ISKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA american home SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 27, 1944 LETO XLVII - VOL. XLV11 jalua je priznana m kot zaveznica p, Washington. — Predsednik Roosevelt in premier i. Urchill NOVI GROBOVI Joseph Novak Kot smo že sporočili je umrl včeraj zjutraj v Glenville bolnišnici Joseph Novak, star 6.3 let. Stanoval je na 13817 Dia-sta priznala Italijo kot zaveznico v boju proti na Ave. Doma je bil iz vasi Položaj zajetih parašutarjev je zavit v temo Ni % ■ L, s<> m „ KdžnPade Od kj SO V Mandžuriji Ameriški super bomb- včeraj nenadoma preme- Filipinov na % KJer so drobili ja-industrijo. Ob-lndustrijski center An- ,"J6f Sft^sj-i..,. . ^el ^ in Japonski. Tako je bilo včeraj poročano iz Bele VezniŠk ir°ma na ta sPrernen^en status 'ta''je bo tudi Za- ^kontrolna komisija odslej imenovana Zavezniška komisija. Mr. Roosevelt in Churchill sta tudi istočasno odločila, da se bo takoj nekaj storilo v pomoč Ita liji, da se zmanjša lakota, bole zen in bojazen. Relifna agencija združenih narodov je dobila nalogo, naj takoj odpošlje zdravniške in druge potrebščine Italiji. Angleški visoki komisar v Italiji bo dobil še naslov poslanika in Alexander Kirk, ki zastopa Zed. države pri zavezniški komisiji v Italiji, je bil imenovan poslanikom pri italijanski vladi. I Poročilo iz Bele hiše zdaj tudi pove, da sta se Roosevelt in Churchill na 18. in 19. septembra sestala v Hyde Parku v predsednikovi hiši, kjer sta nadaljevala razgovore, ki sta jih imela v Quebecu glede povojne politike v Evropi. Italijanska vlada, ki sestoji iz petih političnih strank, bo dobila zdaj večjo oblast nad političnim življenjem v Italiji. -o- Ameriške ladje ne smejo pristajali v argentinskih lukah Toi7ij,pri Prejšnjih obiskih tretji napad ame> i* bil HuJ*1" bombnikov na ^pi kjer se naHia s^- ^ so h V0Jna industrija, i "»Padli 29. julija, dru- Vk a- s« glavne japon- s e in kemične tovarne. %rijjPreko Kitajske proti ft''iar>n S° skušali pre-^kiletalci, pa se jim X i ' h'dijo poročila. je Poročal> da ' Aiiž bombnikov na-J^eno celo uro. ijfranaprej bodo R?£cevale l1!^^0'1' ~~ ZakladnišIV fyf^Ot' da je zdaj vse )«§ Ve,- ,' "a b°do od 2. okto-banke lahko plačale ki s. !°}n° obveznico vsa- m . ■*» vtjiutu v-"* Wvi T° lahko izkazal> da "o 1 Ustnik bonda. Do- 4 1« ' i Ai set' I t 1 IV bank'6 Samo federalne I ^ ltfii HVnl0'°00 bank bo dobi-i SiŠ^i dovoljenje. Vendar <>4o nUrad izraža upanje, iJUd" Je menjali vojne v skrajni potrebi, *H°jn0Vedn° potrebuje de- i j m *e take gonijo 4arno v Nemčijo . % Norveški posla-!zbifaieStu J'e Povedal, da JXii0 P« Norveški na ti-s,. ianh Norvežanov v Nemčijo kot zasledujejo ""V) M ,»» v $1 . ti C^ai P° vsej Evropi, [?t;%,^ voditelje v okupi-KS Zl2lasti v onih, ki so ■ J1 noSe.nih narodov," Ješki poslanik. Na iW°°0 ne "ahaja še vedno vojakov, tr- Verperle, fara Nevlje pri Kam-, niku na Gorenjskem ,odkoder} je prišel v Ameriko pred 34 le-j ti. Tukaj zapušča žalujočo so-j progo 'Jennie, tri pastorke: i Freda, Alberta in Franka . , . Owen in dve pastorki: Jennie "^L"6»rMtatl. v nobe" porod. Levar i rt Mary Owen. V stari domovini nova Maksa sestro. Washington. — Državni oddelek naznanja, da od 1. oktobra pa zapušča si-in Jožeta ter eno f nem argentinskem pristanišču i kaka ladja, ki pluje pod zastavo | Zed. držav. Ladje, ki s0 plule južno, se že več kot dve leti niso „,..,„„,,.,., , .ustavljale v Argentini, po novi Zadnjih 33 let je bil zaposlen , ,, . „ ° • , • x t i r . , • . , -ji odiedbi se pa ne smejo usta vi ia-pri NYC zeleznici ter je spadal! , ... , ...... •' . aiI t> i i i tam lutl ladje, ki pljujejo 0d k Boiler Maker's uniji 416. Bil je član društva št. 142 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vne-bovzete in na Kalvarijo. juga mimo Argentine. S tem pa seveda ni rečeno, da ladje drugih držav ne smejo vo žiti bi aga iz Argentine v Severno Ameriko in obratno. Ameriška vlada noče imeti direktno nobenega opravka z deželo, kjer je glavno zatočišče fašistov na tej strani morja. -—o- Michi ,, e iV8-"»-»igana EV O ' 854 E-207-šla 8 sinom sina Edwarda ant, Mich., odkope prijatelje in Finska je prekinila zdaj diplomatske odnošaje z Hrvatsko in Madžarsko Washington. — Vsi nemški in madžarski državljani, ki se nahajajo na Finskem, se morajo registrirati pri finskih oblasteh, kot je poročal švedski radio. Nemška časnikarska agencija DNB omenja 21. septembra, da je finska vlada prekinila diplomatske odnošaje' z Madžarsko, Hrvatsko in Slovaško. Depeša pa istočasno omenja, da Madžarska še ni prejela od Finske tozadevnega uradnega obvestila. Finska je storila ta korak z ozirom na novo politično smernico, katero je nastopila po podpisu premirja z Rusijo in ostalimi zavezniki. v -o- Francoski inženirji že kupujejo lokomotive Washington. — V Ameriki se nahajajo francoski inženirji, ki hočejo kupiti 700 lokomotiv, ki bi veljale $100,000,000. Pozneje nameravajo nakupiti tudi razne druge železniške opreme za enako vsoto. Ameriška vlada bo morda dala kredit Franciji za ta nakup, čim prizna francosko vlado. župan in councilman sta pomagala naselbini Frank Jeran iz 14900 Cardinal Ave. naznanja, da se ima ta-mošnja okolica zahvaliti samo županu Lauschetu in councilma-nu 32. varde Princu, ki sta napravila potrebne korake, da se je okolica iznebila neznosnega prahu in smradu, ki ga je povzročala neka kompanija. Ana Nose Po dolgi in mučni bolezni je umrla v Charity bolnišnici Ana Nose, roj. Anžlovar, stara 51 let, stanujoča na 22331 Beck- j Cleveland orkester bo ford Ave., Euclid, O. Zapušča žalujočega soproga Johna in 4 otroke: Ano omož. Mestek, Stany omož. Rosic, Veda omož. Goodwin ii} Albino, sestro Josephine Yarc v Elkhart, Ind., tri vnuke in več sorodnikov. Rojena je bil v Št. Vidu pri Za-tični, kjer zapušča mater, dve sestri, dva 'orata in več sorodnikov. Tukaj je bivala 33 let in je bila članica društva Napredek št. 132 ABZ ter podružnice 32 SŽZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. in na Kalvarijo. Agnes Beverly Credence Kot smo že poročali je truk smrtno poškodoval 4 letno Agnes Beverly Gredence, hčerko družine Alberta in Mary Gredence, roj. Smiciklas, 5613 Carry Ave. Poleg žalujočih staršev zapušča sestro Joanne in brata Richarda. Oče Albert je sin Mrs. Agnes Gredence iz 61. ceste, mati je pa hči Mrs. Mary Smiciklas iz Bonna Ave. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Robert Stokav Danes zjutraj je umrl v St. Lukes bolnišnici Robert Stokar, star eno leto, sinko Franka in Antonije Stokar, 4709 Nester prirejal zopet koncerte v Severance dvorani Cleveland, O. — Dvajset četrtkov in sobot bo vprizarjal Cleveland orkester glasbene programe v Severance dvorani in sicer bo pričel z istimi v četrtek 12. oktobra. Ti programi bodo brez dvoma najlepši, ki jih premore glasba v Clevelandu s kakim simfoničnim orkestrom. Na programih bodo dela raznih glasbenih mojstrov. Med temi bo zlasti znamenito delo Lionel Barrymore-ja, idjeskompo-niral krasno simfonijo "In Me-moriam" v spomin svojemu bratu Johnu. Več znamenitih dirigentov bo gostoval tekom sezone: kot Eugene Goossens, George Szell, Fritz Reiner. SLAPŠAK JE DOBIL OD DOMA !