raftala« (liiui f (otorfai. " ' »M II. Izdaja. Cena Din t*if Uhaja vsak dan zjutraj raivea T« Rokoplio? a« vrata mo. V ponedeljkih (a dnevih po B ^gMk Aa A °‘{',’hI po tar ffffl BH SER M 1RHL Jmw |B[ UWBL /M mPff iHff J§BT Podružnica v Mariboru, A tete« Jino 80'—. Uredništvo v Ljub- S&fif ml A upi Jmp J® JH7 tiMff aandrova cesta St. 24. tel 29-00. ljanl, Gregorčičeva 23. Telefon BB BK&^Bfr 'Sr BB*Bm0 V Coljui Slomškov uredništva 80-70. RO-fifl tn 30-71 Po5t ček. rai5.l Ljubljana tr>.02t Št. 130 Ljubljana, sreda, dne 10. junija 1931 Leto II. Profesor dr. Viktor Bruns Profesor dr. Bruns bo zastopal Nemčijo pred razsodiščem v Haagu. N j. Vel. kralj na obisku pri ministru Mirku Neudorferju Zagreb, 9. junija. AA. Nj. Vel. kralj se Je odpeljal danes ob 12'30 v spremstvu ministra dvora Bogoljuba Jeftiča, adjutanta generala Saviča in dežurnega adjutanta generala Pavloviča z avtomobilom v Zlatar, kjer je bil kot gost na kosilu pri ministru brez Ustnice Mirku Neudorferju. Ob 4’30 se je Nj. Vel. kralj s svojim spremstvom vrnil v dvor. Pomagalo je! Zagreb, 9. junija. AA. O priliki obiska Kor-dunčanov je blagovolil Nj. Vel. kralj poslušati potrebe kmetov vasi Slavsko polje, kjer je treba zidati novo šolo in vasi Gornja Vojišnica, kji-r deca hodi zdaj 7 km daleč v šolo, nekateri v Vojnič, drugi pa v druge vasi. Nj. Vel. kralj Je ob tej priliki odredil, da se upravičeni prošnji kmetov ugodi. Takoj po povratku v Zagreb je odredil ban dr. Perovič, da *e v spomin obiska Nj. Vel. kralja zgradi iz banovinskih sredstev šola v Gornji Vojišnici in da se da podpora 300.000 Din za zidavo šole v Slavskem polju. Istočasno je ban odredil, da se takoj začne z gradnjo šole. Nova trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Avstrijo Dunaj, 9. junija. AA. Korbiro poroča, da so se včeraj začela ponovna pogajanja za trgovinsko pogodbo med Avstrijo in Jugoslavijo. Dunaj, 9. junija, d. Včeraj popoldne so se v uradu zveznega kancelarja zopet začela pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Avstrijo in Jugoslavijo. Jugoslovanski trgovinski delegaciji načeluje načelnik ministrstva dr. Todorovič. Pritožbe zaradi demonstracij »Stahlhelma« v Vratislavi Berlin, 9. junija, d. Poljski poslanik Vysockl je danes v berlinskem zunanjem uradu vložil protest zaradi znanih protipoljskih demonstracij »Stahlhelma« v Vratislavi. Hkrati je v Parizu zunanji minister Briand sprejel poljskega poslanika, ki se je istotako pritoževal zaradi zadnjih stahlhelmovskih demonstracij v Vra-tislavl. Volilni teror na Ogrskem Budimpešta, 9. junija, n. Na Madjarskem se je že pričel volilni teror. Orožniki so včeraj aretirali in vkovanega odpeljali na orožniško poveljništvo v Segedinu dr. Feketeja, odvetnika in samostojnega političnega kandidata. Dr. Fe-Jtete je h!f na agitaciji in spremljalo ga je 100 voz s 500 osebami. Nekje v okolici Segedina je s svojim nastopom onemogočil zborovanje prosvetnega ministra Klebelsberga. Spričo tega je okrajni glavar odredil orožnikom, naj ga aretirajo. Njegovi prijatelji so brzojavno protestirali pri zunanjem ministru dn predsedniku vlade. Opozicijski tisk pa je odločno zahteval, da se ljudje, ki bo dali Feketeja aretirati, kazu ujejo. Poljski časnikarji v Jugoslaviji Skoplje, 9. junija, o. Poljski novinarji so prispeli davi ob 9. uri v Kumanovo. Na postaji jih je sprejela množica Kumanovčanov z županom na čelu. S postaje so se odpeljali na Ku-manovska bojišča, od tam pa v vsa Staro na Goričane, kjer so si ogledali znamenito cerkev sv. Jurija. Arhitektura in freske cerkve so zelo zadivile goste. Nato so bili v šoli. Iz Kumanova so dopotovali v Skoplje. Tu so jih sprejeli skopski književniki in novinarji ter člani poljsko-jugoslovanske lige. Književniki v Skoplju so priredili svojim poljskim kolegom kosilo v Bristovu. Popoldne so si ogledali znamenitosti mesta. Ob 19. uri jih je sprejel ban Lazič, zvečer ob 21. pa jim je mestna občina priredila banket. Novo razmerje med Anglijo in Nemčijo Konec konference v Chequersu - Angleži so sprejeli vabilo Nemcev za obisk v Berlinu Za