KRANJ, 13. FEBRUARJA 1956 LETO IX. — ST. 13 DIN 10. Glasilo SZDL za Gorenjsko: l ■ d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik t&et. uredništva 475 — uprave 190 Tekoči račun pri NB Kranj štev. ta-KB-l-2-135 / Izhaja v ponedeljek toi petek / Naročnina: letna 600, pol-ietna 300, mesečna 50 dinarjev. O DELU DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE NA GORENJSKEM Tržičani ■ posnemanja vredni R. R. Zveza prijateljev mladine si v skih in mladinskih akcij in pri- Danes imamo na Gorenjskem za potrebno pomoč, ako nekje aadnjem času uspešno utira pot reditev itd. Mnogo uspehov bi že v vseh važnejših krajih usta- nI možno izvenšolsko delo z «ied delo no ljudstvo Goreni lanko našteli, o katerih so star- novljena DPM, med katerimi je mb>dino. *1™ V,?2i«J ci L ™^vJl ši izrazili sv°Je zadovoljstvo in najbolj delavno v Tržiču in Po tej poti kot v 2ireh in Po_ e' &v0] uglea " 3e PrmoDUa priznali Društvo prijateljev mla- vredno je, da bi ostala društva ijanah, bomo dospeli do lepih v neprestani skrbi za čimboljšo dine kot koristno organizacijo v marsičem posnemala izkušnje rezultatov, v korist mladini in razumsko in telesno rast naše staršev in vseh onih, ki naši Tržičanov. staršev, se pravi v korist naše mladine, z organizacijo pionir- mladini želijo dobro. V letošnjem letu so ustanovili družbe' DPM v Zireh in Poljanah, priprave za ustanovitev so v teku tudi v Železnikih. Zanimivo je pogledati delovni program teh dveh društev, ki se £e z vso do-Društvo v imenu mladine lepo siednostjo izvaja. V Zireh imajo zahvaljuje. Darovali so: »Sešir« kar §est pionirskih krožkov, v fikofji Loki je po svojem obč- 30.000, »Motor« 30.000, Komunal- katerih otroci izdelujejo razne ■tem zboru poživilo svoje delo no podjetje 20.000, »Jelovica« umetnine. Njihova obsežna deta je prvi uspeh pokazalo ob 20.000, Gorenjska predilnica 20 lavnica za obdelovanje lesnih novoletni jelki, ko je izvedlo tisoč, Gradiš 20.000, Mesarija in kovinskih izdelkov je oprem-»biranje prispevkov za obdari- OZZ 15.000, ELRA 10.000, »Ode- ljena s stroji na električni po-tev otrok. Letos so se odločili j a« 10.000, »Transturist« 10.000, gon. V njej lahko hkrati dela Skofja Loka, 12. februarja. «a kolektivno obdaritev, isto- KZ Skofja Loka 10.000, »Teh- 60 pionirjev, ki imajo preskrb- Svet za socialno politiko v Časno pa so organizirali vrsto nik« 1510 in Obr.tno - kovinsko ljeno vse potrebno orodje za §iKOfji L0ki je v letu 1955 izpla prireditev za otroke (lutke, film, podjetje 10 otroških slikanic. CUP KURIKKALA Zanj so se borili tri dni v Planici Uspešno sodelovanje tkofja Loka, 12. februarja. Društvo prijateljev mladine v Delo socialnih svetov pri ObLO Skofja Loka Več kot 8 milijonov za podpore stvom, večje pristojnosti novih je za 76 otrok izdal 2 milijona občin in s tem v zvezi obširnej- dinarjev. Po obsegu zahteva še delo pa je narekovalo usta- največ sredstev vzdrževanje o- Društvo bo skušalo dobiti fi- gledališČe, otroški sejem). Otroci upajo, da jih sedanji snežni poskusi letošnje zime ne bodo nančna sredstva za nakup šoto-razočarali in da bodo lahko rov in ostalega pribora za ta-uporabili 10 parov smuči, 6 sank bor j en je. S tem želi