178 Anaerobic capacity of road cyclists different age categories Abstract Endurance is the major contributing factor to succeeding in cycling. Another important parameter is power which is essential in race finishes, accelerating during the races and riding uphill. Anaerobic capacity test is used to determine and monitor these motor abilities. In this research 30 s Wingate test was used to measure anaerobic capacity. Measurements were carried out in De- cember 2017 and January 2018 on 43 cyclists in junior age categories of the Slovenian Cycling Federation. They were divided into three age categories (9 cyclist age 15-16, 22 cyclist age 17-18 and 15 cyclist age 19-23). Results of anaerobic test confirmed different absolute and relative power values in these age groups. Criteria were established in these groups for future cyclists to determine which of them could become winners of the age group. Interpretation of all measurements acquired in years will be able in the following years as we gather even more information. This data will be of great value to the cyclists, coaches and head coaches of the Slovenian Cycling Federation. Keywords: young cyclists, anaerobic capacity, Wingate test, anthropometry. Izvleček Uspeh v kolesarstvu je pravzaprav v največji meri odvisen od vzdržljivosti. Hkrati z izboljšanjem vzdržljivosti je v kole- sarstvu prav tako pomembno povečanje moči, še posebej to velja za zaključke dirk, pospeševanje in vožnje v strme klance. Za preverjanje in proučevanje te sposobnosti kole- sarjev uporabljamo test za oceno anaerobnih sposobnosti. V pričujoči raziskavi smo uporabili 30 sekundni Wingate test za oceno anaerobnih sposobnosti. Meritve so bile izvedene v mesecu decembru 2017 in januarju 2018. Vzorec raziskave je sestavljalo 43 kolesarjev mlajših reprezentančnih selekcij Kolesarske zveze Slovenije. Razdelili smo jih v tri starostne kategorije, in sicer 9 mlajših mladincev; 22 starejših mladin- cev ter 15 mlajših članov do 23 let. Rezultati kažejo razlike v sposobnostih med posameznimi generacijami kolesarjev, kar se kaže v doseženih relativnih in absolutnih parametrih moči na testu anaerobnih sposobnosti. V zaključku smo predstavili tudi kriterije, ki jih morajo doseči kolesarji različ- nih starostnih kategorij, v kolikor želijo postati zmagovalci posameznih kategorijah. Ključne besede: mladi kolesarji, anaerobna kapaciteta, Win- gate test, antropometrija. Samo Rauter 1 , Radoje Milić 1 , Luka Žele 2 , Jožef Šimenko 1 , Iva Jurov 1 , Janez Vodičar 1 Anaerobna kapaciteta pri cestnih kolesarjih mlajših kategorij 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 2 Kolesarska zveza Slovenije Foto: arhiv KZS. raziskovalna dejavnost 179 Uvod „ Tekmovalno cestno kolesarstvo je zagoto- vo eden od najbolj napornih športov. Za doseganje rezultatov na vrhunski ravni so potrebna leta in leta kvalitetnega sistema- tičnega treninga. Tekmovalna uspešnost vrhunskega kolesarja je v precejšnji meri pogojena z njegovimi telesnimi in psi- hološkimi sposobnostmi (Lucía, Hoyos in Chicharro, 2001). Za vrhunski športni rezul- tat veljajo določena načela in zakonitosti vadbenega procesa, kot so načrtovanje, iz- vedba, nadzor in ocena vadbenega proce- sa (Issurin, 2010). Na takšen način bo lahko proces športne vadbe sistematično zgrajen proces in nenazadnje, kar je cilj vsakega športnika, uspešen proces. Profesionalni kolesarji prevozijo s kolesom 700–1000 kilometrov na teden, letno pa naredijo kar 35000 km. Tipično tekmovanje v cestnem kolesarstvu razdelimo na eno- dnevne ter večdnevne