uklenjeni v skupno lisico, skupna je bila celica, skupna jed in skodelica, skupna deska, ki sva na njej ležala. Še ga vidim, vsega shujšanega in nebogljenega v revirju, ko ga razjeda onemogli srd in skrb za domače, še vidim njegove solze, ko prejme vest, da je fantka povozil avto, in spet njegov nasmejani obraz, ko je zvedel, da se bo fantek pozdravil. Ko je odhajal na transport z mojo odejo, sva se poljubila in si obljubila, da ponese domov pozdrave tisti od naju, ki se bo rešil iz tistega pekla.
Tako se pogovarjam z njim na večer, kadar preneha vihra dela in najin razgovor je iskren kot nekoč.
Gospa, tudi jaz sem mnogo izgubil in moja bolečina se skromno pridružuje Vaši veliki žalosti, da bi Vam bilo vsaj malo lažje. Če je res, da se skupno trpljenje bolje prenaša, naj Vam pomaga izmed mnogih tudi ta moja preprosta iskrena beseda. France Kobler.
(Hof — nemško mesto na meji Češke; »njegova desna in moja leva roka sta bili uklenjeni v skupno lisico« — 10 dni na transportu iz Dachaua v Sachsenhausen; »da je fantka povozil avto« — sin igravke Ančke Levarjeve. Te podatke in one v prvem poglavju je dal France Kobler.)
Ivan Levar (1888—1950), chanteur d'opéra de renom européen et acteur du Théâtre national Slovène de Ljubljana, a subi entre novembre 1943 et mai 1945 toutes les atrocités des camps de concentration allemands (Dachau, Sachsenhausen, Buchenwald). Celte période de sa vie nous est connue par deux de ses lettres écrites de Sachsenhausen et encore mieux par le récit qu'en a fait son camarade de prison, le juge France Kobler, qui a peint avec force le portrait tragique de l’artiste humilié jusqu’au fond de son être.
Vstop Milana Skrbinška v ljubljansko Dramo
Po uspehu v Trstu, po bosanski turneji z Marijo Vero in po ravnatelje-vanju in delovanju v Celju in Mariboru je Skrbinšek zaprosil za mesto režiserja in igralca v ljubljanski Drami.
11.	8. 1922 je upravnik Hubad sklical sejo, ki naj bi o tem razpravljala. Ni šlo brez težav, kakor bi spričo kandidatovega slovesa pričakovali. O tem priča sejni zapisnik (v SGM), ki je razen namestitvene odločbe in Skrbinškovih izjav, ki jih bomo prav gotovo našli v drugem zvezku njegovih spominov, verjetno edina listina o tem pomembnem dogodku.
Na sej o, ki jo je vodil Matej Hubad, so prišli režiserji Osip Šest, Franjo Bučar, Boris Putjata in igravca Anton Danilo in Zvonimir Rogoz ter vodja gledališke pisarne Josip Bitenc, z zamudo pa še Milan Pugelj in Pavel Golia, o katerem vemo, da je že v prvi polovici 1919 vneto' vabil Skrbinška v Ljubljano (Gledališki list ljubljanske Drame 1963/4, št. 2, str. 45—46).
