PRIPRAVA PETLETNEGA PLANA V teku je oihsežno delo v zvezd z izdelavanjein našega petletnega plana. Tiče se nadaljnjcga razvoja našega gospo-darskega življenja v razdobju 1. 1957 do 1961. Letošnje leto je torej s svojimi doseiki del toga bodočega razvoja. Ker je dobršen del zapletenega dela v zvezi s planom že opravljen, laliko pričaikujemo, da bo ined letom predlo-žen v razpravljanje ljudsiki skupščini in vsej naši javnosti. Plan bo dal — kakor to slcdi iz same nairave sistoma, ki ga imani« — smorn.ice za iok našega gospodar&keiga žir-ljenja. Odprl bo perspektivo glede naglice in smeri našega nadaljnjega g^spodars^kega gibanja. Prav tako bo orieiita-cijslko i«>kazuJ, do kam 1k> segal naš petletni v»]x>n v indu-striji, kmetijstvu, promotu, osebni potrošnji, razvoju komu-nalnega življonja, zdravstva in tnko daljc. Vsi naši organi delavskega samouipravljanja in družbenega upravljanja bodo potciintakeiii dobili v tem plamu osnovo za popolni razvoj svoje pobiidc. Izdelava perspektivnoga plana postavlja velike in vse-stranske naloge. Žaposlnje tako organe za pJaiiiranje kakor tudi politične organe. Prav taiko tudi razne znanstvene in-štitute, zavode Ln gospodarska zdru/.cnja. Vse to torej za-hteva planiranje kot vsestransko aualizirajijc ne samo go-spodnrstva, temveč tudi raznih drugih plati /ivljenja v družbi. kot znanstvcno ugotavljanje tistili objektivnih te-ženj, ki se morajo s planom i uveljaviti i regulirati. Na.še planiranje pa tudi ima prav ta značaj. Zato to tudi poudarjamo. Ko objavimo in sprejmenio plau, ki se nanoSa na vso državo. ko določimo razvojno poliitikt) na vsa-kem osnovnem področju na.še.ga žiivljenja, tedaj se ta enaka nalosra pojavlja pri vseh naših organih. Posebnega pomena je to za organe, ki upravljajo komune, podjetja in zndruge. ^ato je koristno, če začnemo že sedaj nckaj. kar bi nam laže in hitrcje pomagalo upotoviti nadaljnjo i^erspiikiivo razvoja. Kolikor sc bi>mo prej in z večjim uipoštcvanie.ni lotih tcga dola v skladu z njegovim pomenom, toliko bolj lahko ručiinamo, da bo nadaljnje gibanjc uspcšnejše. Prva stvar, ki smo jo morali opraviti v zvezi z izdelavo perspoktivnega plana, je bila ugotovitev sedanjoga stvar-uega stanja na vsakeni ptMiročju našega gos[KKlarslva in življenja. Da bi pravilno določili porspektivo, je t>ogoj, da vazpolagamo s pravilno oceno prehojenega in storjcuega v doscdanjcm razvoju. Lahko povcmo, da gre ta faza izrat. ki bi služil zvezniim organom za raapravi Ijanje in sprejemanje stali.šč o poliiiki nadaljnjega razvoja. V rsta teli elaboratov je bila že iKdelana in so o njih že razpravljali v odboru za perspektivni družbemi plan. Eden izmed prviili je bil elalx>rat o osebni potrošnji. Nato o kme-tijstvu, industriji, obrti, prometu itd. V kraitikeni lahko pri-čakujemo. da bo o nckatorih razpravljala Ijudska skupščina — verjotno najprej o samem kme>tijst:vu in politiiki njego-vega razvoja. S tem samim pa bo vsa naža javnost udeleže-nec v oblikovanju naše prihodnje politike. Perspcsktivo razvoja in petletnega plana, v katerem bodo sistematizirane naloge in činilelji našega nadaljnjega vzpona, ugotavljnmo (orej popolnoma demokratično. Naj-prej organizira že sam Zvezni zavod za gospodarsko plani-ranje dclo v naj-tcsnejši poveza.nosti in sodelovanju z go-spodarskimi organizacijami, zbomacami, sveti za piosveto, zdravstvo itrl, Nato posebne komisije, ki organteirajo šte-vilna razpravljanja z vsomj iistimi. ki labko priespevajo k boljšemu ugoiavljanjn problemov. Nato razpravljanje v skupščini in vscj javnosti. To pa pomeni, da boino vsi sezna-njeni s perspektivo našega razvoja še prej, preden bo per-spektivnj plan določil te naloge za pet let. Vsekakor bo te rlalo nnvo pobudo m delo delavskih svetav in driigih orga-nov družbenega upravljanja. Kakor smo že rekli, pa bi se ti morali že sedaj i-otiti ooenjevanja svojih moamosti in pro-blemov. ugotavljanja vseh poxitivnih in negatiTnih cinile-ljev, s ka.terimi se srečuiejo v praksi. Lj. M.