AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN . IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MOKNINti DAILY NEWSPAPER LETO XLVIII—VOL. XLVIII CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, MARCH 14, 1945 Nad 70,000 Amerikancev je čez Reno prodrle skoro šest milj globoko v Nemčijo. Nei^ici trdijo, da je prešlo na desni breg Rene dozdaj že več kot 70,000 Amerikancev. Samo od včeraj jih je prešlo čez reko nad 30,000. * Prodiranje ameriških čet vzhodno od Rene gre počasi naprej radi valovitega terena. Naciji se najbolj trdovratno ustavljajo v smeri proti Porurju, kjer je največji nemški arzenal. Nek ameriški častnik je rekel, da je nemški odpor v sredini mostiča dokaj lahak in proti jugu še slabši. Vzhodno od Rene so Amerikanci zasedli že več vasi in višin. Hudi boji so severno od mostiča pri Pariz, 13. marca. — Prva ameriška armada je vrgla čez Reno pri Rema-gnu še en most in sicer iz pontonov, da gre lahko več čet preko. Ameriške čete onstran Rene imajo samo še dve milji do glavne ceste, ki veže Frankfurt s Po-rurjem. Po tej cesti vozi lahko šest trukov vštric. Naciji kažejo vedno večji odpor in ameriški fantje morajo odbijati številne protinapade, pravi poročilo iz glavnega stana. Radio iz Berlina je danes naznanjal, da so se ameriške čete na novi točki prepeljale v čolnih preko Rene. Ameriške čete so zopet razširile oprijem na nasprotnem bregu Rene in mestu Honnef. Mesfto je dozdaj že večkrat menjalo roke. Tanki in pehota prve armade udarjajo proti severu, proti vzhodu in proti jugu od prehoda čez Reno. Zdaj napadajo Honnef in Iloen-nnigen, 16 milj od Coblenza. Boj za posest industrijskega Po-rurja sliči onemu pri napadu na obrežje Anzio v Italiji ali onemu v Normandiji na dan invazije. Tretja ameriška armada je stisnila nemške čete pred Coblenzom v kot, ki je šest milj dolg in štiri širok. General Patton, poveljnik 3. armade, stoji že pred Coblenzom in se pripravlja za naskok na mesto. Nemške baterije so danes večkrat pogodile most pri Remagnu in za nekaj časa usta vie tok vojaštva in orožja čez Reno. Toda most še Vedno dobro drži vse zadetke in je še vedno uporaben. Nemci, kar jih je še v Holandiji, so videti zelo nervozni vzpričo prodiranja kanadske armade, ki ogroža odrezati vse nacije v Holandiji od Nemčije. Nemci očividno nimajo dovolj čet več v Holandiji, d.a bi jo mogli uspešno braniti. Kanadske čete grozijo Porurju od severa, dočim prodira prva ameriška armada, ki je že preko Rene od juga. Porurje je še edini preostali arzenal za nemško armado. Berlin zatrjuje, da je prešlo 9 ruskih divizij Odro v pohodu na Berlin. London, 13. marca. — Nemški radio je danes poročal, da je najmanj devet sovjetskih divizij, to je čes 100,000 mož, prešlo reko Odro m$d Kuestrinom in Frank-furtom in da prodirajo zdaj proti Berlinu. Rusi so prebredli Odro na treh točkah, glasom nemških poročil. Kuestrin, ki je zdaj v ruskih rokah, leži 38 mij od Berlina in 16 milj severno od Frankfurta, ki je druga največja trdnjava pred Berlinom. Moskva še ni uradno priznala prehoda čez Odro v teh krajih. Toda poroča se, da so zdaj poslane tri kolone naravnost na Berlin. Na severu so Rusi že pred Danzigom, iz katerega so Nemci že odpeljali po morju civilno prebivalstvo in del garnizije. Zdaj je ta pot Nemcem zaprta, ker so na straži ruski bombniki in konec nemške garnizije ob Baltiku je blizu. Rusi vedno bolj stiskajo pristanišče Koenigsberg v Vzhodni Prusiji. Rusi mislijo, da je večina civilnega prebivalstva že ušla iz mesta, katerega usoda je zapečatena. -o- Seja za Rdeči križ Nocoj ob osmih bo seja slovenskega odbora za Rdeči kril. Vsi tisti, ki ste se priglasili za kampanjo ste prošeni, da pridete na sejo, ki bo zelo kratka. Pridejo naj pa tudi vsi drugi, ki se za to zanimajo. Seja bo v sobi št. 2 SND na St. Clair Ave., novo poslopje. K molitvi članice društva sv. Helene št. 193 KSKJ naj se zberejo jutri popoldne ob dveh v želetovem pogrebnem zavodu na 152. cesti, da se poslove od pokojne sestre Helene Lavrič, v petek naj se pa udeleže pogreba. Naciji so poza-[bili 8 milijonov mark v Bonu Bon, Nemčija. — Naciji so tako naglo zbežali pred Amerikanci iz tega mesta, da so v zmedi pozabili 8,000,000 mark, to je ves denar v bankah in v mestni blagaj ni. Pustili so seboj tudi veliko zalogo živeža. Devetdeset odstotkov univerze, kjer so se šolali Hohenzol-lernci in drugi nemški aristo-krati, je v razvalinah. Toda iz knjižnice, ki je imela do 500,000 knjig, so naciji odpeljali najdragocenejše knjige. Univerza je bila ustanovljena 1717. Tukaj je bil rojen nemški skladatelj Beethoven. Njegova rojstna hiša je le malo poškodovana. Tudi katedrala iz 12. sto-ietja je utrpela malo škode. Večina civilnega prebivalstva je ostala raje, kot bi bežala z armado. Ko so dospeli v mesto Amerikanci je nemška mestna administracija točno poslovala. Razen posebno fanatičnih nacijev bodo Amerikanci vse obdržali v službi. %j0 zrtv°valni rojaki in rojakinje prav pridno ^ sklad Rdečega križa. Upamo, da slovenska i*0, ntl) v Zaclnj(l v tei kampanji. Na narod apeli-kri} • daruje kolikor more za ta res blag namen. , 'i kol'/!'" Ved"o odprto blagajno za pomoč trpečim. y Stori Rdeči križ dobrega za vojaštvo na 11*«»»(■, V lcaže kalitino Rdečega križa na Filipinih. v°Jaki izkrcali na otoku, so dobili v kantini LW(i/i. yU kuhano kavo in druge stvari, da so se po-RfejaijT^ cent' ki f>a kdo daruje za Rdeči križ, je \^s^=s^<>lajšanje trpečemu človeštvu. BOWLES ZAHTEVA ZA KINA MAKSIMALNO VSTOPNINO Washington.—-Načelnik urada za kontrolo cen, Bowles, zahteva, da se določi za kino gledišča, za športne predstave in druga zabavišča maksimalno dovoljeno ceno, da se ustavi naglo dviganje vstopnini. Bowles pravi, da se je zvišala cena vstopnini takih prostorov od1 junija 1941 za več kot 38 odstotkov." Ena tretjina od tega gre vladi za davek. -o-— O pokojni Helen Lavrich Kakor smo včeraj že na kratko poročali je umrla Helena Lavrich, ki je bolehala že zadnjih enajst let. Bila je večkrat v bolnišnici. Zadnjih osem let je bila popolhoma slepa. Doma je bila iz Ret j a pri Sodražici, odkoder je prišla v Ameriko pred 43 leti. Tukaj zapušča sinove in hčere: Louis, Charles, John, Frances Zalar, Helen Mihelčič, Alice Husare, Josephine Krem-žar, Frank in Pauline. Bila je članica sledečih društev: Sv. Helene št. 193 KSKJ, sv. Ane št. 4 SDZ, Srca Marije, podružnice 10 SŽZ ter Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Od vnukov služita dva v mornarici. Pogreb bo v petek ob 8:45 iz žele-tovega pogrebnega zavoda na 152. cesti v cerkev Marije Vnebovzete. