TRGOVSKI Časopis za trgovino, lndustrlfo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za >/* leta 00 Din, za 1U leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v četrtek, dne 19. aprila 1934. štev. 45. Helc&UUa pojasnita V zadnjem »Kmetovalcu« je objavil inž. Ferlinc z oziirom na statistiko Zbornice za TOI o prijavljenih in odjavljenih obrtih zanimiv članek, ki zasluži vso pozornost. To tem bolj, ker jpokazuje avtor v tem članku tudi razumevanje za težnje trgovstva in bi mogoče na podlagi njegovih izvajanj moglo piriti do živahnejšega sodelovanja med trgovino in kmetijstvom, kakor pa danes obstoja. Tudi inž. Ferlinc ptriznava, da je statistika Zbornice s svojimi konstatacijami tako težka, da je že resen opomin za vse, ki mislijo na bodočnost naroda. 2666 trgovskih in obrtniških obratov manj le v enem letu pomeni tudi manj 2666 davkoplačevalcev in s tem socialno propadanje neštetih rodbin in samostojnih poklicev. V polni meri se strinja inž. Ferlinc tudi z zahtevo trgovstva, da se bolj zaščiti domača trgovina. »Pri nas je še vedno dobrodošel,« pravi inž. Ferlinc, »vsak tuji trgovec. Ne vpraša pa se; kje plačuje davke in dopušča se celo to, da pripomore tuji trgovec z uvozom kmetijskih pridelkov k padanju cen deželnih pridelkov.« In tudi tega mnenja je inž. Ferlinc, da ni prav, da imajo nabavljaine zadruge kakšne davčne olajšave. On je sicer prepričan, da teh sploh nimajo, a mislimo, da tega ni treba še naprej dokazovati, ko pa že vsi zadružni listi v tem tako na široko piišejo, da že ni več dvoma, da nikdar ne bi doživeli sedanjega razmaha nabavljalnega zadružništva, če ne bi veliki davčni privilegiji zajamčevali že naprej vsaki zadrugii gotov uspeh. K&r pa smo že pri zadružništvu in ker vidimo, da tudi g. inž. Ferlinc ni brez tega predsodka, kakor da bi bilo trgovstvo proti zadružništvu^ je treba, da to vprašanje nekoliko pojasnimo, zlastii v zvezi z onim vednim očitkom, da trgovina ni nič drugega ko samo neplodno prekupčevanje. Kar se tiče odnosa trgovstva do zadružništva, smo že več ko enkirat pojasnili, da: smo odločno za vse produktivne zadruge in da smo celo za to, da jih država podpira. Kajti vsaka produkcija ustvarja vrednote m vodi k blagostanju in zato je produkcijo vedno podpirati. Nabavljaine zadruge pa so neproduktivne in ne delajo dejansko nič drugega ko vsaka trgovina, da prekupčuje, da uporabimo ta izraz. Svoje blago nabavljajo pri grosistih in ga potem oddajajo svojtim članom. Za to posredovanje pa ravno tako zahtevajo svoj dobiček in niti člani upravnih svetov nabavljalnih zadrug pri tem navadno ne delajo zastonj. Dejansko ni torej prav nobene razlike med prekupčevanjem nabavljalnih zadrug in prekupčevanjem trgovcev. Zakaj naj bi potem eden imel celo vrsto davčnih privilegijev, drugi pa plačeval celo vrsto davkov, je pač absolutno* nepojmljivo. Idealno bi seveda bilo, da ne bi bilo prav nobenega prekupčevanja, temveč da bi vsak producent direktno dobavljal kon-zumentu. Ali pa je to sploh izvedljivo? Zgodoviina je dosedaj še vedno odgovorila na to vprašanje zanikalno. V najboljšem primeru bi se pač doseglo, da bi se ustvarile velike skupine producentov in konzumen tov, ki bi si zamenjavale blago toda (Posredovanje tega blaga po tretjih organih bi se vršilo še nadalje. To posredovanje bi se le neznansko birokratiziralo in bi bilo hrez konkurence, da bi bila tako producent ko konzument čisto odvisna od dikta-te velike posredovalnice, dočim se po trgovini izvršuje to posredovanje prosto, s konkurenco in s tem tudi pod kontrolo. Ni težko uganiti, katero posredovanje je bolj ekonomično in tudi oenejše. Je pa tu še mnogo bolj važno vprašanje ^ to je izvoz