r.
L B T O 1031 - ŠTEVILKA 12.
Plemenito tekmovanje
0 dveh velikih možeh starih krščanskih časov, o sv. Baziliju in sv. Grego-riju iz Nise, pripoveduje zgodovina, da sta kot dijaka visoke šole v Atenah tekmovala za čast znanstvene dovršenosti, še bolj pa za plemenite čednosti; istočasno pa ju je vezalo nerazdružljivo prijateljstvo vse življenje.
Kolikega pomena bi bilo tudi za našo mladino, če bi na podoben način tekmovala med sabo za dovršenost in čednost! Ali pa morebiti more tudi vzgoja kaj k temu pripomoči? Prav gotovo! Doraščajoči mladi človek kar čaka, da bi se izkazal, da bi vršil junaške čine, da bi pokazal, kaj zmore. Ako ga vzgoja napeljuje le na površje življenja, na zunanjosti, tedaj misli, da je dosegel pravo srečo, če to doseže. Če ga pa vzgoja napeljuje k velikim, lepim, plemenitim delom že prav od zgodnje mladosti, tedaj pa čimdalje bolj pridobiva moči nad svojim delom, mišljenjem in stremljenjem.
Važno je torej, da našo doraščajočo mladino navdušimo in pripravimo za tekmovanje. V šoli in v uku jim mora biti v ponos, da se z vso svojo močjo približujejo najboljšim, najspretnejšim. In prav od vzgojiteljev je odvisno, da jih opozore m prave vrednote življenja in jih spodbujajo k plemenitemu delu.
Seveda pa pri tem ne smejo pozabiti, da niso vsi otroci enako nadarjeni in če morebiti kateri ne napreduje v šoli tako, kakor bi bilo želeti, tedaj ga pač ne smejo zapostavljati ali celo kaznovali. Bog je namreč svoje talente različno porazdelil, ker na svetu ne potrebujejo samih učenjakov, ampak rudi
poštene delavce, ki mu prav tako pomagajo pri vladanju in ohranjevanju sveta in prav tako delajo za večno plačilo, kak°r oni učeni.
Važno je, da vzgoja postavi otrokom pred oči lepe zgiede velikih ljudi, da se ob tem pogledu vesele in začutijo v sebi nagon za posnemanje in plemenito tekmovanje z njim. V prvi vrsti so to pač svetniki, ki nam vsi služijo v najlepši vzgled, pa tudi še danes je, hvala Bogu, med nami še vzglednih mož in žena, fantov in deklet, ki služijo mladini lahko za najboljši vzgled. Vsi ti jasno kažejo, da tudi današnja doba marsikaj zmore, da pa zgledno življenje ni nedosegljivo, kakor marsikdo zlasti izmed naših mladih misli. Zgledi iz sedanjosti so za mladino še prav posebno privlačni! Seveda pa vsi kažejo na močno samopre-inago in neustrašeno vztrajnost, brez katerih nič velikega ne moremo doseči.
Kako lepo pa bi bilo, če bi dorašča-jočim sinovom in hčeram ne bilp treba hoditi daleč po zglede za svoje življenje m ravnanje! če bi sin v svojem očeti, imel najlepši zgled in hči v svoji materi ne samo v tihem družinskem in domačen, življenju, ampak tudi zunaj v javnem življenju! Če bi kar v lastnem domu našli najboljši dokaz, da je pošten in dober človek obenem tudi dober katoličan in državljan!
Seveda pa je zelo važno, da otroci že zgodaj razumejo razločevati dobro od slabega in se potem odločijo za plemenito tekmo samo za dobre stvari. Za! pa, da prav pri nas v zadnjih časih vidimo med našo mladino neke vrste tekmovanje, ki ne more biti ne posamezniku, ne splošnosti v korist. Mislim tu na te«anovanie v razkazovanju modernih
oblek, v čemer se kosajo ne samo dekleta ene vasi, ampak celo vas z vasjo in celo vas z mestom. In vendar vsaka ve, da vse ni za vsakega, da je marsikatera naravnost smešna, ko hoče v moderni obleki drugo prekositi.
Nezdrava in vse obsodbe vredna pa je tudi tekma med fanti in možakarji, »kdo ga več nese« in komu ne prideš do konca v nedostojnem govorjenju.