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Razne vesli od naiih borcev v službi Sirica Sama Iz raznih naselbin Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary's sta srečno prestala operacijo Mrs. Zakrajšek in rojak Cvek, oba iz Gilberta, prav tako rojak Gruden, tudi iz Gilberta. Zdaj se že vsi zdravijo doma. V bolnišnici sta pa še rojaka Gačnik in Šeme, oba iz Ely- Thomas, W. Va. — Iz nemškega ujetništva se je oglasil Peter Sedmak, sin Petra in Antonije Sedmak, ki je bil pogrešan od 19. nov. 1944. Družina ima v vojni še dva druga sinova, Loitisa in Franka. White Valley, Pa. — Antonia Bogataj je bila obveščena, da je bil 15. feb. v Belgiji ranjen njen sin Sgt. Frank Bogataj, ki se zdravi v Franciji. V armadi je od decembra 1942, preko morja pa od lanskega oktobra. V vojni ima tudi dva brata. Sgt. Fred Bogataj je na Filipinih in v armadi od aprila 1943. Sgt. Henry Bogataj pa služi pri letalcih v Angliji in je že napravil do zadnjega poročila 13 poletov nad Nemčijo ter bil odlikovan. Pri vojakih je od maja 1943. Chicago. — Zadnji pondeljek je tukaj umrla vdova Anna Eržen, ki zapušča dve hčeri in sestro Jennie Winčec. Maša za 30 dnevnico Jutri ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mary Pozelnik ob priliki 30 dnevnice njene smrti. DOMOVINA Kupujmo vojne BONDE in aUMKE AMERICAN HOME Devet ruskih divizij je čez Odro Poročila trdijo, da je feldmaršal von Rundstedt odstavljen Iz Moskve se poroča, da je bila v Vzhodni Prusiji odkrita nova zarota proti Hitlerju. Druga poročila -zopet trdijo, da je zapustilo do 100,000 tujezemskih delavcev tovarne. Nekateri so se prebili skozi nemško linijo do zaveznikov, drugi se pa skrivajo po Rajhu, kjer dinamitirajo vlake in ustrahujejo prebivalstvo. -o-- Bern, Švica. — Sem došla poročila trdijo, da je bil feldmaršal von Rundstedt odstavljen od vrhovnega poveljstva na zapad-ni fronti. Nekatera poročila vedo celo povedati, da je bil feldmaršal ranjen. Vesti iz Nemčije trdijo, da postaja civilno prebivalstvo ved-j no bolj nemirno. Posebno je to v Monakovem, kjer so bili nacij-ski voditelji posvarjeni, naj ne zahajajo v delavske okraje, ker policija ni več do-volj močna, da bi garantirala njih varnost. Toda o splošni revolti v Monakovem ni potrdil. Nekateri mislijo, da bo prišel Hitle* s kako novo stvarjo na dan, kot z rabo strupenih plinov, ali kakim novim orožjem. Splošno mnenje pa je, da če ima Hitler kake načrte, da ustavi zaveznike, ne sme ž njimi odlašati. Preiskava bo dognala glede smrti mornarja na podmornici Washington. — Poslanec Granger je zahteval kopgresno preiskavo glede smrti mladega mornarja, ki je bil žrtev službene nemarnosti poveljnika podmornice. Poslanec je povedal v zbornici, da je bil mornar Joseph Grant iz Utah na krovu podmornice, ko jo je poveljnik ukazal potopiti. Pochnornica je bila 2e šest ur pod vodo, ko so šele mornarja pogrešili, ki je utonil, ko je izginila podmornica pod njim' v vodo. -o- Premikajoče slike nocoj Rev. Audrey bo kazal po po-božnosti premikajoče slike iz Kristusovega trpljenja. Predsta. va bo v šolski dvorani sv. Vida.1 Vstopnina bo 25c. Dar za begunce Mr. in Mrs. Anthony Zalar iz 1384 E. 171. St. izročila v našem uradu $2.00 za slovenske begunce v Rimu. Prav lepa hvala! japonsko mesto sVo kun razvalin Sle trer ar°a" ~~ Ameriške zračne trdnjave so da- ' ',etlo tarčo a Japonskem, ko so napadle dru- ^ Sih**! ~~~ 0saka- To Je že tretja tarča, ki so si 1 vajeno B'29 v teku Petih dnL Mest0 ie tako i 50,000 prebivalcev na ozemlju ene 1 štirjaške milje. [ In v to mravljišče so zmetali ameriški avijatičarji dva tisoč ton bomb, največji tovor bomb, kar jih je dobilo še kako japonsko mesto. Kraj, katerega so Amerikan- 1 ci rušili, je še enkrat tako veli- 1 ko kot v mestu Nagoya, katerega • so bombardirali v pondeljek. Poročilo, ki je doseglo Washington trdi, da je napadlo Osa- ' ka več kot 300 bombnikov hkrati. Avijatičarji so metali večinoma zažigalne bombe, kot v soboto na Tokio ali v pondeljek na Nagoyo. Leitalci poročajo, da je bilo mesto en sam goreč pekel, in da je bil videti ognjen svit 125 milj daleč. Osaka ima važne vojne industrije, kot ladjedelnice, jeklarne in oljne refiner i je. Mesto leži 250 milj južnozapadno od Tokia. Po obsegu je mesto toliko kot Chicago. Poročilo poveljstva zatrjuje, da ni bil pri tem napadu izgubljen niti en ameriški bombnik. -o- Volivci bodo glasovali za 4 letni termin uradnikov V primarnih volitvah, ki bodo najbrže okrog 22. maja, bodo elevelandski državljani dobili priliko glasovati, če so za t to, da bo izvoljen župan za šti-i i4 leta in istotako mestni od-- borniki. Odsek mestne zborni-• ce je predlog že odobril in odobrila ga bo gotovo tudi ce-. lotna mestna zbornica. Potem i bodo dobili besedo pa državljani. vesti trans- -Sri? b° V 3" če" fe palo najmanj fOjc! ® za truke L X IN >r*ica urgira žitom na-INi^ke s tem, iSStije ^ kredi-poslan- »et V °rka in Keefe K? b0™ Bn J' % mnogo več lNileOeve'nazna- kavčuka m leO hj0» ton več Pv,. leto na še lb, "daw ' lO'^Vn; Soval senat iNu * Ja?-68vP° Skle-r^Siir1'bi giaso- 20 senator- ' Knki8tv Tak°tr- | sje Za kl so vpra- 1° 4 darovana šE1 o io6r* tit{iiSameriški I na Bandi, ki sedaj stanuje s svo-I jo 4 mesece staro hčerko pri svo-! jih starših na 1017 E. 72. Place, je prejela žalostno vest, da se je njen soprog S/Sgt. John R. Da-ničič, hudo poškodoval v letalski nezgodi. Bil je osebni pilot pri generalu. Nekje v Evropi je v megli zadel z letalom v visoko goro. Sedaj se zdravi v bolnišnici v Franciji. V službo je bil poklican meseca aprila 1942, preko morja je bil pa poslan lanskega oktobra. m i« n Nekje z evropskih bojišč se nam je oglasil korporal Joe Ha-bian, ki naroča najlepše pozdrave sorodnikom in prijateljem. Pravi, da redno prejema Ameriško Domovino, katere je zelo ve. sel, ker iz nje izve vse važne no-i vice iz Clevelanda. Piše, da je zdrav, vsaj dozdaj. « m m Za en teden je prišel na dopust mornar Ludwig Hrovat, S 2/C, sin Mr. in Mrs. Mike Hrovat iz . 5193 Stanley Ave., Maple Hts., < O. Bazično treningo je dobil v r Great Lakes, potem so ga pre-l mestili k oddelku Sea Bees, ki je takozvani inženirski kor pri 0 mornarici. Sedaj je stacioniran , na Rhode Islandu. 0 Njegov brat William, Guners Mate 3/C, služi na nosilcu letal nekje na Pacifiku zadnjih 14 me-!