>ii< SVOJEGA STAREGA OČETA S 13 leti je stopil na univerzo Cincinnati, O. — Na umetniški kolegij se je vpisal 13 letni Darwin Turner. V 125 letih obstoja te univerze se ni vpisai še tako mlad dijak. Začel je že zgo daj. Ko je bil star 4 leta, je stopil v prvi razred in ko je bil star 7 let, je že dovršil šest razredov osnovne šole. -o- Na operacijo X, , , v , Mrs. Mary Mežnaršič iz Glass Ave. Cas pogreba bo sporacan. Aye sg je morala podati y gt L "d A V0tna 'Uj m aPšak, kaplan pri av Nepburghu, je y Oče -plsm°. ki mu ga ^ ravnatelj v 3?N2i os- Vpismu V Prijatelji poča-nI1 rojstva s tem, h»i ži4f>>vo knjig° "En 1**6»' 2 življenjepi-8a dr. Tineta De- V pismu oče tudi omenja, da je Ribnica zelo trpela od posledic vojne. Med drugimi je bila prizadeta tudi družina Janeza Novaka, ki je zobozdravnik v Ribnici. Porušena je njegova krasna vila. Kot se vidi je pismo hodilo polnih šest mesecev in je dospelo v Ameriko po velikih ovinkih. jutri. Naj prerano umrli počivajo pokojno, preostalim pa naše sožalje. -o-— Sina so kupili Mr. in Mrs. Otto Tekavec, 911 Addison Rd. so obdarile vile rojenice s krepkim fantkom prvorojencem. Mati je hčerka dobro poznane družine Jože in Agnes Zalokar, ki vodita že toliko let znano gostilno na gornjem prostoru. Mati in dete se dobro po čutita v St. Lukes bolnišnici. Mr. in Mrs. Zalokar sta tako postala prvič stari ata in stara mama. Klanjamo se! Predstava bo v dvorani Mr. Grdina sporoča, da se bo vršila nocoj šna slikovna predstava v šolski dvorani na Glass Ave. in ne na vrtu. K programu slik, kot že naznanjeno, bodo še dodane: Cirkus prihaja in pa komedija v barvah za otroke. Predstava prične točno ob 7:30 zvečer po sedanjem času. Lukes bolnišnico v svrho težke operacije, želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja povrnila k svoji družini. PUBLIKA HOČE IMETI LETALO ZA 4 OSEBE Wilmington, Del. — Bellanca Aircraft Corp. je vprašala čita tel je letalskih revij za ninenje kakšne vrste letalo naj bi tvor-nice gradile po vojni za civilno prebivalstvo. Firma je dobila številne odgovore. Največ jih je izrazilo mnenje, naj bi bilo povojno letalo za civilno prebivalstvo za štiri osebe, katerega cena naj bi bila od $1,500 do $3,000. Letalo naj bi imelo en motor, ki bi lahko vozil 125 do 150 milj na uro. Imelo naj bi prostornine za 200 funtov prtljage ter naj bi imelo tudi pripravo, da bi lahko pristalo lahko tudi na vodi. Gazolina naj bi imelo letalo za kakih 500 milj vožnje. -o-- Predsednik Roosevelt bo najbrže imel govor v Clevelandu Washington. — Od zanesljivih strani se zatrjuje, da bo Cleveland eno izmed štirih ali petih večjih ameriških mest, kjer bo imel predsednik Roosevelt svoj kampanjski govor. Predsednik bo najbrže govoril v Clevelandu, Bostonu, Pittsburghu in New Yorku; I:)lje zapadno kot do Clevelandu Mr. Roosevelt ne bo šel. - V New Yorku, kot so zdaj načrti, bo pa predsednik zaključil svojo kampanjo tudi z ogromnim shodom v Madison Square Garden. Demokrati upajo, da bodo še vedno lahko rešili državo Ohio, če jo obišče Mr. Roosevelt. Tudi leta 1940 jo je rešil z govorom v Clevelandu. Načelnik demokratske stranke, Robert Hannegan je izjavi, da Dewey ne bo opravil proti Rooseveltu nič boljše, kot je napravil Hoover leta 1932. -0- St. Paul, Minn, dobi novo tovarno Chicago. — American Can Co. ima v načrtu zgraditi novo tovarno v St. Paul, Minnesota. To varna bo stala $6,500,000. Z gradnjo bodo pričeli takoj, ko bo na razpolago material. Zemljišče v obsegu 49 akrov je že kup Ijeno. -o- Četrta obletnica V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokoj no Johano Bajt v spomin 4. ob letnice njene smrti. ZAVEZNIKI SO UDARILI V ALBANIJO? Danes zjutraj so naznanjali po radiu, da so zavezniki iz Italije invadirali Albanijo preko Jadrana. Več o tem poročil še ni. Toliko se zatrjuje, da so in-vadirale Albanijo ameriške in angleške čete in da ni invadi-•ano samo albansko obrezjf, ampak tudi višje proti severu Dalmacija. Iz Albanije vodijo še dokaj dobre ceste v južno Jugoslavijo. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama T/Sgt. Rudolf J. KraU, sin Mrs. Rose Krall iz 1177 Norwood Rd. je prišel domov na dopust, ko je dovršil 33 poletov. Bil je topničar v prvem bombniku, ki je vodil zračno armado iz Anglije v Rusijo 21. junija 1944. Vsega skupaj je dovršil 264 ur pri napadih na Nemčijo. Udeležil se je tudi bombnih napadov na Če-hoslovaško, Ppljsko. in Bterfin. Bil je tudi v Perziji, v Afriki, Francoskem Maroku ter drugih krajih. Za svoje izredne čine pri na- padih je bil odlikovan z letalsko medaljo, 4. hrastotivimi peresi in izrednim letalskim križcem Bil je še izrecno pohvaljen od predsednika radi posebne misi je, o katetri pa še ne sme govo riti. V Florido se bo odpeljal 11 oktobra. Pfc. JohnSmerke, sin družine letal je pristalo v koridorju in dovedlo potrebščine obkoljenim parašutarjem. Nemci trdijo, da so že vsi pobiti. AMERIŠKI VOJAKI SO ŽE PREJELI ZIMSKO OBLEKO IN ODEJE London, 26. sept. — Danes je pristalo nekaj transportnih letal v koridorju, kjer se bore obkoljeni parašutarji, imenovani "rdeči vragi," proti nemški premoči. Letala so jim prinesla potrebščine. Dozdaj so jih spuščali samo s pomočjo padal. To je že deveti dan, ko se .obkoljena divizija padalnikov trmasto upira nemški premoči, od katere je popolnoma obkoljena. Njih boj ima namen držati teren za prehod zaveznikov v Nemčijo iz Holandije. Zavezniški glavni stan zdaj računa, da znašajo ljemške izgube na zapadni fronti od dneva invazije že blizu 1,000,000 mož. Do 100,000 jih je padlo, nad 200,-000 jih je bilo ranjenih, več kot 500.000 zajetih, drugi so pa že obkoljeni na raznih krajih ob Rokavskem prelivu. Nemci sami priznavajo, da so zavezniki zajeli dozdaj 520,739 nemških vojakov, od katerih se jih je podalo samo ameriškim ar. madam 385,739. Ameriške čete na zapadni fronti so včeraj dobile zimsko obleko. Deževno vreme in slana zahteva gorkejšo obleko. Dozdaj so imeli ameriški vojaki obleko, ki so jo prinesli s seboj ob invaziji. Zdaj so pa prejeli dolgo spodnjo obleko, posebno gorko odejo in pa suknje. -o-- Angleži so prešli reko Rubicon v Italiji Rim. — Osma angleška armada je včeraj prebredla reko Rubicon, kjer se je proslavil rimski cesar Cezar. Vrhovno poveljstvo izjavlja, da bo ta dogodek vodil k skorajšnji zmagi zaveznikov v Italiji. Rubicon teče v Jadransko morje nad pristaniščem Rimini. Pod mestom Bologna pa 5. ameriška armada prodira po dolinah proti severu potem, ko je strla obrambe v Gotski liniji. -o—- Jabolk bo leto« dovolj na ameriškem trgu Washington. — Poljedelski urad računa, da bo letos na trgu 125,600,000 bušljev jabolk, kar je za celih 41 odstotkov več kot pa lansko leto. Cene se ravnajo po velikosti in kakovosti sadeža. --o-- Zaroka Mr. in Mrs. Joseph Lukasko iz 19514 Arrowhead Ave. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Beatrice Louise s korpo-ralom Frank J. Tanko iz 19600 Nič gotovega ni o položaju te: divizije. Nekateri pravijo, da se še vedno dobro drži, angleško ča-' sopisje trdi, da je nje stanje eritično, nemška propaganda pa vpije, da so bili že vsi parašutarji pobiti. Glavni stan generala Eisenhowerja pa molči, da tako sovražnik ne izve resnice. Zadnje poročilo iz glavnega stana je staro 24 ur in trdi, da se obkoljena divizija še vedno drži in da ji pošiljajo ponoči potreb ščine preko reke Rene. Eno uro potem, ko so Nemci naznanjali, da je zadnja edinica te divizije položila orožje, je nemški vojaški komentator Ser-torius trdil, da se še vedno borijo. Včeraj so poročale depeše, da so Angleži predrli nemški obroč okrog divizije, toda Eisenhower-jev glavni stan je pozneje javljal, da se je samo nekaj poljskih čet ponoči zrinilo preko reke, da pomaga stiskani diviziji. Deset milj južno prodirajo angleške in ameriške čete skozi gozdovje proti mestu Kleve, ki je Arowhead Ave. Frank služi kot 8 milj znotraj nemške meje. Ne-| topničar pri zračni trdnjavi in potrjena poročila trdijo, da je je dal zaročni prstan Beatrici mesto že padlo. Zavezniki so ka- predno je bil poslan čez morje, kih 50 milj severnozapadno od j Zaročenka študira na Notre Essena, kjer so znane Kruppove tovarne. Nad Aachenom so Nemci nenadoma odprli linijo in pognali proti ameriški liniji na tisoče beguncev. Pravijo, da to niso Nemci in naciji so se jih najbrže hoteli iznebiti, da jih ni treba preživljati. Nemškim četam, ki stoje na jugu proti ameriški sedmi armadi, je poveljstvo prepovedalo stopiti na nemška tla. To velja za nemške častnike kot za moštvo, pripovedujejo ujetniki, katerim John Smerke iz Jane Ave., se je! so naciji zaprli vrata za umik oglasil od nekje s Pacifika. Pi-j