revizijo reparacij čas še ni zrel - Nemčija bo ustavila svoja plačila na jesen? London, 9. junija, d. »Daily Maik piše: Dr. Briining in dr. Curtius nista z Anglijo sklenila nobenega dogovora. Pokazalo pa sc je razločno, da nastaja nov resen gospodarski problem, V angleških krogih smatrajo sedaj že ne samo za možno, temveč celo za verjetno, da bo Nemčija to jesen začasno ustavila reparacijska plačila. Vsi evropski narodi so si na jasnem o težkih posledicah, ki bi iz tega nastale. Samo Anglija bi v tem slučaju izgubila 30 milijonov funtov šterlingov na leto. Berlin, 9. junija. AA. Listi komentirajo povabilo Briininga in Curtiusa angleškim državnikom, naj pridejo v Berlin, da se tam nadaljujejo razgovori, ki so se začeli v Chequersu. Ti razgovori naj bi se tako nadaljevali tudi v drugih sosednih prestolnicah. London, 9. junija. AA. Davi sta nemški kancelar Briining in zunanji minister Curtius zaključila svoj kratki poset v Angliji. Gosta sta odpotovala z jutranjim vlakom v Southampton, kjer se ukrcata na parnik »Evropa«. Zaradi megle se je odhod parnika zakasnil. Obe stranki izjavljata, da je bil sestanek v Chequersu prav koristen in da se bodo državniki najbrže v kratkem ponovno sestali. V soboto sta Briining in Curtius povabila ministrskega predsednika Macdonal-da in zunanjega ministra Hendersona, naj posetita Berlin. Ministra sta povabilo sprejela. Dan po-seta še ni določen. Zunanji minister Henderson je včeraj sprejel v zunanjem ministrstvu francoske- ga poslanika de Fleuriauja in italijanskega poslanika Bordonara ter jima poročal o razgovorih z nemškimi državniki v Che-quersu. London, 9. junija, d. Nemški državni kancelar dr. Briining in zunanji minister dr. Curtius sta danes ob 12-40 na krovu torpednega rušilca >Winchester« zapustila Southampton in se odpeljala do pomola Covves na parnik »Europa«. Predno sta odšla, sta dobila zagotovilo, da sta Mac-donald in Henderson sprejela povabilo za poset v Berlinu. London, 9. junija, d. Diplomatičnl dopisnik »Daily Telegrapha« trdi v posebnem članku, da lahko pove, kateri so glavni rezultati razgovorov v Chequersu. To so: čas še ni zrel za to, da bi se sklicala nova mednarodna konferenca ali da bi se novemu izvedniškemu odboru poverila naloga, da prouči vprašanje reparacij in vojnih dolgov. Zato sedaj še ne more priti na vrsto popolna revizija Youngovega načrta. Na drugi strani pa Anglija priznava težavni položaj Nemčije in je pripravljena dovoliti delni moratorij za plačila po .Youngovem načrtu, kolikor je vezana na pogoje. Nemčija želi triletni moratorij. Med tem časom bi se v smislu nemških želja odpustila najmanj ena milijarda mark na nemških letnih plačilih. Velika Britanija, ki je sama v zelo težavnem položaju in je samo z majhnim delom udeležena na nezaštitenih plačilih po Youngovem načrtu, bi se le tedaj mogla odpovedati svojemu deležu, če pristane Amerika na primerno znižanje angleškega dolga. V tem smislu naj bi se na neoficielen način vodila pogajanja s Stimsonom in Mellonom, ko prideta v Evropo. Berlin, 9. junija. A A. Večina nemških listov smatra, da so ostala londonska pogajanja med nemškimi in angleškimi državniki brez uspeha. Upi Nemčije so propadli. Mednarodno sodelovanje proti gospodarski depresiji je malone izključeno. Berlin, 9. junija. AA. Kancelar Briining in zunanji minister Curtius se vrneta iz Anglije najbrže v sredo zvečer. Takoj po prihodu bosta poročala kabinetu o izidu angleško-nemških razgovorov. V petek bo Briining posetil predsednika Hindenburga, ki preživlja poletne počitnice na posestvu Neudeck. Poročal bo o razgovorih v Chequersu. Poučeni krogi energično demantirajo vest, da bo nemška vlada v prihodnjih dneh zahtevala odgoditev repara-cijskih plačil. Nemška vlada je trdno odločena, da se ne bo pustila zavesti k prenaglem akciji zaradi neresničnih poročil, ki zelo škodujejo nemški stvari. Southampton, 9. junija. AA. Danes ob eni popoldne sta se kancelar Briining in zunanji minister Curtius ukrcala na parnik »Evropa«. Odhod se je zaradi megle zakasnil za nekaj ur. Pred odhodom je kancelar