- secev. Mrs. Norma Miklich je bila! obveščena od vojnega oddelka,! te. da je bil njen soprog! poročnik Ivan J. Mi-klich ubit v bojih v ^^ Franciji 27. julija 1944. Najprej je bil poročan med pogrešanimi, potem je bil poročan kot vojni ujetnik in zdaj je dospelo zadnje poročilo, da je padel. Na 18509 Shawnee Ave. zapušča žalujoče starše, Mr. in Mrs. Miklich, soproga Norma pa živi v .Chagrin Falls, O. Dalje zapušča štiri brate v službi Strica Sama in sicer je C. M. Frank z mornarico nekje na Atlantiku, Cpl. Louis je v Franciji, 1st Sgt. Edward tudi v Franciji, Pvt. August v Mississippi, brat Anthony je pa doma. Zapušča dve sestri. Rose in Mrs. Mary Žagar. V torek 20. marca bo darovana ob 8:30 v cerkvi Marije Vnebovzete spominska maša za dušo pokojnega. Pokojni poročnik je bil poročen štiri leta. Pred odhodom k vojakom je pohajal Bowling Green kolegij. Preko morja je bil poslan lanskega aprila. Naj slovenski junak pokojno počiva v daljni tuji zemlji, preostalim žalujočim Pa izrekamo iskreno sožalje. M Ml M Mrs. Mary Ann Daničič roje- Z JEDILNEGA LISTA VOJNIH UJETNIKOV VZAMEJO ŽIVILA, KI JIH MANJKA aomestno govedine, svinjine, šunk, jagnjetine, slanine, kokošjega mesa, kar so vojni ujetniki redno dobivali dozdaj, in kar je zkoro že izginilo z ameriških trgov in z miz civilistov. Vojni ujetniki bodo dobivali čim naj živil, ki so racionirana. Hrana bo po mednarodnih zakonih in bo -v količini taka, kot jo dobivajo ameriški vojaki na fronti. Ni pa rečeno, da bi morala biti prav taka. Washington.—Vojni ujetniki bodo tudi morali odslej jesti nadomestila za sirovo maslo, meso, kokoši in druga živila, prav kot morajo civilisti. To bo zadelo vse vojne ujetnike v tej deželji in kar jih imajo Amerikanci ujetih onstran morja. Poveljniki taborišč so dobili ukaze, da dajejo ujetnikom na mizo taka živila, kot slane ribe, jajca, makarone, fižol in narezano mrzlo meso in sicer v na- "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HKnderson 0628 Cleveland S, Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto (6.50. Za Cleveland, po Doštl. celo leto $7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti Četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada, $2.00 for 3 months. Cleveland, by mail, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier, $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. milostnim očesom in jim da tako plačilo, kakor bo videl potrebno. Mi drugi bomo morali pa ostati tukaj ter še naprej gledati, kako bi svojim otrokom izboljšali bodočnost v edini domovini, ki jo poznajo in ki je bila tudi staršem tako dobra. France z Brazil Rd. pripoveduje Entered as second-claas matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. No. 59 Wed., Mar. 14, 1945 Šiba je dobro zdravilo Ko so veliki trije pokonferenci na Krimu zavihteli šibo in razglasili: kdor ne bo do 1. marca napovedal vojne osišču, ne bo imel pravice do zastopstva na zborovanju Združenih narodov v San Franciscu 25. aprila. Ta šiba je imela, se nam zdi, še večji uspeh kot pa Aronova palica v puščavi, ko je iz žive skale privabila vodo žejnim Izraelcem. Glas velikih treh še ni dobro odjeknil po vsem svetu, ko so skočili na noge razni nevtralci ter hiteli na vrat in na nos na lojtrski voz zaveznikov. Finska je uradno naznanila vojno z Nemčijo, Turčija istotako. Romunska in Madžarska sta si pokazali zobe Hitlerju že prej. To se pravi tedaj, ko sta prosili zaveznike za premirje in so ti med drugim zahtevali tudi napoved vojne osišču. Madžarska je tudi napovedala vojno Nemčiji, kar se nekako čudno sliši, ker se njene čete ye vedno bore na strani Nemčije proti zaveznikom pri Baltnem jezeru in drugod. Tudi Bolgarija je zapustila svojo bivšo zaveznico Nemčijo, kar je bil del mirovnih pogojev zaveznikov. V boju proti Nemčiji pa ne pomaga dosti, če ne štejemo tistih par vojakov, s katerimi je pomagala Rusom v Jugoslaviji. Za Turčijo so "šle v vojno" proti Nemčiji Perzija, Egipt in Arabija. Ko so prodirali Rommelovi tanki proti Aleksaru driji, ni Egipt mignil niti z mazincem v svojo obrambo. Vojna mipoved Arabije je zato samo nekaka fraza na papirju. Saj vemo, kako je znala Arabija napovedati vojno, kadar je res hotela zgrabiti za orožje proti sovražniku po svoji stari tradiciji. Razglasila je svetcTvojsko z mošeje v Meki ob' divjem vpitju šejkov, ki so vprizarjali na svojih iskrili konjičih razne bojne igre, vihteč visoko nad glavami svoje dolge puške. Oni dan sijio videli v kinu filmsko sliko iz Italije. Prestolonaslednik Umberto je delil odlikovanja raznim zavezniškim častnikom.- Vsi na sliki so imeli sila resne obraze, celo zavezniški poveljniki, ki so podili Ujnbertove hrabre čete malodane preko vse Italije. Odlikovanja, ki jih je Umberto delil zavezniškim poveljnikom, so bila morda prav iz tiste zaloee, iz katere jih je malo prej delil on ali pa njegov oče nemškim generalom. To je bilo v času, ko se je Mussolini baha!, da bodo italijanski bombniki pomagali spraviti London "s tega sveta." Tako bodo pri konferenci Združenih narodov v San Franciscu zelo različni obrazi. Tam bodo sedeli pri isti mizi taki, ki so bili s silo odtrgani od Nemčije in taki, ki so bili od vsega početka v boju proti osišču. Ali bodo taki, ki tekom vseh let vojne niso mignili niti s prstom proti osišču, če mu niso celo pomagali z raznimi potrebščinami, imeli prav take besedo kot tisti, ki so dali vse, žrtvovali-vse, za zavezniško stvar? In pri vsem tem se je pa zgodilo nekaj nečuvenega. Tista država, radi katere so šli zavezniki na vojsko prot: Hitlerju in ki je v tej vojni fizično največ trpela, na tej konferenci niti zastopstva ne bo imela. To je Poljska, ki ima po mahinacijah Rusije dve vladi, komunistično lutko v Varšavi in originalno ljudsko vlado v Londonu. Prvo prizna Rusi ja, drugo Anglija in Amerika. Veliki trije so se sporazu meli tako, da ne bodo nobene povabili v San Francisco. Torej Italija (če omenimo samo eno izmed bivših sovražnikov), ki je pomagala pobiti toliko naših vojakov, bo prešerno sedela za mizo Združenih narodov, Poljska pa, ki se je prva uprla Hitlerju in se še danes hrabro bori na raznih frontah, bo morala gledati od strani, kako se odloča bodoča usoda sveta. To bo dren j! Po tem sodeč, kako nekateri naši mili rojaki tukaj s tako gorečnostjo bijejo besedno in pisano bitko za "novi red" v Jugoslaviji pod Titovo komunistično vlado, bi človek sodil, da bodo vsi ti po vojni drveli v stari kraj. Ne samo, da se tam poklonijo mogočnemu komunistu, ampak da bodo tam turli za stalno ostali. Zakaj pa ne, saj se bo tam po tistih krajih, kjer valita svoje vodovje zdaj Sava in Drava, pod Titovim gospodarstvom cedil pravcati med. To bo po njih mnenju pravi paradiž, zato bi ne bilo nič čudnega, če bodo tudi od tukaj hiteli v tisti nebeški paradiž. Že več kot dve leti ne slišimo od teh ljudi drugega kot samo slavo Titu in njegovim komunistom. Ni jim mar vojni napor naše nove domovine. Tako vsaj kažejo s svojim pisanjem in govorjenjem, s katerim bijejo "sveto vojno" samo za Titovo oblast. Seveda, to je dokaj razumljivo, če poznamo te bojevnike, ki niso poslali v našo armado niti kakega pipca iz svojega žepa, nikar