etapne dirke, ki so lahko v obliki vožnje v skupini ali posamič- ne dirke, imenovane vožnja na čas oziroma kronometer. Pri članski konkurenci je razda- lja, ki jo morajo kolesarji prevoziti, običajno velika (do 260 km) tako pri enodnevnih dirkah kot tudi pri posameznih etapah večdnevne dirke. Vožnjo na čas delimo na posamično ter ekipno. Pri obeh vrstah vo- žnje na čas je razdalja običajno dolga 10–50 km. Profesionalni kolesarji morajo biti spo- sobni prenašati ogromne napor tudi skozi daljša časovna obdobja. Npr. največja tek- movanja, kot so Dirka po Franciji, Dirka po Italiji in Dirka po Španiji, trajajo tri tedne (Fa- ria, Parker in Faria, 2005a). Uspeh v kolesar- stvu je pravzaprav v največji meri odvisen od dolgotrajne aerobne vzdržljivosti. Tako je z raznimi raziskavami postalo jasno, da večja dostava kisika izboljšuje vzdržljivostni nastop. Glavne tri determinante vrhunske- ga vzdržljivostnega nastopa so (Midgley, Bentley, Luttikholt, Mcnaughton in Millet, 2008): (1) VO2max; (2) ekonomičnost; (3) vi- šina laktatnega in anaerobnega praga. Hkrati z izboljšanjem vzdržljivosti je v kole- sarstvu prav tako pomembno povečanje moči. Pomemben dejavnik pri kolesarski zmogljivosti tako predstavlja sposobnost kolesarja, da razvije veliko moč na kratkih razdaljah. To je pomembno pri zagotavlja- nju dobre pozicije pred pomembnimi od- seki dirke, priključevanju skupini, kjer kole- sar vozi »na veter«, uspešnemu pobegu ali zaključnemu sprintu. Za preverjanje in pro- učevanje te sposobnosti kolesarjev upo- rabljamo teste za oceno anaerobnih spo- sobnosti Le ti se lahko izvajajo na terenu, kjer najpogosteje izmerimo maksimalne in povprečne moči različno dolgih pospeše- vanj oziroma tako imenovanih »šprintov« (Baron, 2001; Tanaka, Bassett, Swensen in Sampedro, 1993). Za natančnejšo oceno anaerobnih sposobnosti posameznika se uporabljajo laboratorijsko prilagojeni testi. Zlati standard in najpogosteje uporabljeni test za oceno anaerobne moči in zmoglji- vosti je test Wingate. Protokol testa pred- stavlja maksimalno kolesarjenje v trajanju 15–45 s na zato prirejenem mehanskem ergometru proizvajalca Monark z začetno obremenitvijo 0,075 kg telesne teže Naj- pogosteje uporabljeni protokol Wingate testa je 30 sekundni protokol. Ustvarjanje zelo visoke moči v 30 sekundah maksimal- nega kolesarjenja (»šprintanja«) izhaja iz anaerobnih virov razkrajanja kreatin fosfata in procesa glikogenolize, ki sproža proizvo- dnjo laktata (Bar-Or, 1987; Coso in Mora- Rodríguez, 2006). Za tekmovalne kolesarje podatki, pridobljeni s pomočjo tega testa, predstavljajo začetne vrednosti in podatke o anaerobni kapaciteti posameznika in so lahko zelo koristni pri načrtovanju strategi- je zaključkov na kolesarskih tekmovanjih. Namreč prehitro pospeševanje bo pov- zročilo postopno zmanjšanje hitrosti in v zaključku zagotovo slabši dosežek ter po- sledično morebitno izgubo prvega mesta. Vse to je podkrepljeno z dosedanjimi ugo- tovitvami, da se razkrajanje kreatin fosfata začne na začetku intenzivne obremenitve in doseže najvišjo stopnjo znotraj 10 se- kund, nato pa preneha prispevati k energiji (Gibala idr., 2006; Spriet, 1992). Na začetku pospeševanja (»šprintanja«) so v celoti ak- tivirani fosfagenski in glikolitični sistemi. Pospešena glikoliza, razgradnja kreatin fos- fata in oksidativni metabolizem zagotavlja- jo približno 50–55 %, 23–29 % in 16–25 % energije v obliki adenozin trifosfata (ATP) za delujoče mišice med 30-sekundnim maksi- malnim kolesarjenjem (Smith in Hill, 1991; Spriet, Lindinger, McKelvie, Heigenhauser