Briining poslal ministrskemu predsedniku Macdonaldu brzojavko, kjer se je zahvalil za gostoljubnost in prisrčen sprejem s strani angleške vlade in angleškega naroda. Zunanji minister dr. Curtius se je zunanjemu ministru Hendersonu tudi brzojavno zahvalil za gostoljubje. Na krovu nemškega parnika je nemška državnika pozdravil ameriški poslanik v Berlinu Sackett, ki se vrača iz Združenih držav. Poslanik je že večkrat govoril z ameriškim predsednikom Hooverjem o gospodarskem položaju Nemčije. Ministra prispeta v Bremerhaven v sredo zjutraj. Dr. Korošec v Bukarešti Bukarešta, 9. junija, n. Včeraj je prispel v BuknreSto bivSi ministrski predsednik in vse-učiliški prof. dr. Anton Korošec. Dijaki iz Bratislave v Jugoslaviji Beograd, 9. junija, d. Skupina češkoslovaških dijakov z vseučilišča Komenskega v Bratislavi pmredi izlet po naši državi. Na izletu hočejo sipo-znati našo državo in naš narod in ustvaritii čiui tesneje stike z našo akademsko mladino. Izletniki bodo prepotovali vso na^o državo im se bodo na povratku ustavili tudi v Ljubljani. Dijaki pridejo v Beograd okrog 12. t. m. in ostanejo tam dva dni, po tem pa bodo odšli dalje. Mednarodna agrarna konferenca v Pragi Praga, 9. junija. AA. CTK poroča, da je četrti mednarodni agrarni kongres končan. Na kongresu so sprejeli 20 resolucij. Ena Izmed njih priporoča, naj se nadaljujejo pogajanja za ustanovitev splošne organizacije za prodaja žita na mednarodnih trgih in da naj se sklenejo posebne pogodbe med državami, ki žito uvažajo, in državami, ki ga izvažajo, In sicer na podlagi posebnih olajšav, ki predvidevajo tudi preference. Sprejete resolucije priporočajo dalje, da se protekcionistični davki v državah, ki uvažajo agrarne pridelke, znižajo in prila-gode državam, ki izvažajo agrarne pridelke, tako da bi se s to organizacijo mogle doseči rentabilne cene, rrmoanjl kongres bo leta 1933. v Budimpešti. Okrepitev italijansko-madjarske zveze Budimpešta, 9. junija. AA. Državni upravitelj Horthy je podelil šesti honvedski polk »Ludvik Veliki« italijanskemu kralju. V armadnem povelju utemeljujejo državni upravitelji to podelitev s prijateljstvom in simpatijami, ki jih izkazujeta italijanski kralj in narod Ma-djarski. Nova »petletnica« v Rusiji Moskva, 9. junija. AA. Predsednik ljudskih komisarjev Stalin je izjavil na neki skupščini, da sta vlada in stranka prepričani o uspehu rvega petletnega načrta. Drugi petletni načrt o za socijalizem velikega pomena, sovjetskemu delavstvu pa bo prinesel olajšave. Pomanjkanje, ki ga je trpelo rusko delavstvo za časa prvega petletnega načrta, bo prenehalo. Vlada namerava ukiniti sistem živilskih izkaznic ia bo odpravila vse omejitve. S triumfalnega kraljevega potovanja po Hrvatfslri Najmlajši čakajo r Karlovcu, da z navdušenjem pozdravijo svojega kralja Medanska garda t Varaidinu faka n« kraljev prihodi I Pred iujsko sezono Razvit tujski promet pomeni dotok denarja v deželo. Že iz tega čisto materijel-nega vzroka je treba zato čim bolj podpirati tujski promet, ker se s tem tudi dviga blagostanje vse dežele. Pa tudi iz moralnih ozirov je treba skrbeti za tujski promet. Ce se počuti tujec med nami dobro, potem dobi simpatije za našo deželo in za naš narod in na ta način si lahko vzgojimo veliko zanesljivih in dobrih prijateljev. Priznati treba, da se tako oblasti ko tudi naši ljudje zavedajo važnosti tujskega prometa in povsodi vidimo, kako se vse trudi, da se godi tujemu gostu čim bolje, da se počuti pri nas tako prijetno, ko doma. Samo hvale vredna je ta skrb za tujca in želeti je, da ta skrb nikdar ne preneha, temveč se še poveča in da postanemo polagoma v resnici prava dežela za tujski promet. Kakor pa imamo mi dolžnosti do tujca, tako jih ima tudi tujec do dežele, v kateri živi. Kakor hočemo mi spoštovati nacijo-nalno prepričanje tujca, tako pa smemo in moramo zahtevati tudi od gosta, da spoštuje naše. Treba reči, da ogromna večina naših gostov to dolžnost tudi lepo izpolnjuje in le redki so naoijonalni prenapeteži in su-roveži, ki pozabljajo na svoje dolžnosti kot gosti. Te ljudi