da bi dali svojega sina. brata. Zato jim bo pa po tej vojni prav lahko pobrati skupaj tistih par kopit in bodo ročno odjadrali v Titov paradiž. / Stricu Samu bo gotovo zelo hudo za njimi, kakopak. Zato jim bo iz same velike prijaznosti gotovo dal na razpolago vse ladje, da kolikor mogoče prej pridejo pod Titovo vlado, ki bo tako silno demokratična, da ji naša tako slav-liena amerišk ademokracija ne bo vredna niti sezuti čevljev. Kar je mlajših in takih, ki imajo še vse zobe, se bodo gotovo takoj vpisali v osvobodilno fronto. Drugi bodo postali pa ministri ali konzuli ali kaj drugega. Za "sveto vojno," ki so jo vodili tukaj gotovo zaslužijo, da jih Tito pogleda z Sedaj bi se pa i^ad spomnil na naše gozdarje, ki so prihajali sem v Ameriko pred petdeset in več leti., kaj so prestali in kako so se imeli. Kako je bilo tiste čase, ko so prihajali -semkaj naši pionirji si služit kruh zase in svoje drage, ki so jih pustili doma. Tiste čase niso še hodili sem za velikim bogastvom, ker veliko jih je bilo, ki so imeli doma | kopico dolgov; drugi so si želeli kupiti hišico in par pjivic ter kravico. Njih upanje je bila Amerika. Toda tiste čase ni bilo kot sedaj, ko dobite Slovenca v vsakem kotu in zna tudi angleški jezik. Ne, takrat je bilo treba trdo delati po celih 12 ur ali pa več, in to za borih deset ali petnajst centov na uro. Ampak oni niso računali po tem denarju, temveč po avstrijskem — v goldinarjih in kronah. In to je bil pa že denar, se jim je zdelo. Privoščili so si le najpotrebnejše, kar je moralo biti, niti centa se ni smelo potrošiti brez potrebe. Zato pa so delali tukaj par let, pa so bili že rešeni dolga in še na strani je kaj bilo. S tem pa so bile pozabljene tudi vse težave in nadloge. Ti naši pionirji so marsikaj prestali od strani drugo-rodcev — Angležev, rekli so jim tudi "fajfiče," to pa menda zato, ker je imel vsak "fajf-co" v ustih. Ti s0 .J™ delali veliko preglavici" in nepotrebnega truda, kajti jezni so bili na Slovence, ker so jih predde-lavci bolj upoštevali, kajti Slovenci so bili res pridni zardelo in kamor so se oni zaleteli, se je tudi nekaj poznalo.. Večkrat so dali Slovencem razumeti, naj se umaknejo iz gozda in gredo tja, odkoder so prišli. A ti pa jih niso poslušali in le delali svojo pot. Ker je začelo nekega dne pokati krog njih, obljubili so jim bili, da jih bodo postrelili, če ne izginejo iz gozda. Res so Slovenci odšli v kempo in povedali "bossu," kaj se je dogodilo. Ta je že hotel telefonično poklicati v mesto po pomoč, a je bila telefofnska žica prerezana. No, kaj bo pa sedaj ? U-maknemo se pa ne, naj bo kar hoče. Pa sta se odpravila dva, da se izmuzneta v mesto, a prišla . sta nazaj krvava. Vidite, pa jo imamo, sta reftla, ampak fantje korajžo, podamo se pa ne in se ne pustimo, da bi nas "fajfice" podile, sedaj pa ravno na kljub temu ne gremo. Zbrali so skupaj nekaj samokresov in pušt ter se poskrili na primerne kraje, tedaj pa po njih. Ko je kateri zagledal kakega Angleža, se je že zaslišal pok in "fajfca" jo je dobila. Tako so jih naši poučili manire. Ko so pa nasprotniki videli, da znajo tudi Slovenci streljat, so se umaknili globlje v gozd, a vse eno n> mogel nikdo nikamor. Zvečer so pa zopet pričeli pošiljati salve v kempo, a tudi oni v kempi jim niso ostali dolžni. Tako je šlo nekako tri dni. Sedaj je pa začelo naše skrbeti, da ne bodo mogli dobiti dovolj živeža, kajti kakih petdeset mož tudi nekaj poje. Zopet so pričeli u-gibati in razmišljati, kako bi bilo mogoče priti v mesto in naznaniti kompanijskemu uradu, kaj se je zgodilo v gozdu. Dva mlada fanta sta se odločila, da gresta. Res sta odšla krog polnoči v deset milj oddaljeno mesto. Ostali v kempi pa so bili ves čas v velikih skrbeh za njiju. Krog druge ure naslednjega dne pa pripiha v gozd lokomotiva s par vozmi, na katerih pa je bilo kakih 50 moških s šerifom. Pričel se je boj, kajti šerif in njegovi pomočniki so pričeli streljati v gozd. Ko so "fajfoni" uvideli, kaj se godi, so jo ubrali v svoje kempe. Skušali ,so utajiti, češ, da niso bili oni, ki»so streljali na slovenske delavce. Toda naši ljudje so nekatere poznali in tako oni niso mogli več tajiti. Za nekaj časa je bil mit", a kmalu pa so pričeli "fajfarji" zopet nadlegovati naše delavce in noben ni bil varen, da bi šel kam od doma, kajti en par jih je zginilo in so jih bili šele pozneje dobili. Tako se je bil nekega dne eden odločil, da gre sam v mesto, da booddal nekaj denarja na pošto za v domovino. Takoj so se oglasili še drugi, da naj še zanje odda. Prej ko je mislil, je že imel skoro tisoč dolarjev v žepu. Rekel pa je(l fantje rad vam ustrežem, če bom pa tudi resnično oddal, tega pa ne vem, kajti če me dobi kateri tistih lopovov, bo po meni in denarju. Toda bil je v starem kraju vojak, korajžen in srčan. V žep je utaknil samokres, denar pa skril za pas. Vso pot ie držal roko na samokresu. Že je bil skoro na pol pota, ko mu skoči na pot ropar in zapove "roke kvišku!" A naš vrli rojak si je mislil: Sedaj velja, kar bo pa bo! Naglo potegne iz žepa roke in obenem tudi samokres, katerega je obenem tadi sprožil. Krogla je zadela roparja v čelo, da se je brez glasu zgrudil mčd tračnice. Obležal je mrtev. Tedaj jo pa naš rojak urnih krač ubere pVoti mestu in naravnost k nekemu Slovencu, ki je razumel arigleško ter mu povedal, kaj se je zgodilo. Oba skupaj pa sta o tem dogodku 'obvestila šerifa, ki je takoj poklical svoje ljudi in odšli so v gozd. Ko so prišli na mesto, je ropar še'prav tako mirno ležal na istem mestu, kamor se je zvrnil. Serif si ga dobro o-gleda in pravi: Ta je že tapra-vi, ropar prve vrste, na katerega je razpisana nagrada, kajti že precej jih je on pobil in iz-ropal, pa ne samb Slovencev, ampak tudi drugih. Torej tako si je ta naš slovenski rojak hitro prislužil lepo vsoto pet sto dolarjev. Tiste čase je bila taka vsota že kaj lepo premoženja* Tako jo je naš rojak kaj kmalu od pihal domov k svoji družinici. Tako so prvi gozdarji ugla-dili pot y gozd tudi drugim delavcem, ki so pričeli vedno v večjem številu odhajati v gozdove na delo posebno mlajši ljudje. Tudi jaz sem prišel tja v letu 1909. Tako bom sedaj nekaj povedal, kako je bilo tedaj in kaj sem doživel. Delo je bilo tam težavno in jako naporno, poleg tega pa so bile še druge neprilike. Poleti je bilo podnevi mušic in komarjev, da je kar sonce zatemnelo in pikali so nas, da smo bili vsi zatekli v obraz; ponoči pa nam niso dale miru stenice in drug mrčes, katerega je bilo povsod dovolj in vse snaženje in pobijanje ni nič pomagalo. Muh je "bilo toliko, da človek ni mogel v miru pojesti svoje juhe, ne-da bi se bila katera zaletela v žlico ali na krožnik. Saj pa tudi ni' bilo nič