in Jones, 1989). Tovrstno spremljanje širokega spektra spo- sobnosti kolesarjev skozi njihovo kariero od mlajših kategorij do vrhunskega profesio- nalnega kolesarja predstavlja pomemben dejavnik za uspeh v tekmovalnem kole- sarstvu. Sem sodijo meritve, ki jih kolesarji lahko izvajajo v laboratorijskih pogojih ali tudi s pomočjo sodobne tehnologije v realnih pogojih – zunaj na terenu. Pri ko- lesarjih mlajših kategorij spremljamo tako aerobne kot anaerobne lastnosti kolesarja. Z meritvami, strokovnim vodenjem, anali- zo in ustreznim statističnim modelom, ki zajema celoten spekter tekmovalcev mlaj- ših kategorij, je Kolesarska zveza Slovenije skupaj s Fakulteto za šport vzpostavila pro- jekt longitudinalnega spremljanja kolesar- ja skozi njihovo kariero. To bo omogočalo spremljanje kolesarjev tudi v prihodnje, saj bomo tako pridobili tako vertikalno kot horizontalno primerjavo – medgeneracij- sko, kot tudi posameznika skozi njegovo kariero. Tako lahko pričakujemo, da bosta holističen pristop pri spremljanju napredka in integracija vseh pridobljenih podatkov omogočala prepoznavanje in selekcioni- ranje talentiranih posameznikov – kolesar- jev različnih disciplin, kar dokazujejo tudi nekatere dosedanje študije (Rauter, Milič, Žele, Hvastija in Vodičar, 2015). Metode dela „ V projektu meritev oziroma vzorcu raziska- ve so sodelovali perspektivni kolesarji, ki so nosilci tekmovalnih licenc Kolesarske zveze Slovenije in so na spisku reprezentančnih selekcij KZS. Vzorec kolesarjev je bil sesta- vljen iz 46 kolesarjev različnih starostnih ka- tegorij. V raziskovali je sodelovalo 9 mlajših mladincev (15 in 16 let); 22 starejših mladin- cev (17 in 18 let) in 15 mlajših članov (19–23 let). Vse meritve smo opravili v laboratoriju za fiziologijo Fakultete za šport, Univerze v Ljubljani, v mesecu decembru 2017 in ja- nuarju 2018. V tem obdobju so bili kolesarji izven tekmovalne sezone. Meritev v Laboratoriju za fiziologijo je ob- segala naslednje meritve: (1) telesno višino; (2) analizo sestave telesa; (3) test anaerob- ne kapacitete (Wingate test 30 s). Telesno višino kolesarjev smo izmerili z antropo- metrom GPM (Švica). Za meritve sestave telesa je bila uporabljena elektro impe- dančna analiza s pomočjo naprave InBody 720 (Biospace, ZDA). Naprava InBody 720 uporablja tehnologijo za merjenje sesta- ve telesa z uporabo metode neposredne večfrekvenčne bioelektrične impedančne analize. V raziskavi smo uporabili izmer- jeno telesno maso, odstotek maščobne mase in odstotek mišične mase. Za meritev anaerobne kapacitete smo uporabili 30 sekundni protokol Wingate testa, ki pred- stavlja »zlati standard« pri oceni anaerobne kapacitete in moči kolesarjev. Izvaja se na posebno prirejenem kolesu Monark Erego- medic 924 (Švedska), upoštevajoč individu- alno obremenitev glede na telesno težo (7,5 %/kg telesne teže). Merjenec iz mirova- nja začne kolesariti z maksimalno intenziv- 180 nostjo, ki traja 30 sekund. Pomembno je, da merjenec začne že takoj poganjati čim bolj silovito, saj je maksimalna moč dosežena v prvih nekaj sekundah testa, potem pa se niža. Za vsakega posameznika smo izmerili maksimalno in povprečno vrednost moči. Na podlagi tega smo izračunali anaerobno kapaciteto in indeks utrujenosti. Izbor kazalcev za analizo: TV: telesna višina (cm) • TT: telesna teža (kg) • % maščobe: odstotek maščobe v telesu • (%) % mišičevja: odstotek mišične mase v • telesu (%) POW/kg max: relativna maksimalna • moč kolesarjenja (W/kg) POW_max: absolutna maksimalna moč • (W) POW/kg avg: relativna povprečna moč • kolesarjenja (W/kg) POW_avg: absolutna povprečna moč • (W) Aner. Kap.: anaerobna kapaciteta kole- • sarja na kg telesne teže (J/kg) Indeks utrujenosti (%) • Pri analizi smo se osredotočili na maksimal- ne in povprečne vrednosti moči (absolutno in relativno (glede na telesno maso)) in jih s pomočjo statistične metode razlikovanja med skupinami primerjali glede na različne starostne kategorije. V nadaljevanju smo s pomočjo statistične metode razvrščanja v skupine predstavili kriterije uspešnosti po posameznih tekmovalnih kategorijah mlaj- ših kolesarjev. Rezultati in diskusija „ Rezultati v Tabeli 1 prikazujejo in primerja- jo povprečne vrednosti telesne višine (TV) in sestave telesa (telesna teža; % maščo- be; % mišične mase) kolesarjev različnih starostnih kategorij. Rezultati povprečnih vrednosti telesne teže kažejo na porast te- lesne teže s starostjo pri kolesarjih različnih starostnih kategorij. Kljub temu razlike pri telesni teži in telesni višini med posame- znimi kategorijami kolesarjev, ki so sodelo- vali v raziskavi, niso tako velike, da bi bile statistično značilne. Pri različnih starostnih kategorijah kolesarjev prav tako ni opa- znih statistično značilnih razlik (p. = 0,534) v odstotku oz. masi podkožnega maščevja in odstotku mišičevja (p. = 0,679), ki se ne spreminja skozi obravnavane starostne ka- tegorije. Morda gre vzrok za te značilnosti vzorca v tej raziskavi pripisati dejstvu, da gre za ožji izbor že selekcioniranih in ra- zvojno izoblikovanih kolesarjev, ki so že bili člani reprezentančnih selekcij KZS. V nekaterih predhodnih raziskavah (Rauter idr., 2015; Rauter, Vodicar in Simenko, 2017), kjer je bil vključen širši izbor kolesarjev KZS posameznega letnika, so se pokazale sta- tistično značilna razlikovanja med kolesarji, starimi 16 let, in starejšimi, kar le potrjuje dejstvo, da so otroci v tej fazi še v razvoju. Obstoječe kategorije tekmovalnega sis- tema v sezoni 2018 narekujejo razdelitev letnikov med mlajše (letnik rojstva 2001 in 2002) in starejše mladince (letnik rojstva 2000 in 2001). Prehod v mladinske katego- rije in kasneje v člansko kategorijo je lahko za športnike izjemno težaven ravno zaradi velikih razlik v njihovem biološkem razvoju (Banack, Bloom in Falcão, 2012). Kolesarstvo je šport, kjer se kolesarji nenehno borijo z vplivom težnosti. Za končni uspeh imata zlasti velik vpliv telesna masa in sestava telesa (maščobna masa predstavlja ne- funkcionalno kategorijo in zato predstavlja negativni dejavnik uspešnosti). Pri vožnji v klanec je predvsem pomembno razmerje med močjo in telesno maso, torej W/kg, pri vožnji na čas razmerje med močjo in čelno površino (W/dm 2 ), medtem ko je pri zaključnih šprintih pomemben skupek de- javnik, kjer prevladuje maksimalna moč po- tiskanja pedal (Debraux, Grappe, Manolova in Bertucci, 2011; Vikmoen idr., 2015). Za vr- hunske dosežke je nujno vzdrževati posa- meznikovo idealno telesno maso. Glede na specifiko kolesarstva, ki je v precejšnji meri vzdržljivostni šport, poskušajo vzdržljivo- stni športniki minimizirati maščobne depo- je v telesu, saj lahko odvečna teža v obliki le-teh negativno vpliva na posameznikovo zmogljivost in rezultat. Razlike v teži se po- javljajo predvsem na račun razlik v količini muskulature in seveda telesne višine (Fa- ria idr., 2005a; Faria, Parker in Faria, 2005b, 2005c; Menaspà idr., 2012; Rauter idr., 2017). To dejstvo trenerji vsekakor ne smejo zane- marjati in morajo ostati potrpežljivi pri pro- cesu iskanju talentiranih posameznikov in kasnejšem selekcioniranju kolesarjev. V nadaljevanju