domov. še, da je zdrav in da se dobro1 Na obrežju Rokavskega preli-drži. Naroča najlepše pozdrave va je še vedno kakih 28,000 nem-vsem svojim prijateljem po Cle- ških vojakov, na katere zdaj pri-velandu. ' tiskajo Kanadci. Dame kolegiju. Njena stara mamica je poznana Mrs. Ivana Hlad iz 64. ceste. IZ BOJNE FRONTE (Sreda 27. septembra). FRANCIJA — Angleži so potisnili svoje kolone na tri milje do Nemčije. Nemci vsipljejo nove rezerve v boj. Položaj zaveznikov ni več tako kritičen. RUSIJA — Nemci so se zakopali pri Rigi, da jo branijo pred Rusi. To je njih zadnja postojanka na Baltiku. PACIFIK — M a c A r t h u r jevi bombniki so potopili Japoncem štiri tovarne ladje v bližini Filipinov. "AMERIŠKA DOMOVINA" XII1RICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVBC. Editor) •117 St. Clair Ave. Dbtam M28 Cleveland S. OU«. _Published d*Uy axccpt Sundays and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.60. Za Cleveland, po po&tt. celo leto »7.60 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta »4.00 Za Ameriko ln Kanado, fietrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raxna&alclh: Celo leto $6.60. pol leta $3.60. Četrt leta $2.00 _fowunwma ptwllka » cente___ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.60 per year. Cleveland, by mall. $7.60 per year tr. S. and Canada. $3.80 lor 6 monthr. Cleveland, by mall. $t-00 lor 6 month* V. S. and Canada $2.00 tor I month*. Cleveland by mail $2.26 for • month* Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year: $1.60 for $ month«. $2.00 for S months. ttntfle copies t cent« _ Entered as second-class matter January 6th, 1$0$. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _ No. 226 Wed., Sept. 27, 1944 Našega predsednika hočemo videti kot pravega voditelja, v katerega stavimo vse svoj up, na katerega se moremo zanesti, dočim navadnemu politikarju mi ne verjamemo nič, ker je pač samo politikar, katerih imamo na koše za vsakim, vogalom. Zvezin dan Nam govor ni posebno imponiral Mi gledamo na Mr. Roosevelta kot na moža, ki hoče biti predsednik Zed. držav 16 let. To sicer ni nič nemogočega, zlasti še, ko je bila enkrat pogažena stara ameriška tradicija, vendar bi moral, po našem skromnem mnenju, govoriti voditelj 136 milijonov Amerikancev in vrhovni poveljnik 11 milijonov broječe ameriške bojne sile, vse drugače besede, kot jih je govoril naš predsednik zadnjo soboto v svojem kampanjskem govoru. Priznati moramo, da smo pričakovali od našega predsednika besed, kot bi jih moral govoriti mož, ki bi šel rad v pokoj, pa ki se je žrtvoval za narod, kot je sam rekel ob sprejemu kandidature. Pričakovali smo bodrilnih besed narodu, ki se je tčkom te vojne res izkazal ter zavihal rokave, zavrtel kolesa in ustvarjal čudeže v industriji in na farmah in na bojni fronti. Pričakovali smo, da bo naš voditelj zaupal svojemu narodu vsaj nekaj izza diplomatskih kulis, da bi narod vedel, kaj se plete zanj in za druge. Pričakovali smo, da bo naš predsednik ponovno zatrdil veljavo Atlantskega Carterja, katerega stvarjenje je s takim veseljem pozdravil ves svet, zlasti pa mali narodi, za katerih svobodo in srečo smo šli v boj, kot pravimo. Vzeli smo si njegove lastne besede k srcu, ko nam je nedavno zatrjeval', da bo kandidiral kot vrhovni poveljnik ameriške bojne sile in ne kot navaden politik. Toda bili smo globoko presenečeni, če ne rečemo — razočarani, ko smo slišali našega predsednika govoriti, kot govori navaden politik, ki mu ni mar drugo kot fraze, s katerimi bo pobil svojega nasprotnika. Ako bi bil predsednik govoril res kot mož, ki mu je samo za. blagor naroda, doma in na fronti, ne pa kot mož, ki zbira fraze, s katerimi bi udaril svojega nasprotnika, bi stal danes v očeh Amerikancev v vse drugačni luči, kot stoji danes. Moža, ki mu ni mar politični urad, ampak hoče ostati v uradu samo na željo naroda, bi narod res visoko cenil, če bi pokazal vseskozi, da je res tako mislil, ko je izjavil, da si želi počitka, ne pa nadaljnih štirih let skrbi in dela v Beli hiši. Toda v soboto nam je Mr. Roosevelt ppvedal, da je bilo tisto o pokoju samo navadna fraza in da se misli z vsemi štirimi boriti za izvolitev v 4. termin, h visoko spoštovanega vrhovnega poveljnika naše bojne sile je postal navaden politikar, ki namerava izmenjavati s svojim političnim nasprotnikom udarce, ne glede na to, kam padejo in koga zadenejo. Mož, ki se žrtvuje za narod, se bo pokazal v vsej svoji veličini, pokazal bo na svoje cilje za bodočnost, potem naj ga pa narod sodi in izvoli, če hoče in če misli, da je res nenadomestljiv. In ako ga hoče narod še nadalje za svojega voditelja, ga bo tudi izvolil, pa če se nasprotniki na glavo postavijo. Ameriški narod je v politiki zrel in na fraze ne da dosti. To zlasti velja o onih državljanih, ki ne rečejo nič, ampak samo poslušajo in mislijo. Na volitveni dan pa glasujejo po svoji preudarnosti. V čem nam predsednikov govor ni imeponiral? V tem, da je svoje nasprotnike primerjal Hitlerjevim in Goebbelso-vim propagandistom. Mr. Roosevelt bi moral vedeti boljše, kot pa svoje so-Amerikance primerjati z nemškimi naciji. Tega ne rečemo zato, ker hočemo braniti republikance, ampak zato, ker se take besede ne spodobijo za našega vrhovnega poveljnika, še manj pa za predsednika Zed. držav. Drugič se nam ni dopadlo to, ker je hotel predsednik v svojem govoru zvrniti vso krivdo, da ni bila naša dežela pripravljena na vojno, na svoje politične nasprotnike. To nas je neprijetno dirnilo, ker ta obdolžitev bi bila morda na mestu za navadnega politikarja, ki ne izbira batin, s katerimi bo udaril po nasprotniku, ni bila pa na mestu za moža, ki hoče biti 16 let predsednik največje demokracije na svetu in ki bi moral govoriti res kot mož, ki se zaveda svojega visokega in Častnega urada, kateremu gredo iz srca samo fakta, na katera se vsak čas lahko opre in sklicuje. Navaden državljan je morda pozabil, kaj je svetoval Mr. Roosevelt v juniju leta 1940 kongresu. Toda človek, ki je neprestano v politiki in ki si zapomni izjave naših voditeljev, ni še pozabil, da je Mr. Roosevelt svetoval takrat kongresu, naj gre domov, ker ni zanj v Washingtonu nobenega važnega dela več. In vendar je prav takrat padla Francija in kongres, ki ni poslušal svojega predsednika, ampak je ostal še nadalje v zasedanju, je odobril bilijone dolarjev za gradnjo 50,000 letal, kar je bil prvi začetek naše sedanje ogromne bojne sile. Torej Mr. Roosevelt pač ne more trditi, da so nasprotniki ovirali vojni program. In ko je šla v juliju 1941, torej manj kot šest mesecev prej, predno nas je Japonska tako trdovratno napadla, zadnja pošiljka ameriškega olja in skrapa na Japonsko z odo-brenjem Bele hiše, gotovo niso bili njegovi politični nasprotniki, ki so priporočali to pošiljko Japoncem, da so potem to rabili za municijo in orožje proti nam. Upati je, da se bo Mr. Roosevelt kot predsedniški kandidat v svojih bodočih kampanjskih govorih povzpel nad navadnega poceni politikarja, da se bo držal stvarnosti in nam mesto psovk na svoje nasprotnike raje nekaj več povedal o svojih načrtih in tudi nekaj o tistih zaključkih v Teheranu in Quebecu, katere je ameriški narod upravičen vedeti vsaj trohico. Mi še vedno mislimo, da je naša vlada za narod in da je narod vlada, ne pa par politikarjev. Slovenska dobrodelna zveza priredi v nedeljo ob 2:30 uri popoldne Zvezin dan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počast materam, katerih sinovi in hčere služijo v armadi Strica Sama. Program se bo pričel razvijati po sledečem redu: Vse matere, ki so potom direktnega vabila in potom orga-nizačnega glasila "Glas" vabljene naj se točno ob 2 uri zberejo v glavni dvorani Slovenskega narodnega doma, kjer bodo dobile vse informacije predno se prične kratka povorka in slikanje na premikajoče-slike. Kratka povorka se prične točno ob 2:30 uri ob poslopju narodne stavbe do glavnega vhoda