Poknina platana T getorlmi.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
CeM powun—»l itorllki Pia frflft.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, aa ■/, leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za 1"“““*™: 210 Dto - Pla4a to to« se t IJuMJato. Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt, hranilnici v Ljubljani št. 11.953. Telefon St. 30 6».
teto XVI.
V Ljubljani, v soboto, dne 15. julija 1933.
Štev. 79.
iio\ <zaUtwai& vlaqatd{i
Iz spomenice /. društva
I.	dr. za zaščito vlagateljev v Ljubljani !« poslalo banski upravi in trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri navaja 8voje zahteve glede izvajanja ministrske Uredbe z decembra 1982., s katero se do-voljuje aktivnim denarnim zavodom, ki bi Prišli v težave, da izplačujejo vloge le delno in pod gotovimi pogoji. Po tej uredbi mora denarni zavod javiti ministrstvu tastvico, po keteri bo izplačeval vloge, po-feg tega pa mora izplačevati tudi: 1. Zneske, ki jih vlagatelj neobhodno potrebuje vzdrževanje sebe in svoje družine,
2- pogrebno stroške in 3. javne davščine.
Vlagatelji so mnenja, da bi moralo biti Postopanje pri izplačevanju teh vsot pri vseh zavodih nad vse enostavno. Sedaj določajo zavodi sami vzdrževalne zneske {n so tako zavodi sodnik v lastni zadevi. Zaradi tega predlagajo vlagatelji, da bi *upan občine, v kateri ima vlagatelj svo-Je «talno bivališče, naznanil, koliko potrebuje vlagatelj za vzdrževanje. Ako bi zavod ne upošteval tega mnenja, naj ima 'lagatelj pravico rekurza na bansko upra-vo, ki končnoveljavno odloča. Pogrebne stroške in davčne plačilne naloge bi moral pa zavod takoj poravnati.
Banska uprava naj strogo kontrolira, če Se vloge v resnici izplačujejo po objavljeni lestvici. Če more zavod plačevati več, kakor pa določa lestvica, bi se morala po jttnenju vlagateljev lestvica spremeniti, ker bi se drugače mogli eni vlagatelji fa-vorizirati na škodo drugih.
Ker so vsi denarni zavodi omejili izplakovanje vlog, je uvesti revizijo vseh denarnih zavodov tudi kmetijskih zadrug, Ker bi revizija zopet vpostavila zaupanje v zavode ter tudi odpravila razne pomanjkljivosti, kar bo le blagodejno vplivalo na °rniljenje krize. Revizijo pa imajo vlagatelji tudi pravico zahtevati, ker bi potem znali, kakšno je stanje zavodov, katerim ^ zaupali svoj denar.
Revizijska komisija mora biti sestavljena iz zapriseženih izvedencev ali naj se Pa za vsak zavod imenuje poseben sosvet
za zaščito vlagateljev
iz vrst vlagateljev zavoda, ki bi izvršil revizijo in ostal tudi v upravi do izvolitve nove uprave. Člani revizijske komisije, kakor tudi sosveti — vlagateljev naj se imenujejo v sporazumu z društvom vlagateljev.
Nujno je tudi znižanje režije, kjer je to mogoče. Odpadejo naj vse funkcijske pristojbine, dividende, tantijeme, nagrade, sejnine itd. pri zavodih, ki so omejili izplačevanje hranilnih vlog. Tudi komisarji so previsoko honorirani.
Kr. banska uprava se naproša, da z vsem svojim vplivom doseže znižanje obrestne mere. Vsako posebno zaračunavanje režijskih stroškov je odveč, ker dolžnik plača že z diferenco med aktivnimi in pasivnimi obresti tudi režijske stroške. Čezmerne obremenitve v sedanjih kritičnih časih dolžnik težko zmaga. Vsako tako obremenitev skuša prevaliti na kon-zumenta, ali pa če tega n© more, omaga in posledica je ali poravnava ali pa kon-kurz. V obeh primerih pa pomeni to izgubo za zavod in če zavod ima izgubo, izgube tudi hranilne vloge na varnosti. Še vedno je v veljavi finančni aksiom:
Nizke obresti — visoka varnost.
Visoke obresti — nizka varnost.
Končno nastopajo vlagatelji v svoji spomenici zelo ostro proti trgovanju s hranilnimi knjižicami. Zahtevajo, da banska uprava odločno nastopi proti temu trgovanju in izda odlok, katere in kakšne kompenzacije s knjižicami so dovoljene. Revizija se raztegne tudi na že izvršene kompenzacije in naj se razkrije, kako so nekateri izkoriščali težki položaj vlagateljev.
Kompenzacija s tujimi knjižicami ima pa tudi to posledico, da odpadejo solvent-ni dolžniki, ostanejo pa dubiozni, kar gotovo ne dvigne sigurnosti hranilnih vlog. Le vlagatelj, ki je imel že prej, predno se je omejilo izplačevanje hranilnih vlog, svojo vlogo pri zavodu, bi smel svoj dolg pri zavodu s svojo vlogo kompenzirati.
Poto.za\ v
V sredo j© pričela v Trbovljah pod vod-sfvOm rudarskega glavarja inž. Strgarja Poslovati anketna komisija, ki je zaslišala zastopnike vsega prebivalstva premogovnega revirja. Vsi so poudarjali neznosen Položaj rudarjev, od kaiterih jih je samo v Trbovljah več ko 800 brezposelnih, ostali Pa delajo le nekaj dni v tednu. Velike družne ine zaslužijo niti po 200 dinarjev mesečno, kar ne zadostuje niti za prehrano. Jetika se zato močno širi in ves okraj propada. Zupan Vodušek je nujno priporočal, ^a se dosežejo večja naročila premoga, da ^ delavci delali vsaj 4 do 5 dni na teden. Nadalje je takoj pričeti z javnimi deli, zlasti z gradnjo savske ceste. Piri gradnji naj bi so zaposlevali le rudarji.
Posebno obširno in temeljito je opisal Propadanje Trbovelj
*a»topnik Združenja trgovcev g. Pavlin.
V časih dobre konjunkture je plačevala
**D letno 6 in pol milijona dinarjev nevrednih davkov in okoli 13 milijonov samoupravnih doklad. 97 odstotkov vseh cestnih, občinskih in banovinskih doklad je iplačevala TPD in ker bo vsled neplačanih dividend padel -predpis davkov TPD *ia minimum, se bodo vse te dajatve prebile na finančno čisto izčrpano prebivalstvo. V dobrih časih je bilo v Trbovljah y-«poslenih 6 do 7 tisoč rudarjev, ki so na 'eto zaslužili mul 80 milijonov dinarjev. Kmetsko prebivalstvo je nadalje dosti zaslužilo z dobavljanjem in dovažanjem lesa 111 drugega materiala. Vse to je omogočilo °kraju, da je živel in se razvijal.
V Času konjunkture je bilo v Trbovljah »SO trgovcev lin obrtnikov, od katerih je ^anes že večina propadla. Rudarji dolgu-
jejo danes trgovcem za živila in oblačila nad 5 in pol milijona dinarjev, ki jih ne
morejo poravnati, vsled česar bo propadla cela vrsta trgovcev. Ljudje se bodo v tej bedi popolnoma izčrpali, da bodo postali za delo popolnoma nesposobni in potem padli na breme javnosti. Odpomoč je zato nad vse nujna in zastopnik Združenja trgovcev predlaga, da se ukrene to-le:
1. prevozne tarife naj se znižajo za premog na vseh progah.
2. Sestavi naj se program o produkciji in porabi premoga za vso državo in naj se pri nabavi premoga v prvi vrsti upoštevajo oni premogovniki, kjer je beda prebivalstva najtežja.
3. Za državne urade in železnice naj se nabavlja premog od TPD v tej višini, da se bo kriza v trboveljskem revirju vsaj deloma omilila.
