _ M-TO 5-00 2-5T 9-07 7.(10 8-1» 4-29 2-45 4-48 10" 2'5B 11-08 8-ok Zidani most. 1254 11-03 1-00 4-49 2-UK 8 52 6-50 8-~ — — — 3-07 11-18 8-IS Hrastnik. . . .— _ 4-23 J.3U 8-14 6-34 7-M 4-45 — — 10-™ 3-15 11-25 7-2(i 8'2š Trbovlje . . . 12-20 _ _ 4-14 8-03 6-27 7-43 4-52 — — 10-47 3-23 11-32 7-~ 8*32 8-43 Zagorje, . . . 12 13 _ 4-06 i-io 7-53 6-20 735 — — — 11-OUj 3-M 11-43 7-67 _ _ _ 3-54 VII5 7-36 6-0« 7-23 5-10 — — 11-11 3-46 11-52 8~ 8-oS Litija..... 11-56 _ _» 3-44 12-56 7-22 5.59 7-7* — — — H-23 3-Sli 12-02 8-" 9-02 Kresnice. . . _ __ 3-32 12-46 7-08' 5.?h 7-03 — — — H-37 4-00 12-14 8~ 9-14 .Laze..... _ ._ 3"i 9 12-35 6-51 5-3£ 6-" — — — H-4* 4-ia 12-23 9~ 9-24 Zalog.....R _ _ 3-09 12-2« h-30 5-2" 6-37 5-42 5-47 3-51 5-54 5-59 12-oi 12-^ 4-3 < 4'5S 12-34 12-58 7.40 9-33 9-35 H Ljubljana 11-25 1119 9-53 9-E 11-™ il-E 2-57 2-37 12-15 U-20 9-15 614 5-15 5-03 6-šo — — — — — 1-08 7~ j MBrezovIca . . — _ _ 2-25 _ 9-0t __ — — — 1-01 5-16 117 8:°* Preserje . . /* — — _ 2-15 10-M1 8-54 4-43 — — — 1-1» 5-32 1-32 8-n Borovnica . . — _ _ 2-06 10-4U 8-44 4-33 6-41 4-52 6-53 2-03 6-13 2-14 8-58 Logatec . . . 10 36 _ _ 1-43 ' 0*23 8-20 4*05 — — — 2-ii 6-30 2-31 9-Tš Planina . . . — _ _ 1-30 10-09 8-08 349 7-02 — — 2-311 6 43 2-43 g-31 Rakek .... 10-19 _ _ 1-21 9-~ 7-59 3.3. 7-31 — 7-28 3-07 7-04 3-04 9~ Postojna. . . 10-05 _ 10-30 1-03 9-~ 7-42 3-TŠ — — — 3-23 7-15 3-15 10-S Prestranek . — _ _ 12-50 9-24 7 29 2-sa 7-43 5-43 7-54 3-17 8 05 3-36 10-Ts Št. Peter . . . 9-47 8-22-10-12 12-40 9-13 7-20 i-45 8-u (i''08 8-22 4-27 8-59 4-i4 0 ..Divača .... JNabrežina . J prih. Trst od. 9-13 7-M 9-32 11-56 8-~ | 7-5S 6~ | 9-55 6-ou 03 N 11-10 1 Se ustavi samo od 1. junija do 31. avgusta. Zdravje je največje bogastvo! Kapljice sv. Marka. Te glasovite in nenadkriljive kap-ljice sv. Marka se uporabliajo za Bi notranje in zunanje bolezni. O Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ubla-žujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in nial« gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni Deluje izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: fl\e9tna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: mestna lekarna, Zagreb, Markov trg it. 36, poleg cerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: 1 ducat (12 steklenic) 4 — K. L 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K. 2 ducata (24 sttklenic) 8-- K. & 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K. 3 ducate (36 steklenic) 11-- K. 1 Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Uarentinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčid, župnik; Ilija Mamič, opankar: Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd. Ustanovljena 1.1360. M6StlltI leKdMfl, ZllJ^l), "«a*<»As» radi rodbinskih razmer iz proste roke. - P°'zve Pr' lastniku Franc Tomšiču v Polhovem grade u. Ljubljana,Kolo<,vorske ulice št. 32. i Originalni Pazite na tvorniško znamko. 399 20—11 šivalni stroji. SIN G E R C o. delniška družba za šivalne stroje. v Ljubljani sv. Petra cesta št. 6. Poslano. Slavnim c. kr. mestnim in krajnim šolskim svetom, učiteljskim konferencam, velecenjenim gg. šolskim nadzornikom, šolskim vodstvom toplo priporočam predno se odločijo za vpeljavo ptujih slabejših izdelkov, da zahtevajo vzorec in cenik mojih šolskih zvezkov. Moji šolski zvezki so pod jamstvom boljši in cenejši nego konkurenčni izdelki ter prosim zi vpeljavo mojih šolskih zvezkov le tedaj, ako je istinita moja trditev. J Ne apelujem za splošno vpeljavo svojih šolskih zvezkov za to, ker je moje podjetje za izdelovanje šolskih zvezkov edino na Kranjskem temveč le raditega, ker taktično nudim boljše ter cenejše blago nego je konkurenčno. Zahteva naj se torej povsod in pri vsih trgovcih moje šolske zvezke in zagotavljam najsolidnejšo postrežbo spoštovanjem JQsjp petrjč N ►S N * K M K N N N 1271 tovarna papirnih izdelkov v Ljubljani. ^^ 000000000000000000000000000000000 O O OOOOOOOOOOOOOOOOO § § O O o o o o o o o Najcenejša pot za zdaj!! JED ■ STAR - LINE" o o o o o o o o o v Ameriko § o o o o o o o o 00000000000000000 O _ 581 15 Q § eOoooooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO preko Antwerpna vNew-York, Philadelphia. Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od Južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": Franc Polenc V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne da prestopite pravofasu0 na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do NewYorkaosem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. Bed Star. O o o o o e o o o e s 25 H ® " > 3" 0 5 a s; n -1 ET * g* a "S' CA (D »3 cr (/J g" O* < n 3 O ta 0 5 S c o. N« n < o i-K n Ceno Čaiko posteljno perje 5 kg novega Bkubljeneea K 9 60, boljšega K 12 —; belega, jako mehkega, Iknbljenega K 18 —; kron 24 — ineinobelega, mehkega, akub-llenega K 30 -; kron 36-—. Po-illja se Iranko proti povzetju. Tudi >e zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poltnlb »troškov. Benedikt Saohsel, Lobes 159 817 p. Plzen na ČeSketn. JOSIP STUPICA jermenar in sedlar v Ljubljani, Kolodvorske ulice 6. Priporočam svojo zalogo najrazličnejših konjskih oprav katere imam vedno v zalogi kakor tudi vse druge konjske potrebščine. 541 13 Cene nizke. Lepo birmansko darilu! Krasna darila za birmo, kakor ure, verižice, križce, obeske, prstane, zapestnice, sploh najrazličnejšo zlatnino in srebrnino v modernem secesijonističnem slogu po najnižjih cenah priporoča p. n. občinstvu, Fran Čuden urar in trgovec v Ljubljani, Prešernove ulice, filijalka na Mestnem trgu. 256 52—24 Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. Lcteui^ec jLauereei' ima najlepši senčnati vrt v okolici, z lepo lego, krasna sprehajališča po gozdih in ravnini in je za izletnike v ljubljanski okolici najprijetnejši kraj. Pot čez Golovec preko Orlov na Laverco je prijateljem pešcev zelo priporočljiva, ker se izletniku nudi krasen razgled. Dolenjska državna cesta proti La-verci je najboljša v okolici, zato se tudi kolesarjem, izvoščekom posestnikov ekvipaž in pešizletnikom najbolj priporoča. Prihod na Laverco je tudi zelo ugoden po železnici, ker stane vožnja od dolenjskega kolodvora 20 v. Vlak prihaja ob 1/22 popoldne in odpelje v Ljubljano ob 8. uri 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj dobi se tudi om-nibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb. V Lenčetovi restavraciji pod vodstvom gospe Antonije Kink, se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili, ter je pri dobri kapljici finega vina prijetno bivanje v prijaznem vrtu in tik njega se na-hajajočem logu. n83 10_6 Posvetovanja med rodbinami in prijatelji, kam da bi bilo napraviti nedeljski izlet, se toplo priporoča rešiti tako, da se odloči izlet napraviti v prijazno Laverco. pomladanska In Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40—37 Pristno brnsko blago. K 7, 8, 10 iz dobre ( En kos Mtr. 3.10 dolg, zad. za kompl. 1 v ,„ „ ,, . , „, iu obleko za go8p.(8uk- K 12' K 14 12 bo^še J 3 nja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše | g stane le ' K 21 iz najboljše l En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor tudi blago za površnike, turist loden, svlln. kumgarne razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna znana tovarniška zaloga za sukno Slegel-lmhof v Brnu. ».orel rantonj In franko. Zajamf. poSUJatev po norca. Velike so prednosti, ki jih imajo odjcmalci, ki dobivajo hlagn Hirpktnn pri tel tvrdkl na mestu tovarne Pri nakupovanju = suknenega = in manufakturnega ===== blaga ===== se opozarja na tvrdko HUGOIHL v Ijubljani Špitalske ulice štev. 4. 250 62—21 Velika zaloga suknenih ostankov. Dunaj- ske želodčne kapljice, vetrove odganjajoče in želodčni krčutešujoče priznano uspešno ljudsko zdravilno sredstvo. Steklenica 20 vin., 6 steklenic 1 K. Odvajalne krogljice, posrebrene, učinkujejo očiščujoče, ne da bi povzročile bolečin. Škat-ljica 70 vin. — Dobita se v lekarni Mardet-schlaegerja, kemika pri zlatem orlu v Ljubljani na Jurčičevem trgu poleg železnega mostu. Zaloga kosmetičnih preparatov „Ada" (oblastveno zavarov.) : Ada-milo. Ada-kream, Ada-ustna voda, Ada-zobni prašek, Ada-voda za lase in Ada-pomada._42—16_ Popolno prepričanje d> Je lekarnarja Thlerry-a Balsam in centlf mazilo p meh notr. boleznih, influenci.kaUrlh, krfih in vnetjih rneh rnt, slabostih, motenju r prebavi, runah, abNeeslh in te-lenni)i poškodbah Itd neiloscžno uspefino uredDtTO, Vam pojasni pri naročilu bal-sama ali na željo posebej brezplačno poslana knjižica s tisoč izvir, zahvalnih pismi kot domači svetovalec. 