v glavno dvorano, kjer se bo popoldanski program nadaljeval. Prosi se matere, da se točno drže navodila, katero bodo prejele pred pričetkom povorke in slikanja, želja vodstva je, da bi bile slike za pogled učinkovite, jasne in izrazite. Razumljivo k temu lahko pripomorejo le tisti, ki so predmet slikanja. Slike, če bodo dobro posnete bodo neprecenljive vrednosti za organizacijo in tiste, ki bodo na slikah posneti, ičiim stai-ejše bodo tem dragocenejše bodo postajale za potomce, kibodo v živi prozi gledali sinovi, hčere vnuki in pravnuki mater in staro mamo na platnu v premikajočih slikah. Vsaka sedanja mati, katera je ameriški domovini žrtvovala najdražje, se lahko počuti ponosna, da ima priliko rekordati svoj ponos s.iem, da se ohrani spomin na njo v živi sliki poznim rodovom. Glavni odbor Slovenske dobrodelne zveze v imenu organizacije toplo apelira in prosi matere, da se ta dan potrudijo in poseti-.io to prireditev, katera je zgodovinska ne samo za našo dično organizacijo; ampak zgodovinska za naš narodni pokret, ki nas bo povezal duševno in moralno v ljubezni da nove domovine in bratski ljubavi. Po završeni povorki in snemanju premikajočih slik se vrši v glavni domovi dvorani lep program s petjem, deklamacijo, razvitjem zastave Zveznim-ameri-škim junakom, ki se borijo na vseh svetovnih bojiščih za svobodo in demokracijo. Nastopili bodo poleg pevcev, pevk in instrumentalnih igralcev promi-nentni govorniki in med temi naš priljubljeni župan Frank J. Lausche. Po obdržanem programu se bo servirala večerja in ob 8. uri zvečer bo pa ples in prosta zabava. Glavni odbor toplo apelria na Zvezino članstvo naj se udeleži te zgodovinske prireditve, da s svojo udeležbo damo duška in poguma materam v njih srčni bolesti, ko napaja njih kri zemljo vseh svetovnih kontinentov. K veliki udeležbi vljudno vabi Glavni odbor SDZ. -o- Frank J. Lausche dem, zakaj sodim njega po njegovih starših. Njegov oče, blagopokojni Alojzij, je bil zaveden mož za politično demokratsko življenje naših rojakov v začetku naseljevanja. Mnogim je pripomogel, da so dobili državljanstvo že v letih od leta 1895 naprej, to je, pred petdesetimi leti. Bil je tudi zmožen in neustrašen bojevnik v debatah. Torej po očetu je naš kandidat upravičen do takih uradov, ker se lahko naslanja na delo svojih prednikov, ki so se v tej deželi postavili na trdno podlago s delom svojih rok in razumom v tistih težkih časih, ko je bilo brezdelje, kot ga ne pomnijo poprej. In po njegovi materi? Vsak, kdor jo je poznal po njenem velikem srcu in dobrodelnosti, mora priznati, da je v krvi našega kandidata velik del materinega srca. Krog Lauschetove hiše so se zbirali taki, ki so pričakovali, da se zastonj nasitijo. Lau-schetova kuhinja je bila podobna kuhinjam, kamor se zatekajo levni študentje, ki nimajo s čim plačati kosila. Lauschetova mama bi se bila zjokala, če ni imela s čim pomagati siromaku, ki jo je prosil pomoči. Zato pa se ne smemo čuditi, ko Frank, njen sin pridobiva srca poslušalcev, kajti on jim govori iz materinega srca. Tako bi lahko rekli, da ima Frank J. Lausche kar dva srca: očetovega ima zato, da udari po nezmožnih in sebičnih voditeljih, da se ga ustrašijo, ker je sam odkrit in mu je za resnico in pravico vseh, ki mislijo dobro; materino srce pa vporablja takrat, kadar stopi na oder pred nas domačine, zato ga tudi ne vzame dolgo, da s svojimi iskrenimi besedami zasolzi oči poslušalcev. Tako ga imam jaz zapisanega v svojem seznamu, ker sem od po. četka, od leta 1897 naprej, poznal očeta, mater in našega kandidata Franka. Zato pa tudi trdim, da tak sin ne more zgrešiti pota svojega življenja, ko uporablja zaklade podedovane po svojih zaslužnih starših. Kdor iz srca govori in pravično misli, gre njegov govor v srca dobromislečih ljudi in lam najde resnico. Ko bi šlo pri volitvah res samo za resnico, da bi ljudje volili samo iz namena za dobrobiti mest in držav, potem bi kandidat, kot je naš slovenski sin, z lahkoto zmagal in bi bil gotovo izvoljen v guverner ski urad. Le premnogo jih bo pa volilo le za svoje namene in dobre službe. Torej, bodimo možje in deluj-mo za moža. Anton Grdi na --o-- 25-letnica dramskega društva "Ivan Cankar" Kako podpisani sodim našega kandidata za guvernerski urad, naj vam bo tu nekoliko pojasnjeno. Ves narod in v prvi vrsti pa s to predstavo počasti 100-letni- V nedeljo 8. oktobra proslavi dramsko društvo Ivan Cankar svojo 25letnico obstanka s predstavo n a rodne igre "Deseti brat." Povest "Deseti brat," je spisal Josip Jurčič leta 1866. Po tej splošno v med narodom priljubljeni povesti pa je dramati ziral igro istega imena Franc Go veka r. Dramsko društvo Ivan Cankar Slovenci in Slovani sploh, kakor tudi ostale narodnosti, katerim je na tem, da bi uradovali mestom in državam možje, ki -so zmožni in zaslužni in bi rekel poklicani, bi morali storiti vse, da bi bil izvoljen tak mož, kot je naš slovenski sin —*• Frank J. Lausche. Zakaj to trdim, naj vam povem v naslednjih vrsticah. Vsak človek je kolikor toliko odvisen od rodovine svojih staršev in prednikov. Naj vam tu nave- co rojstva avtorja "Desetega brata," Josipa Jurčiča, ki je bil rojen v vasi Muljava na Dolenjskem dne 4. marca, leta 1844. Predstava se prične točno ob 3:30 popoldne v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave., to vslcd tega, ker je igra precej dolga'. Po igri zvečer bo ples. Vstopnina k predstavi popoldne in plesu .je 75c za osebo. Davek vštet. Zanimivo je, da je dramsko društvo Ivan Cankar podalo po svoji ustanovitvi kot prvo predstavo tudi "Desetega brata" v marcu leta 1919. Tedaj je društvo proslavilo 75-letnico rojstva Josipa Jurčiča. In sedaj proslavi svojo 25-letnico z isto igro v počast 100-letnice rojstva Josipa Jurčiča. Dramsko društvo Ivan Cankar je bilo ustanovljeno v Clevelan-du, O., dne 6. februarja, leta 1919. in je srečno prevedrilo prvo četrt stoletje. Za srebrni jubilej ste vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz širnega Clevelanda in drugih mest, da prisostvujete tej slavnostni predstavi "Desetega brata." V spomin na Josipa Juršiča in v boljše razumevanje igre "Deseti brat," vam bom podal v eni prihodnjih številk Ameriške Domovine kratek opis Jurčičevega življenja in delovanja, kakor ga je opisal dr. Ivan Lah v knjigi "Vodniki in preroki." Prečitaj-te pazno vse in s tem tudi Vi počastite spomin na 100-letnico rojstva Josipa Jurčiča. Erazem Gorshe. -o- Izvirno poročilo o stanju v Sloveniji po razsuta Jugoslavije Borba proti okupatorjem Prve mesece po zlomu Jugoslavije se ni nihče boril proti oku patorjem; tudi popiral jih m nihče. Narod je izvajal le pasivno rezistenco. Okupator je videl, da ni dobrodošel. Ko je juniju leta 1941 napovedala Nemčija Rusiji vojno, so se ko munisti umaknili v gozdove in sklicali "osvoboditveno vojno Vendar pa komunisti prvo leto niso nastopali kot komunisti, temveč kot četniki, s čemer so si pridobili simpatije vsega naroda, ki jih je z vsem podpiral. Zbirke za četnike so baje šle milijone, poleg živeža, obleke in strehe. Na ta način so zašli v komunistične vrste nekateri naj idealnejši Jugoslovani in verni možje, izobraženi in preprosti kar je pozneje postalo zanje usodno. Kot so dejstva pokazala, so s komunisti v Jugoslaviji zelo želeli vojne, so pač vedeli zakaj. Ko je pa prišla vojna napoved, so skupno s 5. kolono vrgli med moštvo jugoslovanske armade geslo: Ne se boriti, temveč naj pomečejo orožje in odidejo domov, kar se je tudi zgodilo, preden se je na italijanski fronti boj sploh začel. Smešna telefonska povelja: "Nazaj!" — "Naprej." — "Nazaj!" — ali pa sploh ni bilo nobenih povelj in sporočil. Tko na primer polkovnik — poveljnik bojne črte pri Višnji gori do velikega petka dopoldne ni vedel, kaj se je zgodilo, dasi je videl, kako se že vojaki vračajo . . . Po razpUstu jugoslovanske armade so zlasti komunisti pridno zbirali orožje in ga tudi obdržali, med