Da bi naš novi rod, naša mladina, brez škode obšla tovrstno tekmovanje, naj z vso vnemo in resnostjo skrbe vzgojitelji, matere in očetje!
G spodinja m scspodars a krfra
Silna gospodarska stiska, ki ji pravimo kriza, je objela menda ves svet. Prav posebno pa ječi pod tem zlom Evropa. Tudi pri nas jo bridko občutimo že dlje časa, dasi morebiti vendarle še ne tako hudo kakor v marsikateri drugi državi. Prizadet je od nje vsak stan, najbolj pa delavski in kviečki. Delavec zato, ker mu primanjkuje posla, kmečki pa zato, ker od nikoder ni dobiti potrebnega denarja. Pridelki nimajo cene, pa se tudi prodati ne morejo, potrebe pa so iste ali pa se še večajo — torej dohodki vedno manjši, stroški pa vedno enaki, če že ne večji. Tako gospodarstvo mora peljati v pogubo, če se kaj ne izpremeni, zlasti če si svojega položaja sami ne bomo skušali izboljšati.
Tu nekaj nasvetov, kako naj bi pametna gospodinja v svojem delokrogu priromogla, da bi se olajšala sedanja ^iiska in srečno prebredli sedanje hu-č-e čase.
Povedali smo že, da je vzrok vsega zla v tem. ker dohodki niso v pravem razmerju s stroški. Jasno je samo ob sebi, da je pomoč mogoča samo na ta način, ako skušamo dohodke povečati, stroške pa zmanjšati.
Pri povečanju dohodkov bo gospodinja težko dosegla kaj izdatnega, ker je to bolj gospodarjeva zadeva. Vendar pa tudi v tem oziru ne bo brez koristi, ako z vso vnemo goji tiste panoge, ka-
terih pridelki se lahko in razmeroma dobro spravijo v denar (jajca, rano 3adje, kaka posebna zelenjad itd.) Mnogo v|(S pa lahko doseže, ako svoje gospodinjstvo tako preuredi in uravna, da se stroški kolikor mogoče zmanjšajo. V tem oziru naj velja strogo pravilo: Ne kupuj nobene :rT, ki za življenje ni neogibno pottebna — torej nobene stvari, brez katere je mogoče živeti in os*ali zdrav in trden za delo. In koliko je takih stvari, če pogledamo zlasti na obleko in hrano!
Te dni sem govoril z gospodarjem, ki je sicer trden kmet, ki so mu pa zaradi krize usahnili skoro vsi denarni viri. Pa je rekel, da se zaradi tega nič ne vznemirja. »Kar potrebujemo za prehrano« —• pravi — »to pridelamo doma. Ne kupim drugega nego sol, žveplenke in na zimo malo petroleja. Vse druge izdatke smo popolnoma črtali. Oblek imamo za potrebo. Ko se bo jela trgati, jo bomo krpali. Tudi če hodimo vsi zašiti, nič ne de, lačni- ne bomo, in z domačije nas nihče ne bo preganjal. To je pr glavno. Skrb!jo me le davki. Pa tudi to se bo na kak način premagalo.«
To so besede pametnega, modrega gospodarja. To je načrt za pobijanje krize in pri izvedbi tega načrta ima gospodinja prvo in odločilno besedo. Če se ona s temi nazori strinja in je dovolj odločna, da jih tudi uveljavi in izvede, pa je kriza vsaj v bisivu rešena.