4. Uvede naj se osrednji davek za omi-Ijenje bede v rudarskih revirjih in sicer s tem namenom, da se ustvari fond za trajno zaposlovanje brezposelnega delavstva.
5. Pobiranje zneska 5 dinarjev od tone premoga naij se raztegne na vso državo in s tem ustanovi fond, iz katerega se bo podpiralo najbolj bedno delavstvo.
Končno je zastopnik - Združen ja trgovcev opozarjal na nujno potrebo, da se vodi v državi dobra gospodarska politika, ker je sedanja kriza v Trbovljah tudi posledica krize, ki jo občutijo vsi drugi stanovi. Ne samo rudarjii, temveč vse prebivalstvo revirjev nad vse trpi in pomagati je treba zato vsemu okraju, če je res, da namerava TPD demontirati rudnike, naj se to prebivalstvu pove, da se bodo mogli pravočasno pripraviti in si ustvariti drugod novo eksistenco.
Že so prihajale iz Londona optimistične vesti, da se je položaj zboljšal in da bo londonska konferenca mogla vendarle vsaj z delnim uspehom zaključiti svoje zasedanje. V tem pa je zopet nastopila Amerika ter si znova nakopala očitek, da je le ona kriva za neuspeh londonske konference. Ameriškji delegat 'Pittmaim je namreč nepričakovano izjavil, da je popolnoma prezgodaj govoriti o sodelovanju emisijskih bank, ker je Amerika proti temu. Pozneje je sicer skušal slab učinek svoje izjave omiliti z dostavkom, da ni podal te /izjave po naročilu Roosevelta, temveč le Federalne banke.
Toda bilo je zopet pokvarjeno razpoloženje, ki se menda sploh ne more več popraviti. Velik deil delegatov je že zapustil London in splošno se misli, da je 26. julij zadnji dan konference. Prav za prav se išče samo še za lep 'izgovor, ki bi opravičil odgoditev konference.
V	zvezr s tem neuspehom konference listi pridno pišejo o nedelu konference in pravijo, da je kar neverjetno, kako malo
delo je opravilo tako veliko delegatov. Kupi papirja, ki so le po nepotrebnem razburjali ljudi.
Vse delo (londonske konferenoe je sedaj osredotočeno na troje vprašanj: na francoski načrt o javnih delih, na ruski načrt o paktu nenapadanja in na ameriški načrt za zniižanje delovnega časa in povišanje plač. Pa tudi v teh vprašanjih ni prišlo do soglasja in Angleži so se Izjavili z vso odločnostjo proti francoskemu načrtu za- javna dela. Tudi drugi delegati so izjavili svoje pomisleke.
Poleg tega delajo še nekateri pododbori, od katerih je še najbolj važno delo pododbora za razdelitev produkcije. Pododbor je razpravljal o produkciji kositra, kave in mlečnih izdelkov, kjer pa še ni dosegel nobenega sporazuma, ker nočejo vse države pristati na znižanje produkcije. Nekaj napredka pa so dosegla pogajanja glede produkcije premoga, vina, sladkorja in lesa. Glede bombaža iln bakra pa se pogajanja še niso pričela.
Isce sc scuno- H čept Uonu
Vlači tctywU%sUi odnašali % VU*»ufa
Znano je, da je naša trgovinska bilanca napram Nemčiji zelo pasivna. V zadnjem času pa se opaža, da se skuša Nemčija orientirati bolj na vzhodne in južnovzhodne države. Tako objavlja »Berliner Borsen Zeitung« članek, v katerem naravnost poziva, da se nemško gospodarstvo bolj orientira proti južno-vzhodnim državam Evrope. Med drugim pravi list: Kljub obsežnemu avtarkistič-nemu programu Nemčije bi imeli še dovolj možnosti za zamenjavo blaga z južnovzhodno Evropo, čeprav se žitni uvoz ne bi mogel dovoliti vsled tendence, da se Nemčija oskrbuje le z žitom lastne produkcije, je vendar še dosti predmetov, ki jih v Nemčiji ni mogoče proizvajati iz enostavnega razloga, ker ni za nje dovolj zemlje, da ne omenjamo niti klimatičnih ovir. Za vse te predmete bi se mogli dovoliti kontingenti južnovzhodnim državam Evrope in ti kontingenti ne bi bili v škodo nemškim proizvajalcem, temveč bi narobe Nemčiji le koristili, ker bi povečali kupno moč teh držav in bi mogle te kupovati več industrijskih izdelkov. Nemčija uvaža v
dobrih časih iz Amerike raznega sadja za 115 do 120 milijonov mark. Na tem polju Grška, Bolgarska, Madjarska in Jugoslavija še niso izkoristile vseh možnosti. Bolgarsko grozdje, jugoslovanske slive, grške fige in suho grozdje, mad-jarske marelice imajo že danes v Nemčiji odličen sloves. Ce se ne more morda dobiti to sadje v tako odlični kvaliteti, kakor je ono iz Amerike, je vendarle potrebno, da Nemčija že zaradi svojih industrijskih podjetij kupuje to grozdje.
Z uvozom ameriškega lesa je obremenjena nemška trgovinska bilanca s približno 35 milijoni mark, dočim imajo Rumunija, Češkoslovaška in Jugoslavija rezerve starega lesa odlične kakovosti. Za mineralna olja plačamo Ameriki 278 milijonov mark. Za koruzo in tobak, pridelke, ki se največ proizvajajo v južnovzhodni Evropi, je prejela Amerika od nas 46, oziroma 14 milijonov mark. čeprav je orientalski tobak predrag, da bi se samo on uporabljal pri izdelavi cigaret, vendar bi se mogla najti možnost, da bi se ustreglo tudi pri uvozu tobaka južnovzhodnim državam.
V	KRATOVSKIH RUDNIKIH SO ZAČELI ZOPET DELATI
Koncesijo za izkoriščanje kratovskih rudnikov so dobiti Angleži in sicer družba Mineš, ki že izkorišča rudnik v Trepča h Te dni se je zopet začelo delo v kratov-iskih rudnikih. Že je bilo sprejetih na delo sto petdeset delavcev in sprejemajo se še novi. V kratkem se bo zgradita tudji tvoril ica za čiščenje rude. Tvornica bo zvezana z rudnikom po žični železnici. Pripravljalna dela bodo veljala več deset milijonov.
KONKIJRZ ZALOŽNIŠTVA MOSSE
Eno naj starejših in največjih založništev, berlinska tvrdka Mosse, je napovedala kon-kurz. Tvrdka je obstojala že 70 let, naklada njenih listov je dosegala 2 milijona iz-tisov in je bilo pri njej do Hitlerjeve zmage zaposlenih že 5000 ljudi. Pozneje je to število padlo na 3000. Posebno velik pomen si je pridobila tvrdka kot anončno podjetje in njeni anončni katalogi so uživali svetovni sloves. Tvrdka je bila do Hitlerjeve zmage visoko aktivna, po Hitlerjevi zmagi pa se je morala prilagoditi novim gospodom, nakar je začela izgubljati kliente, njeni listi pa naročnike. Tako je Hitlerjev režim uničil staro in cvetoce podjetje. Pravijo, da bodo listi tvrdke še izhajali, ker je v teku akcija za sanacijo.
NOVA ANGLEŠKO-RUSKA TRGOVINSKA POGODBA
Amgleško-ruska pogajanja potekajo ugodno in splošno sodijo, da bo nova pogodba še ta mesec podpisana. Angleži žele, da bi vladalo pravično razmerje med ruskim uvozom v Anglijo in angleškim izvozom v Rusijo. Rusi pa polagajo največjo važnost na, primerne kreditne olajšave. Težkoče pa obstoje pri modifikaciji največje ugodnosti, na katero je Anglija vezana po otavskih sklepih.