podpreti ta-in druge opreme, ki so jo pre- borniška organizacijo, ki je si- ročno obdelavo. Izdelke bodo čal za razli5ne podpore onemo- novitev Posebnega sveta. Delo trok in odraslih po domovih (n. pokazali javnosti ob koncu šol- gUm> starim ljudeni| dalje žrt je 6 tem postalo tako obsežno, pr. v Domu onemoglih v Pred-da je svet imenoval dve komi- dvoru, Vzgajališču v Smledniku Jeli od Društva. Osnovnošolski cer zelo delavna, a je pomoč igrišče itd. skega leta. Pripravljajo se na yam Iašisticnega nasilja) rev- 10-letaico ustanovitve gimnazije. nim dijakom> za vzdrževanje Prizadevajo si ustanoviti brez- . ., alkoholno menzo in otroški vr- mladme m odraslih v domovih, varstvo matere in otroka, za ne kuhinje (Trata, tec. Lično so uredili otroško za podpore otrokom padlih bor siji, ki pripravljata predloge za in Logatcu). "Po prvotnem pro-seje sveta (za skrbništvo ter računu je bilo za 4 šolske mleč- cev, za počitniške kolonije in socialne podpore). v Loki, Gabrk) predvideno le 50.000 din, otroci so razen tega prejeli še zelo šibka. Do kraja bi izdelali pribor za ročno delo. Skupno so otroško igrišče, da bo tako po podjetja in ustanove prispevali skrbljeno 180.000 dinarjev, za kar se jim mladino. V Poljanah imajo za mladino šolske mlečne kuhinje 8 milijo-(predvsem kmečko) štiri stro- nov 128.000 dinarjev. Do usta- Svet se je največ pečal s a je svet zvišal znesek na prošnjami in pritožbami za ra- 100.000 din. Pri svojem delu pa zne podpore. Posebno skrb je je svet posvečal vso pozornost tudi za predšolsko kovne tečaje, med katerimi je novitve novih občin je svet de- posvečal v sodelovanju z ZB in tudi tistim, odraslim in otro —jn najpomembnejši za dramsko loval v skupnem svetu z zdrav- ZVVI otrokom padlih borcev in kom, ki so pod neposrednim Strokovni sosveti za splošno izobraževalno delo Kranj, 12. februarja. V petek se je v Kranju prvič ka°. sestal na svoji konferenci no voizvoljeni bod in prosvetnih Gorenjsko. Iz svoje srede Ker pa so se nekatere druge organizacije (ZK, LMS, sindi umetnost itd. Svojo delavnost nameravajo usmeriti tudi na vzgojo in izobraževanje staršev. V ta namen je bilo prirejeno predavanje prof. Marjanove iz Ljubljane, ki je bilo spremljano z velikim zanimanjem in na koncu z interesantno debato. Zadovoljstvo nad tako aktiv Kranj, 12. februarja. Danes čaka mladinsko organi- _T . . zaci j o veliko delo, tako v to- Na svojo prvo sejo Okrajnega * ... na „„ ,rQ. varstvom države. Posamezni člani sveta so zadolženi, da obiskujejo družine ter se na licu mesta prepričajo o vzgoji in vzreji teh otrok, da imore svet odločno ukrepati v težavnejših primerih. Zato je svet prav tako v ozkih stikih s patronažno se- iviajil^ga vi- j * ».luni o pnk.uuui.iiv - komiteja LMS je predsedstvo J?rm, son' pr~^.e™ Pa "afi^" stro .v Zdravstvenem domu, ki nostjo DPM pa greni dejstvo, povabilo tudi predsednika OLO f;' P » . ... _ obiskuje otroke po domovih, itd.) prav tako odločile, da da ponekod leži vse konkretno Kranj Mirana Košmelja, ki je bolJ uspešno in hitro, so že na gvet se zaveda odg0vornosti i' odbor Sveta Svo- bodo za dvig sPloSno izobraže- del0 skoro izključno na ramah članom pojasnil osnovne