kmetijskih proizvodov. Bolj1-cena kmetijskih proizvodov je vselej^ kadar je lastna proizvodnja večja od lastne Potrošnje, odvisna le od izvoza. Treba zato *^Peti vse sile, da se izvoz teh pridelkov cim bolj dviigne. Ali pa imajo danes kme- tovalci le eno organizacijo, ki bi mogla sama voditi vso zunanjo trgovino z deželnimi pridelki? Ali ni izvoz sadja, lesa dn živine že dovolj jasno pokazal, da niso kmetijske organizacije za ta posel vedno dorasle, ali niso trgovci dokazali svojo večjo usposobljenost za ta posel? Ali pa tiz tega ne sledi, da bi bilo najbolj nujno z ozirom na obstoječe razmere? da pride do sodelovanja med izvoznim trgovcem in kmetij- skimi producentom? Ali pa iz tega ne sledi še ena resnica, da bi namreč biilo za vse naše gospodarstvo v veliko korist, če bi čim prej prišlo do iskrenega sodelovanja med trgovino in kmetijstvom? Ali ne bi bilo 'bolj potrebno govoriti o tem sodelovanju, ko pa z nepotrebnimi besedami o prekupčevanju ustvarjati nasprotja, ki so za "praktično življenje le v škodo? VUwa vlada HiltoU Utsunoi/ica V novi vladi ni več ministrov brez listnice V sredo zvečer je sestavil Nikola Uzuno-vič novo vlado, ki je sestavljena tako-le: predsednik vlade: Nikola Uzunovič; minister za kmetijstvo: dr. Dragotin Kojič; prosvetni minister: dr. lija Šumenkovič; pravosodni minister: Boža Maksimovič; prometni minister: ban Vrbaske banovine Svetislav Milosavljevič; minister za telesno vzgojo: dr. Grga Angjelinovič; trgovinski minister: dr. Juraj Deme. trovič; finančni minister: dr. Milorad GjOrgjcvič; gradbena minister: dr. Stjepan Srkulj; zunanji minister: Bogoljub Jevtič; notranji minister: 2ika Lazič; minister za socialno politiko dn narodno zdravje: dr. Fran Novak; minister za vojsko in mornarico: armij-ski general Milan Milovanovič; minister za gozdove iin rudnike: Milan Ulman&ki. Izjava predsednika vlade Nikole Uzunoviča O značaju nove vlade je podal predsednik vlade Nikola Uzunovič novinarjem krajšo izjavo, v kateri je med drugimi dejal: Tudi ta rekonstrukcija vlade nima političnega značaja. Nova vlada bo prav tako vodila politiko, zasnovano na 6. januarju in na 'deologijd narodnega in državnega edinstva, v zunanji ,politiki pa bo za politiko miru. Vlada bo skrbela za konstruktivno delo in skušala čim1 prej doseči gospodarski napredek države. V ta namen bo rada sprejela vse zdrave predloge. Iz vzrokov varčevanja ni v novi vladi več ministrov brez listnice. Ministri, ki so izstopili iz vlade, bodo tudi v bodoče z isto marljivostjo služili splošnosti. Da je rekonstrukcija vlade nepolitična, dokazuje tudi to, da je prišel v vlado znani strokovnjak v gozdnih zadevah Ulmanski, prometno ministrstvo pa je prevzel bivši prometni minister Milosavljevič, ki je tudi znan kot strokovnjak v prometnih zadevah. de&ata o- btag&staniu Slovemfe Odfywac ,,1/lcnadtottnu, Wa%o-stahiu4 Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI je predsednik Zbornice Jelačin ugotovil na podlagi pozitivnih podatkov in objektivnih poročil, da je gospodarski položaj Slovenije nad vse težaven in da je tudi njena industrija kljub trenutni konjunkturi v tekstilni stroki v zelo veliki stiski. Ob te objektivne ugotovitve pa se je obregnilo beograjsko »Narodno blagostanje«, češ da položaj vendar ni tako hud, kakor ga je naslikal predsednik zbornice. To svoje mnenje je zagovarjalo »N. b.« zlasti s 3. razlogi: 1. z razvojem tekstilne industrije, 2. z večjo proizvodnjo v premogovnikih in 3. s podatki OUZD. V svojem odgovoru smo nato dokazali, da niti eden teh argumentov »Narodnega blagostanja« ne drži in da zato moramo biti pesimisti glede naše industrije, pa najsi bi še tako zelo hoteli biti optimisti. Na naša izvajanja je odgovorilo »Narodno blagostanje« z novim člankom, v katerem v glavnem vzdržuje svoje trditve, pri tem pa navaja še nov argument, razliko med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov. Res ne vemo, kaj hoče s tem novim argumentom dokazati »Nar. bi.