Najprej je poročal Hubad: prebral je Skrbinškovo pismo njemu in Golji in priporočilna pisma, med njimi gotovo tisto iz Trsta z dne 27. 7. 1922 (glej pravkar omenjeni Gledališki list) in ono dr. Škapina z dne 15. 7. 1922, ki kot član gledališkega sosveta v Mariboru toplo priporoča Skrbinška, s čigar odhodom bo »nastala na mariborskem odru velika luknja, ki bi je ne bilo mogoče zamašiti«, vendar je umetnik postavil »visoke zahtevke«, zato se je intendant dr. Brenčič izjavil proti angažmaju, »ker je mariborsko gledališče zelo slabo financijelno dotirano«. Zaradi vzdušja, ki je v njem potekala seja, je potrebno
objaviti iz omenjenega pisma še naslednji odlomek: »V Mariboru so bile lansko leto pri gledališču najrazličnejše intrige, ki so tudi zasegle osebo režiserja g. Skrbinška. V koliko je dal g. Skrbinšek sam povoda k temu, mi ni znano. Vem pa toliko, da je danes skoro vsaka individualnost, ki stoji na lastnih tleh in ki ima začrtano življenjsko stremljenje kakor tudi kulturni program, objekt, ob katerega se množica rada zaletava. •— G. Skrbinšku tudi privatno ni mogoče prav ničesar očitati. Je človek, kateri živi svoji umetnosti, ki jo ljubi, in svoji družini, katero ravno tako ljubi. Po gostilnah in kavarnah se g. Skrbinšek ne vidi nikdar. Dela intenzivno in zelo veliko in tak človek, ki toliko dela v umetnosti, je po mojem mnenju tudi dober človek. — Ker smo mi v Mariboru, kakor vidim, g. Skrbinška z ozirom na to, da se je preselil z družino v Ljubljano, izgubili, in ker mi je znano, da se g. Skrbinšek poteguje za angažma v Ljubljani in slednjič, ker sem slišal, da so nastale proti njemu intrige od strani gledaliških igralcev, sem smatral za svojo dolžnost, da kot človek, ki stojim izven vsake interesne sfere, dam možu, kar je njegovega. Na klevete se seveda nisem oziral, ker poznam predobro g. Skrbinška kot resnega umetnika in vztrajnega ter značajnega človeka.«
Zatem je upravnik pokazal še drugo plat zvona: izjave nasprotnikov. Vse kaže, je dejal, da so vsi zoper njega, ker so prepričani, da bo »intrigiral«. Nato Hubad pove še svoje mnenje — kratko in jasno — v treh točkah:
1.	Skrbinšek je domačin.
2.	Dosegel je visoko umetniško stopnjo.
3.	Mnogo je delal.
Potem je zaključil: »Ne želim dokončnih izjav. Prosim samo za nepristranska mnenja.«
Prvi se je oglasil Danilo:
»Igralci so proti. Če uprava noče razbiti ansambla, naj ga ne angažira. Igralca pa potrebujemo.«
Putjala:
»Ne poznam ga popolnoma. Poslušal pa sem ves kraval, ki ga je naredil pred nastopom, zato bi ga ne vzel. Če smem verjeti vsemu, kar govorijo kolegi o njem, tudi ne.«
Pa Šest?
»Poznam ga še iz tistih časov, ko je bil znosen. Takrat je bil tak, kakor piše v pismu. Kako je bilo' kasneje z njim, sam ne vem. Kar pa sem slišal o njem, je bilo neugodno. Mogoče tudi intrigira. A bil bi potreben, če bi se le znebil intrigantstva. Člani so zaradi njega bežali iz Maribora. Npr. Železnik. Zdaj sta se pomirila. Vendar garancij zanj ne more dati nihče. Riziko pa je, o tem ni dvoma.
Rogoz:
»Ne poznam ga ne kot igralca ne kot človeka. Vendar mu, kakor slišim, umetnosti nihče ne oponaša. Sicer pa je nemiren duh. Taki duhovi so nevarni.«
Kaj bo povedal Golia?
»Strankarstva se ni bati. Potrebna pa bo točna in stroga pogodba. Res, imel sem konflikte z njim. Zdaj so končani. Predlagam generalno odpuščanje. Obljubil je, da se bo brigal le za svoje umetniško delo. Igralce potrebujemo. Skrbinšek se je prelomil. Zdaj je drugačen. Če bo tak, kakor je obljubil, bo vsem na veselje.«
Zadnji se je oglasil operni režiser Bučar:
»	Irt
tr- ivt^MfU^«u> { XtiU ¡ti>i»LvtiM, ,	*'
“- twjtvwu>	f <£*• iy*^Cn
5c^v*Xv*o •	* **v- /
-C*'*' >£ & 3
j!o&fc ><**''' ^	■*^v'
Tw ✓^iv4A^*>*‘ -	UviM,	WMi
W <4<»t-vr— . - - .	«,«.	- .—..- i «r—-- -
J y/¿flfl^Ji *&&** (drej/f.Jt/
\.r:.:"i' 1*' .-.od up£ave8ar^4t.c{:. |-l«daljU£f vJ*«* 5,04
lan...
x -	/ -y. / ~/. JU«/-;
¿.3	”
i-ri toh prejeekdh ■ V- zaradi rsofca^jt
¿iCTC
f
uoaabnih honorarjev za tecc-ir.o plfvfa

ti aeouAi!".'0 . .oeter.ok er
:,riite a.	.... .i.ju.i
Z J.