1'.' mul. ali I) dvojnih stekl. balsitma 5 kron, (iOmulih ali 80 dvojnih steklenic K 14. — Dva lončka centifolijskega mazila frankottK (M vin Prosim nasloviti na lekarnarja A T1I1F.RKV v Pregradi pri RogaSkl-Slatinl. — Ponar. In razprod. ponarejanj se sodnijsko zasledujejo. 1856 52—34 1600 64-41 Valentin Golob (pr. Andr. Druškovic) Ljubljana, Mestni trg št, 10. trgovina z železnino - priporoča: -- železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje------delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega = izdelka. -: Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. m Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zveze austnijeklh e. k». dpiavnlh unadnlkov Največja izbera najaoljjših in najcenejših dooRoles m žipnlnili stroieu za rodbino in obrt. Glasbeni avtomati. ♦ ♦ Pisalni stroji. ♦ ♦ Večletno jamstvo. ♦ ♦ tna delavnica a poprave. 60 52—25 Ivan Jax in sin trgovina 8 šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17. Ig* Najcenejša vožnja v Ameriko. fS E. Kristan oblastveno koncesijoni-rana potovalna pisarna Ameriko v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41 (na dvoriSču).- > 3 m ■s ma K ti 468 43-17 Najcenejša vožnja v Ameriko. I a £ 6* P 3 & I? S § j- n u ~ ~ T2 & o » S ' 3 0 e U s s a, d £ fl o" » * S S 5 a a. a Ol o f° s. £ ' t a s §" B 9 _ CA 5 < n < c. a 3 g-p" Cu »-. n O p si 2. o F § r u> o % P" £ N "1 P • T3 3 3 S o O N C •a S. a-i. 3 — S. a 2 » 3 » l^i fr. seunig, Ljubljana 31 Dunajska cesta 31 zraven šrange hamburg4merika Iz Ijubljane v ^r Novi Jork. Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek v tednu. 1503 52-43 Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni. Pojasnila po večkrat brezplačno. Zaloga čevljev JulijaSfor v Ljubljani v Prešernovih ulicah šf. 5. 'Največja zaloga moških, damskih In otroških čevljev, čevljev za lawn-fennls in pristnih golsserskih gorskih čevljev. Elegantna, skrbna Izvršitev po vseh cenah. "771 52—12 Ernest Hammerschmidt= nasledniki Madile, Wutscher & Ki, -trgovina železnin in kovin- L j u b lj a n a, Prešernove ulice štev. 50. Velika zaloga r«^ Yažno! Važno! 1 1 ijs i Naiboljša in najcenejša postrežba za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograficne aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244 vod iz soli za kopel. 52—50 Oblastv. konces. oddaja strupov. Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, encjan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerija finfon Kane Ljubljana, Šelenburgove ulice 3. G Cena vžigalic: 401 17 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K 48 — franko Ljubljana, 2 % popusta. m te e M ca D_ 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K 52' franko Ljubljana, 2% popusta. A. Kraczmer Ljubljana, Sv. Petra cesta 6 priporoča i popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planin najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, soiidno in aa stanovitno prenarejeni so vedno v zalegi. —? Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. StingI, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju. Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrhno in zaračunavajo najcenejše. 1517 52—42 Optični zavod 5 'vi' Fr. P. Zajec, v Ljubljani, Stari trg št. 26. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—50 Karol Kavšeka nasl. SCHNE1DER & VEROVSEK LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16. Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt. CenikJ na razpolago. Ker imam na razpolago 3 harmonije, prodam ali zamenjam za •ffflp dober klavir svoj še nov harmonij ^^ od J. Lenaršiča. Izvrsten za pevovodje. Franc Gerden, pevovodja v Radovljici. mr POZO?! Prijatelj iz mesta in dežele ne zamudi stopiti mimogrede sredi mesta v staroznano gostilno G.Auerjevih dedičev 0 pri,.belem konjičku" 0 v Wolfovih ulicah. — Tam dobiš vedno sveže izborne marčno pivo iz domače pivovarne, kakor tudi mnogovrstna naravna pristna vina in dobro kuhinjo. Skrbi se za točno postrežbo in so-£2) O lidno ceno. O E2) J. Spunt, gostilničar. 155 52—23 = Uellko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov < 1327 3-1 1 prekrasno pozlačena precijska ura ■/. verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošajiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in' starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. l-95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. N15. Za neugajajoče se vrne denar. V najem se da 1313 3-2 ali pa tudi pod ugodnimi pogoji proda v prijaznem kraju ob okrajni cesti ležeče in v prav dobrem stanu se nahajajoče malo posestvo z gostilno lepim vrtom, kegljiščem, potrebnimi gospodarskimi poslopji pol ure oddaljeno od železniške postaje. Kje pove upravništvo tega lista. Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru- deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiiislMlrti kisle nk i Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, i«l*z. postaja, zdravilno kopališč« pri Karlovih varit Prospekti zastonj in franka. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih ■^eerijskih prodajalnioah in trgovinah i j9stvinami u >luom. Zaloga pri Mihaol Kasiner-ju in Pete.' Lastnik-« v iHiillani. 32 52—24 Iz Ljubljane v STew lork Brzoparniki: „Kalser Vfllhelm II.", ,,'Jjfonprlnz Wllhelm", „Kalser VJIIhelm! der Grosae", (največji in Najhitrejši parniki) stane vožnja Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen fprl meni ne povišajo cene amerik. železnic. Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35 1361 47 nasproti sfarl , JlŠlerJevI gostilni. ■aram« ZMlnica z mrzlo vodopo Rndpwwm načinu cd o cd 3KST v Krapini (last slob. i kralj, povelj, trga Krapine.) Ofvorjeno celo leto Srednje milo podnebje, mesto obdano od obronkov Štajerskih alp, obdarjeno z dlvnimi krasotami, prikazuje gledavcu bujne prizore. — pri mrzlici se dajejo bolnikom tople omoriko^e In ogljinčno-klsle kopeli, masaža, zdravljenje z elektriko Itd. Stanovanja na razpolago, Slede katerih se treba - - obrniti na kopališko opravo, postrežba cena. - - 607 20—14 JJl IjJ Lepo posestvo na lepem prostoru na Gorenjskem pripravno za vsako obrt ali trgovino se proda takoj iz proste roke. 1294 3—2 Več se poizve v upravništvu. Denar od 100 mark dalje osebam vsakega stanu, tudi damam, trgov, uslužbencem na ekcept, za-dolžnico, pod pogojem H. Brink-mann, Halberstadt. — Vzvratni porto. 1282 10—2 Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 8 F- H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. i se dobre liiše sprejme takoj 1297 3~3 Karol Puppis, trgovec z mešanim blagom v Gor. Logatcu. S (oljap/eljnova cesta 13 Vaclav Polače^ ijdelovatelj orgelj in harmonijev, ! priporoča se preč, duhovščini, samostanom in za-vodom za postavljanje novih orgelj in harmonijev. Orgije postavljam po želji ali z mehaniko ' ali na pnevmatiko ali po elek.tro-pnevmatišKem ^istemu. Starejše orgije prestavljam na pnevmatični sistem, sprejemam vsa^o popravo in ugtasbo. — Garancija jcr nove orgije 10 let, za popravo in prestavljanje po dogovoru. Proračune zastonj. 1095 13— Otvoritev gostilne! Usojam si javiti častitemu občinstvu, da sem staroznano gostilno V Komendi pri Kamniku Zopet otvoril in sicer v novi moderno ograjeni hiši tik okrajne ceste. Prosim, da se izkaže mojemu nasledniku isto zaupanje, ki se je skazovalo svoj čas meni. Velespoštovanjem Andrej }/(cjač, 1278 3-3 vino tržeč. L 2 ozirom na poleg navedeno javljam, da sem to gostilno na svoj račun prevzel. 