tem ko so ga ostali več ali manj oddali, boječ še ovaduhov. — Italijani so prvo leto še dosti dobro postopali z našim narodom in ker v letu 1941 tudi komunisti kljub "osvoboditveni vojni napovedi" skoro da niso aktivno nastopali, ni prve mesece padla niti ena človeška žrtev, če izvzamemo tistih osem mož iz Trebnjega, ki so padli v oboroženi demonstraciji proti Italiji, nahujskani po Nemcih in nem-čurjih iz Mirenske doline. Na splošno je bilo v narodu prepričanje, da ni pametno upirati se pozitivno, ker bi bila škoda neizmerno večja kot pa korist, kakor se je to pokazalo na štajerskem in pozneje tudi v Ljubljanski pokrajini. Na štajerskem so eksistirali — in verjetno, da še — pravi četniki na Pohorju. Imeli so pametno vodstvo, ki ni delalo nasilja in so zato uživali simpatije ljudi, ki so ji s živežem podpirali. Nemcev niso izzivali. Aktivnih komunističnih organizacij na štajerskem ni bilo. če so se komunisti pojavili (če so prišli iz JLjubljanske pokrajine), so jih večinoma takoj pregnali. Pač pa so od početka eksistirale tajne organizacije, ki so jih vodili biv-j ši oficirji in podoficirji, ki so s svojim skritim orožjem čakali razpada sovražne armade. Mislili so isto, kot narod v Srbiji (?) kot Mihajlovič in kot so prihajala poročila iz Londona — varovat svoje sile za končni udar in obračun. Organizacija in delo Mihajloviča ' Organizacija Mihajlovifca je bila v Sloveniji do malega neznana, ker so jo držali tajno. V vsaki občini ali fari so vedeli le redki zanjo. Večinoma so bili poveljniki bele garde ob enem organizatorji M i h a j 1 o vičevih grup, z navodili, .kaj jim je storiti ob vpadu zaveznikov, ob prihodu Mihajlovičeve armade, ali ob zlomu Italije, ičisto Mihajlovičeve čete so se formirale šele leta 1943 na spomlad in so tudi že parkrat stopile v boj proti komunistom. Bile so res elitne in so napravljale dober vtis. S hra no jih je podpirala bela garda. V koliko so nastopale proti Italiji ni znano. Leta 1943 je veljalo še prepričanje: Ni še čas! Poleg tega pa so bili tudi Italijani v pokrajini nujno zlo, sicer bi prišli Nemci, ki bi jim komunisti ne bili kos, z zasedami bi pa le. narod uničili kar se žal sedaj dogaja. Sicer bi pa narod raje prevzel nase nemški jarem kot pa komunističnega, ker je pač komuniste pre-iskusil. Ljudje so ločili Mihajlovičeve grupe od komunistov po tem, ker prvi niso ne ropali, ne pobijali po vaseh, dasi so se držali gozdov. (Dalje prihodnjič) -o- Pot v skrivnostni grad Če verjamete al'r OCVIREK Mož in žena sta stopi'8 ^ dajalno z moško opravftj cupila hlače možu. K® ^ šla kupovat oba, pome"1'.^ je izbirala ona. Kadar J ^ odprl usta, hoteč red, prav ta par hlač zanj. urno štuknila -. "šerf . nazaj • s j Ho niso zate, le naj trgov« jj ^ še druge. Končno je(vr^,j bi vec zadnji par na j K, možu: "če te niso za £ ^ pa J1" nimam nobenih vec. pomerite." Mož pa svoj pogum, vrže hlače J* ročje in ji reče: "Na>s meri si jih ti, če si smem." * * Id 5a tm m Mogočen dojem samote in za-puščenosti se loti človeka, ki stopi v Versailles, v to staro kraljevsko mesto severno od Pariza v dom največjih baročnih umetnin na svetu, kjer vodi pot po najlepšem, res umetniško zasajenem parku. Grad in park sta prazna. Vi soka okna so zadelana z vrečami peska, le posamezna so ostala ta ka kot prej; to pa zaradi tega, da bi ob nevarnostih lahko gasilci prišli čimprej v notranjost po slopja. Vrata so sneta iz tečajev in spravljena, dragoceni lesorezi s sten kraljevske sobe ter veli kih dvoran so odstranjeni. Ne okrašene stene, mrzlo zidov je in gole stene — samo to vidi lahko obiskovalec. Slike, oprava, por celan, umetniška dela vseh vrst so odnesli na varne prostore Slavno "lepotično omarico" Ma rije Antoinette, ogromno roko kojsko omaro, so morali razsta viti na posamezne dele, da so jo lahko odpeljali, in še tako raz stavljena je napolnila šest veli kih zabojev. Vse predmete, k so jih morali razstaviti, pohištvo stenska okrasja, štukature, par kete itd. so pred prevozom natančno fotografirali, da jih bodo po končani vojni lahko spet obnovili v prvotnem sestavu. Zrcalna galerija in zgodovinska dvorana, v kateri je bil 1. 1871 pruski kralj proglašen za nemškega, je ostala temna. V tej isti dvorani je bil leta 1919 podpisan tudi versaillski mir. Nobeno okno ne prepušča svetlobe v te dvorane, kajti vsa so zadelana. "Miza miru," na kateri je ležal 28. junija 1919 izvirnik ver-saillske pogodbe, je zdaj shranjena v betonski kleti. Tam čaka dneva, ko bo spet postavljena v predsobo zrcalne dvorane, kjer bo na ogled nedeljskim obiskovalcem. Hladen je, ta nekoč tako pestri Versailles. In prav je tako. Odločujoči činitelji so za vsak slučaj resno vzeli pomen besede "totalen." In če se bodo rušile stavbe, podirale tvornice in vse padalo v ruševine, kar je ustvaril človek, bodo ostale nepoškodovane te premnoge umetnine, ki so plod človekove delavnosti in ustvarjalne sile. Zgodovina poznih vekov in tisočletij bo pa le priznavala, da je v teh krajih živel rod, ki je visoko dvigal prapor kulture in umetnosti. Ravno, ko sta se kazala z avtom vrh i hribčka, sem jaz Prj ^ starter," je nadaljuj ko je srečno razgrnil PJ vso ofenzivo proti n John, poženi!" tfjij jjjj skrbeh rekel Pope, "se j za nama!" . A "Bo že malo počal^1' mojih 12 cilindrov zar -me. Kar lepo sedi i" M ljaj, da si tako na bi sedel doma v za*Tteij> potolažil milega P1"'^,^1 lindri so zapeli in kot, (J koleselj na golomast'* < glo sva se potegnila od vaju, ki sva vaj11 s varuha lovskih "Saj iff K ne bova nijJ, dan," sem pripoved"' ko je avto tako lepo li; včasih notflei nazaj prevec, da je bilo poglej nama, šerif le približal, bom Pa šeie.tit<> snil. To je potem v J tovariš. Kadar jeJzV bi se bili od pobliz[_ V? Ki |f pa sem zopet neko1' ^ ^ Na tem svetu že >,e . 01> % skupaj, na to se la p I sem zagotovil s kor#» stal že kar nekam sj, edl1' '0H ivečj"1' D to "Ko tako v najv^' rineva proti Kunčič zavpije: poglej srno!" "Kakšno srno?" r "Glej jo tamle F. v kako velika je. * videti." y1; "Pogledam v ; kazal Pepe in reSgtet gozdu nedaleč od °e' ^ nico, ki je obirala^ jardov ni bila od n ]ffi "John, pojdiva J jVil,j tuje Pepe. "Saj praznih steklenic 1 f\ lahko izkazal ko." kaj si že \ J* K 'Pepe, Z KOV'- je za nama?" "O, tristo i"*5 ™? Kar pustiva srn°; f"] v lovski postavi polnoma dovolj za H tega niti lovca le te pregrehe »;id SM čno rešila, pa bo* fj "Najbolj iwen,ted» tem je pa to," se . jji več premagati 11 bil vajin strah P več." "Kako pdveč^ j kmalu Drenik m "Zato odveč. T ca vsak čas obs° $ I ne da bi se s ^ postavo." . t«1'/ "Ni hudir!" je <'poteI1 „ ušlo iz ust. najin beg P°P°,k S £ th _____ : Junaštvo in zvestoba ; Zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. j e zvečer, ko je sonce zato- je docela izamrlo,; zemeljski ,8e» bil p ost. Dovolj dol-|01ymp, v katerem je hotel ži-4 S p"1 'mel pred očmi NePtu" I veti vladar kakor oče Zeus—to 'sf ' r°teusa in'druge morske! je bil Versailles do časa seda- Jarinu, zato sem jih ■sti v Pustil in sem šel mimo JfiVe«a studenca, kjer po-na Pošast bljuje velikan- >ziH en vode Proti nebu> i/^jnato allejo vodome-slapov z dražestnimi ot- Mn skupi sene Hida 'inami navkreber do ravani, kjer vodna pi-'kipeči lonec' zvana . avine _ ....... . e zvrščenih, mramornih 1 svoje šumeče in pe-1:iavine črez petero, v K Me o sem dospel do višine njega kralja. In Ludvik XVI. ne more spremeniti, kar so njegovi predniki pokazili." In potem se je začel razvnemati za preprosto veselje v naravi, kako je prirodna loka z žubore-čim potočkom in nadenj sklonjenimi vrbami in trepetajočimi brezami, obsijana z mesečino, veliko lepša nego ta park s svojimi zumetničenimi stenami od zelenike, gabra in tise. "To je vse prav lepo za pes- Domača fronta UVJOJJCl UU Vioixic J. U j C VOC xv/jfc/v ir ^ gtl'ehe> sem st°Pn Pred nika," sem rekel, "a za velikega t^0 stavbo, molečo daleč (kralja je le preveč revno in "iest.Park- Zdai sem videl, j preprosto. Ne, ne, tega pre- lo pana neSo pročelje, obr-strotl Vojnemu Trgu. Še v krasno stavbo, in poklical po ime- H nenadoma zagledal Sabo Salis-Seewisa. Je bil iz Passy-(a, da 4 0 ti ®e2Vev"- rassy^a, ua s« er v parku izprehodil, ca ponudil za sprem-,Vt'ika ^tod proti jugu le- ' 'itina1'anŽeri-ia'" mi je pra" lev ^.pre3 od nje jarin Švi- tž enek ,le polk te'esne itjjji T°c v eni noči izkopal, Km mi Udvik XIV. slučajno %*}> na.i bi tam bil ve-Suženska usluž- Švio jevi domislici, ki ariem ne dela časti i WveiUf Zahodu, kjer leži > Park-" va gradu hrbet m ,med dvema pdoolga-,aln°ma, ki ju ob bre-ljJO Tritoni in drugi ogovi, ter sva prišla lie tr st.olb, ki vodijo z v praVani grajskega vrta t>0ras! ' z vsiokim goz-linSred park- Le Notre rlrv in .J?1. po »jem nešteto ,'ijj, ki vodijo k ved-^Plastim pečinam, K | ' skL- im napravam, lo-^ ?am in kipom. Rav * iŠi*1 ie veliki Lato- U. „f> tei.