Največ izdatkov, ki bi se dali zmanjšati ali celo popolnoma ukiniti gre kakor rečeno za obleko in nepotrebna živila. Ali je mar to potreba, da se kmečka mladina, zlasti ženskega spola, pači z obleko po novomodnem kro ju? Proč z vso to nepotrebno, a drago mestno spakarijo, proč iz vsake zdrave kmečke hiše, pa bo precej prihranjenega! Časi so sedaj podobni onim, med vojno. Takrat je bil sicer denar, pa blaga ni bilo, danes je pa blaga dovolj, pa denarja ni. Kakor smo takrat ponosili vso starino, tako delajmo tudi danes I
Prav taka jo r nekaterimi živilL Ali ni to znamenje propada, doslej zdravega kmečkega stanu, da ne mara več tečnega črnega kruha, da se povsod kupuje bel kruh. Kakšna silna slepota je to, da dragocen in težko pridobljen denar zametamo za malovredno ali celo škodljivo živilo, namesto, da bi pekli kruh iz doma pridelanega in v domačem mlinu na črno izdelanega žita! Pa kupujejo tudi riž, zdrob, makarone, za vsako domačo peko mora biti kupljena bela moka itd. Pomislimo dalje, kakšne ogromne vsote gredo za kavo, čaj, sladkor itd! Ali so to mar potrebna živila? Ne, to so dražila, ki polagoma izpodkopdjejo čvrsto zdravje in zmožnost za delo. Proč torej z vso to različno kramo in hranimo se s tečnimi in zdravimi živili, ki jih pridelamo na polju, na vrtu, v sadovnjaku!
Kriza — stiska ne bo prešla sama od sebe. Treba je, da poprimemo vsi, vsak na svojem mestu, pa se bo sčasoma, gotovo poznalo.
Gospodinja! Tvoj delež pri tem poslu je velik. Zato bodo pa tudi velike tvoje zasluge, ako boš z vsemi svojimi silami in z vsem svojim ugledom uveljavila v svoji družini, zlasti pri svojih otrocih, gorenje načelo strogega in neizprosnega krčenja izdatkov in skrajnega varčevanja.	X.
VezaSna in rahliatoa
sredsva pri kuhanu
Prav rado se zgodi, da stoji gospodinja vsa obupana pred pudingom, cmočki in cmoki, ki se ji niso posrečili — ki so namreč pretrdi ali pa pre-mehki. Zakaj nastanejo take neprijetnosti pri kuhi, hočem tu v kratkem objasniti.
Najlaže razumemo stvar če napravimo nekaj preprostih poizkusov.
Vzemimo surov, nastrgan krompir, stisnimo ga malo, potem pa vrzimo iz te snovi en cmok v vrelo slano vodo. Opazili bomo, da ostane tvarina lepo skupaj. Ako ta cmok potem prerežemo,
pa opazimo, da je tako trd, da z njim ne bi mogli nikomur postreči, kajti upiral bi se zobem in zgrizli bi ga ie s težavo. Ravno nasprotno pa dosežemo, če nastrgamo kuhan krompir iz njega zakuhamo cmoke. Tvarina gre v vreli slani vodi polagoma narazen in se končno vsa razleze po vodi. Vprašamo se, kako to, da se eno in isto živilo tako različno obnaša?
Odgovor je prav preprost. Krompir ima namreč v sebi razen vode tudi precej škroba (približno 20%). Znano nam je, da s škrobom škrobimo perilo, zgcščamo tekočine (omake, testo itd.). Pri kuhanju se škrob pretvarja v lepljiv škrob (lepljivo gmoto), se napne in se pri tem navzame mleka ali vode, sladkorja, soli itd. To se godi tudi takrat, kadar kuhamo cmok iz surovega krompirja, škrob v cmoku, ki se pri kuhanju napne, postane lepljiv in drži drobne koščke krompirja skupaj. Cmok postane trd in se ne razkuha.
Ako pa se je v nasprotnem slučaju (kuhan krompir) škrob že prej pri kuhanju napel, tedaj nastrganih krompirjevih koscev ne more več držati skupaj — cmok gre v vodi narazen, se razkuha.
Če vzamemo za poskus namest« krompirja meso, vidimo isto. Cmok, ki ga naredimo iz surovega mesa se drži skupaj in je za okus veliko pretrd; cmok iz kuhanega mesa pa razpade. Tabela s hranilnimi snovmi nam kaže, da ima meso razen 78% vode približno 20% beljakovine. Vemo tudi, da se tekoč beljak jajc pri kuhanju strdi — zakrkne. Podobna beljakovi-nasta snov kakor v jajcu je tudi v mesu. Uprav zavoljo te beljakovine pa je tvarina postala trdna.
Cmok iz kuhanega mesa z že zakrknjeno beljakovino pa ne more tvarine vezati, niti strditi.