SKOK CEN V NEMČIJI
Zavod za proučevanje konjunkture je ugotovil, da so se v Nemčiji cene povprečno dvignile za 3 odstotke. To povečanje je nastalo iz notranjih gospodarskih vzrokov, deloma pa tudi vsled vpliva svetovnega tnga. Prvič po štirih letih so bile cene na svetovnih trgih sredi leta višje, ko pa v začetku leto. Povprečno so se cene na svetovnem trgu povečale letos za 8 %, dočim so lani v istem času padle za 6 %, predlani pa celo za 17 %.
SLABA ŽETEV V AMERIKI
Iz Washingtona poročajo, da je letošnja žetev v Ameriki naravnost katastrofalna. Po podatkih trgovinskega ministrstva bo znašala žetev le 495,681.000 bušljev pšenice, za 56% manj ko povprečno v prejšnjih letih.
lxtksizctH	festuž&mLU
Pred kratkim je krožil po našem časopisju pod tem naslovom, komunike ministrstva finaec, ki je opozarjal:
1. da so po zakonu o obrtih delodajalci dolžni, da sklepajo s svojimi nameščenci ob nastopu službe službene pogodbe^
2. da se pobira taksa za službene [pogodbe na področju Slovenije po itar. post. 41). bivšega avstrijskega pristojbinskega zako'na lil'
3. da bo za kontrolo, ali so delodajalci v tem pogledu zadostili svoji dolžnosti finančna uprava po svojih organih izvedla pregled podjetij, zavodov, trgovin itd. in po potrebi kazensko postopala proti onim, ki bi ne ustregli temi predpisom.
Objava je dala interesentom mnogo povoda za razne komentarje, pa tudi za razburjenja, ker obeta strogo prakso in kazenske posledice, kar pri sedanjih prilikah, v katerih se uveljavlja skrajni fiska-tizem, ni samo prazna grožnja. Predvsem je presenetila trditev, da so delodajalci po zakonu o obrtih dolžni, da sklepajo službene pogodbe s svojimi nameščenci. Ta trditev ni točna. Zakon o obrtih nikjer ne statuira te dolžnosti. Samo kolektivne pogodbe morajo biti pismene, vendar pa teh pogodb ne sklepajo delodajalci, ampak delodajalske organizacije in pogodbe teh vrst niso individualne, ampak vsebujejo samo smernice za individualne pogodbe tako, da po svoji vsebini ne morejo biti predmet takse. Edino po pravilniku o zaposlitvi inozemskih delavcev so delodajalci dolžni, da sklenejo z nameščenimi inozemskimi delavci službene pogodbe. Radi tega finančna uprava tudi ne more zahtevati, da bi morali delodajalci s svojimi nameščenci skleniti pismene službene pogodbe. Kjer delodajalec ni sklenil ® svojim delojemalce«! pismene službene pogodbe, tam tudi finančna upraiva ne more zahtevati takse za tak« pogodbo, ako pogodbe ne nadomestu j e kaka drUga listina.
Takse iza službene pogodbe v našem taksnem zakonu še niso izenačene. Pobirajo se še vedno po prejšnjih predpisih. Na področju Dravske banovine se pobirajo takse za službene pogodbe po tar. post. 40 bivšega avstrijskega prisfojbinskega zakona.
Po tej tarifni postavki se pobira za od-platue službene pogodbe pristojbina po skali III. Izvzeta so opravila, katera Običajno opravljajo dninarji, posli, pomočniki im podobne osebe. S temi osebami sklenjene službene pogodbe podlegajo pristojbini po skali II. Pristojbini ne podlegajo samo formalne pismene pogodbe, ampak tilda listine, ki jih morejo nadomestovati Za take listine se smatrajo dekreti in vsa obvestila o službenem razmerju. Službeno [pogodbo nadomesti tudi omenitev v zapisniku družbe, združenja, društva itd., da se je koga sprejelo v službo, odnosno, da ise ga šele sprejme. Alko je n. pr. kako 'združenje nastavilo tajnika, je moralo o nastavitvi sklepati ina seji uprave in mora biti sklep razviden iz zapisnika seje. Ker se more podelitev službe v tem primeru dokazati z listino, to je s sejnim zapisnikom, je za njo plačati pristojbino, dasi tajnik ni dobil formalnega dekreta. Ako pa (je predsednik združenja dobil pooblastilo, da nastavi tajnika in njegova namestitev drugače v zapisnikih ni omenjena, ne obstoja taksna dolžnost za tako službeno podelitev, ako o njej me eksistira ni-kaika druga listina.
‘V praksi se službene pogodbe, kadar se sklepajo, običajno sklepajo v pismeni obliki, v obliki takozvane trgovske korespondence, ki posvedočuje obstoj službenega razmerja, čeprav je samo enostransko podpisana. Tudi taka korespondenca podlega taksi na službeno pogodbo.
Pri odmeri takse za službene pogodbe še morajo uporabljati določila št. 20. zakona o taksah, po katerih se odmeri taksa
a) pri pogodbah na nedoločen čas po trikratni vrednosti letne dajatve,
b) pri pogodbah, po katerih prestane pogodbeno razmerje samo v primeru prestopkov zoper službene predpise ali navodila delodajalca, po desetkratni vrednosti letne dajatve,
c) pri pogodbah za določen čas po dejanskih pogojenih dajatvah v pogojenem času.
Alko sprejme podjetje uradnika za nedoločen čas proti običajni odpovedi in mesečni plači 2000 Din, se odmeri taksa za službeno pogodbo od triletnih prejemkov, to je od zneska 72,000 Din. Ako hi pa podjetje sklenilo! z nameščencem pogodbo za
10	let, ki teče, če se po preteku te dobe
ne odpove, naprej, za nedblbčen čas,,, bi se pobrala pri mesečnem prejemku 2000 dinarjev, taksa majpreje od Din 240.000-— in hkraiftt še od pogodbe na nedoločen čas, to je od triletnih prejemkov Din 72.000-—.
Taksa po skali III znaša do 600 Din prejemkov 6 Din in za' vsakih nadaljnjih 200 dinarjev po 2 Din več.
Od službene pogodbe z mesečno plačo 2000 dinarjev znaša torej taksa za prvdh
600 Din................................Din	6 —
711.400	Din (357 X 2 Din) . . Din 714—
skupaj Din 720'—
to je 1 %.
Od pogodbe za 10 let bi znašata taksa
600 Din.............................. Din	6	—
239,400	Din (1197 X 2) . . Din 2394 —
skupaj Din 2400-—
Kjer gre za opravila pomočnikov, n. pr. trgovskih, obrtniških itd., se pobere taksa po skali II., ki znaša do 1200 Din prejemkov Din 6'— in za vsakih nadaljnjih 400 dinarjev po 2 Din več.
Za trgovskega sotrudnika, s katerim je trgovec sklenil formalno 'službeno pogodbo na nedoločen čas in plačo mesečnih 2000 dinarjev (triletno 72.000 Din), znaša taksa Din 364-—, to je približno k %.
Taksa se nalepi na listino v kolkih, in sicer tako, da se prva vrsta listine prepiše preko kolkov ali pa se listina v 15 dneh, ko se sestavi, predloži davčni upravi in se njej plača taksa v gotovini.
Kazen za morebitne prestopke znaša trikratno izmero iredne takse tako, da plača n. pr. oni, v čigar posesti bi našli organi finančne uprave hekolkovand službeno pč-godbo, poleg redne takse še trikratno kazensko takso.