značjl- Prvi. S?V ,im£n° .l Posamezne pred skupnostjo o vzgoji bodo- rosvetnih društev za valne ravnl Pricele z raznimi profesorjev in učiteljstva. To ni nosti družbenega plana in da- omiiS1^!' ° , _ °.j PriC^ie čih državljanov naše domovine, so *eca^> predavanji in seminarji, prav! Njim je treba dati prizna- našnje gospodarske politike. V z delom. Razen komisije za de- Odborniki "imenovali oredsedni- bo za raznovrstnost, privlačnost nja. Toda vzgoja mladine je živahnem razgovoru so mladin- lavsko, kmečko, vaj in srednje uuuorniKl lraenuvdU yicuscuin . v , .. ....__ ,___________. j . . . ____j_.j_.-i.... rr.x__finlskn m aH nn en hili mpnnunn ka, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Za predsednika Sveta Svobod in prosvetnih društev Je bil ponovno imenovan že dolgoletni delavec na kulturno-prosvetnem področju — Dušan Bavdek, za podpredsednika pa Franc Skrlj. Na konferenci so med drugim razpravljali predvsem o bodočih nalogah Sveta. V glavnem bo usmerjeno njihovo delo na Širjenje in razvijanje splošnega izobraževanja. V ta namen bo Svet organiziral razne tečaje. in hkrati tudi za obravnavanje stvar celotne družbe. Organiza- ci pojasnili predsedniku Košme-(Nadaljevanje na 2. strani) cije SZDL bi morale poskrbeti lju težave pri svojem delu. Tekmovanje za pokal Kueilcfeala šolsko mladino so bili imenovani twdi člani za organizacijski se- zato stalno bdi nad moralno in socialno ogroženo mladino. Precej posla je v zvezi z delom in delovnimi odnosi (doslej kretariat in komisija, ki bo skr- je odsek izdal 107 del. knjižic, bela za razvoj ideološko poli- kompletiral več kot 80 prijav za tične miselnosti in dvig sploš- priznanje delovne dobe in regi- nega znanja. V prihodnjih dneh striral 40 začasno nezaposlenih se bodo te komisije že sestale oseb). Zato je bil izražen pred- na svojih sejah in se pomenile log za poseben svet za delovne o svojem bodočem dolu. odnose. -j« varCujte t Zaradi hudega mraza, ki nam je dolgo prizanašal in je močneje pritisnil v zadnjih dneh, je stanje voda na Gorenjskem, kot drugje, zelo nizko. Razumljiva posledica tega je, da naše elektrarne ne morejo producirati električnega toka v tolikšni meri, kot ga narekuje potrošnja, saj je vodna sila skoraj polovico manjša kot sicer. Pomanjkanje električne energije pa je tesno povezano z našim gospodarstvom, ki je imelo zaradi tega v zadnjih dneh že velike izgube. Ta škoda pa bi bila lahko precej manjša, če bi v tako kritičnih trenutkih znali vsi varčevati z električnim tokom. Ker je pričakovati, da mraz še ne bo kmalu popustil, naj vsi potrošniki električne energije z razumevanjem sprejmejo omejitev uporabe električnega toka na znanje in se strogo drže vseh že tolikokrat objavljenih navodil. Planica, 12. februarja. Ravne na Koroškem ... Pokljuka ... Končno Planica ... Planica... Običajno prizorišče smučarskih skakalnih poletov tokrat prizorišče tekmovanja za pokal Kurikkala. Na letošnjem V. tekmovanju za ta cup se je zbralo okoli 50 inozemskih tekmovalcev razen tega tudi vsa naša tekaška elita s Hlebanjo, obema Pavčičema, obema Kordežema, Rožičem, Goričnikom ter Birkovo, Vodenličevo, Rekarjevo in Be-lajevo. Navzoči sta bili kompletni