«, saj velja ta dispariteta za vso državo, saj od nje ne trpi le kmetovalec v vzhodnih banovinah, temveč tudi kmetovalec v Sloveniji. Vsled tega nerazmerja v cenah je vendar padla kupna moč slovenskega kmeta v prav tej meri ko kmetovalca v drugih banovinah in posledice tega padca kupne moči je vendar občutila slovenska industrija v prav isti meri ko vsaka druga. Ta argument bi si zato »N. b.« prav lahko prihranilo, ne pa da hoče iz tega sklepati celo še na neki tribut, ki ga plačujejo druge banovine industriji Dravske banovine. Če že hočemo govoriti o tributih, čeprav se nam zdi ta beseda zelo neprimerna, potem bi z mnogo večjo pravico govorili o tributu, ki ga plačuje vsa Slovenija in tudi njeni kmetovalci vojvodinskim mlinom. Kaj morda »Narodno blagostanje« ne ve, da je Slovenija v prehrani pasivna, da mora plačevati milijone in milijone za žito iz Vojvodine. Kaj »Nar. bi.« ne ve, da je samo žitni monopol veljal Slovenijo okoli 80 milijonov! In to je glavna napaka, ki jo je zagrešilo »Narodno blagostanje«, ko je čisto prezrlo, da je Slovenija v prehrani pasivna pokrajina. Če Slovenija ne bi imela razvitega obrta in industrije, bi velik del njenega prebivalstva sploh ne mogel živeti, 'Za Slovenijo je industrija zadnja in edina rešitev in zato mora biti bolj industrializirana, ko pa banovine z bogatimi polji. Tega elementarnega dejstva pa »Nar. bi.« sploh ne upošteva, kakor tudi čisto prezre to, da je bila že od nekdaj Dravska banovina bolj industrijsko razvita od drugih pokrajin in da bi nastala za Dravsko banovino naravnost katastrofa, če te svoje pozicije ne bi mogla ohraniti. Ta katastrofa je enkrat tudi že grozila, ko se je vgnez-dilo v glavah nekaterih gospodarskih in političnih faktorjev v Beogradu ono čisto prazno naziranje, da na meji ne sme biti industrije. Takrat se je hotelo kar demontirati vso industrijo Dravske banovine in jo prenesti v druge kraje, kakor da so tvornice blago, ki se poljubno prenaša. Mnogo škode je povzročilo to nemogoče, naziranje, a kljub temu menda še danes ni čisto izumrlo, pa čeprav jasni argumenti dokazujejo, da so vprav v mejnih pokrajinah pogoji za razvoj industrije najbolj ugodni. In vse kaže, da je tudi danes nekaterim na poti slovenska industrija in da vstajajo atavistične želje proti njenemu razvoju, ker drugače res ne moremo razumeti začudenja, da si je Slovenija kljub vsem težavam ohranila mesto v naši industriji, ki ji gre po njenih naravnih pogojih in pridnosti ter strokovni usposobljenosti njenega prebivalstva. Prav radi pa bi tudi izvedeli od »Nar. blag.«, kje naj bi zaposlila Slovenija 5000 delavskega prirastka, ki ga ima na leto, če bi propadla industrija v Sloveniji! Zato je znak največje površnosti, če se vodi debata o gospodarskem položaju Slovenije le na podlagi nekaterih statističnih podatkov, ki na vse zadnje niso vedno niti zanesljivi, a se pozablja na vsa druga kar- dinalna vprašanja. Kadar je resnica, da v vseh velikih premogovnih revirjih dela do skrajnosti reducirano število delavstva 1© po 12 dni na mesec, kadar delajo »tare železarne (ko ona v Muti) le po 14 dni na mesec, kadar morejo druga podjetja izkoristiti le eno četrtino svoje kapacitete, ko železarna v Rušah, tedaj bi bilo neoprostljivo, če bi predsednik Zbornice prešel čez vsa ta dejstva s tako lahnim nasmeškom na dnevni red, kakor člankar v »Nar. bi.