'Za izvajanje kontrole so merodajna določila 61. 45. zakona o 'taksah. Po tem členu smejo organi finančne uprave vršiti preglede pri privatnih osebah, ali so zadostile v taksnem oziru zakoniti dolžnosti, samo vpričo političnega ali, kjer tega ni, vpričo občinskega oblastva in dveh državljanov. Na drug način organi finančne uprave niso upravičeni vršiti pregledov. Seveda, ako tekom svojih drugih službenih opravil opazijo kak prestopek, ga morajo takoj ovaditi. Zato je pač neumestno, kar ge večkrat dogaja in vodi do kazeri-skih posledic, da trgovci iščejo n. pr. fakture za moko, katere izpisujejo organi finančne kontrole radi skupnega davka, v navzočnosti organa finančne kontrole. V tem pogledu je potrebna primerna opreznost, da trgovci, obrtniki in tudi industrij-ci ne dajejo organom finančne kontrole sami prilike in povoda, da proti njim postopajo, ako tu in tam kako potrdilo ni taksirano.
Po naših informacijah no ministrstvo financ v pogledu taksiranja službenih pogodb izdalo -še nadaljnja pojasnila, katera bomo svojčas priobčili.
Qd/uajotaMfi6o%&>
ŽITNI SPORAZUM PODONAVSKIH DRŽAV
Budimpeštanski listi poročajo, da je bil dosežen v Londonu sporazum med podonavskimi žitnimi državami. Med drugim so se Madjarska, Jugoslavija, Rumunija in Bolgarija sporazumele, da bodo natančno ugotovile svoje žitne zaloge in te podatke predložile bloku velikih žitnih držav, ki ga tvorijo čezmorske države Kanada, Argentina, Avstralija in Združene države Sev. Amerike. Predložile pa bodo podonavske žitne države tudi številke o količini ž; ta, ki ga nameravajo letos izvoziti. To se je sedaj zgodilo. Zastopniki čezmorskih žitnih držav so nato izjavili, da je količina žita, ki ga nameravajo izvoziti podonavske države, za 8 milijonov bušljev previsoka. Sedaj se 'bodo pričela med podonavskimi in čezmorskimi državami pogajanja za določitev količine žita, ki ga naj bi izvozile posamezne države. Upajo, da bodo ta pogajanja ugodno zaključena.
GOSPODARSKI POLOŽAJ NA MADJARSKEM
Madjarski konjunkturni zavod sporoča, da je kupna moč kmetskega prebivalstva letos padla za 12 odstotkov. Žetveni izgle-di so dobri. V industriji se kažejo majhni znaki zboljšanja. Število brezposelnih se je v primeri s prejšnjim letom znižalo.
CESTA LITIJA—RADEČE SE PRIČNE GRADITI
Upravni ocibor Urž. hipotekarne banke je dovolil banski hipca vi v Ljubljani kredit v višini 2 milijonov Din. Banska uprava bo uporgibjla ta kredit za graditev ceste Litija—(Radeče.' 'Pri gradnji ceste bodo zaposleni v prvi vrsti rudarji.
PROST IZVOZ PŠENICE
Vlada je sklenila, da pri izvozu pšenice ne bo intervenirala v večji meri. Privilegirano izvozno društvo bo nakupilo v svobodni trgovini samo toliko pšenice, kolikor znašajo nam dovoljeni preferencijati od Češkoslovaške in Avstrije. Skupno bo Priv. izvozno društvo nakupilo le 15.000 vagonov in ito v svobodnem prometu. Tudi v notranji trgovini bo kupčija s pšenico popolnoma prosta.
Davek nakupovalcev raznega blaga za trgovce
Finančno ministrstvo (oddelek za davke) je pod št. 40318 od 21. junija t. 1. izdalo vsem finančnim direkcijam nastopni razpis.
»Na stavljeno vprašanje, ali podlegajo osebe, ki nakupujejo blago, n. pr. živino, perutnino, življenjske potrebščine itd. za iračun drugih oseb (trgovcev) na podlagi posebnih pooblastil in z denarjem teh oseb po določenih cenah za nagrado po kilogramu ali (kosu, pridolmini ali usluž-bonskcmu davku, odnosno v katero skupino se uvrste nakupovalci, ako podlegajo pridobnini, daje ta oddelek to pojasnilo:
Ako so te osebe mapram trgovcu, za katerega .nakupujejo, v službenem razmerju, pa dobivajo za to opravilo poleg redne, dogovorjene plače tudi provizijo po kosu ali teži, je treba v tem primeru postopati v zmislu razpisa G. D. P. br. 5560 od 10. januarja 1929, čeprav nakupujejo blago izključno za svojega poslodajalca. (Pripomba: Po tem razpisu podlega plača usluž-benskemu davku, od provizij pa se isti davek posebej pobere).
Ako pa nakupovalci biso uslužbenci trgovcev, za katere nakupujejo in opravljalo ta posel izključno za provizijo po danem naročilu, potem je nakupovanje samostojno opravilo, ki podlega pridobnini, kajti nakupovalec, čeprav dela za račun in po naročilu pooblastilodajalca, vendar posluje na lastno odgovornost, ker je navadno odgovoren naprani pooblastilodajalcu za kvaliteto kupljenega blaga in tudi nosi vse stroške, zvezane z akviizicijo ter more s povečano delavnostjo svoj zaslužek primerno povišati. S tern so dani vsi bistveni pogoji za samostojnost poslovanja, ki podlega nesporno pridobnini in ne uslužbemskemu davku.	•
Nakupovalci te vrste se ne morejo uvrstiti v I. skupino čl. 42 zakona o neposrednih davkih, ker nimajo odprtega lokala, ne morejo se .pa tudi uvrstiti med obrate, ki se me vodijo v stalnem lokalu, aunpak s hojo od hiše do hiše in od kraja do kraja, ker spadajo med te posebni obrati potujočega značaja, ampak se morejo kvalificirati samo kot neka vrsta imešetarjev, ki spadajo v drugo skupino la čl. 142 zakona o neposrednih davkih« (Kot taki podlegajo 8 % osnovnemu davku.)
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
jža^Uuc^dmi
(M 2,—11. septembra t. 1. priredi Ljubljanski velesejem svojo letošnjo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni«. V okviru te prireditve se vrši dne 8. septembra veliko nagradno tekmovanje jugoslovanskih harmonikarjev, ki se ga more udeležiti vsak igralec na harmoniko iz Jugoslavije. Za dobre igralce so predvidene lepe nagrade ali diplome. Interesenti naj se čim-preje prijavijo, oziroma zahtevajo podrobnejša navodila od uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani.
PROIZVODNJA ZLATA V RUMUNIJI
Uprava rudnika Baja Mare sporoča, da je kapaciteta njenih rudnikov narastla na 24 ton zlate iin srebrne neprečiščene rud« dnevno. Ko pa bo država mižala takso za rafiniranje, bo mogel rudnik na leto pridobiti 6000 kil čistega zlata, ki bo vredno 670 milijonov lejev.
Beograjska občina je imela lani 314’ 'milijonov dohodkov, največ od električu* razsvetljave (64-7) in od tramvaja (01** •milijonov).
Zagrebškega odvetnika dr. Predav« je ustrelil neki kmet Koščec, ker je df Preda vec po naročilu Seljačke banke > tožil kmeta in bi se morala vršiti dražb« njegovega posestva. — Inž. Mihevca, rektorja »šipada« pa je zahrbtno n stre lil neki odpuščeni delavec.
Ministrski svet je za eno leto razvelj9' vil uvozno ca ribo ha prečiščeno žveplo i# na žvepleni cvet.
Pakt štirih velesil bodo podpisali dfl* 15. t. m. v Rimu veleposlaniki Francija Anglije, Italije in Nemčije. Podpis pakt? so pospešili vsled mednarodnih politič ’ dogodkov.