Oba poskusa nas učita tole: cmok iz nekuhane, beljakovino ali škrob vsebujoče tvarine je bil pretrd, iz kuhane pa premehak. V prvem slučaju je treba torej dodati nekaj, kar naj
tvarino zrahlja, v drugem, kar naj to snov veže in drži skupaj.
Kaj pa, ako zmešamo obe tvarini, kuhano in sirovo? Poskus se posreči. To lahko primerjamo s kuharskimi zapisi v naših knjigah. Poglejmo n. pr. nekaj različnih zapisov za krompirjeve cmoke.
a)	1 krožnik surovega, nastrganega krompirja, 1 krožnik kuhanega nastrganega krompirja.
b)	2 kg surovega nastrganega krompirja, 6 dkg zdroba, K 1 mleka. Še vrel zdrcb, skuhan, v mleku stresemo na cžet krompir.
Pri teh dveh zapisih delamo cmoke iz surovega krompirja, ki bi pa bili trdi, zato jim moramo pridelati ra.h-Ijalno sredstvo — kuhan škrob. Pri prvem načinu rahlja škrob, ki je v kuhanem krompirju, pri drugem pa škrob v kuhanem zdrobu.
Cmoki iz kuhanega krompirja:
a)	'/i kg krompirja, 1 jajce.
b)	'A kg krompirja, 10 dkg moke.
Pri zadnjih dveh zapisih pa deluje
surova beljakovina (jajce) ali surov škrob (moka) kot vezalno sredstvo.
Na isto naletimo pri cmočkih iz mesa: n. pr. ^ kg surovega, sesekljanega mesa, 1—2 žemlji. Kruh vsebuje pri pečenju nastali lepljiv škrob, zato rahlja. Če pa vzamemo namesto same govedine >* kg svinjine in % kg govedine, tedaj je treba dodejati še nekaj, kar pesrka in veže mast, to so drobtine ali jajce.
Razven kuhane škrobove gmote in kuhane beljakovinaste snovi uporabljamo pri kuhanju za rahljanje še taka raahljclna sredstva, ki raztezajo testo potom plinastih mehurčkov, to so kvas i vi pecilni prašek; oba namreč razvijata plinast ogljikov dvokis. Tudi surov beljak, če ga stepemo v sneg, nam da rahljalno sredstvo. V mehurčke beljaka vtepemo zrak, ki potem rahlja. Podobno učinkuje tudi maščoba.
Če na kratko združimo, kar smo dognali — dobimo tole razpredelnico:
Surovo osnovno tvarino (meso, krompir, moko) rahljamo:
a)	s kuhano snovjo;
b)	s kvasom;
c)	s pecilnim praškom;
d)	s snegom iz beljakov;
e)	z maščobo.
Kuhano osnovno tvarino vežemo:
a)	s surovo snovjo;
b)	z jajcem.
Šele sedaj bomo dobro razumeli vse kuharske zapise za kolače, cmoke, žličnike, pudinge in slično. Razen tega tudi sami lahko kaj sestavimo, spremenimo ali popravimo; pa vpišemo v kuhinjsko knjigo.	š. H.
Dajte otrokom mlekil
Mleko je najpopolnejše in najdragocenejše hranilo ter zaradi tega posebno važno za otroke. Žal, se še vedno ne zavedajo povsod, da otrok mora dobivati mleka v zadostni meri, ako hočemo, da se lepo razvija in ostane zdrav.
Tudi mleko je imelo tu in tam svoje nasprotnike. Da pa dokažejo njegovo potrebo in korist, so naredili na Angleškem zanimiv poskus z mlekom na večjem številu otrok.
Poskus se je vršil v državnem zavetišču, kjer vzgajajo stalno po 500 do 600 otrok, ponajveč sirot. Te otroke so razdelili v več skupin; vsaki skupini so pa odkazali poleg zadostne in otrokovemu razvoju primerne hrane še nekak priboljšek in sicer: prvi skupini mleko, drugi skupini sladkor, tretji skupini maslo itd. Otroci mlečne skupine so dobivali na dan obilnega l mleka (1 pint —-angl. mera — 568 cm3) in sicer tekoir treh let (od 7. do 11. leta).
Končni primerjalni poskusi posameznih skupin so pokazali, da je izmed vseh mlečna skupina največ pridobila na rasti in na teži. Ti otroci, ki-so redno pili mleko, so boljše rastli, postali krepkejši in močnejši kakor vsi ostali otroci z drugimi pridatki k hrani.