čudnega, če je bilo toliko muh, kajti meso so pripeljali v gozd po dvakrat na teden in za petdeset do osemdeset ljudi mora biti tudi nekaj mesa, ker je bi- lo določeno za vsakega moža' po en funt mesa za obed. Sedaj si lahko mislite, da je kaj lepo dišalo krog kempe. Ledu nismo imeli, meso je viselo v mesnici ali pa so ga imeli v vodi. Ko so kuhali, je dišalo pol ure daleč, da je lahko vsak vedel, kaj se kuha. A bilo je tako, če hočeš jej, če ne pa bodi ob svojem. Pojedel sem tam več v enem dnevu kot tu ves teden. Pa vseeno smo bili zdravi in veseli. Pijače ni bilo, kajti mi smo delali v West Virginiji, in tam je bilo pa že od nekdaj vse suho. V Penn-sylvaniji pa je bilo drugače, a tam pa jaz nisem bil dosti, ker se mi ni dopadlo. (Dalje prihodnjič.) -o- Trije kralji v puščavi in predsednik Napisal Donald Bell Povsem jasno je zdaj, da bo imela Amerika v bodoče svoje trajne in stalne interese na Srednjem vzhodu in v vsej Evropi/ Konferenca v Jalti je pometla z ameriško politiko 'oddaljenosti' in krepko nagla-sila pravico in dolžnost vseh treh velesil, da pomagajo osvobojenim narodom in bivšim satelitom do tega, da si ustvarijo demokratične režime. Jasno je tudi, da največja pomorska sila sveta ne more omejiti svojega vpliva le na en sam kontinent. Sueški prekop je največja pomorska cesta celega sveta. Tri dežele, ki meje na to najvažnejšo pomorsko cesto vseh oceanov, so Egipt, Arabska in Abesinija. Kralji teh treh dežel so prvič v zgodovini prišli na posvetovanje s predsednikom Zedinjenih držav. S tem je storila Amerika prvi korak k vdeleževanju v orientalsko politiko. Ta korak je logičen in pogreben, a nam bo naprtil na rame precej problemov, katerih ne bo mogoče rešiti od danes do jutri. Treba bo, da s časom natančno objasnimo, kaj hočemo v teh krajih — marsikje, posebno pa v Veliki Britaniji, bodo čakali z veliko napetostjo, kaj bomo povedali. Kakšne darove so morali ti trije kralji prinesti našemu predstavniku, ki je sedel v senci zastave z zvezdami in progami? Ibn Saud, ki kraljuje nad približno-7 do 10 milijoni puščavskih sinov, ima skrite zaklade, katerih vredosti še nihče ne pozna. Pod arabsko zemljo se nahaja olje,- zakladi petroleja, katere je najbrž treba šteti za najbogatejše na svetu. Nekaj časa je bilo videti, da bo prišlo do spopada med angleškimi in ameriškimi petrolej skimi družbami, toda prišlo je do sporazuma, tako da bodo angleške in ameriške tvrdke najbrže skupno izkoriščale te zaklade. Tudi Egipt je bogat. Tam pa ni ojja, temveč voda. Reka Nil zaliva rodovitno zemljo, na kateri živi približno 16 milijonov ljudi pretežno od pridelovanja bombaža. Dežela bi mogla zelo mnogo kupiti od nas, ako bi imela možnosti, da nam plača, kar kupi. Predsednik Roosevelt predlaga, da razvijemo tujski promet, da bi dolarji izletnikov plačevali ameriške industrijske proizvode. Iz t£ga je sklepati, da bo malo trgovskega prometa med Egiptom in Ameriko. Toda Egipt ima še nekaj drugega. Ameriški inženirji, ameriški stroji in ameriški denar je postavil na egipčanskih tleh večje število velikih letališč, ki bodo za vedno ostala važna za zračni promet na Srednjem vzhodu. Tudi Abesinija je jako važna postaja na zračnih potih v teh predelih. Abesinija je od vseh strani obkoljena z evropskimi kolonijami. Ena teh kolonij je Eritreja, najstarejša italijanska kolonija, katere le- ga je posebno velike strategič-ne vrednosti. Ameriška podjetnost je iz te kolonije napravila v zadnjih letih ogromen arzenal za vojno na Srednjem vzhodu. Celo tovarne so bile zgrajene, tako da je brez dvoma, da bi bil Haile Selassie zelo srečen, če bi mu uspelo dobiti v roko ta industrijsko razvit košček zemlje. Iz Eritreje je bila Abesinija že dvakrat napadena, a poleg tega bi s tem dobila tudi dostop do morja. Toda, kaj s kapitalom, katerega smo investirali? Ali ga ne bi mogli vporabilti v svrhe moderniziranja Abesinije? Tu i-mamo seveda pred seboj Angleže, ki tudi snujejo svoje načrte glede zakladov rude, ki leže v tej, še čisto nerazviti deželi. Haile Selassie ima pri sebi britanskega svetovalca. V njegovi deželi, ki je bila par let zasedena od britanskih čet, je še danes v važnejših mestih najti britanske posadke. Tudi tukaj bo brez ■ dyoma mogoče, izogniti se gospodarskim spopadom in najti sporazum za skupno delovanje. V bistvu pa problem vsega tega dela sveta ni toliko gospodarskega •značaja kot vprašanje političnega vpliva. Zedi-njene države imajo namen u-stanoviti zračne proge okoli vsega sveta. Angleži pa so na konferenci avijacije zagovarjali idejo razdelitve sveta v zra-koplovne interesne sfere. Srednji vzhod je velikanske važnosti za to vprašanje. Amerika ima zračne baze v Liberiji, južno od Dakarja, a v Perziji je tudi nekaj letališč, katera je sezidala Amerika. Zveza pa gre preko letališč na Srednjem vzhodu. Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. AMERICAN RED CROSS Hfc Na pomoč — kampanja za Rdeči križ Posebni apel na vse uradnike ter članstvo vseh organizacij ! Bratska podporna društva, ženske organizacije, dramski in pevski zbori, posamezne družabne skupine, klubi za razvedrilo itd. — prispevajte iz blagajne, prispevajte posarrfez-no! Rdeči križ potrebuje naše podpore kot še nikdar poprej v zgodovini sveta . Dnevno čujemo in čitamo od naših svojcev v službi dežele, o tem samaritanskem delu Rdečega križa. Na stotine, tisoče bolničark streže, se trudi in skuša olajšati trpljenje in srčne bolečine, duševne in telesne bolečine. "God's Angels" jih imenujejo ranjenci ter jih kličejo za pomoč v smrtnih težavah — naši vojaki, naši sinovi. . . . Mesto lastne mamice mu "God's Angel" zatisne utrujene oči. Marsikatera mati si želi, da bi sama čuvala ob postelji svojega ljubljenega sina, a to ni mogoče. KAJ NAJ STORIMO? — Prispevajmo v sklad Rdečega križa, da nas bo on polnomočno zastopal, da se bo nadaljevalo delo "God's Angels,", delo usmiljenja, kjerkoli se nesreča pripeti. Sodelujte z lokalnim odborom in delavci, ki so na delu v tej kampanji Rdečega križa. Pomislite, vi žrtvujete le materialno — svoje prispevke; vojak pa žrtvuje svoje zdray-je, svoje življenje — popolnoma vse, kar mu je najljubše na svetu. Ne odlašajte, to je skromna malenkost, ki se pričakuje od nas v tem groznem vojnem času. Oddajte svoj prispevek kjerkoli, dajte ga pooblaščenim delavcem ali pa ga pošljite na podpisano. BESEDA IZ NARODA Za uspešno kamRFl čega križa, Johana V. Mervar, I tajnica lokalnega »"i 801 Wade Park W I Tel. EX 0069. "Vesta kaj," sert 1 njeni zbornici v na .j ki me je hotela spra mohtom na pravo P0^ bi jaz presodil: če o ^ ga, kar sta mi dala odvzamem polovico* P no prav. Ti, Micka- ^ ne veš, kako j^R1, ^ sil nebesa za P°m°C'0|j) moral pa za božjo v ^ ti, da so mu p°l°vlC odmaknili?" "Nak, tistega pa "Vidiš, kako nato* la, ker nisi bila roje'1 ( lepem starem takih lepih in P0"™, ne veš. Čakaj, ti •i " vedal, kako je bilo. . "Jack, meni pos°d 1 ji bom veliko lePse A se ponuja France. ■ že znaš, saj ne re M ampak jaz znam P,, I besedo, kakor to £re'ij|fj "Bom že kako zi«1* i -kar pusti me," s<*> 1 nazaj. jM "Le kar mene v- » ka, ki nekaj vem- v S "Khm. . .", vrzeJt zborovalno dvoran0 I menljiv medklic- Jfc "Saj ni prehladi vošči j iv je," toliki ki Francetovo krJl I bo. jfi1 "Torej Ribnica'1 JA, svojim liscem P0'11,, r 'robe. Ko pride. -/M "Kaj pa je to, jf A vedela Micka, "a11 P truk?" "Ha-ha-ha. -Francetovih ust- .;>:1< "Kakšen truk, 'M j M1" M» je čisto navaden f bel, ne črn, ne ^ v# ampak ima nekaJ Pi barv na sebi." jej* "To se pravi, o ji* saste barve," .»