Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 72. kos. V LJUBLJANI, dne 7. septembra 1935. Letnik VI. VSEBINA: 486. Ukaz o imenovanju dr. Kaluderčiča Branka za ministra za pošto, telegraf in telefon in dr. Kreka Milie za ministra brez portfelja. 487. Uredba o dopolnitvi uredbe o sestavi in poslovanju državne filmske centrale. 488. Navodila za sestavo občinskih proračunov za 1. 1936./1937. 489. Pojasnilo glede potrditve lekarniških knjig. 490. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. 491. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. 492. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 486. V imenu Njegovega Veličanstva Petra II., po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije, kraljevski namestniki. Na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle postavljajo:* za ministra za pošte, telegraf in telefon dr. Kaluderčiča Branka, narodnega poslanca, in za ministra brez portfelja dr. Kreka Miho, odvetnika. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz. .V Beogradu, dne 1. septembra 1935. Pavle s. r. dr. R. Stankovič s. r. dr. Ivo Perovič s. r. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. M. Stojadinovič s. r. * »Službene novlne kraljevine Jugoslavije« z dne 3. septembra 1935, it. 203. Uredbe osrednje vlade. 487. Na osnovi § 2. zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931, z izpremembami in dopolnitvami po § 57., točki 7., finančnega zakona za 1. 1933./ 1934., predpisujem naslednjo uredbo o dopolnitvi uredbe o sestavi in poslovanju državne filmske centrale in o prometu s filmi z dne 11. junija 1933, z izpremembami in dopolnitvami z dne 25. avgusta 1933 in izpremembami in dopolnitvami z dne 29. marca 1934.* Člen 1. Člen 11.** se dopolnjuje in se glasi: »1. Radi ugotovitve, ali je povsem izvršena obveznost, prikazovati kulturne in domače filme (skladno z izpremembo § 9. zakona o ureditvi prometa s filmi po točki 7. § 57. finančnega zakona za proračunsko leto 1933./1934.), izda državna filmska centrala obrazce, v katerih morajo kinematografi za vsako predstavo natančno izpolniti vse razpredelke tega obrazca. Za te obrazce pobira državna filmska centrala po 1 dinar za izvod. Točnost podatkov, vpisanih v te razpredelke, ove-ravljajo za vsak vzpored in vsako predstavo organi občnega upravnega oblastva prve stopnje, odrejeni v členu 14. pravilnika o cenzuri filmov z dne 22. febr. 1932.*** Kinematografi morajo pošiljati te obrazce, izpolnjene in pristojno overovljene, državni filmski centrali v rokn, ki ga predpiše državna filmska centrala. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. avgusta 1935, št. 194/XLV/454. ** »Službeni list« št. 390/60 iz 1. 1933. *♦* »Službeni list« št. 216/19 iz 1, 1932. Po obrazcih overavlja in obračunja državna filmska centrala obveznosti kinematografov glede prikazovanja kulturnih in domačih filmov in ugotavlja, ali so te obveznosti izpolnjene. Presežke metrov pri prikazovanju domačih filmov v enem tromesečju zaračuni lahko filmska centrala v prid naslednjega tromesečja. 2. Radi nadzora nad uvozom in prometom s filmi (skladno s § 3. zakona o ureditvi prometa s filmi z dne 5. decembra 1931, z izpremembami in dopolnitvami po točki 7. § 57. finančnega zakona za 1. 1933./1934.) morajo predložiti filmska podjetja v registracijo in potrditev izvirne pogodbe in fakture za filme, kupljene v inozemstvu. Državna filmska centrala registrira te pogodbe s posebnimi obrazci, ki jih izda v ta namen. Filmska podjetja predlože obenem z izvirnimi pogodbami tudi te obrazce, v katerih vpišejo poglavitno vsebino pogodbe in to potrde s pečatilom svoje firme in polnoveljavnim podpisom; filmska centrala jih shrani v svojem arhivu radi kontrole, ali se je v pogodbi navedeni film res tudi uvozil in bil dan v promet. Za te obrazce pobira državna filmska centrala za izvod po 25 dinarjev za filme do 600 m dolžine, po 50 dinarjev pa za filme nad 600 m dolžine. Člen 2. Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v >Služ-benih novinah«. V Beogradu, dne 14. avgusta 1935; F. št. 778. Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r. 488. Ministrstvo za finance kraljevine Jugoslavije proračunski oddelek V Beogradu, dne 29. julija 1935; št. 7059. Z določbo § 88. žakon# o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 in k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za 1. 1934./1935. je predpisana tehnična sestava tako državnega proračuna kakor proračuna občin. Bistvena razlika med dosedanjo tehnično sestavo in sestavo po navedeni zakonski določbi je v tem, da proračun ni več deljen na proračun administracije in na proračun gospodarskih podjetij in ustanov, marveč da sta oba ena celota. Po tej zakonski določbi so vsi razhodki po občinskem proračunu, tako občni razhodki občinske administracije kakor občinskih gospodarskih podjetij in ustanov ena nedeljiva celota in se tako tudi v proračunu izkazujejo. Razhodki gospodarskih podjetij in ustanov se izkazujejo skupaj z razhodki pri tistem oddelku administracije, kamor spadajo, kot posebne partije. Isto načelo velja tudi za dohodke. Vsi dohodki, tako administracije kakor gospodarskih podjetij in ustanov, so tudi ena nedeljiva celota in se tako tudi v proračunu izkazujejo. Lastni dohodki gospodarskih pod- jetij in ustanov se izkazujejo v posebnih partijah, pdleg katerih je treba označiti naziv dotičnega gospodarskega podjetja ali ustanove, odnosno stroke. Tako sestavljeni razhodki in dohodki so občinski proračun. Ta zakonska določba nalaga ministru za finance, da izda vsako leto navodila za sestavo predloga proračuna razhodkov in dohodkov z uredbo za izvrševanje občinskega proračuna vred. Radi enotnosti pri sestavi občinskih proračunov predpisujem na osnovi § 88. spredaj omenjenega zakona in § 104. zakona o občinah z dne 24. marca 1933 naslednja navodila za sestavo občinskih proračunov za 1. 1936./1937 * UVOl). Glede dosedanjih različnih predpisov o občinskem gospodarstvu vobče je ustvarjena sedaj, ko je dobil moč novi zakon o občinah, možnost, da se pri največjem številu občin (izvzemši tiste mestne občine, ki so omenjene v § 136. zakona o občinah) vse delo tako pravnega kakor tudi tehničnega značaja izenači in postavi na novo in umnejšo osnovo. Na ta način se bo olajšal dosedanji postopek pri občinskem gospodarstvu glede kontrolne, nadzorne in glede izvršilne oblasti. V bistvu je postavil novi zakon o občinah občinsko gospodarstvo na skoraj ista načela, na katerih sloni danes državno gospodarstvo. Dasi obseza pojem »občinskega gospodarstva« v glavnem vprašanja o občinskem proračunu, o občinski imovini in o občinskih javnih davščinah, je tem navodilom namen, da napotijo skladno s § 104. zakona o občinah pristojne občinske organe predvsem na tiste predpise zakona o občinah, ki govore o občinskem budžetiranju, o sestavljanju in usvajanju občinskih proračunov in poslovanju v tem pogledu, ker se morajo uravnati druga omenjena finančna vprašanja s posebnim pravilnikom, kakor to sicer tudi predpisuje navedena določba zakona o občinah. OBČINSKI PRORAČUN. 1. Poglavitna načela. Občinski proračun je po § 95. zakona o občinah v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsezati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo določiti. Najsi je proračun v bistvu neko določanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, odnosno mora biti razlika med pre-liminiranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost budžetiranja je poglavitno v tem, da se ta razlika kar moči zmanjša. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealnejši in toliko slabši. Če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, odnosno razhodki morajo biti kriti z dohodki, kakor to izrečno določa § 95. zakona o občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu, kolikor je najbolj mo- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL/405, goče, pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tein, da se znižajo razhodki. Kazen teh splošnih svojstev veljajo tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske .enotnosti. To je finančno-tehnični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot taki spadajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da zahteva pravilno budžetiranje, da so vnesene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in raztiodkov, in to v popolnem — kosmatem (brutto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske in se zato ali prav zbog tega, ker so postranski ali majhni, ne postavljati v proračun. Tak način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budže-tirahja. Ne zadošča pa samo vnesti vse dohodke in raz-hodke v proračun, ampak jih je treba vnašati po nekem sistemu, ki je liajpraktičnejši in ki je obsežen v teli navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, proračun mora biti obenem tudi prhktičeU; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po proračunskih poglavjih v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, 11. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, upokojitve itd., tolikokrat, kolikor proračunskih poglavij je dotični proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in preudarno vknjiževanje in na izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje. 2. Računsko in proračunsko leto. Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Računsko leto je tista doba, v kateri se morajo zaključiti računi o razhodkih in dohodkih proračunskega leta. Po § 95. zakona o občinah se proračunsko in računsko leto začneta in končata hkratu s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Glede trajanja občinskega proračunskega in računskega leta po tem predpisu velja isto, kar velja glede trajanja proračunskega in računskega leta po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1933./1934. traja državno proračunsko leto od dne 1. aprila do dne 31. marca; potemtakem velja ta odredba tudi glede trajanja občinskega proračunskega leta. Kar zadeva trajanje državnega računskega leta, je to predpisano v členu 13. finančnega zakona za 1. 1928.(1929.* in * >Ujutdiu Uai* št 1361.41 ti 11$$, potrjeno v § 85. finančnega zakona za leto 1933./1934..-Omenjeni člen 13. se glasi: »Odredbe členov 74., 75., 76.,-77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto pa stopa nova odredba, ki se glasi: »Po preteku proračunskega leta se ne smejo angažirati izdatki in tudi ne o t v a r j a t i krediti. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta; izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo učinjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.