Ti »mlečni otroci, kakor jih lahko imenujemo, tudi hiso trpeli na manjših
obolenjih; pri njih ni bilo opažati niti ozeblin, niti drugih malenkostnih tež-koč, ki so v navadi pri drugih otrocih. Razen tega pa so bili tudi živahnejši v mišljenju in delovanju sploh.
Poskus jasno kaže tudi nam, kaj lahko dosežemo pri otroku, če mu dajemo redno vsak dan mleka, ki izpopolni tudi morebitne manjkujoče snovi v običajni otrokovi hrani. Š. H.
Snaženie ščetk (krtač), metel in glavnikov
Razne snažilne potrebščine, kakor tudi toaletne je treba tu in tam osna-žiti nesnage in uporabljati zopet znaž-ne in čiste.
Če so ščetke umazane in polne smeti, jih najprej izčešemo z redkim glavnikom (za to se dobi poseben glavnik iz aluminija); nato jih pomočimo v mlačno milnico, dobro izperemo in iz-plaknemo v več čistih vodah. Pri krtačah z dragocenejšimi hrbti iz politi-ranega lesa, kakor so krtače za obleko, moramo paziti na to, da se les ne zmoči in ne pokvari. Zavarujemo jih pri snaženju z milnico tako, da jih ovije-mo s suho krpo in delamo previdno. Razen na ta način, pa snažimo ščetke lahko tudi suho, tako, da jih drgnemo z vročo pšenično moko in jih potem temeljito izprašimo.
Ščetke za lase, ki so mastne, umivamo v vroči milnici, kateri smo dodali nekaj salmijaka.
Ščetke za zobe pa umijemo v čisti vroči vodi z dodatkom sode.
Sušimo vse oprane ščetke tako, da leže na ščetinah, da voda ne zleze v hrbet, sicer se ščetka pokvari.
Z metlami in omeli ravnamo prav tako. Najprej jih počešemo, nato pa operemo v mlačni raztopini sode, iz-plaknemo in posušimo. Osnažiti se dajo tudi na suh način z vročimi otrobi.
Glavnike pa temeljito osnažimo takole: Na % 1 mlačne vode dodenemo 1 žlico salmijaka. V to mlačno vodo s salmijakom pomočimo glavnik in ga umivamo s pomočjo ščetke. Nato ga
izplaknemo še v mlačni fn mrzli vodi, ter zbrišemo z mehko krpo. Če treba, vzamemo še nit in potezamo z njo toliko časa med zobmi glavnika, da odstranimo vso nesnago. Paziti pa je treba, da voda ni prevroča in da glavnika ne pustimo dolgo časa v njej, sicer se razcepijo konice in glavnik postane neraben.	Š. H.
Veterin, zdr. Hugon Turk:
Rdečica svini ogroža lahko tudi človeško zdravje
Okužba človeka po rdečici svinj sicer ni tako nevarna in pogosta kot je to mogoče po steklini, smrkavosti in vrančnem prisadu, katere živalske kužne bolezni so nevarne toplokrvnim bitjem raznih vrst.
Rdečica svinj se ne prenaša na nobeno vrsto domačih živali, če so dovzetni divji prašiči za to bolezen ni znano. Le človek se more okužiti z rdečico svinj in to se zgodi posebno lahko onim ljudem, ki imajo opravka pri klanju na rdečici bolnih svinj ali pri raztelesbi rad^ te bolezni pogino-lih prašičev in sicer če je koža rok le količkaj poškodovana. Zelo pogosto se okužijo osebe, ki se pečajo z umetnim gojenjem glivic-povzrociteljic rdečice svinj (kultur), katere se rabijo za cepljenje zoper to bolezen. Dalje se okužijo lahko osebe, ki izvršujejo tako cepljenje t. j. živinozdravniki. Zato zakon ne dopušča, da bi «:«pili nevešči ljudje (lajiki) živali z nevajenim cepivom kultur, ker bi tako spravili v nevarnost sebe in druge ljudi, vrh tega pa bi se bolezen prav lahko še raznašala v razne dvorce in kraje.