7očil bo dem priznana JY(eja-čeva vina, izborno pivo ter postregel vsikdar z gorkimi in mrzlimi jedili po zmerni ceni. fazen lepih gostilniških sob je na razpolago prostoren vrt ter Za konje zračni hlev. Slavno občinstvo pa prosim prav obilnega obiska! Udani Ja/zob Malovrh, gostilničar. Za vsa v 926 8 orgij ar sko obrt spadajoča dela se priporoča Ivan Rebolj, org'jar na Vrhniki. Izvršuje dobro, kar spričujejo raznovrstna spričevala, in poceni. H S* M ' z gostilno in prodajalno se vsled bolezni in rodbinskih razmer proda pod ugodnimi pogoji. — Vsled lepe lege, dobre vode in drugih udobnosti je pripravna tudi za penzionat, ker je v neposredni bližini Ljubljane. Naslov: ,,Redka priložnost 17", poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta. 1304 3—2 Jtiili!?*....................................... * AVGUST REpIČ $ LJUBLJANA (v Trnovem) w izdeluje, prodaja in popravlja vsako-rH — vrstne — tiar m » ■» po najnižjih oenah. Kupuje in prodaja stare vinske sode. ££ /K /K iiK iK /K ^ iiK »K ^K /K ^ $ vsake vrste se morajo skrbno varovati pred vsako nesnago, ker se po tej lahko vsaka tudi najmanjša rana razvije r zelo hudo. težko ozdravljivo rano. 2o 40 let se je izkazalo mefiilno vlačno mazilo, tako imenovano praško domače mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To vzdrzuje rane čiste, obvaruje iste. olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. —— RazpoSIlja se vsak dan. —— 1 pušica 70 vin. Proti predplačilu K 3'16 pe pošljejo 4 pušice. ali K 4'60 6 pušic poštnine proBto na vsako postajo avrstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo zakonito deponovano varstveno znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orlu" Praga, Mala strana; ogel Nerudove ul. 203. Zaloge t lekarnuh Aistro-Ogrske, r LJubljani se dobi pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnkdczj, M. Jlarilctschliigpv, J. M»f r. 431a 20- Franc Stupica v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I ——— zraven Figovca, -- trgovino z žeieznino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom priporoča: 471 17 Portland- in Roman-cement, železniške šine in traverze za oboke, štorjo za strope, strešni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, pocinjeno in cinkasto pločevino, mrežo za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograjo, ter vse druge stavbene potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice In uteže. orodje za mizarje, tesarje, kolarje, kovače in klučavničarje. Navadne in stranske (FlUgel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, pocinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. Ročke za mleko, stroje za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke, razno kuhinjsko opravo. Velika zaloga slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, tri-jerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Preproge za vozove, svetilke za kočije. Semena za poljedelce, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. Vedno sveže špecerijsko blago in razne rudninske vode! Podružnica v Kolodvorskih ulicah nasproti Jišlerju". mm r persche ^ Liubljana 1647 39 Pred Ikofljo 21 zraven rofovža. Priporoča svojo bogato zalogo v modnem in svilenem blagu ter potrebščine za krojače in šivilje. Največja izlber modernih kravat za dame in gospode, ovratnikov, srajc, nogavic, rokovic, čepie za otroke, predpasnikov itd. Modercl Izvrstne oblike I Učenec poštenih staršev, s primerno šoJsk« izobrazbo zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v večjo trgovino z manufakturnim mm na deželi. — Kje. pove iz prijaznosti uprav-ništvo .Slovenca". H85 6-3 ^^ Brzojav! Anton Schuster Ljubljana v Spitalske ulice št. 7 priporoča novosti v konfekciji za dame in deklice, bluze in deške obleke, modno blago za dame in gospode, voile, satin, le vantin, preproge, najboljše platno, Chiffon perilo in kravate za gospode. 469 15-15 Solidno blago! Nizke cene! Vzorci na zahtevanje poštnine prasti. F. P. lfidic & BComp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino opeke 742 40—22 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Je vrste strešniki so patentovani v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic * Komp. in Josip Marzola. »«r Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. j|Sprejmejo se ».astppnikk