°^okorna Apollom in I h Jupitrovo kle- S ln^!oteče jo Lykijske že so ti v žabe i M ilP' »te i V^^/A w w i ~ . ~ , ---7 «-' * ij etwan Proti vrtu še mnogo krasnega parka mi ne smete za-zasnovana in boga-j ničevati. Je naravnost čudovita spojitev umetnosti in priro-de. Le da bi umetnost prirodi malo manj sile delala." "Saj to je!" je vzkliknil Šališ. "Prirodi se povsod sila dela. Puder v laseh, našešurjene vlasulje, lepotilo na licih, togi modrci in smešna obročna krila, vse to je nenaravno kakor ta skrotovična oblika zelenike! A ni druge poti k sreči, ko vrniti se k naravi, preproščini, svobodi. O prijatelj, zaupam, da njihov dan kmalu sine! Narod hrepeni po njih. Nadejam se, da bodo poslanci, ki se v malo dneh zberejo tu iz cele Francoske, pokazali narodu pot k naravi in svobodi. Kralj je dober. Sprevideva, da more 16 nebeški dar svobode privesti narod k sreči. Osvobodil je tla-čane na vseh kraljevih posestvih . Toda visoko plemstvo se povečjem še krčevito drži sVo-jih docela krivičnih predpra-vic. In mi, prijatelj, mi Wih-kelrieddvi sinovi smo poklicani, da tudi v tej deželi naredimo gaz svobodi!" Mej tem sva bila dospela do tistega slovečega torišča pod Latoninim vodnjakom, od koder je najlepši pogled na različne dele parka. Okrenivši se sva videla iznad velikih stolb moleti osrednjo grajsko stavbo v vsej njeni krasoti; z desne in leve se tukaj strinjata poletna in jesenska glavna al-leja; dve drugi široki poti držita od te točke poševno do kraj parka, sečeta zimsko in pomladno allejo ter odpirata pogled skoz temni gozd na pljuskajoče fontane. Naravnost izpred naju pa, kar je daleč oko nese je prostirala široka sma it VpI-i ---------------i ragdno zelena trata mej dvoj v kraji °kr0gli j i nat0 kral-l'evo allei°> in niže d°- ho l* n°" ' U sin;,"e zrcal° Kriznega jarina, ie , .1Va doli po stopni- čegar desni rokav sega do pod stolbe in klančine Trianona. A "Odmor papirja" naj pomaga štediti ta materijal Washington. — Širom dežele se je začela uvedba "dni odmora za papir" v mestih in mestecih. War Production Board poroča, da je cilj prihraniti papir. Na take dni "odmora za papir," trgovci ne bodo zavijali nakupov, izzvemši le stvari, katere je treba zaviti iz zdravstvenih razlogov, ali pa za to, da se blago ne pokvari. Prvf dan "odmora papirja" je bil v Peoriji, 111., zgodaj meseca julija. Prihranjeno je bilo ogromno materijala za zavoje in omote, a preko tega je stvar prinesla še to dobro, da je nabiranje papirja poskočilo 'za 600%, ker je ljudstvo začelo Dolje razumevati potrebe papirja. Uradni viri poročajo, da je bilo nabiranje v Peoriji tako uspešno, da je ta kratki "odmor" podaljšan in uveden kot stalen programa. Dnevi "bd-mora za papir" slični onemu v eoriji bodo morda uvedeni tudi v drugih mestih, pravijo uradniki WPB, bodisi za en teden, mesec ali pa morda celo za dobo vojne. (OWI) Dobave bencina ne zadostujejo zahtevam Washington.—Office of War nformation pravi v svojem poročilu glede bencina in izgledih glede nadalnjega racioniranja, da je pridobivanje petroleja, ki presega vse rekorde, še vedno nezadostno za kritje vseh ameriških potreb. (OWI) -o- Od jezdecev v tako zvanem pony expressu" se je pričako- valo, da so pot 75 milj. ^'kNin + ■ j, °8 k v trojnem ven-| ,J °8inje razvrščeni, P° čez drugega vod- i i V 0lmun- Preko te eJTa odpiral kra-, naj ^ ^ i eji do a Šil'°ki kla" I slo> iN Apollovega bas- C} fiV,etoval Seewis, '<1 K4 PO kl Ji11"«0 fest' ,e Marmorne kipe, m m "am- 'ančini, da bova armorne kipe, na ob^h stra-J JaJ. 80zda tja doli do le i rina." Vsi bogovi in in Rima, vsi ^e Vsi bogovi in ^ in Virgil a, od Vol."1 4 lir! Sv- Ludvik, sv ,VlCa Orleanska ne U ^ it/t 1 t C ^ga l a pravlJlcna So aJeslovja? Vrli ^ k'^o nekatera še ako A I ^^ed«tavljena, da V i, J 8rne pogledati." i« Si i $ KDO je spisal povest in kdo dramatiziral igro "Deseti brat," katero bo igral "Ivan Cankar" v nedeljo 8. oktobra? Povest je spisal Josip Jurčič, dramatiziral jo je pa Frank Govekar. Izgubljena ura 1 Izgubila se je ženska zapest-na ura od šole sv. Vida do Addison Ad. Pošten najditelj je prošen, da jo vrne na 6803 Bonna Ave. Stanovanje v najem Odda se stanovanje 5 sob, furnez, kopalnica, garaža; na 78 .cesti. Odda se samo odrasli družini. Naslov v uradu tega lista. (228) Mošt in sodi Kakor vsako leto dobite tudi letos pri nas pristni Concord in bel mošt ter nove sode od žganja. Se priporočam za obila naročila Ludwig Gustinčič Lockwood Rd. North Perry, Ohio Tel. Perry 3149 (Sept. 27, Oct. 4) DELO DOBIJO Hiša na 1118 E. 66. St. Hiša 15 sob za 3 družine, po 4 sobe, kopališča, 2 porča, rent $75 na mesec; mora biti pordana radi starosti lastnika. Tu se vam nudi lepa prilika. Pokličite po 6 uri avečer HE 6054,— J. Lush in. (228) dnevno prejezdili MALI OGLASI Dvoje stanovanj , V najem se da dvoje stano-j vanj, eno 3 sobe, drugo 4 sobe, copalnica in garaža. Vpraša se na 6424 Spilker Ave. (228) Hiša naprodaj Proda se hišo za dve družini, j ako dobrem stanju; nahaja se na Kelso Ave. blizu 140. ceste. Podrobnosti se poizve na 15717 Saranac Rd. Nj, v®d8°voril: "Mladi i? i* vi* misel J cast ta se več ne vidi, ker ga zakri va gozdno drevje. Na zapadu je ravno ugasni poslednji trak večerne zarje, in na vzhodu se je dvignil iznad grada v srebrnem svitu skoro polni velikonočni mesec. Tu se je oglasil čisto blizu prvi sla vec, prvi, ki sem ga kdaj slišal; zakaj pri nas v Zugu ne gnezdijo. Kmalu se je odzval tu pa tam drugi in tretji, in zatipljena v poslušanje sva Salis in jaz tisti večer nehala govoriti o svobodi. IX. Pri kraljici. V svojem stanovanju sem našel pisemce od d'Hervilly-ja z obvestilom, da bom v četrtek zjutraj med 9. in 10. uro pričakovan v Malem Trianonu. No, Brunner s kozami je bil že prišel v Versailles, torej smo bili pripravljeni. OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. BE 2730. Soba se odda Neopremljena soba se odda na 6127 St. Clair Ave., suite 8, 3. nadstropje. Vprašajte po 7 uri zvečer. (227) Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 ______(x) Izredno lepa prilika Na 23281 Lakeland Blvd. je naprodaj hiša za, eno družino, 7 sob, ena spalnica v pritličju; opeka in šingli; fire place, parna gorkota. stocker furnez, { dvojna garaža. Za nadaljne informacije se zglasite ali pokličite M. F. Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali IV 0678 (229) Mošt naprodaj Fin mošt imamo naprodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138 ali pa Geneva 5204» Lahko tudi pišete na: Morris Cohodas, Geneva, O. _(227) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 . (x-Oct. 14) C G B DOM najboljših delavskih pogojev v CLEVELANDU nujno potrebuje moške in ženske PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna z bodočnostjo DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 popoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (9 /15-18-20-22-25-27) Moški in ženske KAJ BOSTE DELALI, KO BO VOJNE KONEC? ALI VAM SIGURNOST DELA KAJ POMENI? Ali bi vam ugajalo delati za kompanijjo, ki je enak ma'ierijal izdelovala zadnjih 20 let? Nam ni treba premenjati strojev, orodnih dies, itd. INVESTIG1RAJTE TO MNOGO VAŠIH PRIJATELJEV IN SOSEDOV JE TU ZAPOSLENIH V MODERNIH TOVARNAH, POD ČISTIMI, ZDRAVIMI DELOVNIMI POGOJI NA VSEH ŠIFTIH Izkušnja na našemu delu ni potrebna Plačali vam bomo za pričetek visoko plačo od ure. Plača od komada in bonus se plača po kratki dobi na večini del TOVARNIŠKI Grinders Lathe Milling Machines Drill Press Polishers Težaki Timekeepers itd. Zglasite se danes. Naši uradniki bodo pojasnili vse podatke. Odpuščeni vojaki in 4Fs SO DOBRODOŠLI Zglasite se direktno pri nas Civilisti z neomejenimi lokalnimi Statements of Availability se lahko direktno zglasijo na našemu uradu URADNIŠKI Tipkarice Stenografinje Klerkinje itd. Ure: pondeljek do petka 8. zj. do 5. zve. — sobotah 8. zj. do 2. pop. Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 ali 6 sob; vse moderno ureje- j k0j no; odda se samo odraslim ljudem. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (Sep. 23, 25, 27, 30) Varnost po vojni Naprodaj je 10-4/5 akrov, 600 čevljev fronta na Mayfield Rd. hiša 9 sob, moderna kopal niča, elektrika, razna poslopja; stojnica ob cesti. Mlade jablane, češnje, breskve, hruške češplje, trta, maline, šparglji rhubarb, peonije, tilipi, vse zre lo za trg. Se lahko vselite ta Cena $5,800. Odplačila. H. G. Atwater 1216 E. 145. St. MU 8984 I i|il je prava b"' tia, a varujte se 0ti komu druge- > C0pali bi dJSC*** eno stoletje WV,Se z£olj potvara r °tiČje. krSčangtvo se vam rain naivno- I 10% SAVED NOW OR 100% TAKEN BYTHE AXIS LATER I NY WAR BOMBS OHIO CRANKSHAFT CO. 3800 HARVARD AVE. na Harvard—Denison poulični ŽENSKA za pomivanje posode 6 P. M. do 1:30 A. M. Dobi uniformo in hrano PLAČO Osborn Mfg. Co. 5401 Hamilton Ave. (226) Packerji Za delni čas Sprejme se strežkinjo v restavraciji, da bi pomagala od 11 dopoldne do 2 popoldne. Jako pripravno ze omožene žene, ki imajo otroke v šoli. Vprašajte Sorn's Restaurant 6036 St. Clair Ave. EN 5214 (227) in NALAGALCI PUNCH PRESS OPERATORJI IN POMOČNIKI Crane operator Nujno rabljeni Za 100% vojno delo Delo podnevi ali ponoči VICTORY TOVARNA Geometric Stamping Co. Za hišna dela Sprejme se žena ali dekle, ki zna angleško, za hišna dela, kuha in splošna opravila; nobenega pranja in nič težkega čiščenja. Plače je $30 na teden . Ima svojo sobo in kopalnico. Pokličite WAshington 5726. (231) 1111 E. 200. St. IV 3800 (227) Sprejme se ženska Da bi stregla napol invalidu. Stanovanje in hrana zastonj. Pokličite IVanhoe 1844. (227) S cvetjem okrašen kanadski tank se po mika po očiščeni cesti Rue de la Barre, Dieppe, kjer so bile zavezniške čete navdušeno p ozdravljene od domačinov. Od tu so zavezniki prodirali dalje proti Belgiji in Holandsld. DELO V SOSEŠČINI MI POTREBUJEMO HORIZONTAL BORING MILL OPERATORJE ENGINE LATHE OPERATORJE DETIN OPERATORJE POWER HOUSE TEŽAKE Dobra plača od ure Bonus za produkcijo Poseben bonus za redno delo Johnston & Jennings 877 Adison Rd. (227) CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 z j. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) Cleveland, Ohio, 27. septembra, 1944. JVaznanilo in JZ,ah*Oala V bridki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem da nam je bil prizadet bridki udarec, ko je prišlo prežalostno sporočilo, da je žrtvoval svoje mlado življenje v boju ža domovino naš iskreno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat Pfc. Joseph F. Debelak ki se je nahajal v vojaški službi 17 mesecev in je bil smrtno zadet od sovražne krogle nekje v Italiji, ki mu je dne 12. maja 1944 vzela življenje v najlepših nflladeniških letih star šele 21 let. Rojen je bil v Clevelandu, Ohio 19. oktobra 1922. V spomin pokojnemu je bila opravljena vojaška sveta maša v cerkvi Sv. Vida dne 16. avgusta 1944 z udeležbo častne vojaške straže. Prisrčno se želimo zahvaliti Monsignor Rt. Rev. B. J. Poni" kvarju za opravljeno slovesno sveto mašo in za ganljive cerkvene obrede. Enako tudi naša prisrčna zahvala Rev. Andrew Aridrey11 in Rev. Francis Baragi za asistenco pri sveti maši. Globoko hvaležni se želimo tudi prisrčno zahvaliti vsem, ki st® v blag spomin našega nesrečno pokojnega sina in brata darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj njegove blage du«c in sicer: Mr. in Mrs. Rudolph Otoničar E. 66. St., Mrs. Anna Oto-ničar in Hči, Mr. in Mrs. Rudy Stanisha, Mr. in Mrs. Frank Kraso* vec, Mr. in Mrs. Carl Urik, Mr. in Mrs. Tom Arko, Mr. in Mrs-Frank Arko, Mr. in Mrs. Joe Lunder, Mrs. Frances Lunder, Mrs-Theresa Petkovsek, *Mr. in Mrs. Anton Petkovsek, Mr. in Mrs-Frank Glavič, Mr. in Mrs. Martin Klopcic, Mr. Andrew Bajt Add*" son Re!.; Mr. Aritort Vidervol družina, Mrs. Rose Miklavcic in bc'» Mr. in Mrs. Gasper Segulin družina, Mr. in Mrs. Louis Kiesner* Mr. in Mrs.' Frank Zobec E. 66. St., Mr. in Mrs. John Skrajnar i«1 dr,ujžina, Mr. in Mrs. Louis Trebar, Mrs. Milhavcic, Mr. in Mrs-Louis Muhic in družina, Mrs. M. Slankas in družina, Mr. in Mrs-Montali, Mr. in Mrs. Ricci, Miss Frances Zakrajsek, Miss Catherine Samich, Miss Mary Grasso, Miss Jean Wentch, Mr. George Dienel' Mr. in Mrs. Frank Kovacic, Girl Scouts Troop No. 254, Girl Scouts Troop No. 203, Women Employees of Aetna Window Cleaning neimenovani. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo Soldiers from Crile H»s' pital — Sgt. Ambrose Hess guard, T/5 Enor E. Mc Douyd guard in Pfc. Bernard Allyn bugler za častno stražo in udeležbo pri svef maši, kakor tudi vojakom Pvt. John S. Pustotnik in Pvt. R. bar za navzočnost pri sveti maši in izkazano čast pokojnemu. Prisrčno zahvalo želimo izreči tudi vsem sorodnikom in Prl]3' teljem, ki so nas tolažili v teh težkih in žalostnih dnevih in nam,z' razili sožalje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartami, pismi >n telegrami. Enako tudi prisrčna hvala vsem, ki so se udeležili sV®j_ maše v spomin1 pokojnemu. Ravno tako tudi iskrena hvala pogreD' hemu zavodu Joseph Zele in Sinovi za njih trud in prijazno nak'0' njenost. x ' Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, kako težko ^ je bilo pri srcu, ko si jemal slovo, toda vedno smo živeli v upanJ ' da pride tisti zaželjeni dan, ko se povrneš srečno nazaj med naf Zato se nam je od bridke žalosti trgalo srce, ko smo dobili to p™ bolj žalostno sporočilo, da si za ljubezen domovine žrtvoval mlado življenje in tako daileč proč od nas, legel k preranem nem počitku. Kruta vojna Te nam je vzela, toda spomina na Te^ dragi Joseph, nam pa nihče vzeti ne more in bo živeli v naših srCl^ do konca naših dni. V solzah zatopljeni pošiljamo naše prošnje ^ Bogu, da naj Ti podeli miren počitek v tako prezgodnjem grobu oddaljeni tuji zemlji in da bi pri njem v večnem veselju krono s ve vžival. žalujoči ostali: FRANK IN FRANCES DEBELAK, starši-FRANK, brat; FRANCES, MARY in JOSEPHINE, sestre. TRPLJENJE ML MATERE ROMAN UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena C O f)fl in stane samo: ^ CaUU Samota pa je bila Elizabeti' čedalje mučnejša in neznosnej-ša. Tako neizrečeno grozna se ji je zadela, da je sklenila porabiti tisti kol, ki je še stal pokonci, za znamenje nujne sile in stiske. Zato podre kol na tla, priveze nanj rdečo ruto ter postavi zopet pokonci, da je na njem privezana ruta plapolala ter naznanjala, da je na ta otok vrženo človeško bitje v nujni sili in potrebi. Ali potekal je teden za tednom, in nobeno morsko vozilo se takrat še ni pokazalo v bližini Elizabetinega otoka. Zaman je naša samotarka zrla na morje — nikogar ni hotelo biti, ki bi ugledal rdečo ruto na drogu. In nova Genovefa je morala nadaljevati svoje življenje v samoti s potrpežljivostjo in vdanostjo. Načrt bega. Edward je prišel na parniku iz mesta v kaznlino naselbino, in njegovemu odločnemu po sredovanju se je imel zahvaliti Freddy Becker, da mu je da nadpaznik odvzeti verige ter ga odpeljati