« Po tem zakonskem predpisu traja državno računsko leto do dne 31. avgusta, odnosno pet mesecev dalj ko proračunsko leto. Ker je pa občinsko računsko leto v svojem trajanju po § 95. zakona o občinah izenačeno z državnim računskim letom, mora potemtakem tudi občinsko računsko leto trajati pet mesecev dalj ko proračunsko, odnosno do dne 31. avgusta. Glede pojma računskega leta samega vobče veljajo torej, ker ne govori zakon o občinah o njem izrečno, isti predpisi, kakor za računsko leto po državnem proračunu, odnosno navedeni predpis člena 13. finančnega zakona za leto 1928./1929. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračunskega leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po občinskem proračunu vrši pristojni občinski organ z vsako svojo odločbo, ki ima za občino za posledico izdatke, odnosno z vsako svojo odločbo, ki ustyarja za občino obveznost. Odločba tega organa glede občinskega proračuna mora torej obstajati tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega občinskega organa, naj se raz-hodek, določen v občinskem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja izvršuje pristojni občinski organ po občinskem proračunu samo do izteka tega proračuna, odnosno do dne 31. marca. Če se kakšen razhodek po odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred dnem 31. marca, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do dne 31. avgusta, a to samo takrat, kadar je izdana naredba za dejansko izplačilo pred dnem 1. avgusta, odnosno do dne 31. julija. Izza dne 1. avgusta se torej tudi po redno angažiranih razhodkih ne more več izdati dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, v katerem se je angažiranje opravilo. Treba je torej pri trajanju računskega leta kakega proračuna dobro razlikovati tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje razhodka, ki se lahko izvrši do dne 31. marca, in to je podano, ko se ustvari za občino obveznost; drugo, dejanska naredba za izplačilo angažiranega razhodka, ki se lahko izda do dne 31. julija, in to je posledica končnega obračuna, likvidacije ustvarjene obveznosti, ko se namreč natančno ve, koliko je treba izplačati; in tretje dejanje, dejansko izplačilo, ki se lahko izvrši najkesneje do dne 31. avgusta, seveda če je angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do dne 31. julija. Izza dne 31. avgusta se ne more izvršiti nobeno izplačilo več v breme minulega proračuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz zaključ-računa UAUgh. bud^oluauja. Če izkazuje zaključni račun presežek dohodkov nad izplačanimi razhodki, se mora uporabiti ta presežek dohodka po § 93. zakona o občinah predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, če je kaj takih obveznosti. 3. Koki za izdelavo proračunskega predloga za leto 1936./1937. in njegova odobritev. Po-§§ 83. in 96. zakona o občinah sestavi občinski proračun občinska uprava, in to najkesneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta, odnosno do dne 31. decembra vsakega leta. Preden se predloži izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v sklepanje, se mora razgrniti po § 96. zakona o občinah pet dni na občni vpogled občinstvu. Vsak član občine kakor tudi vsakdo, ki plačuje od kakršnegakoli dohodka v občini državni neposredni davek, neglede na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico, napraviti v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora odbor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna. Občinski odbor mora izdati sklep o predlogu proračuna in ga poslati po § 97. zakona o občinah z morebitnimi izpremembami vred nadzornemu oblastvu — sreskemu načelniku. Sreski načelnik pošlje proračun, če znaša dokladna stopnja v predlogu proračuna do 50°/o, a ga ni po § 98. zakona o občinah pooblaščen odobriti, pristojnemu oblastvu — banski upravi v odobritev. Če pre-seza dokladna stopnja 200°/o, ga mora predložiti ministrstvu za finance, in to tako v prvem kakor v drugem primeru najkesneje do dne 15. februarja 1936. Če se nadzorno oblastvo — sreski načelnik ne strinja s sklepom občinskega odbora (§ 97.), odnosno če občinski odbor ne usvoji pripomb nadzornega oblastva, pošlje to predlog proračuna s pripombami vred radi odobritve pristojnemu oblastvu najkesneje mesec dni pred začetkom proračunskega leta, odnosno do dne 1. marca 1936. Če ne odobri pristojno oblastvo prejetega proračunskega predloga najkesneje do dne 15. marca (§ 98.), odnosno do dne 1. aprila (drugi odstavek § 98.), velja predloženi proračun za odobrenega. Če se predlog proračuna vobče ne odobri, veljajo določbe tretjega odstavka § 98. zakona o občinah. 4. Tehnična sestava občinskega proračuna. Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi obstoje na kakršnikoli osnovi in so kakršnekoli vrste, se morajo vnesti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja pri tistih občinah, ki imajo kaj gospodarskih podjetij, občinske sklade in ustanove, najsi obstoje po katerikoli osnovi. Po določbi § 88. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1935 ter januar, februar in marec 1936 in o naknadnih in izrednih kreditih k proračunskim dvanajstinam za mesece april, maj, junij in julij 1935 ;n k proračunu državnih razhodkov in dohodkov za leto 1934./1935. spadajo gospodarska podjetja v občni proračun, t. j. v proračun administracije (uprave). Taka sestava proračuna nikakor ne vpliva na bistvo in značaj gospodarskih podjetij in ustanov. Tem ostanejo torej še dalje vse pravice in obveznosti gospodarskih podjetij in ustanov, kakor to predpisujejo določbe, po katerih kot taka obstoje. Tej zakonski izpremembi je namen, da izenači gospodarska podjetja in ustanove s centralo tako, da so tehnično s to nedeljiva celota. Skratka, nakazovalna pravica in vsa druga proračunska dejanja, opirajoča se na zakon o državnem računovodstvu, s to iz-premembo nikakor niso izpremenjenL Posledica te izpremembe je naslednje' 1. Proračunske partije se označajo, posebej za razhodke in posebej za dohodke, z neprekinjenimi zaporednimi številkami od začetka do konca. Tak seštevek daje skupni seštevek proračunskih razhodkov, odnosno dohodkov. Razhodke občinskih gospodarskih podjetij in ustanov je označati s poslednjo partijo tiste stroke, v katero spadajo, pod a, b, c, č itd. Prav tako se označajo dohodki gospodarskih podjetij in ustanov s poslednjo partijo tiste stroke, v katero spadajo, in to pod a, b, c, č itd. 2. Dotacije, odnosno prebitki dohodkov odpadajo sami po sebi zato, ker se morajo tako razhodki kakor dohodki izkazati v kosmatih zneskih, in se posebej niti ne izkazujejo. Vse to velja pa samo, če ima občina gospodarska podjetja. Če obstoje posebni deli, o katerih je govora v § 120. zakona, se morajo proračuni takih posebnih delov priključiti občnemu občinskemu proračunu kot njegov posebni dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi. Vsak občinski proračun se deli na A. Razhodke in B. Dohodke. A. Razhodki. Po § 95. zakona o občinah se vnesejo v proračun pregledno vsi razhodki po panogah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade častnim organom itd.) in stvarni (materialni — potreb-" ščine uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrba z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske ih policijske potrebe itd.). Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi občasno. Dele se po § 95. na osebne in stvarne (materialne). Osebni razhodki so listi redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno poslovanje občine kot urada, zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno. Vsi osebni razhodki občine se izkažejo v proračunu zbrani, neglede na strokovno panogo, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno razvideti zneski osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegraf-sko-telefonske stroške štev. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« št. 117/LIII/366 z dne 25. maja '1932* Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, katere povzročajo posli občin iz § 76. zakona o občinah, morajo biti razdeljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije, tč pa na podpozicije, in se navajajo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih razhodkih, na primer kakor sledi. Materialne razhodke pa je v predlogu proračuna za 1. 1936./1937. za 20°/o zneska po letošnjem proračunu zmanjšati. * »Službeni ljsU št. 440/47. iz 1. 1933, Predlog proračuna razhodkov in dohodkov občine sreza za leto 1936. 1937. Ste- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno Razlika so A>JŠi \ 2 o" 0 c a S ~ g "g •S 32'3-S »° RAZHODK1 IN DOHODKI Znesek Znesek za leto 1935./ predlaga za leto 1936 / Pri- pomba © — ® 'o pozicij partij 1936. 1937. 5 ° • £ «8 ca S Q £7»-* 0."©/) ui M Gl O a dinarjev A. RAZHODKI. Redni razhodki. A. Osebni razhodki. *) f 1 1 Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik 30.000 — Beležnik (tajnik, sekretar itd.) .... 18.000;— Podbeležnik 14.400 — Blagajnik 12.000 — Arhivar 9.600 — 2 služitelja (po 6.000) 12.000 — 4 čuvaji (po 7.200) 28.800 — 10 stražnikov (po 7.200) * 72.000 — 312.000 2 Osebna in imovinska varnost Predstojnik policije 24.000'— 204.000 3 Narodna prosveta Direktor občinske gimnazije 30.000'— 4 profesorji (po 24.000) 96.000;— 2 učitelja (po 18.000) 36.000 — «i,nlpnt 14.400’— Služiteli 6.000"— 182.4(0 4 Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12.000) .... 24.000 — 5 cestariev (po 7.200) ’ 36.000 — 60.000 6 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje 24.000 — Učitelj kmetijske šole 18.000'— Veterinar 24.000'— 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 48.000'— 2 logaria (po 9.600) 19.200'— 133.200 6 Narodno zdravje Zdravnik 30.000'— Babica 12.000"— Bolničar 12.000'— 54.000 7 Socialno skrbstvo Upravnik hiralnice 24.000'— Pisar — računovodja 12.000'— 2 služitelia (do 7.200'—) 14.400'— 50.400 8 Trgovina, industrija, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev (po 18.000) 54.000;- Učiteljica gospodinjske šole 18.000'— 2 služitelia (po 6.000) 12.000'— 84.000 9 Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev 30.000'— Knjigovodja 24.000;— Nadzornik lovišča in ribolova 18.000'— Služitelj 6.000'- 5 nadničariev (po 6.000) 30.000'— 108.000 1,188.000 1,200.000 - 12.000 2 Pokojnine: a) Uradnikov 60.000'— b) Služiteljev 20.000;- c) Čuvajev, stražnikov itd 30.000'— 110.000 150.000 - 40.000 Takšno preliminiranje razhodkov za pokojnine velja samo še za to proračunsko leto 1084./1935.; v tem času se morajo ustanoviti pokojninski skladi po § 88. zakona 0 občinah in prenesti izplačilo pokojnin na sklade. Za prenos , , , | 1,298.000 1,350.000 - 52.00o| ! * Vsote so vnesene le za primer. ** V ta stolpec je vnesti številke za razhodke po partijah, za dohodke pa tudi po pozicijah. Če gre za razhodke, je treba prečrtati besedo »prejeto«; če gre pa za dohodke, je prečrtati besedo »porabljeno«. Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno Razlika se • S i 2 0 «> os SJ 'T'72 O U S“oea« predlaga za leto 1936./ 1937. “S.s O IZ* t- o '5 RAZHODKI IN DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij za leto 1935./ 1936. •S32-g-S E-g 1 i«1« s. s ■s -X c Es w G 0 u •£.& t; « s . q a-ooKj Pri- pomba O. a dinarjev 3 t Preneseno . . . Stanarina: 30.000 40.000 1,298.000 1,350.000 — 52.000 2 3 Narodna prosveta 70.000 80.000 — 10.0«) 4 5 1 Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun; marveč morajo banovinski sveti poskrbeti, da spravijo takoj uredbe o občinskih uslužbencih v sklad s § 263. zakona o uradnikih. Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik 24.000’— Dnevničar 12.000-— 36.000 ■ 2 Narodno zdravje ■ Pogodbeni zdravnik 24.000’— Dnevničar — bolničar 12.000'— Itd 36.000 72.000 81.000 — 9.0«' 6 Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade, odnosno doklade. Osebni razbodki skupaj . . . 1,440.000 1,511.000 - 71.0«) 7 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 B. Materialni razhodki. Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Potni in prevozni stroški Pisarniški material Kurjava pisarn Razsvetljava pisarn Službene novine Poštne, telegrafske in telefonske takse Vzdrževanje pokopališča Stroški nabora Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic 20.000 6.000 14.000 5.000 500 6.000 2.000 10.000 2.000 1.500 11 — 67.000 70.000 — 3.000 8 1 2 3 4 5 6 7 8 Osebna in imovinska varnost: Najemnine za orožniške postaje in njih vzdrževanje Porotniške dnevnice Razsvetljava ulic Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva Vzdrževanje gasilskih čet Prispevki gasilskim društvom Pokončevanje steklih in divjih živali 18.000 2.000 12.500 10.500 40.000 5.000 4.000 i 92.000 99.000 - 7.«X) 9 1 2 3 Narodna prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj Sole) — po proračunu te šole Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole 90.000 80.000 170.000 180.000 - 10.«X1 10 Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki ....... Tu je izkazati odplačila in obresti — anuiteto — po občinskih posojilih in drugih obveznostih v smislu § 94. zakona o občinah. Razen tega se mora v besedilu te partije označiti in izkazati: kdaj je 80.000 80.000 — dolg nastal; kolikšen je bil prvotni dolg; koliko je doslej poplačanega: koliko še ostaja in v katerem času je treba dolg popolnoma poplačati. Za prenos . . , ; 409.000 429.000 20.0«) Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odobreno za leto 1935./ 1936. Razlika se Dejansko porab- j ljeno (prejeto) vi. 1935.'1936. do dne j predložitve nove- j ga predloga prora-j čuna min. za fin. i v odobritev © t-l © ;n '3 RAZHOD KI IN DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij predlaga za leto 1936./ 1937. Pri- pomba D. a dinarjev 409.000 429.00( - 20.000 n 1 2 3 4 5 Preneseno . . . Po predpisih S 94. zakona o občinah se smejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po občinskem proračunu. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati radi pokritja primanjkljaja po proračunu in za tiste r a z h o d k e, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem se naj opravlja anuitetna služba, odnosno odplačevanje. Ko se eventualno prosi odobritev posojila, mora predložiti občinska uprava razen sklepa občinskega odbora pristojnemu oblastvu tudi še to-le: razpored posojila, naerl, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvar-jene dohodke v tekočem letu do dno, ko se prosi posojilo, pregled neznloženih občinskih dolgov, če jih je kaj, in naposled, če gre za podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostih račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblast-vih ne vzamejo v postopek. Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest Vzdrževanje in poprava občinskih mostov .... Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb .... Vzdrževanje občinskih parkov Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav 30 000 15.000 20.000 10.000 10.000 • 6 7 8 9 10 Poprava ulic Poprava trgov in tržnic Poprava in uvedba vodovoda .... čiščenje rek. potokov, vodnjakov itd Itd 10.000 5.000 10.000 6.000 116.000 120.000 - 4.000 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev Kmetijske in živinske razstave, ekskurzijo in tečaji Pospeševanje kmetijstva Pospeševanje živinorejo Pospeševanje sadjarstva Pospeševanje vinogradništva Pogozdovanje goličav Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni .... Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . 20.000 20.000 20.000 10.000 6.000 5.000 5.000 5.000 2.000 92.000 95.000 - 3.000 13 1 2 3 4 6 6 7 8 9 10 11 Narodno zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in nmbulanc .... Nabava zdravil in obvezilncga materiala Dopolnitev zdravniških instrumentov ...... Bolnični stroški (v drugih bolnicah) Zatiranje kužnih bolezni Stroški propagande za narodno higieno A sanacija vasi . Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov Stroški za pošiljanje v Pasteurjev zavod Podpora Rdečemu križu 40.000 10.000 8.000 7.000 10.000 10.000 15.000 5.000 10.000 10.000 125.000 135.000 - 10.000 14 1 2 3 4 5 Socialno skrbstvo: Vzdrževanje hiralnic Podpora invalidom Podpora siromakom in nezaposlenim Podpora človekoljubnim društvom in napravam . . 30.000 10.000 10.000 10.000 60.000 60.000 lo 1 Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev .... 40.000 Za prenos ... j 40.000| 802.000 839.000 - 37.000 l Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno Razlika se .“ciSi -si'0 o 8~ £ o O G a « O as N > partije Vzdrževanje občinskih gozdov . Vzdrževanje in ukoriščanje kamenolomov .... Vzdrževanje lovišča Vzdrževanje ribolova Davek na občinska posestva . . • . Takse 40.C00 10.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 70.000 75.000 - 5.000 17 1 2 3 4 Dotacije, podpore, štipendije in subvencije: Dotacija za pokritje presežka razhodkov nad dohodki električne centrale Dotacije za pokritje presežka razhodkov nad dohodki občinskih kopališč Štipendije 60.000 20.000 12.000 92.000 98.000 — 6.000 18 1 2 Nepričakovani razhodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne raz- hodke po vseh strokah proračuna Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh strokah 30.000 20.000 50.000 50.000 Iz te partiie se ne morejo vršiti osebni razhodki. Materialni razhodki skupaj . . . 1,104.000 1,167.000 - 53.000 Razhodki skupaj 2,544.000 2,668.000 - 124.000 / 1 » V razhodkih se morajo zavarovati krediti v proračunu za tiste potrebe, o katerih govori § 14. zakona o občinah. B. DOHODKI. Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov, je treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč občanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v letu 1935./1936. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Uvesti nove davščine ne bo odobreno;nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in uslug, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Računih je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se da izterjati. Redni dohodki: Občinska doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora, pokriti iz naslova občinske doklade) Sem spada vsota občinske doklade, predpisane na osnovi državnega neposrednega davka za minulo leto, t. j. za proračunsko leto 1935./1936. se vzame za osnovo državni neposredni davek, predpisan za leto 1935. Ta osnova ne velja za nove i 1,644.000 1,658.000 - 14.000 Za prenos • . , j 1,644.000 1,668.000 |- 14.000 1 Šte- vilka Predlog za leto 1936./1937. Odo- breno Razlika se Dejansko porabljeno (prejeto) v 1. 1935.-1936. do dne predložitve nove-! ga predloga proračuna min. za fin. v odobritev o ;n -»-> U 'o 'n H A/JI OD KI IX DOHODKI Znesek pozicij Znesek partij za loto 1935./ 1936. predlaga za leto 1936./ 1937. Pri- pomba a a dinarjev Preneseno . . . 1,644.(XX) 1,658.000 — 14.000 Hane — občane, ki se med leloui 1935. priselijo in sprejmo v članstvo občine. Tem je predpisati občinsko doklado po ugotovljeni osnovi in izvršenem predpisu državnega neposrednega davka za loto 1935. Zalo mora biti doklad na stopnja enotna za vse oblike neposrednega davka in za vse davčne obvezance iste občine. 2 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 IG Dohodek od taks: Od živinskih potnih listov Tehtarinn Zavzemanje hodnikov . . Manipulacijska taksa Taksa na pse Taksa na lovske karte Taksa na ribolovske karte Taksa na prevozna sredstva Dimnikarska taksa Od tramvajskih in avtobusnih kart Od mesarskega zakupa Od tobačnega zakupa Po zakonu o taksah 60.000 15.000 95.000 20.000 10.000 7.000 3.000 20.000 5.000 2.000 8.000 15.000 10.000 10.000 310.000 350.000 - 40.000 > 3 1 2 3 4 Dohodek od trošarine: Trošarina na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače) Trošarine na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.) Tinkarina Trošarina na vse ostalo blago — predmete .... 100.000 20.000 10.000 70.000 200.01X1 230.000 -- 30.000 4 Odkupnina za osebno delo: 90.000 100.000 - 10.(XX> 5 1 2 3 4 5 G Dohodek od posestev: Dohodek od zemljišč Dohodek od ribolova Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva . Od zakupa pravic in posestev 180.000 20.01X1 5.000 15.000 10.000 230.000 250.000 — 20.000 v (S Razni nepričakovani dohodki: Sem je vnesti n. pr. subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah. 7 Dolgovani dohodki: Dohodekiod neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let 50.00'! 80.0(X) — 30.000 8 Presežek dohodkov nad razhodki pri občinskih gospodarskih podjetjih: Sem se vpišejo presežki dohodkov nad razhodki tistih občinskih gospodarskih podjetij, ki imajo svoj posebni proračun. 20.000 — + 20.000 Dohodki skupaj . . . 2,544.000 2,668.000 - 124.000 ' REKAPITULACIJA: A. Razhodki skupaj dinarjev , B. Dohodki skupaj dinarjev , , , 2.544.000 2.544.000 2,668.000 2.668.000 - 124.000 - 124.000 • Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke, odnosno dohodke, kolikor jih dotična občina ima, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu. 5. Virmiranje in naknadni kredit.