? France. , Jih "Z drugo beae^j. i ka, lisec je Britij kot so moderni J "Aha, zdaj Pa selo zažvrgolela niča ženskega sP J "Torej zdaj, ^ jj no konštatirali, * J pojdimo s stvai'J J sem že bil?" bi \A ki me vedno kam JI gOl j j a spostovana .jpi uredniških in,lll) j logah. . j 1 "Lisec je PelJ*/| na vozu lončene J dal," mi je toW*A "Sicer je bi'0 gače, pa nekaj Jj ,1 ker včasih Je.%iiJ| sedel, kadar Je pot." :JM "Kaj je P*/>| ban?" je zopet ' "Naj bo, ti fVI dal. Ampak J® 1 ime Urban a . ^ fj Tomaž. Ta na piki, je bil j, ■ rnejn," sem ;je<» "Aha, zdaj ^ no,:' je skromn,jM ka, ki se je besed iz ust j/M "Okej, zdaVI jutri o Urban* /I da bi ti poved11 ca. Junaštvo in l Zvestoba BWWnski roman iz časov francoske revolucije. lahko, kar Se mu bo ljubjlo. razumel, da je to geslo. Kakor sem kmalu slišal, so res z besedo "sila" začeli moriti žrtve. "Sila!" sem rekel tedaj tudi jaz in brez težave sem dospel skozi veliko vežo in lepo križno hodišče v glavni oddelek samostana. V krasno obokani jedilnici je sedel predsednik s svojimi čednimi sodniki za opatova mizo, ravno pod veliko na pozlačeno steno naslikano razpelo, ki je s podobami sv. Benedikta, Mavra in drugih svetnikov grozeče gledalo doli na morilsko dru-hal, ki je napolnjevala dvorano mesto nekdanjih pobožnih menihov. Sodniki so se med seboj pri-čkali, ali hočejo pričeti, ali ne, ker manjkalo je še več komisarjev. Slednjič je dejal eden: 'Toliko slabše zanje, če se ne-cejo udeležiti ljudske osvete. Obtožimo jih pri komuni. Sicer pa kaj nas briga, ako ta ali oni manjka? Osveta ljudstva nam je poverjena. Truma narodnih zločincev je zaprta tu! Začnimo s farji; ti so največ krivi!" Doma in v svetu POVEST Spisal Zvoran Zvoranov "O, ne, prijatelja! Plača vama delo pol dneva a delati morata ves dan. Zakaj vrednost vajinega dela je gotovo dvakrat večja kakor to, kar vama tvor-nica zanje da. Kar gospodje s tem pridobe, vtaknejo v lastno malho in imajo vrhutega pravico lenariti od zore do mraka. To je krivica, ki mora s sveta!" Naš?j) prijatej?a sta strmela od začudenja. "Kako bi se pa vse to popravilo?" je vprašal Janez in se za ušesom popraskal. "Prav lahko! Bogatašem, ki imajo tvornice v rokah, naj se te odvzamejo in naj postanejo last države in družbe, v kateri dela eden za vse in vsi za enega. Tako postane proizvajanje vsega, kar je potrebno za življenje, skupno in nikdo se ne bo mogel več okorišče,vati na račun drugega, ker bo moral vsakdo enako delati in dobi isto plačilo. Ker izginejo vsi razločki med stanovi, ne b0 med ljudmi nikakega tekmovanja več, nikdo ne bo hlepel več po tuji lastnini, ker si lahko vsakdo pridobi, karkoli bo rabil. Nebesa bodo na zemlji, kajti vsakdo bo delal le par ur na dan, potem bo pa prost in po- ; Ne bo več posotpačev, lenuhov, j bogatinov in vseh teh pijak, ki pijejo delavsko kri — vsi bomo enaki, vsi prosti, vsi neodvisni! Nikake nadoblasti ne bo nad nami, le delati bo moral vsakdo določen čas, če ne bo hotel za lakoto umreti. . ." "Hm . . . hm . . . Meni se zdi, da bo še mnogo vode steklo v morje, predno se vse to zgodi!" je menil oprezno Janez. "Seveda se ves preobrat ne more izvršiti danes ali jutri! Toda potolažita se — vsak dan smo bližje našim ciljem, vsak dan se svita bolj zora, naznanjajoča novi dan sreče in blagostanja, ki ga prinese zatiranim delavcem socijalistična država. Zato se pa mora vsak pameten delavec združiti z nami, kajti čim več nas je tem prej pride č§s, ko bomo imeli v rokah vso postavo-dajalno moč. Zato zahtevamo splošno in enako volilno pravico, šolo brez verouka, ločitev cerkve od države, razporoko itd. Ko vse to dosežemo, tedaj odklenka na veke kapitalistom in vsem zati-ialcem človeške družbe!" "Kako vero pa učite pravzaprav vi socijalisti? Pravijo, da ste neverniki, da se ne bojite ne Boga, ne hudiča. Ali je to res?" je .vprašal Janez. "O —saj ni res! Tudi v verskih stvareh zahtevamo enakost za vse. Vsakdo ima pravico biti katoličan, protestant, mohame-danec, Žid in karkoli hoče . . ." Darujte za Rdeči križ! "Torej so po vašem mnenju vse vere enake?" "Seveda!" "Na — ak! Ta pa že ne more biti prava! Kako bo vera, ki jo je učil sam božji Zveličar, ravno-tako dobra kakor tista, ki jo je učil Luter? črno ne more biti belo. Vse vere ne morejo biti enake. Ena mora biti prava!" "Ali pa nobena!" se je zasmejal socijalist. "Toda zdaj moram na oder in zato nimam časa, da bi vama vse razložil. Obiskujte redno naše shode in sčasoma se vama vse razjasni!" Pozdravil ju je in izginil v gneči. "Ali veruješ ti, France, v te nauke, ki nama jih je ta-le tako učeno razlagal?" je vprašal Janez. "Jaz že ne . . . Vselej bom veroval, kar me je mati učila in kar mi pravi zdravi razum. Vse drugo pa naj me piše v uho!" "Jaz tudi ne verujem ... če vzame država vse delo v roke, ali misliš, da res izgine ves razloček med višjim in nižjim, med gospodarjem in hlapcem? Saj bo moral vendar kdo voditi in nadzorovati v^e delo — in glej ga, kleka, višji je zopet tu, ki ti bo ukazoval, kakor ti ukazujejo dandanes. Ne pravim, da bi se delavcem ne smelo pomagati, ampak na ta način bo težko!" "No, Bog s socijalisti!" je dejal France. "Dosti kruha ne bo iz njihove moke ... • Sicer pa.po-slušajva, kaj pove ta-le!" Na vzvišen prostor je bil stopil tačas gosposko oblečen človek, in ko se je hrlmi polegel, je začel govoriti. Govoril je slovenski, poudarjal z gorečimi besedami pravice delavcev, jezil se je na bogatine, ki imajo milijone premoženja in i množe svoje bogastvo z žulji de- DELO DOBIJO DELO DOBIJO RICH M AN BROS. USLUŽBENCI DOBILI ZAVAROVALNINO V. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. I lavcev, ki sežeče Japonce,na otoku lwa Jima. Ta napad je bil izvršen malo prej, ko so ameriški Malz Electric Service .6902 St. Clair Ave. • ' EN 4808 Postrežba in deli Popravljamo radije, pralni-ke, Čistilce. Kadar garantiramo delo, to pri nas nekaj pomeni. Ustavite se pri nas. Odprto zvečer za vašo udobnost. (62) marini naskočili ta otok, ki je samo 750 milj oddaljen ocl Tokyja. Kdo je našel uro? Izgubljena je bila ženska! zapestna ura, belo zlato, CraAv-l ford izdelka, v okolici 152. ceste, Aspinwall in Holmes Ave. Ker je drag spomin, damo poštenemu najditeljiv lepo nagrado, če jo prinese na 15219 Holmes Ave. Po. 8089. (60) KLERK ZA ODDAJO IN PREJEM Poln ali delni čas Sears Roebuck & Co. E. 86 St. & Carnegie W. 110. St. & Lorain Ave. (61) MALI OGLASI Tri sobe v najem V najem se oddajo 3 sobe s kopalnico in parno gorkoto. Vprašajte na 1113 E. 67. St. __________ _(60) Par išče stanovanje Mož in žena iščeta do 1. v mesecu 3 ali 4 sobe; vzameta tudi garažo; najraje med 55. in 79." cesto, severno od Superior. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (59) Soba v najem Odda se v najem opremljeno sobo pri mirni slovenski družini ; pros{ vhod. Tudi kuha se lahko. Vprašajte na 1024 E. 66. Place. (Mar. 12, 14, 16) Stanovanje iščejo Išče se 8 sob ali več za odrasle ljudi. Kdor ima kaj primernega naj sporoči ustmeno ali pismeno na Josephine Levee, 1392 Giddings Rd., Cleveland, O. (Mar.10,14,17) Ohijska vina! Prodajamo na debelo in drobno . Joseph J. Smole, Jr. 6112 Glass Ave. (W., S.-x) lli 0 blli vsi zadovoljni, pfrja 'Se za t0 noč- Za li]..'n za»ie so pripravi- K-C; Salis. ki je mo-I«®1 za konja in voz, 11 fieiS-.2 velikim Pe2a-;je Jttwim podpisom," VrT5e stanovanJe- [l^Paje ponoči še Wei en^u se mi n0" fcjj Počenši od prve kak zdela tako ža- Od * *edelja 2. septem- v paSreh Mnogoštevilnih i)ja nič pobožnega ig, j vse zvonove so bi- v° P°-IfVnnii da' cel° Brun- f^j n,. ' da mu danes i J av; in da je taka 1 d ko vsak delav- Z rjovenjem so pohvalili te j besede, predsednik je namignil, in del suličarjev .je \odšel • po vjete duhovnike. Pridružil sem se tej tolpi, ker sem bil slišal, da so največ duhovnikov zaprli v mali kapelici, poleg katere je ležal vjeti Reding. Šli smo čez ko$ samostanskega vrta, po različnih hodnikih, stopnjicah, ki so šle vse ■ križem sem in tja. Pot sem si skušal zapomniti po svetniških podobah v hodnikih. Bila je zame grozna pot, ker mislil sem, da me vsak hip premaga srd, :«> so nesramneži udarjali in n.vali s svojimi cepini po vsaki nabožni podobi. Ko je slednjič eden, ki je šel poleg mene konec vrste, sunil neko čudovito lepo podobo Marije sedem žalosti, zagrabil sem ga z obema rokama tako naglo okoli vrata jn ga stisnil za grlo, da niti glasu ni mogel dati od se-oe. Hodnik je baš pri tej podobi zavil na desno in ker je tel pa po sreči žp ovila okrog vogla, mogel sem onečaščeval-ca božjih reči pošteno kaznovati, ne da bi me odkrili. Potisnil sem ga v prazno celico in ga krepko s pestjo prismodil okrog glave, da je omamljen obležal. Nato sem za seboj zaklenil vrata ter hitel za njegovimi tovariši in jih došel, baš ko so dospeli do kapelice. Ze pred njo so divjaki zagnali svoje morilsko rjovenje. 1 Ne morem in ne maram ponav-! ljati groznih kletvin in bogo-1 kletstev, s katerimi so poziva-J li duhovnike k smrti. K sreči so jih vsaj deloma preglasili " bobneči udarci na vrata, na ka-" tera so pričeli udrihati s svoji-i mi cepini, ker se jim niso od-| " prla dovolj naglo. Končno so " se odprla in nudil se je pretres-" ljiv prizor. Več ko sto duhov-1 nikov je ležalo na kolenih in " "častitljiv sivolas starček jim ~ je dajal zadnjo odvezo. Na pr-e vi pogled sem ga izpoznal: bil e je častitljivi župnik od Saint l> i Jean en Greve, ki sem ga toli-e krat videl pri slikarju Peri-" njanu. Celo morilci so ostrme-'"ili za hip, predno so planili na svoje žrtve. Nato pa so vdrli l" z divjim rjovenjem v kapelico, ; , da odženejo duhovnike ko čre-'"jdo klavne živine v jedilnico, 0 kjer jih je čakala že sklenjena i smrtna obsodba, i,! o; V grozni zmešnjavi, ki je na->- i stala, bilo mi je lahko priti v ie I zakristijo, ki je bila tam zra-r- j ven. Tu sem našel Redinga na-i- i pol pokoncu na njegovem šla-. i- menjalcu. n ' (Dalje prihodnjič.) I ZOripf „ »is n,'1 na posteljo in §Crmeti cel° Jutro. K0 J ,molil- Nato sem IW7gi materi in f'ii i, '(fa bi vsaj še ne-f dan r!Je reke, ako bi |o je Zletela smrt! I je JriSel Poldan, in £ ie v,2 SaUs m spo-FVse>1 Popravljen. m bi ^Pravili, ker to-ricati 'dl "tegnil vsak IV n. °Patijo. Ko si |D suknj neko zeleno if*2 ter s in trobarven I v6liko^ Pokril s klobu-f^opet^njo pent-K dot)fe volje ka- L2 velik- - je> da mu INal i;lrn Pečatom dva Ijal / 2epa. Nat0 se fJ1'0g Jalto mogočno IN C d°l- da se je t- 4rta trpko ria- | JeVbn, °P jG Zagr" E/Vu Jem imenu!" . |Kidoči niso. I^io ifeti' kako sta |Nje rta in Brun-|.< kot kočij až po- >% rz je zdr- v 1;,.1 de Bussi in |>m ! 0 Sai«t Be-I ^ S\SVOji jakobin-I Da|ico l«zko, železom I S °dk°rakal po ozke male vratom in t k0r° baš takrat ii 4tl»ost! im benedik- L>Crn s staro" bS* stolpovi > ofe1 - najslab-1 S^T? in še ve- ilhC^0 druha- lb.3ka , h davnemu i>iji s!rata> tudi ti- 'rl i> ' • ^delo se loNiti da ne K&SP načrta, J t S jat\.Vhoda- je tjiSi rblnskih su- 1 k >ik^omuna 1 111 množi-I S la s kriki: I" N §v^t plemeni-„ ai'3em, živio I^Sv i Jiftii JVamostan, f Hi!11«i2lk0 števila I"i, Rami bborb- f C1 ' ' tem div-so t5" straži re-' ' 111 brž sem stttnwMiiiutttmmttt :'Do smrti se bom veselil, ali ne morda zato, ker pridem zopet tja na otok, saj delo dobim tudi tukaj, nego zato, ker je Mr. Becker tako dober in prijazen gospod, da mu človek služi z veseljem." "Če ne bi imela vas, moj dobri Paddy, bi sama gotovo še ne bila tako daleč v tej zadevi!" "Je že dobro, Mrs. Becker. Ali mar niste privedli semkaj Jaya ter ga izročili roki pravice? Danes zjutraj je, kakor so mi pripovedovali ljudje v luki, prejel plačilo za svoja hudodelstva. Obesili so ga," je povedal črnec. "Sam si je kriv tega. Njega se ni dalo več spraviti na pravo pot. Usmiljeni Bog bodi milostlj"iv njegovi ubogi duši!" "Tako. Prejel je torej svoje plačilo. Jaz nisem mogla drugače. Morala sem tako storiti, zakaj, če bi ga ne bila zvezala in privedla semkaj, potem bi bil storil z mano, kakor je z drugimi," odgovori Mary. "Jaz sem vse poskusil z njim —," reče Paddy. "Ali vse je bilo zaman. Ta človek je bil popolnoma izgubljen. Tukaj sva na cilju! Le pojdite z mano notri!" In stopila sta Paddy in Mary v temni hodnik ter se javila pri straži, ki ju je povedla do vrat nadzornikove pisarne. Srta-ri črnec pozvoni. Takoj zatem se odpro vrata, in mlada deklica, hčerka nadzornikova, popelje Paddyja in Mary v sobo svojega očeta, ki je sedel za pisalno mizo ter urejeval akte. In tedaj pogleda nakvišku ter iz-pozna. takoj Paddyja, dočim1 zre vprašaje v Mary. "Mrs. Becker, Mylord, žena