se bomo osredotočili na rezultate specifične meritve anaerobne ka- pacitete na kolesarskem ergometru. Za laž- je razumevanje bomo na kratko predstavili, na katere podatke smo se osredotočili pri analizi. Maksimalna moč se nanaša na ma- ksimalno doseženo moč, ki jo je posame- znik dosegel pri 30 sekundah maksimalne obremenitve. Maksimalno doseženo moč na testu delimo s telesno maso ter tako Tabela 1 Povprečne vrednosti telesne višine, telesne teže, maščobne in mišične mase, razvrščene glede različne starostne kategorije kolesarjev N Povprečna vrednost SD 95 % CI SM ZM p. TV (cm) u 17 9 179, 7 4,0 176 , 7 182,8 u 19 22 179, 8 5,6 17 7, 4 182,3 u 23 15 182,1 3,9 179,9 184,2 Total 46 180,5 4,8 179,1 182,0 0,338 TT (kg) u 17 9 6 7, 7 3,9 64,8 70,8 u 19 22 6 7, 8 5,3 65,4 70,1 u 23 15 70,8 4,0 68,6 73,0 Total 46 68,8 4,8 6 7, 3 70,2 0,135 % Maščobe u 17 9 8,5% 3,0% 6,2% 10,8% u 19 22 8,4% 2,2% 7, 4 % 9,3% u 23 15 9,3% 2,7% 7, 8 % 10,8% Total 46 8,7% 2,5% 8,0% 9,5% 0,534 % Mišičevja u 17 9 52,2% 2,2% 50,5% 53,9% u 19 22 51,9% 1,5% 51,2% 52,6% u 23 15 51,6% 1, 8% 50,5% 52,6% Total 46 51,9% 1, 8% 51,3% 52,4% 0,679 raziskovalna dejavnost 181 dobimo relativno moč. Maksimalna dose- žena moč nam ne da celotnega vpogleda v kolesarjevo zmogljivost, saj se velik delež kolesarskih dirk rezultatsko odloča tam, kjer je razmerje med močjo in telesno te- žo bistvenega pomena. Podobno velja za povprečno doseženo moč, iz katere smo izračunali tudi anaerobno kapaciteto posa- meznika (Novak in Dascombe, 2014). Rezultati v Tabeli 2 in 3 prikazujejo dose- ženo maksimalno in povprečno moč ko- lesarjev različnih starostnih kategorij na 30 sekundnem testu anaerobne kapacitete. Pričakovati je bilo, da bodo rezultati abso- lutnih in relativnih vrednostih posameznih spremenljivk, izmerjenih na obremenilnem testu, naraščali glede na starostne katego- rije. Ne glede na dejstvo, da se pri kolesar- jih različnih kategorij njihova telesna teža ni razlikovala, so rezultati maksimalne ab- solutne kot relativne moči naraščali s sta- rostjo kolesarjev. To le potrjuje omenjeno trditev, da je preskok iz mladinskih kategorij v članske velik (Menaspà idr., 2012; Rauter idr., 2015). Rezultati v Tabeli 4 prikazujejo doseženo anaerobno kapaciteto kolesarjev različnih kategorij. Energije anaerobne kapacitete je izračunana in v Tabeli 4 prikazana v abso- lutnih in relativnih vrednostih. S starostjo narašča tudi anaerobna kapacitete kole- sarjev. Kljub temu pa med posameznimi starostnimi kategorija ni bilo statistično značilnih razlik. Indeks utrujenosti je prikazan v Tabeli 5. Izračunan je na osnovi na testu dosežene maksimalne moči v primerjavi z najmanjšo močjo na koncu testa. Upad moči pri kole- sarjih v vzorcu je v povprečju znašal 60,4 % in se ni statistično značilno razlikoval med posameznimi starostnim kategorijami. Zaključek „ Za zaključek smo izračunali kriterije za nad- povprečno uspešnega kolesarja posame- zne kategorije. To smo naredili tako, da smo s pomočjo statistične metode – razvršča- nje v skupine – prikazali model uspešnega kolesarja na testu anaerobne kapacitete. Model prikazuje vrednosti posameznih spremenljivk na testu anaerobne kapacite- te, ki naj bi jih dosegli potencialni zmago- valci posameznih kategorij (Tabela 6). Izra- čunano seveda na osnovi vzorca izbranih že selekcioniranih kolesarjev posamezne kategorije. Pri tem smo upoštevali zgolj re- zultate testa anaerobne kapacitete, ki lahko Tabela 2 Absolutna in relativne vrednosti maksimalne moči, dosežene na testu glede na različne staro- stne kategorije