* Po predpisu § 100. zakona o občinah je občinska uprava dolžna, finansirati po proračunu tako, kakor je odobren, t. j. krediti, odobreni za določene potrebe, se smejo uporabljati samo za te potrebe. Prekoračitve po-edinih postavk in prenosi iz ene postavke v drugo niso dopustni brez odobritve pristojnih oblastev, ki so določena za to po § 100. v zvezi s § 98. zakona. Tu je treba uvaževati, da so po zakonu dovoljene samo tiste ne-obhodne prekoračitve, odnosno dovoljeni samo prenosi iz ene postavke v drugo, t. j. iz ene pozicije v drugo pozicijo, ki se nanaša na istovrstne izdatke. Prekoračitve poedinih partij in prenosi iz ene partije v drugo niso dopustni. Za take po zakonu priznane prekoračitve je treba vselej zaprositi pristojna oblastva predhodno in pravočasno za potrebno odobritev pred storjenim izdatkom. Prekoračitve, izvršene brez predhodne odobritve po pristojnih organih, se ne bodo priznale, ampak obre-mene računodajnika in nakazovalca. Vsako zahtevo o prekoračitvi morata spremljati zadostna obrazložitev in mnenje nadzornega oblastva, če naj zahtevo odobri banska uprava, odnosno mnenje banske uprave, če je za to potrebna odobritev ministrstva za finance. Pripominja se, da se iz partije »Nepričakovani razhodkk ne smejo opravljati osebni izdatki. Tako opravljeni izdatki, najsi so naknadni ali pa izredni krediti, se morajo izkazati v zaključnem računu v posebnih stolpcih. Ob prekoračitvi se mora izkazati v zaključnem računu celotni znesek partije. V zaključnem računu se morajo izkazati tudi tisti proračuni, ki se sklenejo na osnovi § 99. zakona; tudi za te veljajo vsi ti predpisi v teh navodilih. 6. Priloge k predlogu občinskega proračuna. Vsakemu občinskemu proračunu se morajo priložiti naslednje priloge: a) Zapisnik in sklep občinskega odbora o predlogu proračuna ob točni označbi skupne vsote dohodkov, razhodkov in predpisane občinske doklade s točno stopnjo; dalje sklep o pobiranju vseh taks v 2 izvodih. b) En izvod odobrenega proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva. c) Poedinični pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta. č) Pregled ostvarjenih dohodkov in opravljenih raz-hodkov za tekoče leto, napravljen po vrstah in mesecih. d) Pritožbe — utoki zoper predlog proračuna, če jih je kaj. e) Imenski spisek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto. f) Uredba o občinskih uslužbencih. g) Poslednji odobreni zaključni račun. h) Ekspoze — pojasnilo proračuna. Nadrobnejša raz-ložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej. * V »Službenih novinah« je naslov tega poglavja po-motno označen s šk 0. in naslednjih poglavij s št. 7. in 8. — Op. ur. i) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka. j) Aneksi — priloge k občinskemu proračunu, kakor: sklada odkupnine za osebno delo (kuluk); sklada za javna dela; sklada za izredno ukoriščanje cest in drugih skladov, če jih je kaj pri poedinih občinah. Zneski teh skladov se ne zaračunavajo ne med razhodki ne med dohodki občinskih proračunov. 7. Sklep. Po § 97., drugem odstavku, zakona o občinah morajo biti vsi predlogi proračuna za leto 1936./1937. poslani v odobritev najkesneje do konca meseca februarja 1936. Predloge občinskih proračunov, o katerih mora izdati odločbo ministrstvo za finance, pošljejo kraljevske banske uprave v odobritev samo, če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se občine povsem po teh nayodilih ravnale. Drugače se morajo nepravilno sestavljeni predlogi proračuna, ki niso v skladu s predpisi teh navodil, vrniti dotičnim občinam, da jih spravijo v sklad ustrezno tein navodilom. Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enoličnost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematičnim razporedom razhodkov in dohodkov obsežejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov. Ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse panoge občinske uprave. Občne finančne razmere nalagajo neizogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo na vseh poljih javnih, državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ostvari na ta način težnja kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, do skrajne meje možnosti. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, nego je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za lelo 1936./1937. Potemtakem je vsako potrebo najskrbneje oceniti in ničesar, kar ne bi bilo neobhodno, ni vnašati v proračun. Posebno pozornost je obračati na osebne razhodke. Treba je skrbeti, da se vse nepotrebne in odvisne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti in na ta način tudi osebje in osebne razhodke zmanjšati za 10°/o sedanjega proračuna. Pri sestavi proračuna je treba tudi skrbeti, da prejemki osebja, obdržanega v občinski službi, nikakor ne presežejo prejepikov, ki so odobreni s proračuni za leto 1935./1936., odnosno se morajo določiti po uredbi, ki jo je izdati po § 85. zakona o občinah. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod številko 7546/VII z dne 15. julija 1933. vsem banom in jih zaprosil, naj se zmanjšajo osebni prejemki. Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1936./1937., morajo skrbeti, da ne bo odstopkov od teh navodil. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih. Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinah«, gg. baiu jja se uiu.zamosuo. da ouozom g. avalom območja občinske uprave, da se morajo strogo po teh navodilih ravnati. Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba. Minister za finance Duš. P. Letica s. r. 489. Potrditev lekarniških knjig.* V zvezi z razpisom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S št. 15.642 z dne 3. junija 1935,** po katerem so lekarnarji dolžni, predložiti davčnim upravam v potrditev knjige, ki jih vodijo po zakonu, je dal na prošnjo lekarnarske zbornice št. 2780 z dne 14. junija 1935 in na poročilo ministrstva za finance (davčnega oddelka) št. 45.839/111 z dne 29. junija 1935 minister za socialno politiko in narodno zdravje k navedenemu razpisu štev. 15.642/35 z odlokom z dne 4. julija 1935, S št. 18.762 naslednje pojasnilo: Za prijavo v potrditev knjig, ki jili morajo lekarnarji voditi po zakonu, je vzeti rok 60 dni od dne objave razpisa v »Službenih novinah«, ker je v predpisu tar. post. 167 taksne tarife določen rok samo 60 dni. Iz ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje v Beogradu. Banove uredbe. 490. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. II. No. 17008/2. Občina Vojnik-trg v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 102 (sto dva) %no doklado na vso državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 1 piva Din 60’—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5’-. d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—, e) od 100 1 sadjevca Din 25—, f) od goveda nad 1 letom Din 20-—, g) od goveda pod 1 letom Din 10’—, h) od prašičev Din 10'—, i) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. 3. Davek na pse, od vsakega psa Din 20-—. 4. T a k s e po odobrenih tarifah, odnosno odobre-nem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 29. avgusta 1935. 491. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. Z odlokom gospoda bana Dravske banovine z dne 22. avgusta 1935, I. No. 6938/1, je bila upokojena Bevc Jera, banovinska služiteljica I. položajne skupine s 3. period, poviškom pri banovinski bolnici v Brežicah, s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 13. avgusta 1935, I. No. 7336/1, je bil Pungartnik Avgust, banovinski pomožni knjigovodja IX. položajne skupine pri isti banski upravi, postavljen za banovinskega knjigovodjo VIII. skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 9. avgusta 1935, I. No. 7314/1, je bil postavljen ing. Rataj Ivan, sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Radovljici in banovinski kmetijski svetnik V. položajne skupine, za banovinskega kmetijskega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 14. avgusta 1935, I. No. 6989/1, je bil premeščen po službeni potrebi g. Samec Ignac, banovinski arhivski uradnik X. položajne skupine, od kraljevske banske uprave v Ljubljani k upravi banovinskega zdravilišča Rogaška Slatina. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. avgusta 1935, I. No. 7316/1, je bil postavljen dr. Skalicky Bogoslav, uradniški pripravnik pri banovinski bolnici v Mariboru, za sekundarnega zdravnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. avgusta 1935, I. No. 7097/1, je bil postavljen Strašek Josip, banovinski upravni uradnik IX. položajne skupine s prvim periodičnim poviškom pri javni bolnici v Ptuju, za banovinskega upravnega uradnika VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. avgusta 1935, I. No. 7240/1, je bil postavljen mr. p h. S t r a u c h Viktor, banovinski uradniški pripravnik po § 45., odst. 3., zakona o uradnikih, pri splošni bolnici v Mariboru za banovinskega lekarnarja VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1935, št. 175/XL/414. ** »Službeni list« št. 358/51 iz L 1935. 492. Razne objave iz »Službenih novin“. fitevilka 92 z dne 18. aprila 1935. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 10. aprila 1935, št. Kns 443/35, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremeinbah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje štev. 2 novin »Alma mater« z dne 11. aprila 1935, ki se tiskajo v Zagrebu. Z odlokom ministra pravde z dne 1. aprila 1935, št. 35809, je bil upokojen Ja z bar Franc, kanci ist X. položajne skupine pri sreskem sodišču v Kozjem, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Številka 93 z dne 19. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca 1935, št. 9816, je bil odlikovan na predlog ministra za gradbe z redom Jugoslovanske krone 3. stopnje i n g. Krajc Matija, načelnik tehničnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani v pok. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. februarja 1935 je bil p o s t a v 1 j e n na klasični gimnaziji v Mariboru za profesorja IV. polož. skupine 1. stopnje dr. Pivko Ljudevit, profesor učiteljske šole in uradnik IV. polož. skupine 1. stopnje v pok. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. marca 1935 je bil izpremenjen ukaz z dne 18. aprila 1934, s katerim je napredoval Kranjec Silvester, profesor 2. realne gimnazije v Ljubljani, v IV. položajno skupino 2. stopnje v smislu § 254. zakona o uradnikih v toliko, da napreduje imenovani z dnem tega ukaza v IV. položajno skupino 2. stopnje na osnovi § 49. zakona o uradnikih v zvezi s t. 25. § 62. finančnega zakona za 1. 1932./ 1933., ustrezno razsodbi državnega sveta z dne 2. februarja 1935, št. 29.332/34, v zvezi z odločbo občne seje državnega sveta z dne 11., 13. in 15. novembra 1933. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 6. marca 1935 je napredovala v VIL položajno skupino Valentinčič Stanislava, učiteljica osnovne šole v Ljubljani, v službi na meščanski šoli v Mostah. številka 94 z dne 20. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. marca 1935 je bil odlikovan na predlog ministra za prosveto SkrbinšekMilan, član in reditelj Narodnega gledališča v Ljubljani, z redom Sv. Save IV. stopnje. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlokom z dne 12. aprila 1935, I. št. 16.540, uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo >Le Livre blanc con cerna n t les f u s i 11 a d e s du 30 Juin 1934 (VVeiObuch iiber die Erschiefiungen a m 30. Juni 1934) v izdaji ^Edition de Carrefeur Pariš«. Številka 95 z dne 22. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 5. aprila 1935 je bil postavljen po službeni potrebi pri direkciji državnih železnic v Ljubljani ing. Roglič Stanislav, dosedanji višji sekretar V. položajne skupine delavnice strojnega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Sarajevu za svetnika iste položajne skupine kurilnice Ljubljana 1. Številka 96 z dne 23. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. marca 1935 je napredoval pri Narodnem gledališču v Ljubljani za člana s pravicami uradnika Vil. položajne skupine Gregorin Edvard, član istega gledališča in uradnik VIII. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 27. februarja 1935 sta bila premeščena po službeni potrebi Rudež Josip, nastavnik meščanske šole v Trbovljah in uradnik VII. položajne skupine, na deško meščansko šolo v Mariboru, in Rojec Vladislav, nastavnik meščanske šole v Rakeku in uradnik VI. položajne skupine, na meščansko šolo v Litiji. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1935 so napredovale v Vil. položajno skupino: Kacafur Olga, učiteljica v Dobrovi, Hribar Marija, učiteljica v Tešanovcih, srez murskosoboški in Gilič Flora, učiteljica v Guštanju, dosedaj učiteljice in uradniki VIII. položajne skupine. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 2. februarja 1935 sta napredovala v VII. položajno skupino Valenčič Milica, učiteljica pri Sv. Florjanu, srez šmarski, in Lebič Ivan, učitelj v Prevaljah, dosedaj uradnika VIII. položajne skupine. Številka 97 z dno 24. aprila 1935. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca 1935, št. 9817, jo bil postavljen po službeni potrebi ing. Skaberne Viktor, tehnični inšpektor III. položajne skupine 2. stopnje tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, za načelnika istega oddelka iste položajne skupine in stopnje. Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. marca 1935, St. 9819, je bil upokojen ing. Krajc Matija, načelnik III. položajne skupine 1. stopnje tehničnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 15. aprila 1935, Kns št. 468/35, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremeinbah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje štev. 31. polmesečnika ^Smotre slavonske politike« z dne 15. aprila 1935, ki se tiska v Zagrebu. številka 98 z dne 25. aprila 1935. Z odlokom generalnega direktorja z dne 30. marca 1935 ter na podlagi pooblastila ministra za promet M. s. št. 13.254/34, so bili premeščeni: a) po službeni potrebi: Lapajne Viljem, prometnik IX. položajne skupine postaje Ljubljana dolenjski kol., v postajo Ljubljana glavni kolodvor; Petje Viktor, prometnik IX. položajne skupine postaje Ljubljana glavni kol., v postajo Ljubljana dolenjski kol.; b) na prošnjo: Poljanec Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine in šef postaje Kraljevec-Prelog, v postajo Maribor glavni kol.; Skok Alfonz, prometni uradnik Vlil. položajne skupine postaje Pragersko, za šefa postaje Kraljevec-Prelog; Jurman Janez, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine postaje Maribor glavni kol., v IV. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor, glavna proga. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, in zalaga Tiskarna Merkur d, d, f Ljubljani j ujen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 72. kosu VI. letnika z dne 7. septembra 1935. Razglasi kraljevske banske uprave V-No. 272/82 — 1935 2446—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisuje za oddajo gradbenih del za gradnjo rezervoara v banovinskem zdravilišču v Dobrni I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. septembra 1935 ob 11. uri dopoldne v sobi št. 38 tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneska odobrenega uradnega proračuna: 1. za gradbena dela Din 178.311'—, 2. za dobavo in vzidavo, odnosno montažo vodne armature Din 55.830'—. Predpisana kavcija znaša Din 18.000, odnosno Din 6.000'— ali pa skupaj Din 24.000'— za naše in Din 36.000'—, 12.000-—, odnosno Din 48.000'— za tuje državljane. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v >Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 2. sept. 1935. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Og 14/35-3. 2428 Amortizacija. Na prošnjo Strašeka Janeza, posestniškega sina v Stranjah št. 8, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, (er se nje imetnik pozivlje, da uveljavi tokom 6 mesecev, počenši od 28. avgusta 1935 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je hranilna knjižica brez moči. Oznamenilo: Hranilna knjižica štev. 54.95 Hranilnice in posojilnice v Šmarju pri Jelšah. Okrožno sodišče v Celju, odd. III., dne 28. avgusta 1935. $ I 216/35—16 # 2425 Dražbenl oklic. Dne 27. septembra 1935 d o -poldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Odranci, vi. št. 113 pod B 10 in 33, vi. št. 432 pod B 3 in 13 in vi. št. 776 pod B 2 in 10. Cenilna vrednost: Din 8.000'—. Najmanjši ponudek: Din 5*335 . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Dol Lendavi, dne 21. avgusta 1935. I 272/33-3 2451 Dražbeni oklic. Dne 2. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Pameče, vi. št. 74, sestoječa iz hiše, koče, dvojnega gospodarskega poslopja, svinjskega hleva, drvarnice, kovačnice, stavbišča, vrtov, njiv, travnikov, pašnikov in gozda. Cenilna vrednost: odštevši bremena, Din 126.160'05. Najmanjši ponudek: Din 84.10770. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, siceT bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slovenjgradcu, dne 28. avgusta 1935. IX I 1625/35. 2421 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Limbuš pri Mariboru, pol vi. št. li. Cenilna vrednost: Din 30.881'—. Najmanjši ponudek: Din 20.587-32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni okLic. ki je nabit na uradni deski '.ega sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1935. * I 401/35-10. 2429 Dražbeni oklic. Dne 7. oktobra 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Anton, vi. št. 7. Cenilna yrednost: Din 81.070'—. Najmanjši ponudek: Din 54.047’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki j? ravnat v dobri ven. . ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Marenbergu, dne 4. avgusta 1935. I Va 697/33—13 1921 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: I. skupina: kat. obč. mesto Ljubljana, 15/660 vi. št. 115, Sv. Petra predmest., 15/660 vi. št. 567 in Stožice, 15/330 ali 30/660 vi. št. 538; skupna vsota deležev, ki se prodajo: 60/660. Cenilna vrednost: Din 12.072.04. Najmanjši ponudek: Din 6.436.16. Varščina: Din 1.209.—. II. skupina: kat. obč., deleži in vsota deležev kakor pri L skupini. Cenilna vrednost: Din 12.072.04. Najmanjši ponudek: Din 6.436.16. Varščina: Din 1.209.—. III. skupina: kat. obč., deleži in vsota deležev kakor pri I. skupini. Cenilna vrednost: Din 12 072.04. Najmanjši ponudek: Din 6.436.16. Varščina; Din 1.209.—. IV. skupina; kat. občina, deleži in vsota deležev kakor pri I. skupini. Cenilna vrednost: Din 12.072.04. Najmanjši ponudek: Din 6.436.16. Varščina: Din 1209.—. V. skupina: kat. obč. mesto Ljubljana, 3/660 vi. št, 115, Sv. Petra predm. 3/660 vi. št. 567 in Stožice, 3/330 ali 6/660 vi. št. 548, skupna vsota deležev, ki se prodajo: 12/660. Cenilna vrednost: Din 2.414.40. Najmanjši ponudek: Din 1.224.22. Varščina; Din 242.—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 15. junija 1935. * Va I 786/35—9 1778 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (njdve pare. 522 v izmeri 8.442 ms), zemljiška knjiga k. o. Moste, vi. št. 550. Cenilna vrednost: Din 101.388.—. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 67.592.—. Vadi j: Din 10.140.—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 14. junija 1935. I 530/34. 2390 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 ponovna dražba nepremičnin (hiše, gospodarskega poslopja in zemljišča): zemljiška knjiga k. o. Polzela, vi. št. 29. Cenilna vrednost: Din 120.086-—. Najmanjši ponudek: Din 60.043'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vranskem, dne 26. avgusta 1935. H* Va I 3468/34-16. 2354 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob desetih l>o pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša št. 20 v Stranski vasi, žaga in stope, dvoje gospodarskih poslopij, drvarnica, kozolec, travniki, 2 gozdova, njiva): zemljiška knjiga k. o. Stranska vas, vi. št. 24. Cenilna vrednost: Din 179.838'60. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 119.893-—. Vadij: Din 17.984'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 8. julija 1935. ij. Va I 563/35—11 1940 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša ob Cesti v Rožno dolino X1II/11 (Vič) z vrtom in stavbi-ščem): zemljiška knjiga k. o. Vič, K> vi. št. 799. Cenilna vrednost: Din 60.096.50. Vrednost pritikline: Din 1.630.—. Najmanjši ponudek: Din 30.863.25. Vadij; Din 6.200.-, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 9. julija 1935. I 1723/34-23 2110 Dražbeni oklic. Dne 8. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Zalogam, vi. št. 392. Cenilna vrednost: Din 20.000.—. Vrednost pritikline: Din 112.—. Najmanjši ponudek: Din 20.000.—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 26. junija 1935. I 1714/34—24 2180 Dražbeni oklic. Dne 9. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Višnja vas, vi. šb 107. Cenilna vrednost: Din 33.299.15. Vrednost pritikline: Din 87.—. Najmanjši ponudek: Din 22.199.43. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, »icer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, pdd. VI., dne 23. maja 1935. I 396/35. 