Če se človek okuži skozi poškodovano lastno kožo, nastopijo na tem mestu rdeče lise ko pri senu, mezgov-ne žleze v okolici poškodbe zabrek-nejo in se iz njih napravijo boleče zatekline, površna kožica nad rdečimi lisami postane dostikrat črno-rde-ča, se odvzdigne od druge kože na tem mestu in izloča sirotkasto tekoči-
no. Tu in tam se opazijo tudi otekline bližnjih sklepov.
Potek bolezni je navadno ugoden in bolezenski znaki izginejo v 4 tednih, bolnik popolnoma ozdravi, vendar se zavleče lahko ozdravljenje do 12 tednov. Zelo se okrajša bolezen z vbrizganjem zdravilne sirotke, katere se mora vcepiti pod bolnikovo kožo navadno v izmeri 10 cm3.
Da bi se rdečica svinj prenašala na človeka s povživanjem mesa ali mesnih izdelkov, to sedaj še niso opazovali, izključeno vendar to ni. — Zato je potrebno, da smo oprezni in se točno ravnamo po tozadevnih predpisih zakona. Vsekakor se varujmo vedno surovega mesa, surovih ali slabo prekuhanih ali pa prepečenih mesnih jedi.
g Sprejem v kmetiisko-gospodinjsko šolo Kmetijske družbe v Ljubljani. S
1. oktobrom 1931 se otvori trideseti tečaj kmetijsko-gospodinjske šole v Ljubljani, ki bo trajal 11 mesecev. Podrobnosti glede sprejema so bile že objavljene v »Kmetovalcu« in v dnevnem časopisju. Pripomniti je samo, da znaša oskrbnina in šolnina mesečno Din 450. Ta mesečni prispevek se sprejme tudi v živilih, ki se primerno vračunajo. — V zavod se sprejmejo dekleta, ki se želijo izvežbati v dobre gospodinje. Dovršiti morajo 16 leto starosti, predložiti zadnje šolsko in zdravniško spričevalo. Zaželjene podatke nudi Kmetijska družba v Ljubljani, na katero je nasloviti lastnoročno pisane prošnje do najkasneje 24. avgusta.
ga Kanarček je jako občutlijv na živcih. Samota, strah, ljubosumnost, gibanje in vrtenje kletke mu škodi. Lahko dobi božjastne krče. Božjastni ptiček poveša peroti, obrača oči, leži par minut kakor da je pribit, potem obrne glavo in vrat v stran, se valja po tleh in bije s perutmi in z nogama. Po preteku 10—15 minut mu od-leže. Daj ptičku miren prostor, veliko kletko in prost vzlet po sobi. Dajaj mu zelenjave, dobrega sadja
in v pijačo za sled bromove raztop-nine. Kanarčki bolijo noge? Namaži mu jih z gorkim oljem in zavij v fla-nelo. Glej, da ni na prepihu.
ga Za nos ki je rdeč zmešaj dva grama timola, 9 gramov vazelina in 9 gramov lanolina. Namaži zvečer in zbriši zjutraj. Svetujejo tudi, da ga namočiš včasih z bato, ki si jo namočila v bencinu. Pri rdečem nosu je treba poiskati vzrok, ki mu je dal bolj živo barvo. Ako so to zaprti in zasedeni sokovi, pij čaj, ki čisti kri; ako je od bramorjev, vprašaj zdravnika, ako je od ozeblin, ga moči z orehovim oljem. Če ga je vščipnil prijatelj alkohol, se bo pač treba odreči prijatelju. Ženskam pordi nos rad že od čaja, kave, močne juhe. Za »alkoholni nos« je dobil starejši gospod prav lep nasvet. Bral je v oglasu, da se da rdečica z nosu odpraviti in je šel v omenjeno hišo. Prišel je v zakajeno sobo, kjer se je svetilo iz dima dvanajst rdečih nosov, pred niimi pa »žlahtna božja kapljica«. Na vprašanje, kaj je z rdečim nosom, je dobil odgovor: »Pij, dokler ne postane plav!«
ga Redilnost medu. Žlica medu je bolj redilna kot eno kurje jajce. Med je lahko prebavljiv, gre naravnost v kri, oživi živce in krepi telo. Med naj se uživa na kruhu in ne sam, sicer se ga vsak hitro prenaje.