«, češ da saj hvala Bogu, vendar ni tako težko. Varati sebe z optimizmom, kadar treba pogledati trdi resnici v oči,, pač ni znak dobrega gospodarja, najmanj pa dobrega gospodarskega vodstva. To naš odgovor v načelnem pogledu, v podrobnostih pa navajamo v utemeljitev svojega stališča številke, ki jih je navedel v polemiki proti »Narod, bi.«, gospodarski urednik »Jutra«, g. F. Seunig. Številke, ki jih navaja g. Seunig so za »Nar. blag.« taiko uničujoče, da bo pač moralo »N. b.« prenehati s svojo debato. Kako prazen je argument, na katerega se opira »N. bi.« na podlagi statistike OUZD., kaže ta citat g. Seuniga. števila zavarovanih delavcev je znašalo pri OUZD pri vseh drugih v Ljubljani uradih SUZOR-a J. 1929 95.478 507.647 1. 1933 74.205 438.869 razlika — 21.279 — 68778 ali v % —< 22-3% — 13*5% Ali je po teh jasnih številkah treba še govoriti, kje je industrija najbolj nazadovala? V Sloveniji, ki je pasivna v prehrani, za 22-3%, v drugih krajih le za 18*5!% Ali naj res še debatiramo. In pri tem ni zaposlitev rudarjev niti upoštevana, ker ti so zavarovani pri bratovskih skladnicah. V premogovni industriji pa je položaj za Slovenijo še zlasti obupen, kakor kažejo te številke. Produkcija premoga je padla v Dravski banovini od 2,086.000 ton v letu 1929 na 1,101.000 v 1. 1938, to je za 47%. V istem času pa je padla produkcija premoga v vsej državi od 3,549.000 na 3,051.000 ton ali le za 14%. Dve tretjini skupnega padca odpadeta torej na Slovenijo. In pri takšni ugotovitvi bi se hotelo »N. b.« sklicevati za svoje trditve na premogovno industrijo. »N. b.« omenja v svojem odgovoru na naš članek tudi lesno industrijo. Da ne bi tega nikdar storilo, ker bolj slabega argumenta res ni moglo najti. Samo v 1. 1932. je dobila Slovenija za 170 milijo Din manj ko v 1. 1929. za izvoz lesa. V letu 1933. je vsled ponovnega padca lesnih cen ta izguba še narasla, kakor je dokazal inž. Lenarčič in v mnogem tudi zaradi neupravičene konkurence drž. gozdov v Bosni, kakor je to dokazal v svoji znani interpelaciji zaradi nazadovanja lesne trgovine minister Mohorič. Ali težka peza teh dejstev mar ne zadostuje? Ali je treba govoriti še kaj več? Pri srcu nam je gospodarstvo Dravske banovine in kljub vsem težkim izkušnjam ne vržemo puške v koruzo temveč bomo delali še nadalje za njegov napredek. Toda pri tem maramo pogledati resnici pogumno v oči, ne pa se udajati praznim iluzijam in se tolažiti, da vendar ni tako hudo, kakor izgleda. A dejansko je še težje, ker prišlo je do tega, da morajo ljudje načenjati svoje zadnje rezerve, da so jih nekateri že porabili, da se večina slovenskega gospodarstva bori za svoj obstoj^ pa čoprav se nekaterim tujim tekstilnim tvor-nicam v Dravski banovini godi dobro. In ker je položaj tak, zato zavračamo izvajanja »Narodnega blagostanja« z vso odločnostjo, ker so neutemeljena in napačna in ker bi mogla nanesti slovenski industriji novo škodo. Po nepotrebnem pa se-je tej industriji že dovolj škodovalo in zato naj bo že tega enkrat konec, kar bo tudi v dobro države in vsega našega gospodarstva. Samo od napredka industrije v Sloveniji more imeti država korist, ne pa od njenega nazadovanja. In s to konstatacijo zaključujemo svoj odgovor »(Narodnemu blagostanju«. l/f tcdscutfc Veled ostre borbe, M je nastala med založniki šolskih knjig na eni ter zagrebškim društvom knjigarnarjev na drugi strani, se je v nekaterih listih začela velika debata, ali naj izdajo vseh šolskih knjig in zvezkov pirevzame država ali pa naj bo to prepuščeno zasebnim založnikom. Za državni monopol šolskih knjig in zvezkov se zlasti zavzema zagrebško društvo knjigarnarjev in to iz teh razlogov: 1. Vsa šolska naobrazba bi bila enotna. 