je pač treba na njih dolžnosti opozoriti in če ne gre drugače tudi z vso odločnostjo. Kar pa je najbolj žalostno, je to, da nekateri naši ljudje ne vedo, da uslužljivost do tujca ne sme iti nikdar tako daleč, da postane že hlapčevstvo. Ti ljudje ne poznajo one meje, ki je vedno postavljena ustrežljivosti in ki ne dovoljuje, da bi se spozabila do te stopnje, da bi že trpela narodna čast. Ljudje ne vedo, da spoštuje tuj-ea samo tisti, ki zna vedno varovati svoje človeško in nacijonalno dostojanstvo. Ni v čaet tujcu, če občuje s hlapčevskimi ljudmi in tujec s kulturo se bo zahvalil za občevanje s človekom, kd se mu tako približuje, da pri tem že izgublja svojo čast. Nasprotno pa bo vsak tujec z veseljem občeval z našim človekom, če vidi, da je ta cel mož, da je človek, ki pazi na svojo čast in kd ima tudi nacijonalno samozavest moža. Žali bog moramo ponovno povdariti, da se nekateri naši ljudje vsega tega ne zavedajo in celo nekateri naši ljudje, ki so na vodilnih mestih. Kakor hitro pridejo skupaj s tujcem ie njih znanje materinega jezika ko izbrisano. Kar hite, da govore s tujcem le v njegovem jeziku, kakor da za nje ni večje sreče, ko da govore v nemškem jeziku. Naši ljudje tako vedno znova dajejo nemškim turistom snov in priliko, da govore naokoli, kako sega nemško jezikovno ozemlje tja doli do morja. Samo krivda teh naših nezavednih ljudi je, da je priplavala iz vojnega potopa zopet na dan fraza, da je vBa Slovenija prav za prav del nemškega kulturnega ozemlja. Danes, ko je ta fraza komaj priplavala na dan, je še smešna, v roki nemške propagande pa utegne postati v kratkem tudi nevarno orožje, če m bo konec one neverjetne nacijonalno mlačnosti, kd jo pokazujejo nekateri naši ljudje v občevanju s tujci. Droga velika napaka nekaterih naših ljudi v občevanju s tujci je njih pripravljenost, da silno radi slabo govore o naših razmerah. Ce le mogoče skušajo razveseliti tujca z gnilim dovtipom o naši dežela in če potem prične tudi tujec govoriti z vrha o naših razmerah, mu z največjo slastjo sekundi-rajo. tako govore in delajo ti ljudje, kakor da bi bili silno nesrečni sedanje svobode in kakor da bi si želeli nazaj prejšnje čase, ko so mogli tujci po mili volji vihteti nad njimi svoj bič. To klečeplazenje pred tujcem postaja že ..Piava narodna sramota, ki jo je treba čim prej in brez sentimentaihosu oočelS 55* praviti. Ce ne gre z lepimi besedami, potem je treba seči tudi po močnejših sredstvih. Toda tega klečeplazenja mora biti na vsak način konec. Vsakdo, ki ima posla s tujskim prometom, se mora zavedati svojih nacijonalnih dolžnosti. Vedeti mora, da bo po njem sodil tujec ves narod. Ugled našega naroda je dejansko v rokah onih, ki imajo opravka s tujskim prometom. Iz tega po nujno izhaja dolžnost, da smejo biti v letoviščih in zdraviliščih samo naoijonalno zavedni ljudje in da nima pravice do koncesije gostilničar, ki ne pozna svojih narodnih dolžnosti. Z vso odločnostjo treba gledati na to, da bo to načelo uveljavljeno povsodi, ker nedopustno je, da bi vsled nekaterih mlačne-žev In nezavednežev trpel ve« narod. Izvršitev agrarne reforme Beograd, 9. junija. A A. Ker je podpisani sporazum z dne 28. aprila 1930 in trianonska mirovna pogodba stopila v veljavo, sta se na podlagi odredb sporazuma konstituirali upravna komisija fonda A in upravna komisija fonda B. Volitev komisij se je vršila 5. t. m. v Bruslju. V upravni odbor komisije fonda A pridejo na podlagi sporazuma predstavniki Velike Britanije, Francije, Italije in Madžarske, v upravni odbor fonda B pa predstavniki Velike Britanije, Francije, Italije Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Predstavniki Velike Britanije, Francije in Italije v odboru fouda A so iste osebe kakor predstavniki v odboru v fond B. Za koini-miji za fond A in B je bilo ustanovljeno generalno tajništvo. Komisiji za fond A in B bosta zasedali ponovno 15. junija. Razpravljali bosta o nadaljnih sklepih za omo-gočenje pravilnega funkcijoniranja sodišč med Madžarsko in Malo Antanto ustanovljenih po odredbah sporazuma. Na zasedanju