j ubogega Mr. Beckerja, ki je na kaznilnem otoku," pristavi Paddy ter se prikloni. Nadzornik se obrne do Mary. "Ali ste tudi vi prepričani o nedolžnosti svojega moža?" jo vpraša. "Oh, Mylord, kdor pozna mojega moža, ve da ni, zmožen takega zločii;a, ki mu ga podtikajo." odgovori Mary. "Velika nesreča naju je zadela. Le pomislite, kaj se pravi, če mora kdo po nedolžnem bivati med kaznjenci tam na otoku. Jaz bi rada stala za svojega moža s svojim. življenjem. AH kdo se zmeni za to, Kdo' mi verjame, Sum je letel nanj, in na podlagi tega suma je bil obsojen!" — "Vse se še lahko zasuče na boljše," reče Mr. Weiss. "Jaz sem na podlagi črnčeve ovadbe storil primerne korake, da iz-vlečen kaj iz Kineza, ki je prej-kone pravi krivec." "Ali je kaj priznal?" vpraša Mary strahoma in upaje. "Dodanes še ne, Kinez je miren in zakrknjen. Zaprl sem v celico nekoga drugega, ki je kakor ustvarjen, da nam pomaga v tej zadevi. Vnaprej pa vam seveda ne morem obljubiti ničesar. Mirno moramo čakati, kaj nam prinese bodočnost." "Ni torej še nobenega sporočila od njega?" vpraša sedaj stari Paddy. "Dam ga poklicati semkaj, in potem lahko sami govorite 2 _ • _*___M „ -J--------1\/T« TXTftlr,,. ki in glasovi. Nekdo potrka, se odpro in paznik stopi s Timbletonom v sobo. "Tu ste vendar," reče Mr. Weiss. "Pravkar sem vas hotel poklicati, da slišimo od vas, kaj ste s svojo pretkanostjo izvlekli iz Kineza." Timbleton stopi bliže ter oši-ne s pogledom Paddyja in Mary. "Pred tema človekoma lahko vse z mirno vestjo izpoveste," je nadaljeval nadzornik. "Ta ženska je žena tistega moža, ki bi bil izpuščen na svobodo, če bi priznal Kinez svoj zločin, in črnec je tisti, ki me je pregovoril, da sem vam naročil izvleči iz Kineza priznanje." "Mnogočesa še nisem dobil iz njega, Mr. Weiss," odgovori Timbleton, "ali vsekakor pa sem si na jasnem, da je Kinez storil tisti zločin. Včeraj zvečer sem preskrbel, kakor veste, sebi in njemu pipo za1 opij. Računal sem, da bo poi^em zgovor-nejši, in nisem se motil. Saj poznam te tiče!" Mary in Paddy sta poslušala z napeto pozornostjo, — saj je bilo toliko odvisno,od te ure, od izpovedbe tega moža! "Ali se je torej izrazil kaj proti vam, Timbleton?" vpraša nadzornik. "Čakal sem, da je bil nekoli ko omamljen. Ali nikar pa ne mislite, da ni vedel, kaj govori. Jaz mu omenim njegovega tovariša Tse Kunga, in 011 ga jame zmerjati in preklinjati, češ, da ga je izdal, dasi mu je dal od denarja njegov delež." "S tem je torej priznal, da je bila izpovedba njegovega pajdaša resnična?" vpraša Mr. Weiss. "Jaz sem silil potem vanj. Ali v pripovedovanje se ni maral izpustiti. Govoril je samo o tem, da je bil Tse Kung njegov "Potem sporočim takoj vsej to preiskovalnemu sodniku," 1 reče Mr. Weiss. "Le pojdite po-, tolaženi in mirni domov, do-, bra žena, in tako tudi vi, črnec. Drugo se bo že naredilo, in ko bomo vaju potrebovali, dam vaju poklicati semkaj, lipam, da bomo pripomogli nedolžnemu obsojencu k njegovim pravicam." — Sam Wilson Na vznožju Sierre je prihajal jezdec, ki je vodil svojega konja na vajetih,, dočim je viselo ob konjevi strani nekaj težkega in povitega v plahto. Kaj je bilo v njej, se ni dalo izpoznati. Nobenega človeka ni bilo v bližini, ki bi opazoval čuden transport. Solnce se je že nagibalo k svojemu zatonu, ko se je mož, ki je korakal poleg konja, bližal samotni hišici ob Sierri. Bil je to Edward. Njegovi pogledi so se koprneče osredo-točevali na hišico, ali ko je prišel do nje, ni bilo nikogar, ki bi mu odlirl vrata. Tudi k oknu ni bilo nikogar. To je Edwarda vznemirilo. Elizabeta bi ga morala že zjutraj pričakovati. A sedaj ni njene ljube glavice niti k oknu. "Elizabeta!" zakliče — ali nobenega odgovora ni bilo. Edward priveze konja odzu-naj ter stopi k hišnim vratom, ki so bila zaklenjena. Pa potrka močno >ves vznemirjen. In tedaj se približajo vratom počasni in drsajoči koraki. "Elizabeta!" zakliče Edward še enkrat, "jaz sem, odpri!" Vrata se odpro, in Elizabeta se onesveščena zgrudi Edwar-du v naročje. "Moj Bog — kaj pa je? Kaj Ue j,e zgodilo?" vzklikne ves prestrašen ter pmstreže Elizabeto. Onesveščena ni dala nobenega odgovora. Edward jo dvigne v naročje ter jo odnese v sobo, kjer jo položi na divan. Ves preplašen in v skrbeh si jo prizadeva zdramiti k zavesti. Ni še- vedel, kaj se je bilo pripetilo v njegovi odsotnosti, pa so njegove oči strahoma švigale po sobi. Ali' ničesar mu niso mogle razodeti.' Naposled je zagledal poleg mize temno-rdečo liso. Bila je to velika krvava lisa. Naposled se Elizabeti odpro oči, in težak vzdih ji privre iz prsi. # "Moj Edward. — Ti si — končno si se vendarle vrnil!" reče Elizabeta s slab»tt som. "Kaj se je zgodil"' ranjena?" "Včeraj zvečer Je . strel — krogla nie ^ zgrudila sem se —se1 , sem se zavedla— ™ u, ji rami je tako moč"0 ' da sem se komaj, nil," odgovori čno sem se spravi^ izprala rano ter j° 0 silo." "Kdo je oddal stM ta?" "Ne vem. Noben<^ nisem videla. Krog la prileteti skozi oP' (Dalje prih°5 CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 85ft Euclid Ave. TH.-fon: MAin <>016. njim," odgovori Mr. Weiss. "Kakor vidite, sem pripravljen pomagati, kolikor je v moji moči, da zmaga resnica." "Oh, Mylord, za to sprejmite zahvalo od nesrečne, obupa joče žene, ki bi neznansko rada videla svojega moža na svobodi, ker ne more prenašati misli na njegovo trpljenje," je dejala' Mary z ihtečim glasom. "Ce! se mi ga ne posreči rešiti, po-tfcm vidim rajša, da čimpi-ej umrem." "Kolikor je v moji moči, vam hočem nadvse rad pomagati, Mrs. Becker," reče nadzornik. "Če se nam posreči izvleči iz Kineza priznanje, bo pbranvava obnovljena, in potem se utegne vse obrniti na boljše. Timbletona dam poklicati semkaj." Nadzornik vstane, a v tistem hipu so se odzunaj bližali kora- Ko so kanadski vojaki v Holandiji zvedeli za hitro napredovanje ruskih armad v notranjost Nemčije, so si mislili, da bi takle napis ne bil napačen. Napis se glasi: Ne bodite preveč veseli, Rusi hite v to smer. Kanadčani so mnenja, da bo to oplašilo Nemce, da bodo bolj tihi. sokrivec, da sta dobila pri ti stem dekletu nekaj denarja ter si ga razdelila," "To zadostuje!" vzklikne nadzornik, "zakaj, če je bil Tse-Kung'njegov sokrivec, potem mora biti on sam tudi kri-j vec, in če sta dekletu vzela denar, potem sta morala biti tudi tista, ki sta jo umorila." Mary sklene roke ter dvigne svoje solzne oči proti nebu. j "Hvala Ti, moj Bog!" zaše- pee. "To je toliko, kakor priznanje, Mylord," se okrene Paddy do nadzronika. "Zase.daj je to še samo zasebna izjava," meni ta, "vsekakor pa je zelo važna in dragocena. Vi torej veste natanko besede, ki jih vam je povedal Fu-Tang, Timbleton " "Pra ANP t i STAM^ Ha