2. S tem bi bil omogočen tudi enotni šolski program. 3. Oprema knjig v drž. izdajah bi bila boljša, oena knjig pa nižja. 4. Preprečena bi bila vsaka korupcija, ki se danes dogaja pri izdaji šolskih knjig. 5. Izdajale bi se tudi knjige, ki se ne bi rentirale. 6. Od izdaje šolskih knjig bi imela država tudi velik dohodek. V vseh ljudskih šolah je 1,200.000 učencev. Ce vsak izda za knjige le 30 Din, znaša to na leto 36,000.000. Če bi izdaja knjig veljala 70 % te vsote, bi imela diržava še vedno nad 10 milijonov čistega dobička. To so razlogi, ki jih v glavnem navajajo zagovorniki državnega monopola za šolske knjige in zvezke. Pri tem pa zahtevajo, da se tako šolske knjige ko zvezki tiskajo le v zasebnih tiskarnah in da se tudi prodaja knjig in zvezkov vrši le pol zasebnih knjigarnah in trgovinah. Ker se že bliža novo šolsko leto, saj je sedaj šolsko leto tako neverjetno kratko, da se mora človek kar čuditi, če se v šolah vsa predpisana snov predela, postaja vprašanje šolskih knjig zopet nad vse pereče. Kajti to vprašanje ni le vprašanje pouka, temveč je tudi važno gospodarsko vprašanje, ki nepravilno rešeno more uničiti celo vrsto nekdaj cvetočih podjetij in trgovin. To vprašanje pa je treba že enkrat rešiti tudi zategadelj, ker je postajalo vprašanje šolskih knjig in zvezkov že prava nadloga za starše in je bilo vse prej ko v čast šolski upravi. Brez vsake potrebe so se predpisovale vedno nove šolske knjige, da je bil september, ko so morali starši dajati denar za knjige, prava groza za starše. A komaj so bile nove knjige predpisane, že so bile tudi nerabne in mogoč je bil celo ta škandal, da so morali učenci iz nove knjige iztrgati kar celo polo. Vprašanje šolskih knjig je postalo že neznosno in nevzdržno in zato je čas, da se to vprašanje pravilno reši. Izkušenj za pravilno rešitev je bilo dovolj in zato je dobra rešitev pri količkaj dobri volji lahko in hitro mogoča. Predvsem je izkušnja dokazala, da se je eksperhnent z monopolom šolskih zvezkov popolnoma ponesrečil. To je bil neuspeh na vsej črti. Ne samo, da so bili učenci tudi štiri mesece brez zvezkov, so bili državni zvezki pri višji ceni mnogo slabše kakovosti, kakor so bili zvezki, ki so jih preje izdajala zasebna podjetja. Vrhu tega pa država od tega eksperimenta ni imela nobenega pravega gmotnega dobička, indirektno pa celo škodo, ker je oškodovala davčno moč svojih davkoplačevalcev. Izkušnja glede šolskih zvezkov pravi torej: Obliko šolskih zvezkov naj predpiše šolska oblast, zvezki pa naj se izdelujejo in prodajajo le po zasebnikih. Seveda pa se oblika zvezkov ne bi smela menjati vsako leto, temveč naj bi ostala za dolgo vrsto let ista. Vsako prekupčevanje z zvezki po šolah se mora nehati, ker ni to v korist šole niti ni to potrebno. Nikdar ne bo narasla avtoriteta učitelja, če učenec vidi, da prejema učitelj provizijo od zvezkov, ki jih mora kupiti v šoli. Ce je pravilno rešeno vprašanje zvezkov, smo tudi že bližje pravilni rešitvi vprašanja šolskih knjig. Učni načrt predpisuje država in zato je naravno, da ona tudi aprobira šolske knjige. Učni načrt pa se ne sme menjati vsak hip, ker je potem sploh vsak metodičen pouk nemogoč. Pa to je tudi čisto nepotrebno, ker ostaja vendar učna snov vedno ista. Zato se tudi šolske knjige ne smejo vsak hip menjati. Ce prosvetno ministrstvo potrdi kakšno šolsko knjigo in takoj na to drugo za isti razred in z isto učno snovjo, potem mora imeti človek vtis, da je bila prva aproba-cija premalo premišljena. Kaj vendar treba vedno spreminjati abecednike in ra-čunice, ki bi mogle biti skozi 20 in več let vedno iste. Zakaj ne bi mogli še danes uporabljati Pavlinove botanike, Erjavčevega živalstva, itd., ko