2365 Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Gerečja vas, vi. št. 272, d. o. Skorba, vi. št. 106, d. o. Hajdina, vlož. št. 545, d. o. Sp. Breg, vi. št. 688. Cenilna vrednost: Din 55.970'—, dinarjev 10.020*—, Din 8315—, dinarjev 2331'—. Vrednost pritikline: Din 3450'—. Najmanjši ponudek: Din 40.000'—, 6.700'—, 5.600'—, 1.600'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opo.arja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 17. avgusta 1935. Va I 4307/34-19. ' 2359 Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (poslopja, pisarne, shrambe, zemljišča): zemljiška knjiga k. o. Petersko predmestje, I. del, vi. št. 723. Cenilna vrednost: Din 3,093.179'70. Vrednost pritikline: Din 3358'—. Najmanjši ponudek: Din 1,548.268'85. Varščina: Din 309.654'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 1. avgusta 1935. * I 246/35—6 2167 Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin (hiša z mlinom, gospodarsko poslopje, hlev, svinjak, njiv#, travnik in stavbišče): zemljiška knjiga Sv. Križ, vi. št. 533. Cenilna vrednost Din 14.630-—. Najmanjši ponudek: Din 9.753'32. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Radečah, dne 1. avgusta 1935. •g; Va I 1143/35-10. 2357 Dražbeni oklic. Dne 10. oktobra 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša št. 91 na Brdu z gosp. poslopjem, dvoriščem, zelenjad-nim vrtom): zemljiška knjiga k. o. Zg. Šiška, vi. št. 870. Cenilna vrednost: Din 125.951'—. Vrednost pritikline: Din 30—. Najmanjši ponudek: Din 64.450'50. Vadij: Din 12.600'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 1. avgusta 1935. I 457/33—26 2162 Dražbeni oklic. I)ne 11. oktobra 1935 ob 9. uri dopoldne bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Košnica, vi. št. 31. Cenilna vrednost: Din 60.304.75. Vrednost pritikline: Din 206.—. Najmanjši ponudek: Din 40.203.16. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jc nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Celju, odd. VI., dne 23. maja 1935. * I 463/32—15. 2380 Dražbeni oklic. Dne 11. oktobra, 193 5 ob d eT vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: 1. vlož. št. 256, k. o. Raka, cenilna vrednost Din 42.548'50; 2. vlož. št. 246, k. o. Raka, cenilna vrednost Din 789'—; 3. vlož. št. 254, k. o. Raka, cenilna vrednost Din 26.187-20; 4. vlož. št. 875, k. o. Raka, cenilna vednost Din 6.929-50; 5. vlož. št. 1289, k. o. Raka, cenilna vrednost Din 11.753-40. Vrednost pritiklin: Din 3.905'—. Najmanjši ponudek: Din 61.408-40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 24. avgusta 1935. I 290/33-61 2263 Dražbeni oklic. Dne 11. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo v Železnikih pred hišo štev. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Železniki, vi. št. 35 in 324 — zem. knjiga Železniki, polovica vi. št. 118 in 294, — zem. knjiga Sv. Nikolaj, polovica vi. št. 132, — zem. knjiga Sv. Križ, polovica vi. št. 149. Cenilna vrednost: Din 271.457.29. Varščina: Din 27.145.72. Najmanjši ponudek: Din 180.971.50. Pritiklin ni. Dražba se bo vršila po štirih že določenih skupinah. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe^ je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 15. avgusta 1935. I 676/34-7. 2342 Dražbeni oklic. Dne 12. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Preserje, vlož. št. 133 in Rakitna, vlož. št. 614. Cenilna vrednost: Din 52.337,— in Din 2429—. Vrednost pritikline: Din 2750'—. Skupna cenilna vrednost: Din57.516—. Najmanjši ponudek: Din 39.018'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Vrhniki, dne 15. avgusta 1935. & I 706/35-12. 2344 Dražbeni oklic. Dne 14. oktobra 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Novo mesto, vi. št. 284. Cenilna vrednost: Din 10,250'—. Najmanjši ponudek: Din 5991-66. Pred začetkom dražbe mora vsak ponudnik položiti za vadij znesek 1025 Din v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi Se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 17. avgusta 1935. 1 888/35-6. 2343 Dražbeni oklic. ' Dne 14. oktobra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Šmihel, vi. št. 259. Ceniina vrednost: Din 2692'—. Najmanjši ponudek: Din 1794'66. Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek Din 269'20 v gotovini, ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred pričetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 19. avgusta 1935. H5 I 884/35-6. 2345 Dražbeni oklic. Dne 14. oktobra 1935 ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zdinja vas, vi. št. 488. Cenilna vrednost: Din 9106'—. Najmanjši ponudek: Din 6070'66. Pred začetkom dražbe je položiti za vadij znesek 910 Din v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 17. avgusta 1935. * Va I 4971/34—15. 2355 Dražbeni oklic. Dne 15. oktobra 1935 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša 21 z gospodarskimi poslopji in zemljišči): zemljiška knjiga, I. skupina; k. o. Dobrova, vi. št. 49. Cenilna vrednost: Din 113.846—. Vrednost pritikline: Din 3250-—. Najmanjši ponudek: Din 75.896-—. Vadij: Din 11.384-—. II. skupina: k. o. Dobrova, vi. št. 854 (zemljiške parcele). Cenilna vrednost: Din 4161-80-—. Najmanjši ponudek: Din 2774-—. Vadij: Din 416-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- l.enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 20. julija 1935. * Va I 114/35—11. 2358 Dražbeni oklic. Dne 15. oktobra 1935 ob 11. url bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša v Udrnatu štev. 25, vrt, veranda, ograja, betonski zid): zemljiška knjiga k. o. Udmat, vi. št. 461. Cenilna vrednost: Din 84.735-50. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 42.367-75. Vadij: Din 8474—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž- benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Ljubljani, dne 1. avgusta 1935. ❖ l 394/35—9 2273 Dražbeni oklic. Dne 16. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pni podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga mesto Celje, vi. št. 586. Cenilna vrednost: Din 213.981. Vrednost pritikline: Din 41.—. Najmanjši ponudek: Din 120.276.66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbeuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdra-žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 6odišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 27. maja 1935. * Va. I 5318/34-17. 2356 Dražbeni oklic. Dne 17. oktobra 1935 ob 11.uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin (hiša v Trubarjevi ulici št. 2): zemljiška knjiga k. o. Ljubljana mesto, vi. št. 296. Cenilna vrednost: Din 641.713'—. Pritiklin mi. Najmanjši poinudek: Din 320.856-50. Vadij: Din 64.17P50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 1. avgusta 1935. •j. I 19/35. # 2366 Dražbeni oklic. Dne 17. oktobra 1935 dopoldne ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Skorba, vi. št. 34. Cenilna vrednost: Din 22.383'—. Vrednost pritikline: Din 50'—. Najmanjši ponudek: Din 14.930'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 13. avgusta 1935. I 847/34—42 2308 Dražbeni oklic. Dne 17. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Studa, vi. št, 29, 252, 256 (poslopje, zemljišča, vodna moč, vodno kolo, zatvornica za mlinski obrat in mlin). Cenilna vrednost: Din 1,404.629.—. Vrednost pritikline: Din 661.000 iin Din 10.000.—. Najmanjši ponudek: Din 722.000.—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kamniku, dne 12. avgusta 1935. I 2943/34—14 2272 Dražbeni oklic Dne 18. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Petrovče, polovica vi. št. 361. Cenilna vrednost: Din 27.780.—. Najmanjši ponudek: Din 18.520.—. Vadij znaša Din 2.778,— in ga je treba položiti pri sodišču v gotovini ali vrednostnih papirjih, navedenih v dražbenih pogojih. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 25. maja 1935. * I 533/35—16. 2338 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1935 ob 11.uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (njiva v izmeri 15 a 39 -m*, gozd v izmeri 18 a 88 m2, lesena vinska klet s stavbiščem, vinogradom v izmeri 11 a 75 m2, travnikom v izmeri -a 75 m2 in pritiklino): zemljiška knjiga Dolenja vas, vi. štev. 206 in zemljiška knjiga Stari grad, vi. št. 136. Cenilna vrednost: Din 7353'—. Vrednost pritikline: Din 673'—. Najmanjši ponudek: Din 4902'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Brežicah, dne 14. avgusta 1935. I 628/35—9. 2386 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1935 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gotna vas, vi. št. 311 in 358. Cenilna vrednost: Din 14.288'50. Pritiklin ni. Najmanjši ponudek: Din 952'5-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Novem mestu, dne 26. avgusta 1935. * I 392/35-10 2414 Dražbeni oklic. Dne 21. oktobra 1935 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Sv. Klemen, vi. št. 31 in zemljiška knjiga Bukovica, vi. št. 121. Cenilna vrednost: Din 105.523’—. Vrednost pritikline: Din 1.000'—. Najmanjši ponudek: Din 70.350'—. Varščina: Din 10.553'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 31. avgusta 1935. * I 113/35-10 2239 Dražbeni oklic. Dne 22. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Spodnja Hudinja, vi. št. 719. Cenilna vrednost: Din 65.606—. Vrednost pritikline: Din 685'—. Najmanjši ponudek: Din 43.737'35. Vadij: Din 6516'60, ki ga je položiti pri sodišču v gotovini ali vrednostnih papirjih. Praviice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 13. junija 1935, T 296/35—6. 2408 Dražbeni oklic. I)ne 23. oktobra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sebi St. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brdo, k. o. Blagovica, vi. št. 355. Cenilna vrednost: Din 8067-—. Najmanjši ponudek: Din 5378'—. ^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle^ več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče na Brdu, odd. II., dne 26. avgusta 1935. I 322/35-9. 9337 Dražbeni oklic. Dne 23. oktobra 1935 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Loka, vi. št. 103. Cenilna vrednost: Din 28.770’30. Najmanjši ponudek: Din 19.200-—. Jamčevina: Din 2880-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri "e-i. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šmarje pri Jelšah, dne 17. avgusta 1935. * I 408/35-8. 2371 Dražbeni oklic. Dne 24. oktobra 1935 dopoldne ob 10. uri bo prt podpisanem sodišču v sebi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hotič, vi. št. 124. Ceniina vrednost: Din 46.987-37. Vrednost pritikline: Din 6845’— (že všteto v cenilni vrednosti). Najmanjši ponudek: Din 31.325-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, dne 25. avgusta 1935. I 685/35-8 2265 Dražbeni oklic. Dne 24. oktobra 1935 dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jablanica, vi. št. 79 in 50. Cenilna vrednost: Din 94.486-75. Vrednost pritikline: Din 6250'— (že všteta v cenilni vrednosti). Najmanjši ponudek: Din 62.991T2. Praviice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklrc, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Litiji, dne 14. avgusta 1935. Vpisi v trgovinski register Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: 810. Sedež: Celje. Dan vpisa; ‘27. avgusta 1935. Besedilo: Montres Clarte H. Suttner, Henrik Maire imetnik, podružnica Celje. Obratni predmet: Eksporlna trgovina z urami, zlatnino in srebrnino, z galanterijskim blagom in prodaja radioapa-ratov in njih delov. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 19. februarja 1934. Družabniki: Henrik Maire star. in Henrik Maire ml., oba trgovca v Ljubljani, Tyrševa cesta la. Za namestovanje upravičen: Vsak družabnik sam. Podpis firme: Tvrdko podpisuje vsak družabnik samostojno. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 27. avgusta 1935. Rg A III 196/2. * 811. Sedež: Radeče pri Zidanem mostu. Dan vpisa: 26. avgusta 1935. Besedilo: Bratje Piatnik, tovarna za dokumentni in kartni papir v Radečah pri Zidanem mostu. Izbriše se zaznamba posebnega nadzora in sekvestra, uvedenega glede tvrdkinih zemljišč pod vi. št 179, 180 in 303, k. o. Njivice, sodni okraj Radeče. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 26. avgusta 1935. Reg. A I 4/10. Izbrisala se je nastopna firma: 812. Sedež: Valta vas. Dan izbrisa: 25. julija 1935. Besedilo: Kokalj & drug v likvidaciji, avtomobilno prevažanje ljudi in prtljage iz Črmošnjic in Toplic v Novo mesto in nazaj. Zaradi končane likvidacije. Poslovne knjige hrani Kulovec Ivan iz Valte vasi. Okrožuo kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 25. julija 1935. Reg A II 48/3. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 813. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: ‘24. avgusta 1935. Besedilo: Gospodarska zadruga »Delo«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov, zato: 1. priskrbuje svojim članom življenjske in druge gospodarske potrebščine, oziroma te posle za svoje člane posreduje; 2. pridobiva potrebna denarna sredstva v obliki kredita, 3. oskrbuje svojim članom inkaso terjatev in druge denarne posle; 4. na druge načine izboljšuje materialno stanje svojih članov. Zadružna pogodba z dne 3. avg. 1935. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo s pismenimi obvestili posameznim članom. Načelstvo sestoji iz načelnika, podna-čelnika in še štirih do sedmih članov načelstva. Člani načelstva so: Ivanovsky Aleksander, trg. zastopnik v Ljubljani, Rimska cesta 20, načelnik, Borisov Nikola, slikar v Ljubljani, Tivoli, Žoltenko Vladimir, zasebnik v Ljubljani, Levčeva 3, Krasnov Mihajel, trg. zastopnik v Ljubljani, Levstikova 10, Leonov Tjodor, nakladnik v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3, Drigo Gregora, zas. uradnik v Ljubljani. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje zanjo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne ‘21. avgusta 1935. Zadr. XI 33/1 Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 814. Sedež: Brežice. Dan vpisa: ‘20. avgusta 1935. Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Brežicah. 1. Vpišeta se: Bohinc Josip, upok. učitelj v Brežicah, kot član upravnega odbora, Šterbuncelj Alojz, upok. kanclist v Brežicah, kot namestnik člana upravnega odbora. Izbrišeta se: Vereš Alojz, kot član upravnega odbora, Novak Pavel, kot namestnik člana upravnega odbora. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 20. avgusta 1935. Zadr. III 64/33 » 815. Sedež: Kočevska Reka. Dan vpisa: 19. avgusta 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kočevski Reki, r. z. z n. z. Izbrisali so se načelstveni člani Kra-ker Josip, Braune Franc in Tscherne Karol, vpisali pa novoizvoljeni člani načelstva Schlindra Leopold, posestnik v Kočevski Reki štev. 5, Dulzer Ivan, posestnik v Kočevski Reki, štev. 45, in Eppich Matija, posestnik v Zgornjem V ecenbahu štev. 3. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. avgusta 1935. Zadr.II 28/10. * 816. Sedež: Kostanjevica. Dan vpisa: 13. avgusta 1935. Besediilo: Vinarska zadruga v Kostanjevici, r. z. z o. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Cretink Franc in Marolt Franc, vpihala pa novoizvoljena člana načelstva Kuhar Franc, posestnik v Dobah št. 9, in Stopar Janez, posestnik v Prušnji vasi 4. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 13. avgusta 1935. Zadr. III 118/3. * 817. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 24. avgusta 1935 Besedilo: Stavbena in stanovanjska zadruga Mali dom, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Na občnem zboru dne 27. julija 1935 so se izpremenila zadružna pravila v čl. 1. in 16. Izbrišejo se člani načelstva Pirih Matevž, Medvešček Josip in Stopar Ivan, vpišejo pa se člani načelstva: Franetič Anton, pomočnik poveljnika pravosodne straže, načelnik, Razbornik Blaž, nadstražnik drž. polic. straže, Arhar Ana, zasebnica, vsi v Ljubljani. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935. Zadr. VIII 49/36 * 818. Sedež: Maribor. Dan vpisa: 29. avgusta 1935. Besedilo: Kreditna zadruga drž. uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru. Po sklepu občnega zbora z dne 11. aprila 1935, so se zadružina pravila iz-premenila v čl. 15., 61., t. 3, in 4., in 31., 33., 35., 37.. 38., 39., 40., 41., 42. Načelstvo sestoji odslej iz 6 članov. Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Vidic Franjo, Strajnar Franjo, Jurčič Karl, vpišejo pa novoizvoljeni člani načelstva: dr. Kronvogel, dvorni svetnik v pok., Reber Anton, nadupraviteli davčne uprave v pok., Siter Anton, ključavničar državnih železnic in Merčun Maks, višji davčni kontrolor v pok., vsi v Mariboru. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. avgusta 1935. Zadr. IV 39/7. 819. Sedež: Mavčiče. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Živinorejska zadruga v Mavčičah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 15. julija 1934 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: Jamnik Franc, Zavrl Franc in Drešar Jožef, vsi dosedanji člani načelstva. Likvidacijska firma: kakor doslej s • pristavkom >v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935, Zadr. IX 244/6 * 820. Sedež: Slovenska Bistrica. Dan vpisa; 29. avgusta 1935. Besedilo: Lesna in gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Slov. Bistrici. Po sklepu občnega zbora dne 12. julija t. 1. so se izpremenila pravila v §§ 10., 23., 28. in 31. Opravilni delež znaša odslej 1 Din in se mora plačati takoj. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim desetkratnim zneskom. Izbrišejo se člani načelstva: Polanec Ivan, Šega Matevž, Avguštin Anton, dr. Scliaubach Boštjan, Nagu Ivan, Pahič Jakob in Strehar Ivan. Vpišejo pa se novoizvoljeni člani načelstva: Šprogar Franc, kmetijski referent Videž štev. 18, Hajšek Viktor, pos. sin, Videž štev. 22, Frešer Ivan, absolvent zadružne šole v Spod. Ložnici štev. 15, Razboršek Alojz, absolvent kmetijske šole v Razgorju štev. 12 in Vrečko Leopold, absolvent kmetijske šole, Zgornje Prebukovje, štev. 16. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 29. avgusta 1935. Zadr.II 103/21. * 821. Sedež: Stara Loka. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se člana načelstva Logonder Jernej in Žagar Peter, vpišeta pa se člana načelstva: Kalan Matevž, posestnik, Pevno št. 4, Vilfan Franc, posestnik v Križni gori št. 1. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935. Zadr. I 79/60 * 822. Sedež: Struge. Dan vpisa: 17. avgusta 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Strugah, r. z. z n. z. Izpremenila so se pravila v §§ 16. in 35. in se glasita oba paragrafa v prvem stavku: (§ 16.:) Načelstvo sestoji iz petih članov, (§ 35.:) nadzorstvo pa iz treh. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. avgusta 1935. Zadr. I 89/18. * 823. Sedež: Trboje. Dan vpisa: 24. avgusta 1935. Besedilo: Mlekarska zadruga v Trbojah, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 27. julija 1935 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorja Kopač Peter, posestnik v Mošah, Komurka Rudolf, posestnik v Trbojah. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Podpis firme: likvidatorja skupno podpisujeta likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. avgusta 1935, Zadr. X 171/5 * 824. Sedež: Vavta vas. Dan vpisa: 11. avgusta 1935. Besedilo: Hranilnica in posojilnica ▼ Vavti vasi, r. z. z n. z. Izbrisala sta se načelstvena člana Jenko Ivan in Bartel Bertold, vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Kres Josip, župnik v Vavti vasi, in Poje Jožef, posestnik v Hruševcu. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 11. avgusta 1935. Zadr. II 150/12. Konkurzni razglasi 825. St 7/35—1. 2422 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Jo-naša Janeza, trgovca v Murski Soboti. •Konkurzni sodnik: dr. Šumenjak Slavko, starešina sreskega sodišča v Murski Soboti. Upravitelj mase: dr. Valyi Aleksander, odvetnik v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov pri sreskeiti sodišču v Murski Soboti dne 16. septembra 1935 ob 10. uri. Oglasit veni rok do 19. oktobra 1935. Ugotovitveni narok pri imenovanem sreskem sodišču dne 26. oktobra 1935 ob 10. uri. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 3. septembra 1935. * 826. Por 13/35-42. 2417 Potrditev poravnave. Potrdi se prisilna poravnava izven konkurza, katero je sklenil dolžnik Gubane Janez, pos. in trg. v Vodicah št. 16, s svojimi upniki na naroku dne 20. julija 1935 pri sreskem sodišču v Kamniku. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1935. * 827. Por 14/35—19. 2418 Potrditev poravnave. Potrjuje se prisilna poravnava izven konkurza, katero je sklenil dolžnik Pil-ler Henrik, posestnik in kroj. mojster v Ljubljani, s svojimi upniki pri naroku dne 26. julija 1935 pri podpisanem sodišču. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. avgusta 1935. Razglasi raznih uradov in oblastev Narodna banka 2444 kraljevine Jugoslavije Stanje 31. avgusta 1935. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.373,793.612-65 (+ 4,916.619-54) Devize, ki niso v podlogi 221,820.831-46 (+ 883.631-98) Kovani novec 241,492.775-50 (—71.728.639-501 Posojila . . 1.787,482.649-51 (+19,990.866-32) Vrednostni papirji . . 55,386.159-10 Prejšnji pred-ierai državi 1.692,681.137-11 <-f 151.032-75) Začasni pred-jemi gl. dri. blagajni . 600,000.000"— Vrednosti re- zervn. fonda 126,059.712-14 Vrednosti ostalih fondov ... 13,232.474-53 (- 16.350'-) Nepremičnino ... . 157,756.164-66 (— 738-36) Razna aktiva 438,5(11.896 86 (+ 8,422.874-89) 6.708.267.413.52 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000-— Rezervni fond . . . 134,124.066-53 Ostali fondi 22,962.661-49 (+ 1.56P-) Novčanice v obtoku . . 