Daladier ne odpotuje v Rim, ker še nb°
francosko-italijanska pogajanja dozorel9' da bi mogel Daladier dogovoriti se' * Mussolinijem že v vseh spornih vprašanjih Italijanska diplomacija dela po časopisnih vesteh na to, da bi se kot protiutež londonskemu paktu o nenapadanju skleni italijansko - turško - bolgarsko - grški sp9-razum.
Tudi o Dardanelskeni Locamu se g9"
vari, ki naj bi ga sklenile obalne države ob Črnem morju ter sredozemske držav9 in Anglija. Vse te države naj bi jamčil?' da bodo v slučaju vojne nevtralnost Tuf čije spoštovale. Če tega jamstva Turčija n« dobi, bo zahtevala revizijo dogovora i« 1. 192-3., ki prepoveduje utrjevanje Dar donel.
Madjarska in Bolgarska ne bosta podpisale vzhodnega Londonskega pakta, kef se ne strinjate z definicijo napadalca, so jo na razorožitveni konferenci odklonile tudi Italija, Anglija, Amerika, Španij9 in še nekatere druge države.
Češkoslovaški agrarci so sklenili protest proti vsem prizadevanjem, da s9 ustanovi srednjeevropska carinska unij9' ker da bi se ta izvršila le na Škodo češkoslovaških poljedelcev.
Dr. DoRfuss namerava dopolniti s v« j9 vlado, ker ima dr. Schusanag dvoje ministrstev in bo ohranil le prosvetno. Kot minister se imenuje vodja tirolskega hajfl'-vera dr. Steidle.
Gospodarska unija med Švico in Avstrijo se baje pripravlja, kakor ve poročati dunajski »N. Wiener Journal«.
Nemški iudustrijci so pri Hitlerju protestirali, ker se vedno bolj pojavlja ostri protikapitalistično delovanje narodno ciailiitstičnih oddelkov. Ti so s: že prisvojil* nekatere t vernice, zaplenili obratni kapital in odstavili nadzorstvene svete. Ind«' strijoi iso energično zahtevali, da se l9 rjavi boljševizem zatre.
291 tujih listov je prepovedanih v Nemčiji in sicer največ iz Češkoslovaške (W in nato iz Avstrije 48. Po prejšnjem seznamu je bilo prepovedanih le 252 listov-' Duhovniki, ki -so bili poslanci centru* ma, so v smislu novega konkordata odstopili od svojih poslanskih mandatov.
Hitlerjeva babica je bila po trditvi avstrijskih hajmverovskih listov židovskeg9 porekla.
V več ko 40 koncentracijskih taborf
ščih in v policijskih zaporih je v NemČii1 zaprtih po podatkih soc. demokratičh9 stranke najmanj 55.000 ljudi.
V Džeholu je vsled ofenzive general9 Fenga prišlo do novih bojev.
Polet Balbovc ekspedicije čez Atlantsk1 ocean se je popolnoma .posrečil in je 24 letal pristalo že v Kanadi.
Amerika bo zgradila za 250 milijono? dolarjev novih bojnih ladij. Za 140 milijonov bodo dobile naročila privatne ladjedelnice.
Produkcija Steane Romane je znašala v
1.	1932. 1-12 milijonov ton surove nabe’ 17.304 ton gazolina in 1-4 milijonov io*1 rafiniranega olja.
Produkcija Italije se je v primeri z lanskim letom povečala: pri vlitem železu z9 9-1, pri valjanem za 16-4, pri jeklu za l94jj pri cinku za 57-4 in pri papirju za odstotkov.
Kartel cementa bo ustanovljen v Belgiji1; Deficit češkoslovaških železnic je znaš9 v prvih štirih mesecih t. 1. 436 milijon0' Kč, dočim je v istem času lani znašal 49 milijonov Kč.
Zalogo čistega bencina za lekairniskfj dragonjske in kemične potrebe je dovob finančni minister tvrdki Standard Oil in Milanu Arku.
Denacsivo
notranji italijanski državni
DOLG
Ro uradnem poročilu, ki so ga objavili italijanski tisti, so naraisli italijanski notranji državni dolgovi v zadnjih petih letih °d 86'4 milijard lir na 96-8 milijard. Ker ^ državni dolgovi vsled stalnega deficita v italijanskem proračunu v neprestanem ^'igu, se računa, da bodo italijanski notranji dolgovi v letu 1934 dosegli vsoto 100 •bilijard lir.
DELNO SVOBODEN TRG ZLATA
V	AMERIKI
Proizvajalcem zlata v Ameriki je 'bilo dovoljeno, da sinejo na novo pridobljeno sla to prosto prodajati iz Amerike, ker je » Evropi cena za zlato znatno večja ko v Ameriki. Morajo pa zvišati plače delavcem
deset odstotkov.
*
Blokada naših terjatev v Španiji še ni
odpravljena, kakor se poroča iz informira1-kh krogov, ker še ini prišlo pri pogajanjih do sporazuma.
Rumunska Narodna banka sporoča, da l>o povečala obtok bankovcev od 21 milijard lejev na 30 milijard. Potrebno kritje bo debila banka iz boljšega izkoriščanja Sedmograških zlatih rudriikov.
Italijansko notranje posojilo v višini 600 •bilijonov lir za elektrifikacijo italijanskih železnic je bilo v enetn dnevu prepisano *a 400 milijonov lir. Posojilo je garantirano od države in se bo obrestovalo po d in pol odstotka.
■ Zlata je bilo pretekli teden izvoženo v Francijo iz Amerike za 4,253.000 dolarjev, n Ang]ije pa za 4 milijone funtov.
podloga Belgijske banke se je povečala v juniju za 20 milijonov frankov in znaša sedaj nad 13.390 milijonov frankov.
Po zadnjem izkazu Poljske banke je znaša,! obtok bankovcev 1004 milijonov zlotih, za 31‘9 več ko po prejšnjem izkazu. Zlato 'kritje je znašalo 472'6 milijonov zlotov.
Vsled padca dolarja se opaža, da se v večji meri odplačujejo tuja posojila. V letošnjem polletju je bilo za 111 milijonov dolarjev predčasno plačanih tujih bonov.
A VSTRUSKO-J U GOSLO V ANSKA PROMETNA KONFERENCA
V	Celovcu je bila dne 9. t. m. konferenca naših in avstrijskih zastopnikov, kako zboljšati tujski promet med Avstrijo in Jugoslavijo. Na konferenci je bil dosežen Popoln sporazum in je bilo sklenjeno, da ®e vsaka od delegacij obme na svojo vlado, da se dosežejo olajšave glede vizumov, Prehoda čez mejo, carinskega postopka in 'Poenostavljenja železniških popustov, ker So železniški popusti najbolj privlačni za Potovanja. Tudi glede denarnega prometa se bodo predlagale razne olajšave.
MlElJARD0 DOLARJEV ZA NOVA DELA
Ameriška vlada je sklenila nov program za nova javna dela, ki bodo veljala eno milijardo dolarjev. Najnižja plača pri teh delih je določena na 14 dolarjev tedensko, delalo pa se bo 35 ur na teden.
Vreče
kupuje In prodaja
ALOJZ GREBENC, Ljubljana
Tyrševa (Dunajska) cesta 36
TROŠARINA NA ŽGANJE
Poročali smo, da je finančni minister izdal nanedbo, da je treba vse žganje, ki '•ha nad 35% alkohola, trošariniti, kakor s6 trošarini špirit. Sedaj pa je izdal davčni oddelek finančnega ministrstva pojasnilo, da ni te nared Ive finančnega ministra razleti tako, kakor da je vse žganje, ki ima ko 35% alkohola, podvrženo trošarini ^4 Din za hektolitersko stopnjo. To velja le za žganje, ki nima značilnega duha in okusa po ,sadju, iz katerega je napravljeno. Če ima žganje te lastnosti, bodo ugotovili organi finančne kontrole, v dvomljivih primerih pa davčni oddelek finančnega •ministrstva. Pridelovalci, ki žele pridelati povečati žganju jakost nad 35 stopinj, haj prijavijo fo pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki bo potem ugotovil točnost prijave. Pridelovanje likerja, ruma in konjaka je dovoljeno samo iz alkohola, za katerega je že plačana državna trošariiia. Pridelovanje konjaka iz vina pa je dovo-jl-eno te na naraven način brez dodatka kakršnihkoli surogatov.