so to vendar naravnost vzorne knjige, kakršnih še do danes ni nihče napisal boljših! Država naj potrdi šolske knjige, ni pa umestno, da jih tudi predpisuje za vse šole. Tudi najboljša šolska knjiga ni v vsaki ih,Automontaža<, delavnica d. d. v Ljubljani. Obratni predmet: montiranje avtomobilov in prodaja avtomobilov na malo in veliko. Delniška glavnica znaša 500.000 dinarjev dn je razdeljena na 500 delnic po 1000 Din, ki se glase na imetnika. Tvrdko podpisujeta dva člana upravnega sveta ali en upravni svetnik in en prokurist. Člani upravnega sveta so: Graner Hinko ml., industrialec v Čakovcu, Jenko Tjehomil, posestnik v Ljubljani, Ljubič Josip, ravnatelj Jugosloivenske banke, podružnice v Ljubljani, dr. Marinovič Mirko, odvetniški pripravnik v Zagrebu. Prokura je podeljena Creinter Zalmenu, industrialcu v Ljubljani. Diamant Viljem, trgovina z vsem v prostem prometu dovoljenim blagom »Artos«. Sedež: Sp. Hudinja pri Celju. Tratamlin, družba z o. z. v Škofji Loki-kolodvor.. Obratni predmet: nakup in prodaja pridelkov, predelava žita v trgovskem mlinu in prodaja mlinskih izdelkov na drobno in debelo. Osnovna glavnica v višini 300.000 je plačana v gotovini. Poslovodje: Heinrihar Stanko, industrialec v Škofji Loki, Debeljak Franc in Debeljak Viktor, oba posestnika v Škofji Loki. Družbo zastopata po dva 'družabnika kolektivno. Vpisale so se te izpremembe: Hranilnica Dravske banovine, podružnica v Celju. Izbrišeta se kot člana upravnega sveta: Jurak Peter, opat in dr. Ho-džar Jakob, vpišeta pa odvetnik dr. Milan Orožen in veletrgovec Ivan Ravnihar v Celju. Javno skladišče in prevozna družba v Celju. Iz upravnega sveta je izstopil Josip Skaza, vstopil pa ravnatelj Ljub. Kred. banke v Celju Turnšek Franc. Avtopromet Jeacrsko, družba z o. z. Družbena pogodba se spremeni tako, da zastopa odslej družbo vsak poslovodja samostojno. Izbrišeta se poslovodja Paar Franc in Virnik Peter, vpiše pa posestnik m avtopodjetnik Grajžar Ciril v Kranju. »DeSa«, dražba z o. z. v Ljubljani. Vpiše se poslovodja Pustišek Ivan, ravnatelj tvrdke I. Knez v Ljubljani. Fr>derik Hertle, Jugoradiator, Ljubljana. Izbriše se lastnik Hertle Friderik, vpiše pa kot lastnica Hertle Gertruda v Ljubljani. Jože Mihelič in drug v Ljubljani. Izstopil je javni družabnik Koser Anton. Josip Presker, družba z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Presker Josip star. Zidarski mojstri, družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja inž. Lavrenčič Alojzij. Izbrisale sol se te tvrdke: Jugoškoda, d. d. v Beogradu, podružnica v Ljubljani — zaradi opustitve obrata. Veletrgovina z vinom Pečnik Josip v Sp. Hudinji — zaradi opustitve obrata. V. Antolič & Tominz, lesna industrija v Slovenski Bistrici — zbog prestanka obrata. Fr. Brinšek, elektrovaljčni mlin, Trata, sedež Stari dvor — zaradi opustitve obrata. Iz zadružnega registra Vpisale so se te zadruge: Prva produktivna zadruga tesarskih mojstrov v Ljubljani. Člani načelstva so: Mi-hor Robert, Nemec Franc, Kamnikar Alojz, vsi tesarski mojstri v Ljubljani. Produktivna zadruga kamnosekov v Ribnici na Pohctju. Poleg produktivnih ciljev ima zadruga tudi ta namen, da zida članom stanovanjske hiše in zbira njih prispevke za podporni sklad v primeru bolezni, brezposelnosti in smrti. Mlekarska, nabavna in prodajna zadruga ha Trsteniku. Izbrisala se je Splošna gospodarska zadruga kmetov in obrtnikov v Kostanjevici zbog končane likvidacije. Banska uprava Dravske banovine razpisuje za prevzem del pri gradnji športnega in plavalnega basena v zdravilišču Rogaška Slatina I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 3. maja ob 11. dop. v sobi 33 tehn. oddelka v Ljubljani. