agentov politične socializacije se na Slovenskem icle razvija, prevladujeta pa 4e vedno tradicionalna politična kultura in konzervativna miselnost. Nedvomno lahko avtorju te knjige Janezu Kolencu priznamo poglobljeno in inovativno proučevanje politične kulture nasploh in posebej v Sloveniji, s čimer je nadaljeval pri nas žc uveljavljeno tradicijo raziskovanja politične kulture, katere začetnik jc prof. Stane Južnič.
Marjan Brezovšek
NI KO TOS (urcd.)
Slovenski izziv
(Rezultati raziskav javnega mnenja 1990-1991)
FDV-IDV, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij. Ljubljana 1992. str. 235
Knjiga vsebuje analize in poročila, pripravljena na podlagi razultatov raziskav v okviru projekta Slovensko javno mnenje, ki so bile opravljene v letih 1990 in 1991. torej v prelomnem obdobju slovenske zgodovine; pred prvimi demokratičnimi volitvami in po njih; pred slovensko osamosvojitvijo in po njej. Knjiga lako celovito zajema politično življenje s slovensko demokracijo in slovenske politične stranke med slovenskim osamosvajanjem. Nedvomno so li veliki sistemski in strukturalni premiki opredeljeni tudi z nacionalno zavestjo in celotno nacionalno problematiko, zato ji je v knjigi posvečena ustrezna pozornost. Knjiga je tako vrhunska sinteza socialnostrukturalnih. političnih in kulturnih sprememb v slovenskem prostoru, posebno vrednost pa ji daje Sc mednarodni primerjalni okvir, kar je omogo6lo primerjave s strukturalnimi premiki v srednjeevropskih in vzhodnoevropskih družbah.
Slovenijo je skupaj z drugimi srednje- in vzhodnoevropskimi nekdanjimi komunističnimi državami zajci tretji demokratizacijski val v obdobju po drugi svetovni vojni. Potek preobrazbe teh držav in njihove možnosti za
uveljavitev demokratičnih institucij in političnih odnosov, tj. njihovo politično modernizacijo, določa dvoje presečišč - redefinira-nje nacije oz. nacionalne države (in osamosvajanje narodov) ter vprašanje razmerja med demokratičnimi institucijami in gospodarskim prestrukturiranjem teh družb. Ne glede na razlike v stopnji njihove družbene in gospodarske razvitosti pa so vzroki za politično modernizacijo precej podobni (kriza legitimnosti, omejevanje človekovih pravic. neučinkovitost vzhodnoevropskih sistemov in stroSki represije). Načini in oblike prehoda v demokracijo so različni, odvisni pa so od narave predhodnega režima, razmerja družbenih sil in politične moči. ki jo imajo, prav lako pa tudi od širšega oz. mednarodnega okolja. Raziskovalni podatki, čeprav zadevajo Ic subjektivno razsežnost tega »prehodnega obdobja«, kažejo na nekatere posebnosti Slovenije in možnosti uspešnega »prehoda« v njej.
Raziskovalni podatki prikazujejo torej stališča, vrednotenja in poglede ljudi, njihovo subjektivno doživljanje sprememb in izpovedana pričakovanja ob preobratu, prehodu in radikalni reformi v Sloveniji. Pokažejo na premike v gledanjih na ključna družbena razvojna vprašanja in torej na premike v zavesti nasploh. To npr. ponazarja sestavek Z. Roterja o »prepoznavanju in razumevanju preteklosti«, ki vključuje oceno medvojnega dogajanja in povojnega t. i. »socialističnega obdobja«. Na razumevanje »prehoda« in odnosa ljudi do strukturalnih sprememb seveda lahko odločilno vpliva tudi vrednotenje preteklosti. V ta okvir spada tudi drugi Rotcrjev prispevek z naslovom Premišljevanje o (katoliški) Sloveniji. 1992. Rezultati potrjujejo podmeno o dozorelosti slovenske politične in kulturne zavesti v smislu obstoja trdnih meril za presojanje preteklega in načrtovanje prihodnjega. Javnost tudi ni naklonjena pustolovstvu v prihodnosti ali slcparjenju s preteklostjo. Avtorjeva razlaga sc nagiba tudi h koncu mita o katoliški Sloveniji, »če katoliškosl razlagamo kot popolno privrženost velike večine (npr. dveh tretjin) slovenskega prebivalstva katoliški cerkvi, njenim dogmatičnim resnicam, moralnemu in družbenemu nauku, kot nesporno priznavanje, naj ima ta Cerkev položaj in vlogo hegemona v vseh rečeh verskega. moralnega, kulturnega in političnega življenja državljanov, kot pravico do nespor-
840
Tcon)! in pnkM. tel 30. i(. 7-8. Liubljana 1943
nega narodnega voditcijsiva. kot jc bilo to med svetovnima vojnama. Ti časi so nepovratno mimo, nc glede na to kako močno si lo nekateri želijo ali nc želijo« (str. 46).