24 tnUitOHOv stotov bo dala letošnja
žetev
Predsednik novosadske žitne borze dr. Gedeon Djundjerski je dal dopisniku »Politike« obširno izjavo o stanju letošnje žetve v Vojvodini. Med drugim je izjavil.
Rja je letos zelo malo škodovala, tudi povodnji niso povzročile prevelike škode, žito je sicer poleglo, toda zrno je razvito in vse kaže, da bo letošnja žetev dobra. S pšenico je bilo zasejano 2 milijona 86.931 ha. če računamo, da bo povprečen donos od hektarja znašal 7 me-terskih stotov, potem bo dala letošnja žetev 24 in pol milijona meterskih stotov. Za domačo uporabo in za setev bo potrebnih okoli 20 milijonov stotov in bo torej pšenice za izvoz nad 4 milijone stotov. To je zadovoljiva številka, zlasti
Položaj na svetovnem trgu je trenutno ugoden, deloma vsled slabih žetvenih izgledov v nekaterih čezmorskih državah, deloma pa vsled padca dolarja. Cene rastejo in to je treba izkoristiti. Za naše kmetijstvo je zato naj večje važnosti, da se čim prej izvozijo čim večje količine pšenice. Vsaka druga špekulacija bi mogla dovesti do nedoglednih posledic.
če bi se izvoz pšenice organiziral na preje omenjeni način, bi se mogli v večji meri angažirati pri izvozu naši domači trgovci, ki so bili dosedaj v dosti težjem položaju od tujih trgovcev.
Poleg gornjega načina pa bi mogla država sama nakupiti žito, kolikor ga more po preferenčnih dogovorih izvoziti,
K a I * r a
veletrgovina ali maniSa industrija
kjerkoli, z večjem električnim omrežjem, bi zaposlila prvovrstno trgovsko izvežbanega
skladiščnika, kletarja ali elektrotehnika
vsestransko zanesljiva moč, vpeljan tudi kot delovodja, popolnoma vešč nemščine ter prime za vsako delo. — Referenoe na razpolago. — Dopise na opravo „Trg. lista“ pod »Skladiščnik — delovodja — elektrotehnik0
___________L__	'	.ud	a	-m	.•-m-
3C
če pomislimo, da Je bilo največ, kar smo izvozili v zadnjih desetih letih, pet in pol milijona stotov in to v letu 1929.
Najbolj zanima sedaj gospodarski svet, kako se bodo spravile te količine pšenice na trg. Pred kratkim je bila seja v kmetijskem ministrstvu, na kateri se je razpravljalo o tem vprašanju. Na seji so bili podani razni predlogi, najbolje pa bi bilo, da bi se ustvarila za-jednica izvoznikov, Saveza zemljorad-ničkih zadrug in Privilegiranega izvoznega društva, ki bi izvažala pšenico. To skupno delovanje bi bilo koristno tudi vsled tega, ker bi bil tu potreben kapital za financiranje izvoza. To vprašanje pa je posebne važnosti, ker ni računati ne na državno subvencijo in ne na kredite denarnih zavodov. Na vsak način pa je treba odpraviti vsak monopol v žitni trgovini.
treba bl samo bilo, da na nekakšen način kompenzira razliko med paritetno in preferenčno ceno. V tem primeru bi tudi odpadel predlog beograjske zbornice, ki pi*edlaga, da se cena pšenice mini-mira na temelju 120 dinarjev. Ta predlog je pa tudi že brezpredmeten, ker je z ozirom na dolarski tečaj narasla vrednost naše pšenice na 140—145 Din.
Naši dosedanji preferenci j ali z Avstrijo in češkoslovaško znašajo poldrug milijon stotov. Ker pa bo za izvoz nad 4 milijone stotov, bi bilo treba, da bi dosegli uvozne dogovore še z drugimi državami, zlasti pa s Francijo.
Končno je še dr. Djundjerski omenil, da je po njegovem mnenju čisto napačna trditev, da imamo še nad 10.000 vagonov stare pšenice. Mlini ne delajo in to je najboljši dokaz, da ni več stare pšenice.
TEDEN
GjPOVJOlD’,
Devizno tržišče
Tendenca mlačna; promet Din 1, 892.940 51.
V	tem tednu je devizna kupčija radi ponovno zmanjšanega prometa v privatnem Miringu nazadovala za nad en milijon diinarjev (1.040 tisoč dinarjev).
Narodna banka je tokrat intervenirala pretežno v Londonu, katerega je dala za 178.000 dinarjev na razpolago, dočimi je bilo z njenim posredovanjem nabavljeno Curilia le za 16.000 diinarjev, a New-Yorka za 6000 dinarjev.
Dnevni devizni promet se je gibal tako-le:
Dne 10.	julija	Din	504.54139	Din —	Dunaj.
Dne 11.	julija	Din	179.58541	Dunaj.
Dne 1‘2.	julija	Din	358.255‘57	Dunaj — Curih.
Dne 13.	julija	Din	87.123-06	Curih.	*
Dne 14.	julija	Din	263.435-08	Dunaj.
Kot je iz gorenjih prometnih številk razvidno je zaključil ponedeljkov borzni sestanek z naj večjim, četrtkov pa z najmanjšim skupnim dnevnim prometom, dočim so na poedinih borznih dnevih prevladovali to pot zaključki v devizah Dunaj, Curih in inozemskih dinarjih.
Največje zaključke izkazuje tudi v tem tednu — kakor običajno — promet v avstrijskih šilingih potom privatnega klirin-ga, kajti devize Dunaj je bilo nabavljene za tričetrt milijona dinarjev, tedaj več ko polovico celotedenskega deviznega prometa. Vkljub temu ipa znaša nazadovanje prometa v tej devizi nad 623 tisoč dinarjev proti minulemu tednu.
Padec oziroma iporast skupnega prometa v posameznih devizah, doseženega tekom tega tedna napram pretečenemu tednu (številke v oklepajih, vse v tisočih dinarjev) je naslednji: Amsterdam 7 (0), Bruselj 19 (29), Berlin (priv. Mir.) 44 (0), Curih 281 (234), London 178 (194), New-york 9 (2), Pariz 0 (6), Trst 2 (7), Dunaj
(v priv. klir.) 733 (1.356) in končno Din deviza (v priv. kliringu) 120 (605).
Avstrijski šilingi so bili zaključevanj (potom privatnega kliringa) v ponedeljek po 8-734 in 8-85, v torek po 8-90, a včeraj po 8"85.
V	bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa niti notic.
Devizna tečajnica tekočega tedna očdtuje vsesplošno opadanje deviznih tečajev iz-vzemši Ouriha, ki je bil trgovaa na dosedanji bazi 1113-85 (za blago) in 1108-35, (za deilar).
10. julija 1933.	14. julija 1933.
najnižji najvišji uajnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam	2310-96	2322-32	2308-18	2319-54
Berlin	1366-80	1377-60	1362-91	1373-71
Bruselj	801-07	805-01	7984)2	801'96
Curih	1108-35	1113-85	1108-35	1113-85
London	189-75	191-35	190'53	192-13
Newyork	4008-27	4036-53	3941-60	396986
Pariz	224-32	22544	223 93	225-05
Praga	170-34	171-20	16923	170-09
Trst	303-51	305-91	302-40	304-80
Avstrijski
šiling v priv.
kliringu	8-734	8'85	8‘85	8’85
Izmed vseh na tukajšnji borzi beleženih deviz kaže edini London od ponedeljka na petek čvrstejšo tendenco, ker je svoj včerajšnji tečaj okrepili napram ponedeljku za 0‘78 poena. Ostale devize so tekom tega oslabele od cca pol točke do cca 67 točk in sicer Amsterdam za 2-78 točke, Bruselj za 3*05 točke, Berlin za 3-89 točke, New-york za 66-67 točke, Pariz za 0-39 točke, Trst za 1*11 točke in slednjič Praga tudi za 1-11 točke. Notic ostalih deviz ni bilo. Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili.