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno licitacijo za prodajo 43 vreč starih spremnic z znamkami iz leta 1929. — Licitacija bo 2. maja ob 11. uri v pisarni rač. ekonomskega odseka poštne direkcije v Ljubljani. — Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti v pisarni občnega odseka navedene direkcije kavcija Din 20-— za vsako vrečo, ino-zemci Din 40-—. — Pogoji so na vpogled v pisarni občnega odseka, kjer se lahko kupijo po Din 10-—. Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 2. maja ponudbe o dobavi 5000 kg magnezita in 3000 m3 kisika. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 3. maja ponudbe o dobavi 100 m3 jelovega jamskega lesa. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 3. maja ponudbe o dobavi avtomobilskih gum in 200 kožic za precejanje bencina in bencola; do 5. maja pa za dobavo 2000 m motvoza in 10.000 kg mineralnega olja. Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divnljah sprejema do 4. maja ponudbe o dobavi oblek in čevljev za avijatike. Oddaja popravila dekorativnih slikarskih del v katedrali v Djakovu se bo vršila potom pismene licitacije dne 3. maja pri Dijocezanskem i kaptolskem računarskem uredu v Djakovu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice T0I v Ljubljani.) Dne 30. aprila bo pri upravi smodnišni-ce v Kamniku ofertna licitacija za dobavo 2 kompletnih mlinov za mlenje in mešanje smodnika, dne 11. maja pa o dobavi 100.000 kartonskih škatelj. Dne 7. maja bo pri 1. oddelku Vojno-tehničnega Zavoda v Kragujevcu ofertna licitacijah za dobavo 22.255 kg jekla. Stari stroji za pekarne se prodajo na ustmeni licitaciji dne 8. maja pri Upravi osješkega intendantskega skladišča v Osijeku. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice T0I v Ljubljani, pogoji pa pri isti upravi.) Reden zračni promet na progi Beograd —Zagreb se je začel. Dne 1. maja bo otvor-jena tudi zveza Zagreb—Ljubljana—Sušak in Beograd—Skoplje—Solun, dne 1. junija pa zveza Ljubljana—Celovec. La Dalmatienne izkazuje za leto 1933 izgubo v višini 8,748.000 fres. Na drugi strani pa izkazuje bilanca za 163-1 investicij in za material za nove tvomice 28-3 milijonov frankov. Glavnica družbe znaša 156 milijonov frankov, obligacije pa 50 milijonov frankov. Dražba je v francoskih rokah. Premogovniki v Aleksincu, ki so večinoma last neke belgijske družbe, so dali lani 1,6 milijonov belgijskih frankov čistega dobička, za približno 250.000 bel. frankov več ko v 1. 1932. Šef agrarnega urada Vrbaske banovine je bil v zvezi z afero vsled begluških obveznic aretiran. Batina rafinerija za petrolej je začela delovati v Bafovu. Vsi stroji so bili izdelani v strojnih delavnicah Bafe. Rafinerija ho zaenkrat delovala le za lastne potrebe Bafinih zavodov. 3-3 milijone kmetskih hiš ima Italija, od katerih je 142.000 praznih, 457.000 hiš je potrebnih velikih, 930.000 pa manjših popravil in le 1,840.000 jih je v normalnem stanju. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 18. aprila objavlja med drugim: Pravilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov. — Objavo k čl. 51. zakona o taksah glede listin, na katere ni prilepljena taksa ali ne zadostna taksa — Razne mednarodne ratifikacije — Razglas o prepovedi nasadov, zgradb itd. okrog zrakoplovnih pristanišč — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. USPEH ANGLEŠKEGA VELESEJMA Letni britanski velesejem se je zaključil z uspehom. Trgovanje je bilo mnogo bolj živahno ko prejšnja leta. Predvsem je bilo nekaj tujih kupcev več ko doslej, posebno francoskih in nemških, nekaj Kitajcev, veliko kupovalCev tekstilij iz Švedske, igrač iz Barcelone. Japonci so