g Laneno seme. Pridelek lanenega semena pri nas je letos prav lep in obilen. V splošnem ga pa ne pridelamo toliko, da bi krili lastno potrebo tovarn za olje, ampak ga moramo še uvažati. Največ ga dobimo iz Argenti-nije, kateremu je pa v zadnjem času cena močno narasla od .165 na 194 do 196 Šterlingov. Ta razlika znaša v našem denarju okoli 40 par pri kg. Uvoženo seme stane torej franko jugoslovanska postaja od 3.10 do 3.20 Din za kg. Temu primerno bo treba regulirati tudi cene domačega pridelka.
Pošljite naročnino!

m	V ITI?! ®j®
i: lyi .1.1®! V ClI f li'fef ® 1 ® HiCil ® s ®
Ivan Albreht:
t
Trre b :>u
So v zeleni gori trije temni bori: Prvi dal bo zibelko, drugi dal bo posteljo, tretji krsto za slovo.
Zibel je dodelana, v njej spi mala Anica, v snu se z angelci igra.
V sobi postelja stoji, Anka poleg nje kleči, v srcu z Bogom govori
Črno krsta se blišči, nemo Ana v njej leži, navček ji v slovo zvoni.
ftshmu lo'i u
le mat; umrla
(Konec.)
Čudno pa se mu je zdelo, da so ga povsod božali in mu govorili: »O ii revež ti! Šele pet let star, pa nima ne očeta in matere ne! Le kam boš zdaj revček šel? Kdo te bo k sebi vzel?«
Ni jih razumel. »Saj imam mamo. Kako je ne bi imel. Saj je doma in spi,« si je mislil. »Kmalu se bodo zbudili.«
Ko je prišel domov, ni bilo več tujih ljudi v sobi. Samo brat;e so stali jkrog materine postelje in vsi so jokali.
Tudi Lojzek je jokal, ker so brat-ie jokali. Še hujše ie jokal pri pogrebu in ob odprtem materinem grobu. A ni jokal tako hudo, kakor bi kdo mislil. Mudil se je z gorečo svečo, ki jo je držal v rokah. Držal pa jo je tako, da mu je kapalo od nje na obleko. Tako se je razmeroma lahko poslovil od matere .. .
Najhujše pa je Lojzek jokal dva meseca po materin1 smrti. Najljubši njegov brat mu je re^eh »Lojzek, po-
iskal sem ti drugo mamo, prav tako dobro, kot rajna mati. Pojdi, da te peljem k nji.«
Lojzek je bil takoj voljan. Predstavljal si je novo mamo, vso dobro, prav nič hudo.
Brat je pobasal njegove cunje skupaj in dejal, naj mu sledi. Lojzek je šel molče za njim ...
Na koncu hiše pa je hipoma obstal, trdo se je prijel za trto, ki se je vzpenjala po steni in zakričal: »Doma bom ostal!«
Spomnil se je na mater in na njene besede: »Ne boš sam, ne! Pri dobrih ljudeh boš, pri ljudeh, ki ti bodo belega kruha dajali, pri ljudeh, ki te ne bodo tepli, pri ljudeh, ki bodo s teboj lepo ravnali, pri ljudeh, ki te bodo za gospoda študirati dali.«
Čeprav Lojzek oni večer matere ni razumel, si je vendar te besede zapomnil. Sedaj je postal korajžen. Kako naj gre v kraje, kjer ljudi ne pozna? Mati mu ni povedala, kje in kateri so ti dobri ljudje. Zato je Lojzek mislil, da so ti dobri ljudje le doma. In drugič je zatrdil: »Doma bom ostal!«
Brat ga je najprej tolažil, potem pa ga je s silo odvedel od doma k tujim ljudem, ki jih Lojzek ni še nikdar videL
Ni se mu dobro godilo. Ni bilo tako, kakor je želela njegova mamica. Lepe besede mu niso privoščili in k delu so ga silili, čeprav je bil še tako majhen. Še kruha mu niso hoteli dati, kadar je bil lačen in tepli so ga, če je jokal po svoji mamici.