N Povprečna vrednost SD 95 % CI SM ZM p. POW max (W) u 17 9 1006,1 112 , 4 919,7 1092,5 u 19 22 1 0 4 7, 9 165,1 974,7 112 1,1 u 23 15 112 6 , 0 15 4, 8 1040,3 12 11, 7 Total 46 1065,2 156, 5 1018,7 1111, 7 0,149 POW/kg max (W) u 17 9 14,89 2,08 13, 30 16,49 u 19 22 15,42 1, 83 14, 61 16,23 u 23 15 15,92 2,08 14,77 17, 0 8 Total 46 15,4 8 1,95 14,90 16,06 0,457 Tabela 3 Absolutna in relativne vrednosti povprečne moči, dosežene na testu glede na različne staro- stne kategorije N Povprečna vrednosti SD 95 % CI SM ZM p. POW Avg (W) u 17 9 619,7 40,2 588,8 650,6 u 19 22 626,3 64,6 5 9 7, 7 655,0 u 23 15 655,3 54,8 625,0 685,7 Total 46 634,5 58,3 617, 2 651, 8 0,234 POW/kg avg (W) u 17 9 9,14 0,45 8,80 9,49 u 19 22 9,24 0,55 8,99 9,48 u 23 15 9,26 0,64 8,91 9,62 Total 46 9,23 0,55 9,06 9,39 0,876 Tabela 4 Vrednosti anaerobne kapaciteta glede na različne starostne kategorije N Povprečna vrednost SD 95 % CI SM ZM p. Anaerobna Kapaciteta (J) u 17 9 18590 120 6 176 63 19 517 u 19 22 18790 1939 1793 0 19 6 49 u 23 15 19660 164 4 18750 20570 Total 46 19 03 4 174 8 18515 19553 0,234 Anaerobna kapaciteta (J/kg) u 17 9 274,3 13, 5 264,0 284,7 u 19 22 2 7 7,1 16,4 269,8 284,3 u 23 15 2 7 7, 9 19,1 2 6 7, 3 288,5 Total 46 276,8 16,5 271,9 281,7 ,876 Tabela 5 Indeks utrujenosti, dosežen na testu glede na različne starostne kategorije N Povprečna vrednost SD 95 % CI SM ZM p. Indeks utrujenosti (%) u 17 9 60,3 8,3 53,9 66,7 u 19 22 59,7 6,5 56,8 62,5 u 23 15 61,7 8,2 5 7,1 66,2 Total 46 60,4 7, 3 58,3 62,6 0,721 182 predstavljajo nekakšno osnovo za iskanje in selekcioniranje, potencialno za zaključek »hitrih« kolesarjev. Ne morejo pa biti zago- tovilo za uspeh na tekmovanju. Namreč uspeh v tekmovalnem kolesarstvu pred- stavlja integracijo kolesarjevih sposobnosti, njegovega osvojenega tehničnega znanja, taktične presoje in številnih notranjih in zu- nanjih dejavnikov, ki so prisotni na tekmo- vanju, treningu, vsakdanjem življenju itn. Sklepna misel „ Zastavljeni projekt Kolesarske zveze Slove- nije longitudinalnega spremljanja kolesar- jev skozi njihovo športno kariero od mlajših kategorij do vrhunskega nivoja bo svojo vrednost pokazal skozi leta, ko bo količina podatkov večja. Možnost interpretacije bo tako večja, primerjave pa lažje in zelo upo- rabne za kolesarje, trenerje in selektorje na Kolesarski zvezi Slovenije. Ugotovitve te raziskave in z njo povezane predhodne raz- iskave (Rauter idr., 2015) bodo predstavljale pomoč pri nadaljevanju raziskovalnega de- la ter hkrati pomoč trenerjev pri selekcioni- ranju talentiranih slovenskih kolesarjev. Literatura „ Banack, H. R., Bloom, G. A. in Falcão, W. R. 1. (2012). Promoting Long Term Athlete Deve- lopment in Cross Country Skiing Through Competency-Based Coach Education : A Qualitative Study, 7(2), 301–317. Bar-Or, O. (1987). The Wingate Anaerobic Test 2. An Update on Methodology, Reliability and Validity. Sports Medicine: An International Jo- urnal of Applied Medicine and Science in Sport and Exercise, 4(6), 381–394. Baron, R. (2001). Aerobic and anaerobic po- 3. wer characteristics of off-road cyclists. Me- dicine and Science in Sports and Exercise, 33, 1387–1393. Coso, J. Del in Mora-Rodríguez, R. (2006). Va- 4. lidity of cycling peak power as measured by a short-sprint test versus the Wingate ana- erobic test. Applied Physiology, Nutrition, and Metabolism, 31(3), 186–189. Debraux, P., Grappe, F., Manolova, A. V. in Ber- 5. tucci, W. (2011). Aerodynamic drag in cycling: methods of assessment. Sports Biomechani- cs, 10(3), 197–218. Faria, E. W., Parker, D. L. in Faria, I. E. (2005a). 