Redefiniranje nacije in razvitje zamisli nacionalne države vse do njene ustanovitve in mednarodne uveljavitve analizira P. Klinar v sestavku Slovenska nacionalna zavest v času osamosvajanja. Na eni strani se ta zavest izraža v visokem vrednotenju institucij, ki zagotavljajo oz. varujejo nacionalno samostojnost, po drugi strani pa dobiva tudi svoj negativen odvzem v izražanju nacionalne nestrpnosti, v zanikanju enakih pravic človeka in celo v agresivnem nacionalizmu. Predpostavljamo lahko, da se bo ta vidik ob socialni in gospodarski krizi Se poglobil. Odnos med avtohtonimi prebivalci in imigranti v Sloveniji je P Klinar analiziral v posebnem prispevku. Demokratizacijskc procesc, tako kot se izražajo na politični ravni skozi angažiranje in staliSča, analizira več prispevkov. Naj jih samo naStcjemo: B. Markič. Zaznave Slovencev o političnem sistemu, in Politika in javno mnenje; N. ToS. Politične stranke, volilci in njihove idejne orientacije ter Demokratizacija v Vzhodni Evropi - primer Slovenije. V ta okvir sodi tudi prispevek J. Stebeta O vzorcih sprememb volilnih nagnjenj Slovencev. Na vprašanje, kako je s socialno določenostjo vrednotenja neenakosti, odgovarja V. Rus v svojem sestavku o lastninskem in blaginjskem sindromu pri Slovencih. Za večino Slovenccv enakost ni pogoj za demokracijo in Sc manj nekaj, kar kaže istovetiti z demokracijo.
V posebnem poglavju so podrobno prikazani tudi rezultati raziskave O nacionalni varnosti, kjer A. Grizold in L. Jelušič razčlenjujeta in opisujeta varnostno zavest Slovencev. Zbornik socioloških, politoloških in obramboslovnih raziskav priznanih slovenskih znanstvenikov končuje spis N.Toša Institucionalne spremembe in perspektive demokracije v Sloveniji. Preobrati v Vzhodni in Srednji Evropi so izziv demokraciji in priložnost, da se te družbe izvijejo iz dolgotrajne vkleščenosti v avtoritaren sistem. Tu pa se zastavljajo že nova vprašanja njene »utrjenosti« in učinkovitosti pri reševanju glavnih problemov. Zbornik jc. Se zlasti s svojo empirično utemeljitvijo, pomemben prispevek k razumevanju prehodnega obdobja in hkrati opozorilo na pomen demokratičnih pravil in razvijanje instituci-
onalne legitimnosti celotnega političnega sistema.
Marjan Brezoviek
MIRJAN NASTRAN ULE
Psihologija vsakdanjega življenja
(Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana 1993. str. 2.53)
Naše življenje, ki ga živimo v svojem vsakdanjem svelu. je pestro, izzivalno, zanimivo, dinamično, enkratno, presenetljivo. Poleg pripisanih atributov bi mu lahko pridali Sc mnoge druge. Kako to vsakdanje življenje, njegova dogajanja osvetliti? To jc tema, ki zanima mnoge znanstvenike: filozofe. sociologe, psihologe itd. In proučevanja te teme se jc (še zlasti s psihološkega gledišča) tudi lotila dr. Mirjana Ulc. Letos jo jc avtorica predstavila v delu Psihologija vsakdanjega življenja. Njeno delo je izšlo pri Znanstvenem in publicističnem središču v Ljubljani. Avtoričino delo je. kot bomo poskusili utemeljili v nadaljevanju, nosilec bogatih vrednosti. Z njimi se lahko strokovno obogatijo tudi profesorji družboslovja. In prav zaradi izrečenega sem sc odločila, da družboslovcem (še predvsem profesorjem družboslovja) to delo nekoliko pobliže predstavim.
Delo poleg predgovora vsebuje tele nosilne vsebinske teme: vsakdanji svet kot social-no-psihološka kategorija; medoscbni odnosi v vsakdanjem življenju; psihopatologija vsakdanjega življenja; življenjski svet družine; vsakdanji svet in spolne razlike; indivi-dualizacija življenja in spremembe subjektivnih struktur. Temeljito poznavanje nanizanih tem jc nujno potrebno tako za profesorja psihologije kot sociologije. Reči je mogoče: oba morata pri dijakih razmišljati o vsakdanjem svetu; o medosebnih odnosih, ki potekajo v tem svetu; o patoloških pojavih. ki v njem vzniknejo. In še bi lahko nadalje utemeljevali. To pa ravno dokazuje, kako strokovno zelo bogata osebnost mora