Prišla je zima, prišli so lepi Božični prazniki. Lojzek ni imel ne jaslic, ne božičnega drevesca. O, kako je bilo pred letom lepo, ko je na Sveti večer sedel s svojo mamico za toplo pečjo in poslušal pravljice, ki mu jih je pripovedovala.
K mamici je hotel. Zbežal je od tujih ljudi. Taval je po mrazu in
snegu proti domu, proti pokopališču, kjer sta počivala atek in mamica v grobu...
Na sv. Štefana dan so ljudje, ki so šli iz cerkve, našli na pokopališču mrtvega dečka. Zmrznil je v mrzli zimski noči. Slonel je na grobu svoje mamice ... Bil je Lojzek.
3 a z
(Po angleški narodni pravljici.)
V kočici na severu daleč od mesta ali vasi je živela pred leti siromašna vdova s svojim šestletnim sinčkom.
Vrata kolibe so se odpirala proti gričku, sicer pa se je razprostiralo krog in krog hiše močvirje, golo skalovje in vlažne votline. Edine sosede so bile kočarici gozdne vile v soteski in vešče v visoki travi ob stezi.
Samotarka je znala mnogo povedati o dobrih bitjih, ki se obiskujejo v hra-stovju, in o blestečih lučcah, ki prihajajo v temnih nočeh vse do prizidkov ob oknih. Ker je bila ženska strašljiva, je prižgala slednjo noč na ognjišču ogenj proti strahovom in šla zgodaj spat ter se skrila pod odejo. Sinčku pa ni godilo iti s kurami vred v posteljo in se je rajši igral do pozne noči ob toplem ognjišču. Mamici seveda ni bilo všeč, da je sinček vedno tako dolgo bedel, zato ga je prosila in mu obetala šibo, pa vse ni nič zaleglo.
Neki večer, ko je žvižgala burja okoli kolibice, je sedel sinček sam pri ognjišču. Iznenada je v dimnikii nekaj zaropotalo in takoj nato je padla predenj pritlikava dekiica. Bila je komaj palec visoka, lasje so ji bili podobni srebrni peni, oči zelene ko trava, a ličca rdeča ko junijske rože.
Deček jo je osuplo pogledal.
Oh!« je zinil, »kako ti je ime?«
Jaz , je zacvilil drobni glasek. »A tebi?
Tudi jazi« je odvrnil fantek (prezno, na kar sta se pričela igrati. Pritlikava vila je delala iz pepela živali, ki feo se premikale kakor žive,
drevesca z zelenim lističjem, drobne palčke obojega spola, ki so skakali po vejevju in se razgovarjali, če je dih-nila vanje.
Ker je ogenj na ognjišču pričel ugašati, je prijel deček palčko in podrezal z njo v oglje, da bi zaplamtelo. Pri tem je švignila iz peči goreča iskra in padla pritlikavi posetnici na nogo.
Dekletce je tako zacvililo od bolečine, da je dečku padla palčka iz rok in si je z obema rokama zatisnil ušesa. Nato je v dimniku nanovo zaropotalo. Fantek ni čakal, da bi videl, kaj se bo zgodilo, temveč jo je urnih krač ubral v posteljico in se drgetaje od strahu skril pod odejo. Iz dimnika se je razlegnil oster glas: »Kdo je tam in kaj se je pripetilo? < »Jaz sem,« je zaječalo vilinsko dete, »Opekla sem si nogo. O-o-hk
»Kdo je storil to? : je vprašal glas v dimniku. Fantek je pokukal izpod odeje in zagledal bel obraz v odprtini dimnika. »Jaz sama!« je odvrnilo dete. »Če si se opekla sama/; je zakričala vilinska mati rezko, »čemu se potem dereš?« Iztegnila je dolgo roko, prijela paglavko za uhelj, ji krepko navila uro in jo potegnila za seboj v dimnik.
Deček je od strahu izbuljil oči in čakal, ali ne bo morda prišla huda vila nazaj. Naslednji večer pa je šel takoj po večerji spat, tako da je bila njegova mamica zastran tega prijetno presenečena.
»Na zadnje se bo torej le še poboljšal/; je rekla sama pri sebi. Fantek pa je baš tedaj mislil in naklepal, da se v prihodnje, kadar ga pride zopet obiskat vila, ne ho dal tako izlahko odpraviti.
TU "
*