6. The Science of Cycling Factors Affecting Performance – Part 2. Sports Medicine, 35(4), 313 –3 37. Faria, E. W., Parker, D. L. in Faria, I. E. (2005b). 7. The Science of Cycling Physiology and Tra- ining – Part 1. Sports Medicine, 35(4), 285–312. Gibala, M. J., Little, J. P., van Essen, M., Wilkin, 8. G. P., Burgomaster, K. A., Safdar, A., … Tarno- polsky, M. A. (2006). Short-term sprint inter- val versus traditional endurance training: similar initial adaptations in human skeletal muscle and exercise performance. The Jour- nal of Physiology, 575(Pt 3), 901–911. Issurin, V. B. (2010). New horizons for the me- 9. thodology and physiology of training perio- dization. Sports Medicine, 40(3), 189–206. Lucía, A., Hoyos, J. in Chicharro, J. L. (2001). 10. Physiology of Professional Road Cycling, 31(5), 3 2 5 –3 37. Menaspà, P., Rampinini, E., Bosio, A., Carloma- 11. gno, D., Riggio, M. in Sassi, A. (2012). Physi- ological and anthropometric characteristics of junior cyclists of different specialties and performance levels. Scandinavian Journal of Medicine and Science in Sports, 22(3), 392– 398. Midgley, A. W., Bentley, D. J., Luttikholt, 12. H., Mcnaughton, L. R. in Millet, G. P. (2008). Challenging a Dogma of Does an Incremental Exercise Test for Valid VO Determination Really Need to Last Between 8 and 12 Minutes?, 38(6), 441–447 . Novak, A. R. in Dascombe, B. J. (2014). 13. Physio- logical and performance characteristics of road , mountain bike and BMX cyclists, 3(3), 9–16. Rauter, S., Milic, R., Žele, L., Hvastija, M. in 14. Vodičar, J. (2015). Laboratorijske meritve in kriteriji uspešnosti pri kolesarjih mlajših kate- gorij. Šport, 1–2, 161–167. Rauter, S., Vodicar, J. in Simenko, J. (2017). Bo- 15. dy Asymmetries in Young Male Road Cycli- sts. International Journal of Morphology, 35(3), 907–912. Smith, J. C. in Hill, D. W. (1991). Contribution 16. of energy systems during a Wingate power test. British Journal of Sports Medicine, 25(4), 196–199. Spriet, L. L. (1992). Anaerobic metabolism in 17. human skeletal muscle during short-term, intense activity. Canadian Journal of Physio- logy and Pharmacology, 70(1), 157–165. Spriet, L. L., Lindinger, M. I., McKelvie, R. S., 18. Heigenhauser, G. J. in Jones, N. L. (1989). Mu- scle glycogenolysis and H+ concentration during maximal intermittent cycling. Journal of Applied Physiology (Bethesda, Md. : 1985), 66(1), 8–13. Tanaka, H., Bassett, D. R., Swensen, T. C. in 19. Sampedro, R. M. (1993). Aerobic and anae- robic power characteristics of competitive cyclists in the United States Cycling Federa- tion. / Caracteristiques de la puissance aero- bie et anaerobie chez des cyclistes competi- tifs de la federation de cyclisme americaine. International Journal of Sports Medicine, 14(6), 334–338. Vikmoen, O., Ellefsen, S., Trøen, Ø., Hol- 20. lan, I., Hanestadhaugen, M., Raastad, T. in Rønnestad, B. R. (2015). Strength training improves cycling performance, fractional utilization of VO2 max and cycling economy in female cyclists. Scandinavian Journal of Medicine & Science in Sports, 26(4): 384–96. Dr. Samo Rauter Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Gortanova 22, 1000 Ljubljana samo.rauter@fsp.uni-lj.si Tabela 6 Razvrščanje v skupine – kriterij za uspešnega kolesarje posamezne kategorije K AT EGORIJA MAKSIMALNA MOČ (max) (w/kg) POVPREČNA MOČ (max) (w/kg) Anaerobna. kapaciteta (J / kg) TV (cm) TT (kg) U 17 16,25 9,75 292,5 17 7, 5 64,8 U 19 16,91 9,8 294,2 180,7 70,1 U23 17, 4 6 9,87 296,1 182,6 70,9