bosta izvoljena dva sodnika v vsako mešano sodišče in bo določen postopek sodišč. Naš zastopnik je predsednik kasacij-skega sodišča Dušan Subotič, njegov namestnik pomočnik ministra Lujo Bakotič, naš sodnik pa je univ. prof. Arangjelovič. Ta komisija in sodišča se bodo bavili z vprašanji odškodnine, ki jo naj dobijo madžarski državljani za zemljišča v Češkoslovaški, Romuniji in Jugoslaviji, ki so prišla pod agrarno reformo. Vatikan zahteva zadoščenje Razpust katoliških ženskih organizacij v Italiji — Nova nota Vatikana italijanski vladi — Vatikan zahtevi odgovor v 14 dneh cije. V noti bodo zahtevali tudi zadoščenje za žalitev papeža. Papež je imel dolgo konferenco s kardinalom državnim tajnikom Paccellijem in z nuncijem pri Kviri-nalu. V Vatikanu računajo z možnostjo, da bodo odnošaji s Kvirinalom prekinjeni. Rim, 9. junija. 1. Kakor poroča >Libera Stampa«, glavni urednik vatikanskega glasila >Osservatore Romano« grof deila Torre noče zapustiti vatikanskega ozemlja, ker je izvedel, da čuvajo italijanski policijski organi vatikansko mejo, da bi ga aretirali, če bi stopil na italijanska tla. Grofu della Torre preti konfinacija. Rim, 8. junija, n. V poslednjih dveh dneh so policijske oblasti razpustile vse organizacije katoliških žena in deklet, ki so delovale v okviru katoliške akcije in obstojale v vseh mestih Italije. Imovino teh društev so zaplenili. Rim, 9. junija. 1. Pogajanja med Vatikanom in italijansko vlado še niso prekinjena, čeprav so odnošaji zelo napeti. Ministrski svet je na svoji današnji seji razpravljal o odnošajih z Vatikanom. Ko bodo znani rezultati te seje, bo Vatikan poslal italijanski vladi svojo tretjo diplomatsko noto. To se bo zgodilo najbrže danes ali pa jutri. V njej bo Vatikan zahteval od italijanske vlade, da v 14 dneh povoljno reši vprašanje o razpustu katoliških mladinskih organizacij. Italijanska vlada še ni dala nikakega odgovora na obe noti Vatikana, ki ju je poslal Kvirinalu 29. maja in 3. junija. Vatikan se je v teh svojih notah skliceval na znani člen 43. konkordata, ki dopušča svobodno delovanje katoliške ak- Vatikansko mesto, 9. junija. AA. Vatikan bo poslal italijanski vladi tretjo noto in zahteval, naj odgovori na dve prvi, ki sta bili poslani v preteklem tednu. Vatikan zahteva, naj italijanska vlada v 14 dneh zadovoljivo reši vprašanje organizacij katoliške akcije, ki so bile razpuščene. Papež noče sprejeti italijanskega poslanika, dokler ne prejme popolnega zadoščenja. Naši bojevniki v Franciji Parii, 9. junija. AA. Poročajo iz Verduna, da so danes tja dospeli s posebnim vlakom bivši jugoslovanski bojevniki. Spremljajo jih ugledne osebnosti ter skupina dam, ki se nahajajo na obisku v Franciji. Posebni vlak je dospel v Verdun ob 11*15. Pozdravil jih je na postaji general Cointeau, vojni guverner Verduna ip podpredsednik odbora bivših francoskih bojevnikov iz oblasti Meurthe et Moselle, predsednik zveze bivših bojevnikov iz oblasti Meuse in druge osebnosti. Jugoslovanske bivše bojevnike je pozdravil predsednik odbora bivših francoskih bojevnikov iz oblasti Meurthe et Moselle s temile besedami: Ali se vi spomnite, ki veste ceniti hrabrost, kaj se je vse godilo okoli Verduna, ki je stopil v francosko zgodovino. Videli ste še danes zemljo, pokrito z ranami, ki se niso zacelile niti 13 let po yojni. Poklonili se boste 4000 grobovom vaših bratov, ki so največje jamstvo za tako drago kupljeni mir. Vi se boste borili proti vojni z vsemi sredstvi in z vso avtoriteto bivših bojevnikov boste podpirali one, ki imajo dobro voljo in želijo ohraniti mir, ki je nam vsem svet. Nato je bil predan slepemu majorju Lovriču in vojvodi Kostiču Pečancu šopek cvetja, isto-tako ge. Lovrič. Postavljena je bila častna šeta 150. pešpolka. Prispeli so tudi delegati bivših francoskih bojevnikov iz Nancyja in St. Michela. Godba je odsvirala francosko in jugoslovansko bimno. Bivši jugoslovanski bojevniki so odšli nato v mesto ter si ogledali verdunsko trdnjavo. Imenovanje Beograd, 9. junija. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje je postavljen za pisarniškega pripravnika na šoli za narodno zdravje v Ljubljani Bogomir Šramel, absolvirani učenec trgovske akademije v Ljubljani. Važne izjave predsednika romunske vlade Bukarešta, 9. junija. AA. Romunska vlada je včeraj čestitala kralju Karolu II. za obletnico, kar je zasedel prestol. Predsednik vlade Jorga je v svojem govoru rekel med drugim: >V akciji Vašega Veličanstva je izginilo spoštovanje do preživelih oblik in zastarelih klišejev, s katerimi se je dolgo vladalo v Romuniji. Vaše Veličanstvo je razumelo vso težo tega vprašanja in s svojo sposobnostjo pri spoznavanju ljudi in stvari, ki SujO ji »meli časj jiiviti^ste Veličanstvo zbrali okoli sebe za sodelovanje ftOlFen*? ljudi in dosegli lepe uspehe. Sodobna kraljevina temelji v prvi vrsti na prosvetlje-nosti in vestnosti naroda. Ti momenti izključujejo vsako uzurpacijo oblasti v škodo vladarja in vsako diktaturo ter se protivijo vsemu tistemu, kar sledi iz dozdevno demokratskih predsodkov. Ljudje vidijo, da morejo možje, ki niso vezani ne na strankarske ne na osebne interese, doseči mnogo večje uspehe kakor oni, ki se vežejo na takozvane ustavne forme. Kralj Karol II. je odgovoril: Našli smo take ljudi, s katerimi upamo doseči svoje ideale. Danes lahko ponovim prisego, ki sem jo lani dal, da bom uporabil vso svojo moč v korist naroda in da bom premagal vse zapreke, da uspešno končam začeto delo. Kralj Karol II. je nato člane vlade povabil v dvor na kosilo. Pravilnik za izvoz sadja Beograd, 9. junija. AA. Na podlagi čl. 2. zavoda o nadzorstvu nad poljskimi pridelki pri Izvozu iz novembra 1929 je minister za trgovino in industrijo sporazumno s kmetijskim ministrom Izdal pravilnik o kontroli nad svežim sadjem, namenjenim za izvoz. Uredba o nameščencih v kaznilnicah Beograd, 9. junija. AA. Minister za pravosodje je na podlagu čl. 290 zakona o uradništvu z dne 81. marca 1931. pred pisal uredbo o nameščencih kaznilnic In podobnih zavodov. Podpora za vinarsko razstavo v Mariboru Beograd, 9. junija. AA. Kmetijekd minister je podelil iz državnega kmetijskega zaklada vinarskemu društvu za Dravsko banovino v Mariboru podporo za pokritje troškov pri razstavi vina, ki je bdia meeeca maja t. 1. Tuje vojne ladje v albanskih vodah Tirana, 9. junija. AA. Predvčerajšnjim je prispela v Drač francoska eskadra treh križark pod poveljstvom kontreadmiTala Genonesa. Kontreadmiral je obiskal v spremstvu svojega štaba lokalne oblasti. V imenu poveljstva narodne brambe mu je vrnil obisk major Azif Periesi. Listi s velikim zadoščenjem pišejo o lem obisku, ki je ie tretji v letošnjem letu v albanskih vodah. Albanske vode ao namreč letos po vrsti obiskale angleška, italijanska in francoska eskadra. Pozor pri izmenjavi nemških mark! Beograd, 9. junija. AA. Nemško poelaništvo obvešča Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da so v Nemčiji izgubili veljavo bankovci, ki se glase na nemške marke in so bili izdani pred inflacijo in med inflacijo. Zavod obvešča o tem vse prizadete, ker se oglašajo razna društva in se izdajajo, kakoj da bi imela muo lat, da zamenjujejo v imenu nemškan oblasti lč bankovce. Angleška podmornica »Poseidon« se potopila London, 9. junija, d. Kakor objavlja ; ugle-ška admiraliteta. je neka trgovska ladja za- anglefki vojni ladji. Po dosedaj dospelih poročilih, ki jih je prejela admiraliteta. So tešili 5 častnikov in 26 mož posadke. Boj za »sveti zid« v Jeruzalemu Jeruzalem, 9. junija. A A. Brdtska vlada je svojčae imenovala odbor, ki naj preišče in odloči, komu pripada takozvani zid žalovanja. Za lastnino so se potegovali mohamedanci in Židje. Odbor je prišel do sklepa, da je zid izključna last moihaanedancev, ker je neločljiva sestavina svetega okraja Haran-Eš-Serif. Židje pa imajo pod gotovimi pogoji vsak Čas pristop k zidu, da lahko tamkaj molijo. VREMENSKA NAPOVED Dunaj. 9. junija begi. obv. 64*50—66*25, tobačne sr. 20, voj. škoda 412—412*50, Narodna banka 6770. Dunaj, 9. junija. Bankverein 15*15. Dunav-Sava-Adria 12*95, Prioritete 91*30, Trbovlje 29*50, Leykam 2*30. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu London, 9. junija. 7% Bler 79—80. Newyork, 9. junija. 8% Bler 88—90. 7% Bler 79-80, 7% pos. drž. hip. b. 81*125-82. Žitna tržišča Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, brez prometa. Novi Sad, 9. junija. Vse neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: pšenica 3 vagoni, koruza 10, moka 7, otrobi 14 vagonov. Sombor, 9. junija. Pšenica: baška potiska šlep 80 kg 180—185, 'okolica Sombor 78-79 kg 160—165, gomjebaška 79-80 kg 177*50—182*50, sremska, slav. 78 kg 160—165. — Moka: baška 5. 235—250, 6. 225—235. 7. 175—190 8. 120 do 125. — Otrobi: pšen. baški 100—105. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 62 vagonov. Budimpešta, 9. junija. Tendenca: prijazna, promet: miren. — Pšenica: jun. 14*53—14*55 (14*54—14*55). — Koruza: jul. 13*86—13*95 (13*90—13*92), avg. 14*04—14*07 (14*06—14*08), maj 11*52—11*65 (11*65—11*67). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet: 1 vagon naravne bukovine, 1 vagon oglja. Spori Lahkoatletsko državno prvenstvo za moštva. V soboto in nedeljo so se po vsej državi vršila tekmovanja za državno prvenstvo v moštvih. V Ljubljani je vreme znatno nagajalo in tudi tekališče ni bilo dobro, radi česar so bili doseženi časi izredno slabi. Navzlic temu, da je startalo mnogo več atletov kot lani, sta oba kluba Primorje in Ilirija, dosegla znatno manj točk kot lani. Nižje prinašamo tabelo končnega stanja. Posamezne številke pomenijo skupno število točk, ki so Jih dosegli tekmovalci v poedinih točkah za svoj klub. Črta pomeni, da ni nikdo dosegel predpisanega minimuma. Radi obsežnosti prinašamo le najboljše rezultate v posameznih disciplinah. 100 m (startalo 45 članov Primorja, 27 Ilirije); minimum 12*6 doseglo 37 atletov. Najboljši čas Godunov in Skok (oba P) 11*6. Krogla (5 I, 3 P) minnimum 10*50 m doseglo 6; najboljši Cerkvenik (P) 11*61. Skok v daljavo (10 P), 9 I) minimum 5*60 m doseglo 8; 1. Korče (P) 6.*29 m, 2. Outrata (I) 6' 15 m. 400 m (14 P), 7 I) minimum 58 sekund doseglo 8; 1. Zupančič L. (I) 55 5, 2. Korče (P) 55*6 m. Disk (10 P), 8 I) minimum 28 m doseglo 9; 1. Slamič (P) 35 90 m, 2. Stepišnik (I) 35*55, 3. Zupančič N. (I) 35*50. 5000 m (4 I, 3 P) minimum 18*30 dosegla 2; Krevs (P) 17:02*1, Sporn (I) 17:19*9. 110 m zapreke nikdo nastopil. Skok v višino (8 I, 4 P) minimum 1*50 doseglo 6; 1. 2gur (P) 165, 2. Morek (P) 160. 200 m (28 P), 12 I) minimum 26*2 doseglo 16; Skok (P) in Zupančič N. (I) 24*5. • Kladivo (3 I, 2 P) minimum 25 m dosegli 4; 1. Zupančič N. (I) 29*19, 2. Stepišnik (I) 27*12. Kopje (3 I, 2 P) minimum 42 m dosegel samo Petkovšek (P) 42*80 m. 10 km (3 I) minimum 38 minut dosegel samo šporn (I) 36:02. 400 m zapreke (2 I) minimum 67 sekund dosegel Vidmar, a Je zrušil 3 zapreke ln bil diskvalificiran. 1500 m (11 P, 5 I) minimum 4*50 doseglo 5; 1. Krevs (P) 4:33*8, 2. Leyka (P) 4:34*3. Troskok (5 P, 5 I) minimum 11*50 m dosegli 4; 1. Korče (P) 12*84 m, 2. Štolfa (P) 11'59. Skok ob palici (2 P, 1 I) minimum 2*70 dosegel samo Oroszy (I). Pozor gg. gradbeniki: Beli angleški 1219 portlandcement »Snowcrette za fasade, stopnice, terrazzo, oblo-ženje zidovja itd. dobavlja zastopnik, stavbeni materijal in tvomtca cementnih izdelkov — JOS. CIHLAft, Ljubljana, Dunajska cesta 69. 4 X 100 m (8 P, 4 I) minimum 50 sekund dosegla po ena štafeta I. ln P., prva radi prestopa diskvalificirana. Končni rezultati v Ljubljani Prvi dan: ASK Primorje SK Ilirija 1. tek 100 m 15,456.20 7430.80 2. met krogle 1,706,— 1758*50 3. skok v daljavo 2,922.40 1757.025 4. tek 400 m 3,398.24 2063.76 5. met diska 2,123.78 2176.38 6. tek 5000 m 723.55 689.73 7. tek 800 m 3,282.50 1905,— 8. tek 110 m zapreke — — 9. skok v višino z zaletom 1,544,— 1334 — Skupno prvi dan: 31,156.67 19,115.196 Drugi dan! ASK Primorje SK Ilirija 1. tek 200 m 6,852,— 2251,— 2. met kladiva 143.33 529.35 3. met kapja 499.50 , 4. tek 10 km 746.20 5. troskok 2,257.— 8. tek 400 m zapreke 7. skok ob palici — 325.