Efektno tržišče
Tendenca mlačna, brez zaključkov.
Industrijski papirji tokrat sploh niso beležili. Tendenca državnih papirjev je bila zlasti proti koncu tedna zelo mlačna.
Investicijsko posojilo je tekom tedna popustilo za tri točke v povpraševanju in včeraj beležilo 43, blago je bilo nudeno samo na včerajšnjem borznem sestanku in sicer po 45-—.
Blairovo 8% posojilo je notiralo v ponedeljek 35 za denar, v sredo 34-50 za denar, a vmesno 34-—, dočim je blagovna notica izostala na prvem in poslednjih dveh borznih 'sestankih, v torek pa je beležilo 36-—, torej za pol točke višje kot v sredo. Prav-tako je bil nuden 7% Blair samo od ponedeljka do srede po 34, medtem ko je bila denarna notica dne 10. in 11. t. m. 32-— od 12. t. ni', dalje pa za pol točke višja.
Seligmanove obveznice so notirale skozi vse borzne dneve tekočega tedna po 50-— (brez blaga). Agrarne obveznice so od' ponedeljka (27 za denar) na petek tudi oslabele za pol točke in bile nudene samo 10. t. m. po 28 dinarjev. Beglučke obveznice so beležile včeraj (33—34) za eno točko tečajne razlike napram ponedeljku (32—35). Vojna škoda je od početka tega tedna (200) učvrstila svoj denarni tečaj za en jmen in včeraj beležila 201 v povpraševanju ter 204 v ponudbi.
Lesno tržišče
Tendenca stalno mlačna.
Tekoči teden ne beleži nikake živahne kupčije v lesu, kajti perfektuirana sta bila le dva zaključka po 1 vagon remeljnov.
Povpraševanja:
Bukovi testoni 2-20 m, od 10—30 cm širine v uzualnih kvalitetah franko Sušah, dobava po dogovoru.
2 vagona mecesnovih desk 60, 50, 20 mm 4 m, I. II., franko vagon nakladalna postaja, dobava mesec dni.
Bukovo oglje in cannello meja čez Postojno.
Od/da,ptaSekjc.
FRANCOSKI KONTINGENT ZA NAŠO ŽIVINO
Francoska vlada je odobrila posebne kontingente za izvoz naše živine za tretje tromesečje. Po tem kontingentu moremo uvoziti v Francijih 1250 kvintalov svinj, 400 stotov svežega ovčjega mesa lin 15 stotov salame. Za Saarsko ozemlje pa so liam dovoljeni ti kontingenti: 1400 stotov volov, 600 živili ovc, 588 stotov svežega mesa, 478 stotov Mavne živine in 1000 stotov jajc. — Vse podrobne informacije daje Urad za kontrolo izvoza živine, Beograd, Ratnički dom.
NOVE UGODNOSTI ITALIJE AVSTRIJI
Italija je zvišala Avstriji uvozni lesni kontingent za 10.000 vagonov. Poleg tega pa je Avstrija dosegla tudi znižanje železniške tarife za les za 26 odstotkov, dočim je 'bila dosedaj znižana samo 15 odstotkov.
AVSTRIJSKI INDEKS NA DEBELO
V	primeri z 1. 1913. ( = 100 °/u) zaznamuje avstrijski indeks na debelo po zadnji statistiki te spremembe:
januar maj juhi 1933
kmetijski proizvodi	81-4	82-8	85,2
gradbeni predmeti	103-7	103-2	103,1
tekstilno blago	60-2	62-9	68,1
kovine	47-3	49-9	57-1
celotni indeks	91-2	91-1	93*0
Trocki je objavil v »Manchester Guar-dianu« članek pod naslovom »Nemčija se pripravlja na vojno.«
X	a j	i	barva,	plesira	la	ke-
Zc v 24 uran •n|*Bo »n®*«,
klobuke Itd. Škrabi in svetlolika «rajee, ovratnike in man lote. Pere, suSi, monga tn lika domače paril®
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. Selebnrgova aL 3.
Telefon it. »-73.
»SLUŽBENI LIST«
kr. banske uprave Dravske banovine z dne 15. julija objavlja med drugim: Spremembe v pravilniku o zdravilih in zdravilnih specialitetah z dne 13. oktobra 1932. — Izpremembo pravilnika o bolničnih pristojbinah. — Dopolnitev v pravilih o opravljanju drž. strokovnega izpita v resoru trgovinskega ministrstva. — Seznamek strojev in strojnih delov, izdelanih v državi. — Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave.
Gradbeno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 21. julija t. 1. ponudto© o dobavi 500 tog železne pocinkane vrvi, 600 kg kotnega železa, 600 vijakov, 300 kg ploščatega železu; strojni oddelek iste direkcije pa do dne 25. julija t. 1. o dobavi 400 kg martinovega jekla, 100 plošč bele pločevine, 200 kg železne pločevine, 20.000 zatikačev, 3000 zakovic za obroče in 35 kg železne pocinkane žične vrvi.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 21. julija t. 1. ponudbe o dobavi azbesta:, grafita, 1200 kg navadnih žebljev za krovno lepenko, 45 paketov žebljev za podkve, 75 ključev za vijake, 100 raznih kladiv, 300 kg železne, 30 kg jeklene in 20 kg medene žice, 650 kg vijakov t ,maticaiini, 50 kg splinit in 50 plošč črne pločevine.
Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do dne 21. julija t. 1. ponudbe o dobavi 550 m2 platna od jute za izolacijo mostov.
Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do dne 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg vulkanskega olja za jamske vozičke in 1000 kg jamskih tračnikov.
(Predmetni oglasi z natančnejšima podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Vrše se naslednje ofertalne licitacije:
Prt Komandi Savske divizijske oblasti, Inženjersko odelenje v Zagrebu bo dne
5.	avgusta t. 1. I. ofertalna licitacija za izvršitev tlakovane poti v okrožju kasarne Kralja Petra I. V. O. v Zagrebu.
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubliana Telefon št. 2263
Ant. Krisper Coloniale
£astniic: Josip Verlič
Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave
LJUBLJANA
DUNAJSKA CISTA 33
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode
Toina postrežba — Ciniki na razpolago
Ustanovljeno leta 1840
Pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu bo dne 3. avgusta t. 1. II. ofertalna licitacija za oddajo zemljišča za postavitev bifea na postaji Kreka v zakup, ki naj služi obenem za trafiko in dne 7. avgusta t. 1. za oddajo restavracije na postaji Užice v zakup.
Pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor) bo dne 7. avgusta t. 1. tretja ofertalna licitacija za oddajo brivskega lokala na peronu stanice Ljubljana gl. kol. v triletni zakup.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 20. julija t. 1. ob 11. uri dopoldne dobavo 2800 ;kg la svinjske masti, 3500 kg riža, 600 kg sirove kave, 1200 kg terpenti-novega mila za pranje, 2000 kg bučnega olja. Dobavni pogoji pri podpisani. — Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje'.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice ža TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini trgovca Pavlina Franca v Ljubljani. Kon-kurzni sodnik Avsec, upravnik mase trg. zastopnik Wissiak Aleksander. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Ljubljani dne 25. julija ob 9, Oglasitveni rok do 19. avgusta. Ugotovitveni narok dne
2.	septembra ob 9.