si temeljito ogledali tekstilni oddelek, a kupili niso ničesar. LJUBLJANSKI ŽIVILSKI TRG Ljubljanski trg nudi še precej nespremenjeno sliko. Domačega sočivja ni še na trgu. Prodajalo se je nekaj graha, ki je bil po 6 Din. Precej j© že kolerabe, ki je po dinarju. Kislega zelja in repe je sedaj manj na trgu. Zelo se kupuje zelenjava. Berivka, radič in regrat se prodajajo po dinarju merica, po isti oeni se prodaja tudi Špinača, — Na perutninarskem trgu ni nobenih sprememb. Lepša jajca so po 18 jajc za 10 Diin, manjša pa tudi 24 za 10 Din. — Podražil se je nekoliko krompir, ki so ga prodajali na Sv. Petra nasipu po 0-90 do 1"10 Din kg, a so morali pozneje popustiti, ker je bilo premalo kupcev. TRG S KOŽAMI Iz Zagreba poročajo, da vlada na trgu s kožami mrtvilo. Cene strojeni koži so previsoke in zato mali obrtnik ne more konkurirati s tvornicami čevljev, ki kupujejo kože na debelo. Uvedena je zato akcija, da se prepove izvoz sirovih kož, da bi mogel priti domači obrtnik do kože po ceni, ki mu vsaj deloma omogoča konkurenco s tvornicami. Tvornice so zato začele nastopati proti tej akciji, češ da bi bil s tem prizadet kmet. Na zagrebškem trgu kož so cene na veliko te: podplati kruponi, boljša vrsta po 38 do 40, vratni deli po 27 do 29 za kg. Podplati se zahtevajo skoraj samo slabše vrste. Za podplate iz kravjih kož se je sezona že nehala in se prodajajo ile iz zalog po ceni 55 do 65 Din za kg. Večje je povpraševanje po telečjem boksu, ki se prodaja po 14 do 16 za črn, po 16 do 22 za rmen, ševro po 18 do 30 in v barvah po 25 do 35 Din. Ameriški in francoski lak je po 24 do 36, domači, ki ne zaostaja niti najmanje v kvaliteti za tujim, pa po 18 do 24. Vsled nizkih cen je povpraševanje po llaku zelo naraslo. Zelo se zahteva svinjska koža, ki se močno izvaža v Ameriko, vsled česar ji je tudi cena narasla za 30 do 40 odstotkov. MARIBORSKI SVINJSKI TRG Na svinjski sejem z dne 13. aprila 1934 je bilo pripeljanih 262 svinj in 1 koza, cene so bile te: mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 90 do 110, 7—9 tednov 150 do 190, 3—4 mesece 250 do 280, 5—7 mesecev 320 do 350, 8—10 mesecev 450 do 500, 1 leto 650 do 700 Din, 1 kg žive teže 650 do 7, mrtve teže 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 137 svinj, Program ljubljanske radio postaje Petek, dne 20. aprila: 11.00: Šolska ura: Kadar zemlja bobni (dr. Valter Bohinec) — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas,, plošče — 18.(JO: Plošče — 18.30: Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka) — 19.00: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Predavanje Narodne odbrane — 20.00: Prenos iz Zagreba — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Sobota, dne 21. aprila: 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, plošče — 18.00: O gluhonemi deci (Vilko Mazi) — 18.30: Zabavno predavanje; Danilo v Be* netkah — 19.00: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 20.00: Radijski orkester — 20.45: Dva mlada harmonikarja v boju med seboj: Vilibald Jenko iz Giro-supelj in Kucler iz Horjula — 21.30: Flavta s spremijevanjem kitare, izvajata gg. Fatur in Hefler — 22.00: Čas, poročila, lahka glasba. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Četrtek, dne 19. aprila: Zaprto. Petek, dne 20. aprila: Gospoda Glembajc-vi. Izven. Opera, začetek ob 20. četrtek, dne 19. aprila: Viljem Tell. — Red B. Petek, dne 20. aprila oh 20.: Ljudski simfonični koncert skladb Antonina Dvo-faka v Unionu. Izven. Znižane cene. D reja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trijovsko-tndustrijsko d. d. >MERKUR< kot Izdajatelja In tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.