4.660,710.660--(+153,019.530-—) Obveze na pokaz . . 1.215,037.971-50;-134,362.413-66) Obveze z ro- hon . . . 233,700.000-— (- 4,500.000--) Razna pasiva 261,732.054-- (-61,640.369-72) 6.708.267.413.52 Obtok in obveze . . . 5.875,748.631-50 Celotno kritje . . . 30-04l/. Kritje v zlatu . . . 27-71°/, Obrestna mera: t Po eskomptu.......................»“»*•&'/» Po zastavah: ‘ na zlato ln varante ..,••• 5% na vrednostna papirje • ■ • a. • 6% Štev. 30632/1. 2436—3—1 Oglas. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so vložile prošnjo za predhodno dovolitev, odu. za dovolitev ukoriščanja vodne sile reke Save v njenem toku med Medvodami in Ver jami in predložile tri načrte: a) za predhodno dovolitev — generalni načrt za ukoriščanje 70 m3/sek. vode reke Save pri padcu 11.50 m in brutto sile 8050 k. s. ter z vodno napravo na desnem bregu Save; b) za dovolitev — podrobni načrt za ukoriščanje 27 ms/sek. vode pri današnjem padcu 5.60 m in brutto sili 1512 k. s. ter z vodno napravo na desnem bregu Save; c) za dovolitev — podrobni načrt za ukoriščanje 16 m3/sek. vode pri padcu 5.60 m in brutto sili 896 k. s. ter z vodno napravo na levem bregu Save, kjer je prejšnja naprava 1. 1910. pogorela. Sočasno so vložile Dravska banovina, direkcija državnih železnic v Ljubljani in mestna občina ljubljanska skupno prošnjo za dovolitev ukoriščanja vodne sile reke Save v istem toku med Medvodami in Verjami ter predložile načrt za ukoriščanje 60 ma/sek. vode pri padcu 13.20 m in brutto sili 9000 k. s. ter z vodno napravo na desnem bregu reke Save pri obstoječi napravi Združenih papirnic. Ker se na podlagi predloženih konkurenčnih načrtov zaradi izvestnih razlik in nejasnosti tako v hidravličnih računih kakor tudi v proračunih gradbenih stroškov za vodne naprave ne more izdati odlok po § 29. zakona o nkori-ščanju vodnih sil, komu naj se podeli zaprošena predhodna dovolitev, odn. dovolitev, je ministrstvo za gradbe z razpisom M. G. br. 20902/35 od 27. avgusta 1935. 1. odločilo, da naj se izvrši na mestu samem predhodni ogled in razprava po § 29., t. 3., in v smislu §§ 37. in 38. zakona o ukoriščanju vodnih sil. Pooblaščen od ministrstva za gradbe s prej navedenim odlokom razpisujem predhodni ogled in razpravo za ponedeljek, dne 23. septembra 1935 s sestankom komisije ob 8. uri pri vodni napravi Združenih papirnic v Medvodah. Pri tej razpravi naj se ugotovi: a) raz. položljiva količina vode reke Save v Medvodah v posameznih mesecih, b) racionalni padec pri ukoriščanju devetmesečne vodne množine na tem mestu, c) vpliv zajezenja na Kodrinov, Brem-šakov in Dolinarjev mlin, č) katera zemljišča in v kateri izmeri bi bilo razlastiti in so li zadržki zoper razlastitev iz javnih in zasebno pravnih interesov, d) v kakšen namen in na kakšen način se namerava ukoristiti pridobljena energija in kakšna je približna vrednost projektiranih vodnih naprav. Načrti projektiranih naprav so na vpogled ob uradnih urah na tehničnem razdelku sreskega načelstva v Ljubljani, Vrazov trg št. 1/L, in sicer od 7. do 22. septembra t. '1. O tem se obveščajo vsi interesenti radi morebitne udeležbe. Eventualne pismene pripombe ali ugovore je poslati na tuk. sreske načelstvo najkesneje do 20. septembra t. 1. Sresko načelstvo v Ljubljani, dne 3. septembra 1935. Sreski načelnik: Žnidarčič s. r. jj. No. 10450/35 2448 Razglas. Sresko sodišče v Trebnjem je s sodbo Kps 86/35—4 prepovedalo Omahnu Francu st. (roj. 1875) iz Korenitke št. 7, obč. Velika Loka, zahajati v krčme za dobo 2 (dveh) let. Prepoved zahajati v krčmo se prične 25. julija 1935 in se konča 25. jul. 1937. Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 30. avgusta 1935. Sreski načelnik: Krajšek s. r. No. 4461/15—35. 2439 Razpis. Komasirano lovišče občin Slovenske Konjice in Konjice-okolica se bo oddalo v najem deljeno na dva dela p6tem dražbe, ki se bo vršila v sobi št. 4 na sreskem načelstvu v Konjicah dne 28. septembra 1935 ob devetih, odnosno desetih dopoldne. V primeru vnovične dražbe pa v ponedeljek, 7. oktobra 1935, na istem kraju ob isti uri. Ostale informacije daje sresko načelstvo. Sresko načelstvo v Slov. Konjicah, dne 31. avgusta 1935. No. 1175 2430 Razpis. Občina Sedlarjevo, srez Šmarje pri JefŠah, razpisuje pogodbeno mesto kvalificirane občinske babice. Letna plača Din 3.000 —. Z dokazili opremljene prošnje je vložiti pri občini Sedlarjevo do 1. oktobra 1935. Uprava občine Sedlarjevo, dne 1. septembra 1935. * Št. 4850-4854, 4891. 2441—3-1 Razpis nabave. Državno zdravilišče za tuberkulozo v Topolšici razpisuje na osnovi Čl. 94. zakona o drž. računovodstvu in zadevnih odločb ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje II. javno pismeno licitacijo za dobavo spoduj označenih živil in drugih potrebščin za čas od 1. oktobra 1935 do 31. marca 1936, in sicer; dne 19. septembra 1935 za dobavo mesa, dne 19. septembra 1935 za dobavo mesnih izdelkov, dne 20. septembra 1935 za dobavo špecerijskega blaga, hišnih in gospodarskih potrebščin. dne 20. septembra 1935 za dobavo anoke in mlevskih izdelkov, dne 21. septembra 1935 za dobavo mleka in mlečnih izdelkov, dne 21. septembra 1935 za dobavo perutnine, jajc in rib. Licitacija se prične vsakikrat ob 11. uri dopoldne v pisarni zdraviliške uprave. Interesentje dobijo lahko splošne in specialne pogoje ter vse druge informacije na pismeno s 5'— Din kolkova-no vlogo in proti plačilu Din 35'— v gotovini ali v kolkih. Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 3. septembra 1935. * Stev. 214/1. 2431 Razglas. V drž. nižji gozdarski šoli v Mariboru se bo pričelo šolsko leto 1935./.36. dne 1. oktobra 1935. Sprejemali se bodo gojenci za enoletni tečaj in za prvi razred dveletne šole. V obeh tečajih bo trajal pouk po 10 mesecev, in sicer od 1. oktobra 1935 pa do 31. julija 1936. Za sprejem v enoletni tečaj je potrebna z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prosilci z ljudskošolsko izobrazbo bodo morali s sprejemnim izpitom dokazati, da imajo zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. Kandidati za sprejem v prvi razred dveletne šole morajo dokazati, da so dovršili vsaj 2 razreda gimnazije ali realke, odnosno 3 razrede meščanske šole. V oba tečaja se bodo sprejemali predvsem oni kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, poilem tudi sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič vsi ostali, ki čutijo v sebi poklic do gozdarske stroke. Kandidati, stari izpod 16 let in nad 24 let, se ne bodo sprejemali. Šola sprejme samo omejeno število gojencev, ker je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno Din 500'—. Pridnim, siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta. Prošnje je vložiti najkesneje do 15. septembra 1935 pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila. Pravilno kolkovanim lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. zadnje šolsko izpričevalo, odnosno odpustnico; 4. nravstveno izpričevalo za one prosilce, ki ne prestopajo neposredno iz kake šole; 5. zdravniško izpričevalo, s katerim je dokazano, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za naporno gozdarsko službo, in 6. izjavo staršev, odnosno varuha, 3 katero se zavezujejo plačevati stroške šolanja. Drž. nižja gozdarska šola v Mariboru, dne 1. septembra 1935. * Št. 2973/E - Ing. Z. 2453 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo kablja za visoko napetost 10 kV, v prerezu 3 X 16 kv. milimetrov. Podrobni pogoji so na vpogled pri podpisanem ravnateljstvu, Krekov trg štev. 10/11, med uradnimi urami. Ponudbe je vposlati v zaprtem ovoju z označbo »Ponudba za kabelj visoke napetosti«, najkesneje do 18. septembra t. 1. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske, dne 5. septembra 1935. Razne objave 2447 Poziv. Obrtna banka v Ljubljani poziva svoje delničarje, da predlože do 30. septembra 1935 delnice zavoda pri njeni blagajni v Ljubljani radi zamenjave v smislu sklepa XIV. rednega občnega zbora. UPRAVNI SVET. * 2443 Vabilo na izredni občni zbor, Salus d. d., Ljub’jana, v družbeni pisarni dne 24. septembra 1935 ob 17. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o izvršitvi sklepov zadnjega izrednega občnega zbora. 2. Sklepanje o ponovnem povišanju delniške glavnice. 3. Eventualije. Po § 19. družbenih pravil je občni zbor sklepčen, če je zastopana četrtina delniške glavnice po prvem sklicanju. Posest desetih delnic upravičuje do enega glasu. Delnice je* treba založiti vsaj do 14. septembra 1935 pri družbirai blagajni. Upravni svet. 2376—3—2 Poziv upnikom. Upniki Osrednje bohinjske sirarske zadruge v Bohinjski Bistrici, r. z. z o. z. v likvidaciji, se pozivljejo, naj priglase po § 40. z. z. morebitne terjatve podpisanim likvidatorjem. Rožet Anton, revizor, Ljubljana, Pra-žakova 11; ing. Sodja Josip, posestnik, Bohinjska Bistrica; Janhar Valentin, posestnik, Žeje, p. Medvode. 2433 Objava. Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel, št. 4578, in jo proglašam za neveljavno. Cestnik Franc s. r., Sv. Lovi ;nc št. 74, p. Sv. Pavel pri Preb. * 2432 Objava. Izgubil sem izpričevalo la razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1934./35. na ime: Dolinar Anton, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Dolinar Anton s. r. » 2434 Objava. Izgubil sem orožni list za posest in nošenje lovske puške dvocevke, reg. št. 253, ki ga je izdala sreska izpostava v Škofji Loki pod št. vi. zap. 10898/28. Proglašam ga za neveljavnega. S. Jesenovec s. r. * 2454 Objava. Izgubil sem orožni list za posest in nošenje lovske puške dvocevke, izdan od srbskega načelstva v Brežicah pod št. 3719/1 z dne 28. januarja 1929, in lovsko karto za leto 1935., št. 84/35, ter ju proglašam za neveljavna. Mostec, dne 29. avgusta 1935. Ivan Krulc s. r., Mostec št. 34. * 2445 Objava. Podpisana Trpin Noemi-Boleslavova, rojena dne 16. decembra 1923 v Pod-gori (Gorica), sem izgubila letno izpričevalo o dovršenem I. razredu drž. klasične gimnazije v Ljubljani ter ga pro-glašam za neveljavno. V Ljubljani, dne 5. septembra 1935. Trpin Noemi s. r. ❖ 2435 Objava. Izgubil sem indeks pravne fakultete univerze v Zagrebu na ime: Vintar Leopold. Proglašam ga za neveljavnega. Vintar Leopold s. r. * 2440 Objava. Vezno dopustilo, glaseče se na ime Alfreda kneza Windischgraetza, izdano od sreskega načelstva v Litiji z dnem 18. I. 1934, Rg št. 9, se proglaša za neveljavno, ker se je izgubilo. Uprava veleposestva Alfreda Windisch* graetza, Bogenšperk, p. Šmartno pri Litiji. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani, dlaka In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik; O, Mihalek v Ljubljani,