žnvezujea se, ca ae; aor. orazpofo jao pokoril. • .disaipiiuaif^' ttu redu ^-.rodnega glrailiJU v Ljubijsual,oziroma "Uredbi o	^
jf3*S»yv' ^K»-!TTM.	"i” A
»klar ao ¿topi vpeljavo r.ova pogodbo,ki ¿e bo dogo^ori^a.^ edal! ¿xa v Ljubljani ob sodelovanj'
Doi!
rod ceno j in upravo narodnelr- g Bdrufer.jo gledaliških ifralo|v,cr..tr>i odbor .Ljubljana - pri foa-t ( bo Udrufeuja noje interese zi^ntopalo - ae poovriox glede i zvrao. .ii.jo,
ululbe . Z.do 10. doloiil sture
Uprava iica pravloo,<
J:
i,
odpovo
lato 1921/S2.
sak čas olutbo na oponese—
?en rok brez vsrkega utccoi.1 Aran.U-l;>
==*= ^WXo-j~*A /?«
, \ •. ■ j- ■■ ^	*
nb&t Ufaeic: H*fcJ	•***'*
‘	fc*1*?4*' h'w-
Skrbinškova pogodba z upravo Narodnega gledališča v Ljubljani s »sramotnim
pečatom« v zadnjem odstavku
»Vsaki upravi je veliko na tem, da se imtrigantstva znebi. Skrbinška ne poznam. Naj se napravi poskušnja. Predlagam enomesečno odpoved brez utemeljevanja.«
Pugelj in Bitenc se — kot je razvidno iz zapisnika — nista prijavila k besedi.
Milan Skrbinšek med igralci na stopnišču ljubljanske Drame (okrog 1930). Sedijo: Skrbinšek, Plut, Murgelj, P. Juvanova, Jerman; stoje: Cesar, Šest, Levar, M. Danilova, Sancin, E. Kralj
Skrbinšek je bil tudi povabljen, a je moral pred vrati čakati na sklep. Prijetno mu gotovo ni bilo. Zakaj v novembru (1921) ni šel za uradnika v upravništvo dnevnika »Jugoslavija«, kjer so ga že sprejeli v službo! (Dokument z dne 2. 11. 1921 v SGM.) Zakaj ni šel v tujino ali vsaj na Hrvaško v zagrebško gledališče? (Dokument z dne 22. 9. 1919 v SGM.)
Poklicali so ga v sobo. Želeli so njegovo izjavo. Zapisnikar je pisal:
»Vse, kar se je o meni slabega govorilo, ni resnica. To je vse, drugih pripomb o klevetah nimam. Če sem član nekega gledališča, se moram pokoravati disciplini. Vsem kolegom bom prijatelj. Gospod Danilo, pred desetimi leti sem bil vaš kolega. Povejte, prosim, ali se nisva dobro razumela? Sicer pa smatram, da je moja prva naloga, izpolnjevati vse dolžnosti.«
Nato je odšel počakat na zaključek glasovanja.
Bučar? Za. Danilo? Za. Pugelj? Za. Putjata? Ne. Šest? Da. Bitenc? Ne. Golia? Da. Rogoz? Da.
Torej: 6 za, 2 proti. Vsi pa se strinjajo s pridržkom: enomesečna odpoved brez utemeljevanja.
Milan Skrbinšek je postal član slovenske matične gledališke hiše — vendar s sramotnim pridržkom.
Potem se je seja nadaljevala. Na vrsti je bila prošnja za popust veseličnega davka in predlog za naložitev davkov drugim zabaviščem.
Milan Skrbinšek (1886—1963) lut metteur en scène, acteur, auteur de pièce, traducteur, pédagogue, organisateur et directeur. Après ses études à Vienne il débute à Ljubljana et y joue jusqu’au début de la Grande guerre. Il prend part à la guerre, dans la saison 1918—1919 dirige le Théâtre Slovène de Trieste et ensuite le théâtre de Maribor jusqu'en 1922 où il prie d’être engagé au théâtre Drama de Ljubljana. Le procès-verbal de la séance montre que les opinions de la direction du théâtre concernant son engagement étaient très partagées. Le maître fut accepté avec hésitation exprimée dans la clause très délicate et douloureuse pour le maître: Renvoi sans exposé de motifs avec délai d'un mois.