iz skalnate celice. Toda Nemec se je tudi v tej uri izkazal iznova moža plemenitega srca za pravičnost. Freddy Becker je izjavil, da ne mara poprej iz skalnate ce lice, dokler ne gre tudi kapitani Robert Dunbar iz nje. In neprestano je trdil, da je na Dunbar j a brez lastne krivde letel krivičen sum. Kapitan je žačuden poslušal, kako se je Freddy Beclier zavzel zanj. V celem svojem življenju še ni naletel na človeka, ki bi se tako nesebično zavzemal za svojega človeka, kakor so je ta Nemec. In to je sedaj zbudilo v Robert Dunbar ju hvaležnost, zaupanje in prijateljstvo do Freddy ta Becker j a slil, Mr. Wilson. Ali vseeno se vam zahvaljujem za vaše prizadevanje. Povejte mi samo 5e nekaj! Ali ste našli Mrs. Elizabeto Wilson?" "Ne. Bogu bodi potoženo," odvrne Edward mračno in pobito. "Prihajam sem, da vam povem o brezuspšnosti svojih prizadevanj ter vas vprašam, cod naj iščem nesrečno Elizabeto. Bila je v sanjaški norišnici, ali jaz sem prišel tja prepozno. Bila je že zapustila zavod; pobegnila je iz njega, in sedaj ne ve nihče, kam se je zatekla." Freddy Becker ga je poslušal pozorno, nakar je razočaran pobesil glavo. "To je velika nesreča," prizna končno "pomislite, Mylord kolikšne in kakšne nevarnosti prete ubogi Elizabeti v San Franciscu!" "Te grozne misli ne morem prenesti. Doslej sem še vedno upal, da mi poveste vi, kje naj najdem ubogo Elizabeto." "Da bi jaz le količkaj vedel o tem, Mylord! Ali ste držali poizvedovanja? Saj vendar ne more kar tako izginiti z zemeljskega površja? Jaz bi dal priobčiti in izdati javen oklic." "To vse se je že zgodilo, to vse je že storjeno, Mr. Becker!" Oblasti mi gredo tudi na roko Toda vsi poizkusi so bili doslej neuspešni. Elizabeta je izginila, in nobenega sledu ni odkriti zanjo. To me dela neizrečeno nesrečnega. Ali nimate niti najmanjše slutnje ali domneve kje naj bi utegnila biti nesreč hica?" "Če pa morebiti ne bo ime zopet vaš bratranec Jozua svo jih prstov vmes, moj gospod." "Tega nevrednega nositelja Wilsonovega imena sem prav trdo prijel radi tega. Ali on taji vse. In jaz nimam nikak Do takrat ni bilo v Robert Dun- šnih dokazov proti njemu v ro In če je temu tako potem je na varnem, potem jo zopet najdete, zakaj, moja Mary je dobra in bo skrbela ža Mrs. Elizabeto, kakor za svojo sestro." "O, da bi se vaša slutnja, vaša domnevanja uresničila, Mr. Becker!" "Pošljite v naselbino pismo, Mylord, ter naznanite moji Mary, da iščete Mrs. Elizabe-o." "To hočem storiti, gospod, še danes odpošljem pismo." "Morebiti vas dovede to do cilja, Mylord. Meni se zdi, da Elizabeto zopet v vaše naročje, ve Mrs. Elizabeta, kje se ji nu- (Dalje prihodnjič.) barju takšnih čustev, Jzakaj, bil je človek, ki je mislil vedno le nase in ki je skrbel vselej in predvsem le zase. Šele sedaj je prišel do izpoznanja, da so ljudje na svetu, ki ne mislijo samo nase, nego tudi na druge, kadar zahteva to potreba. Nadzornik se je dal pregovoriti, da je oprostil verig tudi kapitana, ker je preiskava pokazala, da so bili, drugi kaznjenci kolovodje, in da je samo nesrečen slučaj pripomogel k sumu, ki je letel na kapitana. Dočim se je Robert Dunbar vrnil v kočo, je bil Freddy Becker odveden v govorilnico tiste hiše, v kateri je stanoval nadpaznik. .V govorilnici je naletel na Mr. Edwarda Wilson, ki je že čakal na njega. "Kaj se je zgodilo, da so vas vkovali v verige, Mr. Becker?" vpraša Edward Freddyta. Freddy je nakratko povedal svojo zgodbo. "Tukaj ste pa zopet pokazali svoj pogum in svojo odločnost, kadar gre za to, da pri kah." "Sem si pač mislil, da bo vaš bratranec Jozua utajil vse. Saj je to njegova stara navada. Ali rotim vas pri vsem, kar mi je svetega, da je on preganjal ne srečno Elizabeto ter jo podi pred sabo kakor plemenito div jačino. Rotim vas tudi, da je bil on tisti,, ki je pahnil Mrs Elizabeto v prepad. Ali tudi zanj pride še dan plačila." "Da bi le enkrat našel Eliza beto, Mr. Becker." "Nikar ne obupajte, My lord!" "Elizabeta je obupala nad mano. In to je ravno najgroz-ne j še. Poizkusila me je pokli cati k sebi — a jaz sem bil do-volj zaslepljen, da sem veroval v prevaro, ki mi jo je mojstrsko' nastavil Jozua .Elizabeta je tudi izvedela, da sem se vdrugič oženil — in bogve kaj si je revica naredila v svojem obupu! Torej tudi vi mi ne morete dati nobenega nasveta, Mr. Becker." — "Bogu bodi potoženo, 'Mylord ! Tujec sem tukaj! Kraji di varno zavetje," reče Frfeddy Becker. "Saj se mi ljudje vračamo qafaVnO najrajši v svoji stiski tja, kjer se nadejamo najvarnejšega zavetja." "Imate prav. Bog daj, da se je moja Elizabeta odločila tako." "Pri moji Mary je pač popolnoma na varnem." "Da bi bili vi le oproščeni!" "Potem bi pohitel tjakaj, moj gospod." Potem bi napel najprej vse sile, da bi končno privedel Mrs. pomorete nedolžnemu človeku so mi neznani in ljudje. Ali k pravici!" je dejal Edward. "Prav cel možak ste, Mr. Becker!" Čedalje bolj vas spoštujem. Ali žal mi je, da vam ne morem v tej vaši zadevi ničesar pomagati. Moji poizkusi so se izjalovili. Na noben način se ne da predrugačiti izrečene sodbe. "Kaj takega sem si pač mi- še nekaj bi bilo možno. Znabiti je Mrs. Elizabeta v svojem obupu zapustila San Francisco ter se zatekla v svojem obupu v naselbino Humbold." "Vaši ženi sem dal poslati poročilo o vas, Mr. Becker." "Ali ste kaj omenili v njem Mrs. Elizabeto?" "Tega nisem storil." "Morda je tamkaj, Mylord. Rodney Adams Heating Service Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. Furneze zacemen-tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste furneze. NOVI FURNEZI in PIHALNIKI Inštalirani. Vi lahko obvarjete tafi furnez in prihranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate ali tanke za tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvršeno od eksr pertov. 21601 West port Ave. KENMORE 5461 POZOR GOSPODARJI HIS! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja k asfaltom ali fikrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrosc 0033 6115 LORAIN AVE. GArfleld 2434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICU SLOVENSKA DOBRODELNA ZVEZA NA PRIREDITEV v nedeljo 1. oktobra ob 2:30 popoldne V AVDITORIJU SND NA ST. CLAIR AVE. KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland O. ŽENSKE SUKNJE Naročite si fini FUR-COAT ali Sterling suknjo iz čisto volnenega blaga direktno iz tovarne po veliko nižjih cenah kakor kje drugje na WILL-Call pri BENNO B. LEUSTIG-U ENdicott 3426 1034 Addison Rd. V počasi materam PROGRAM NA ODRU: r 1.—"Star Spangled Banner," poje Mrs. Agnes Žagar, glavna od-bornica SDZ. 2.—Pozdravni govor glavnega predsednika Jos. Ponikvarja. 3.—Razvitje zastave s številom vojakov; sodeluje Častna straža Slovenske dobordelne zveze. 4.—Deklamacija materam, deklamira Victoria Hočevar. 5.—Govor mestnega župana, Hon. Frank J. Lauscheta. 6.—Solospevi: "Lahko noč" in "With a Song in My Heart," poje Florence Unetich. 7.—Solospev: "Mother of Mine," poje Frank Plut. 8.—Nastop Miss Mišic in Miss Perko s kitaro in spevom. 9.-^Govor v počast materam, govori gl. tajnik John Gornik. 10.—Dvcspev: Angeline Tomsic in Jennie Cerne iz Loraina. 11.—Kvartet Glasbene matice: Louis Belle, Frank Plut, John Nosan in John šulen. 12.—Akrobatski ples, izvaja Miss Bernath Korošec. 13.—Solospev: "Nekje v Franciji" i« "Na vrtni gredi," poje Mrs. Mary Potočnik. 14.—Harmonika in klavir, proizvajata Joseph Milavec in Henry Paulin. 15.—Solospev: "God Bless America," poje Frank Plut. Vodstvo programa bo v rokah brata Frank M. Surtza. Po programu bo domača zabava v prizidku, kjer se bo serviralo tudi večerjo. Pričetek plesa bo ob osmih zvečer. Popoldne bo vstopnina prosta, zvečer k plesu pa 50 centov.—Sviral bo Peter Sernickov orkester. Naročila sprejema Vse povabljene matere kakor tudi ostalo občinstvo se , bo pričelo zbirati ob dveh popoldne v avditoriju SND. Točno ob 2:30 popoldne se bo pričelo filmsko slikanje mater pred SND. VABI