— 8. tek 1500 m 3,652.40 9. štafeta 4 X 100 m 2,334,— — Skupno drugi dan: 15,738.25 3851.55 Skupno točk: ASK Primorje 46,894.92, SK Ilirija 22,966.745. Prijave, brez prijavnine je nasloviti najkasneje do 13. junija 1931 na naslov Evgen Bergant, Maribor, Cankarjeva ulica 10. V prijavi je navesti tekače od starta do cilja z vrstnim redom in označiti eventuelne rezerve. Schell pokal je prehoden in preide v trajno posest po trikratnih zaporednih ali petkratnih prekldnlh zmagah. Tekmovanje se vrši po pravilih JLAS. Jurij«: vodja teka Evgen Bergant, zapisnikar Fišer, vrhovni sodnik dr. Jettmar, sodniki: Smerdel j, Leyrer, Ilovar, Vidovič, starter Kramberger, časomerilcl Rogllč, Leskovar, Vesnaver, M«*vs-slg, kontrole na progi: 1. Novak, 2. Drobnič, 3. Grešak, 4. Cilenšek, 5. Sef, 6. Amon, 7. Hoscl. štafetnega teka skozi Maribor za prehodni pokal Anglo-jugosl. petrolejskega d. d. Schell, ki Propozlcije ga priredi dne 14. junija 1931 ob 11*30 url MOJLAS. Pravico udeležbe imajo vsi klubi, kt so člani kateregakoli športnega saveza, razen t«ga Sokolska društva In Schell klubi s kolikor moštvi hočejo. Proge so sledeče: 1. Ljudski vrt (ISSK Maribor) — Moško učiteljišče 260 m; 2. Moško učiteljišče — gumarska šola 220 m; 3. Sumarska šola — Banski Inšpektorat 140 m; 4. Banski inšpektorat — — Zrinjski trg 420 m; 5. Zrinjski trg — Kavarna Evropa — Sodna ulica 480 m; 7. Sodna ulica — Trg Svobode (cilj) 150 m; skupna dolžina proge 1870 m. M. O. J. L. A- S. v Mariboru. ‘Radio Ljubljana, sreda, 10. junija. 12.15 Plošče (Tau-ber, češka glasba). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Akademija III. državne gimnazije. 19.0 P. dr. R. Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti. 19.30 Prenos opere Puccini »Madam ButterHv« z Dunaja. 22.00 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, četrtek, 11. junija. 12.15 Plo&če (ruska glasba, šlagerji). 12.45 Dnevne vestii. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Salonski kvintet. 19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbo-brvaščina. 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 20.00 Prenos ljubljanske opere: Verdi: »Rdgolettoc (gostuje S. Banovec). 22.30 Čas, dnevne vesti. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sreda, 10. junija. 12.20 Kuhinja. 12.30 , Plošče. 13.30 Novice. 19.45 Poročila. 20.00 Prosto , za prenos iz Prage. 22.00 Novice in vreme. 22.10 Prenos zvočnega filma. Zagreb, četrtek, 11. junija. 12.20 Kuhinja. . 12.30 Plošče. i3.30 Nogice. 19.35 Poročila. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Ljubljana (opera). 7.41 Plošče. 10.40 Koncert. 11.41 Radio kvartet. 15.40 Plošče. 17.10 Orkestralni koncert. 19.41 Plošče. 19.55 Koncert. Beograd, sreda, 10. junija. 10.00 šolski Radio. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Narodne pesmi. 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Glasbene uganke (II.). 20.30 Drama. 21.30 Novice. Beograd, četrtek, 11. junija. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Narodni napevi. 17.30 Vokalni koncert. 18.00 Narodne na harmoniko. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice. 22.50 Klavirski koncert. Praga, sreda, 10. junija. 11.30 PloSče. 12.30 Radio orkester. 14.10 Plošče. 17.20 Plošče. 18.15 Aristid Briand. 19.25 Uvod k prnnosu. 19.30 >l)on Carlos«, opera Verdi. 22.10 Ritmična gimnastika. Praga, četrtek, 11, junija. 11.30 Plošče. 12.30 Moravska Ostrava. 14.10 Plošče. 17.10 Ploščo. 19.05 Moravska Ostrava. 20.00 »Dobra vila c. 21.30 Komorna glasba. 22.15 Orgle. Razpis Razpisuje se mesto občinske babice za zdravstveni okoliš Polzela-Gomilsko- Plača in splošni pogoji se dajejo interesentkam na znanje pri občinskem uradu Polzela. 1424 Pozor I Kdor želi imeti solidno izvršena pleskarska dela po konkurenčnih cenah naj se obrne na tvrdko Ivan Brunciž, pleskarstvo Uubljana, Kolodvorska ul. 23 Telefon štev. 347(i 1319 Makulatfurni papir po nizki ceni prodamo. Pošiljamo tudi izven Ljubljane. Naročila sprejema in Izvrši uprava »Jugoslovana«, Ljubljana Gradišče 4. Nogavice, rokavice, volna in bombaž 468 »ajoeneje ln t veliki Izbiri pri KARL PSELOO Ljubljana, Židovska ulioa ln 8tarl trg