Odpravljen je konkurz komanditne družbe Stegu in drugi, Vič-Glince, ker ni kritja za stroške postopanja.
OBČNI ZBORI
»Prekmurska banka« ima 59. redni, občni zbor dne 28. julija ob 14. v poslovnih prostorih v Murski Soboti.
AGA - Ruše, udružene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena d. d., imajo 3. redni občni zbor dne 28. julija ob 17. v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
Tvornica za dušik d. d. Ruše ima 16. redni občni zbor dne 28. julija ob 16. v prostorih podružnice Zadružne gospodarske banke v Mariboru.
»Korotan«, lesna industrijska d. d. na Prevaljah ima 11. redni občni zbor dne 29. julija ob 16. v družbeni pisarni v Farni vasi.
KIBEIE
vte/lviM-jio
ali ______.
najSdidmjk
KUIARNAITDEU
^ I)UBEL]AMA DAIMAIIK0VA1S
STATISTIKA BOGATAŠEV NEMČIJE
Dunajska	Reichspost«	je objavila to
statistiko nemških bogatašev: V Nemčiji je danes 2300 ljudi, ki imajo več ko en milijon nnark premoženja. Pred vojno pa je imela Nemčija 15.547 milijonarjev. Število milijonarjev se je torej v Nemčiji znižalo m 85 odstotkov. — Amerika ima danes še 40.000 milijonarjev. Najbogatejši Nemec je /bivši cesar Viljem, čegar posestva v velikosti 400.000 juter cenijo z gradovi na njih na 450 milijonov mairk. Poleg tega ima še v denarju okoli četrt milijarde mark. Drugi najbogatejši Nemec je knez Albert Thium-Taaris v Regensburgu, ki ima pol milijona jutro v zemlje in čegar zasebno premoženje cenijo na 240 milijonov mark. Premoženje rodbine Krupp je padlo od predvojnih 320 milijonov na 200 milijonov. Industrijalec Fritz Thyssen ima le še 120 milijonov mark. Nato pridejo milijonarji: Kolnski fabrikant Wolf s 110 milijoni, njegov kompanjon Strauss s 60, iknez Hohenlohe-Oehringen s 120, bankirske rodbine Mendelssohn in Mendels-sohn-Bartholdy s tudi po .120 milijoni, knez Maximilian Egon Fursteniberg s 100, knez Guido Henckel-Donnersmark s 100, grof Henckel s 65, veliki vojvoda Saško-Wei-marski s 60, vojvoda Allbrecht Wiirtember-ški s 35, knez Ernsit Hohenlohe-Sigmarm-gen s 30, pred kratkim umrli bivši saški kralj s 30, tajni svetnik dr. Bosch s 15 in Karl Friedrich Siemens tudi s 15 milijoni. Nato pridejo drugi milijonarski reveži.
ALI JE VINO STRUP ALI MEDICINA?
O	tem vprašanju so razpravljali — na londonski konferenci. Menda je bila ta debata edina razveseljiva zadeva z londonske konference. Indijski delegat je z vnemo zagovarjal protialkoholno stališče svoje stranke in izjavil, da njegova vlada nikoli ne bo dovolila nobene vinske propagande. Proti indijskemu delegatu je ostro nastopil portugalski delegat, ki je izjavil, da je vino hranilno sredstvo, ki ima vrhu tega tudi zdravilne sile. Francoski delegat je pripomnil, da spijejo v majhnih portugalskih naselbinah v Indiji toliko vina, ko vsa Indija skupaj in se vendar počutijo Portugalci zelo dobro. Vinski odbor je objavil tudi statistiko o konzumu vina, iz katere izhaja, da izpijejo največ vina Francozi, od katerih izpije vsak 146 litrov na leto.
DAVČNE TEŽAVE
Nekemu davkoplačevalcu v Leipzigu, ki ni ravno slovel po rednem plačevanju davkov, je čiital davčni uradnik to-le lek-
cijo, ko se je branil proti previsokim davkom: »Vaša davčna napoved se ne ujema z dejanskim stanjem. Mi smo natančno poučeni o vaših izdatkih. Tako vemo čislo gotovo, da ste pred nekaj meseci kup$ nov avtomobil. Nadalje verno, dai ste pred enim mesecem naročili tisoč butiljk fin*' ga vina in verno tudi, da ste si dali sezidati krasno vilo po načrtih enega pr vib arhitektov ...« [Pu prekine davkoplačevalec davčnega uradnika in mu reče: »Pa ali veste, če sem vse to tudi plačal?«
*
Ameriška avtomobilska produkcija se jev
juniju v primeri z 1. 1932 povečala z« 31% in je znašala 240.000 voz, v prejšnjem mesecu le 227.000.
Pri Kuveitu v Arabiji je začela nek8 angleško-ameriška družba pridobivati petrolej. Novi vrelci bodo dajali na leto pol' drug milijon ton petroleja.
Po zadnjem izkazu nemške Drž. bank® se je sicer zlata podloga zopet'zmanjšala za 6-9 na 280-1 milijonov mark, ali se je obenem znižal obtok bankovcev in obveznosti na pokaz, da se je kritje povečalo od 7-8 na 8’3%.
Cene se v Angliji dvigajo in znaša indeksno število za cene na debelo 85'1 za 2'4 % več ko v maju.
Posojilo v višini 2 milijonov funtov namerava najeti vlada Palestine* da izvede razna javna dela.
Nemške železnice nameravajo naročiti
1	milijon železniških lesenih pragov z* ceno 10 milijonov mark.
Svetovna produkcija volne je v 1. 1932/33 padla v primeri s prejšnjim letom za 2°/«',
Poljska je vsded svoje nove carinske tarife odpovedala skoraj vse svoje trgovinske pogodbe, obenem' pa začela pogajanja za sklenitev novih.
Mariborski živinski sejem
Na trg z dne 11. julija je bilo prignanih
11	konj, 12 bikov, 202 vola, 294 krav i® 18 telet, skupaj 537 glav živine.
Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile: debeli voli (za 1 US žive leže) 4 do 4'50, poldebeli 3 do 3-<ft plemenski 3 do 3-75, biki za klanje 2-50 do 4, klavne krave debele 2-75 do 3-50, plemenske krave 2-50 do 2-75, za klobasa rje 1-50 do 2, molzne 3'25 do 3-50, breje 3'25 do 3'50, mlada živina 3 do 4, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 352 kom®' dov. Od teh za izvoz v Italijo 13 komadov'
Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1® do 12, II. vrste 8 do 10, meso od bikovi krav in telic 5 do 7, telečje meso I. vrste 10 do 12, II. vrste 6 do 8, svinjsko mes° sveže 10 do 16 Din za 1 kg.
Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih
Ivan Genussi
Ljubljana
IgriSfca ulica Stev. 10
Telefon 22-67
TISKOVINE
vsohvrskirgmke, uradne,reklam-. TPT ne/asojjjse, knjige, večban
Jicle hiLv/r in nfrraui f
w^imUisk hilve in peruni!
TISKARNA MERKUR
UUBL1ANA.GREGORČIČEVA$i23
JzL-25-52 Jelecjram 'Tiskartui lih f kav.
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Karlovška c. 2 Vožarskl pot 1
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Citajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«!
VELETRGOVINA
a. Šarabon
V L J U B L J A NI
deželne pridelke, kakor tudi raznovrstno rndninskovodo
Lastna pražarna-ia kavo In mlini za dišave b električnim obratom O•lilI na razpolagal
J. HLEBS, LJUBLJANA
DRUŽBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-žrkoslikarstvo in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70.
Grosuplj e
domač slovenski izdelek -> Svoji k svojimi
Tovorna motvoza in vrvarna d. cL
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovsko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.