reprezentanci Italije in Francije v tekih, ki sta se na olimpijadi v Cortini đ'Ampezzo plasirali pred našo ekipo. Le Avstrijci in Švicarji niso rara s 40 sekundami presledka, bili v popolnem sestavu, medtem njima pa je sledila kar »divi-ko se letošnjega tekmovanja zija« Italijanov vse do 8. mesta, niso udeležili Skandinavci. katero je zasedel naš »stari gad« Sneg je bil osnovni problem Matevž Kordež s časom 52,51. tega tekmovanja. Kot nalašč, ali 13. je bil Hlebanja 53.46, 16. C. bolje organizatorjem in tekmovalcem navkljub, je začelo v petek, prvi dan tekmovanja močno snežiti. Toliko zaželeni sneg je prišel morda prav ob nepravem času. V PETEK — TRIUMF ' FRANCOZOV Prvi dan tekmovanja za cup Kurikkala je bila na sporedu, lahko rečemo, najpomembnejša točka — tek moških na 15 km. Kljub temu, da so Italijani v začetku šli na »vse ali nič«, so jih Francozi na koncu prehiteli. Tako so dosegli boljše rezultate in se revanžirali Italijanom za nedavni poraz v Cortini. Zmagovalec teka na 15 km Francoz Mermet je potreboval za progo čistih 50 minut. Drugi je bil prav tako Francoz Car- Pavčič 54,08, 17. J. Pavčič 54,13, 22. Robač in Goričnik 55.14 in 55.27. DANES ITALIJANKE Sobota, 11. februarja. Sneg, ki je vztrajno padal vso noč in vse dopoldne, nošen z rahlo burjo, je močno oviral današnje tekmovanje žensk na 10 km in mladincev na enako dolgi progi. Prvi so startali mladinci, na- Pred turistično sezono Gorenjska bi potrebovala več delavnic za umelno obrt Zadnja leta zaznamujemo lah- da najlepše čipke, skoro ni vec ko razveseljiv pojav, da prihaja mladega naraščaja). Potem ima-v našo državo vedno več leto- mo nekaj brušenega stekla, viščarjev. Vzrok ni samo v tem, umetnega kovaštva, pletene slada imamo za to vse naravne me (kovčki in torbice) in še neto ženske. Ze takoj v začetku Je pogoje in mnogo zanimivosti, kaj kmečke in privatne kera-bilo videti, da so francoski mla- Turistu pa je treba nuditi še mike. To bi bilo v glavnem vse. dinci odločeni ponoviti uspeh marsikaj drugega. Mislim, da bi se tu s pravil-svojih starejših tovarišev. Tako Treba je pač storiti vse, da nim prijemom dalo mnogo n»- (Nadaljevanje na 4. strani) NASI OLIMPIJCI J. Pavčič, Hlebanja, Matevž Kordež, C. Pavčič se tujega turista postreže in za- praviti. dovolji, kar je gotovo najbolj Zakaj nimamo pri nas nobe- učinkovita reklama. Gotovo pa nih lepih izdelkov iz lesa? Ne so danes še vedno pomanjklji- mislim tu na krožnike, kričeče vosti, katere je treba odprav- pobarvane, kakor se vidijo po ljati in iskati nova pota, da se naših izložbah. Imamo vsakovr- obisk tujcev še bolj dvigne. Mi- stni les za rezbarje, strugar je, slim tu predvsem na Gorenjsko, vlagalce intarzij, za umetne mi- Razen naravnih lepot zanimajo zarje. Toda teh poklicev pri nas tujca tudi ljudje, med katerimi skoro ne poznamo. Včasih je letuje. Njihova mesta, vasi, nji- bilo na Gorenjskem tudi več de- hove hiše. Rad opazuje navade, lavnic za žgano glino, ljudske običaje, petje, muziko, Cipk, vezenin, brušenega stek- igre itd. Vprašajmo se, če smo la, umetno kovanih izdelkov bi v tem pogledu že vse storili? se lahko več prodalo in tudi več Pri odhodu skoro vsak nakupi ljudi s tem zaposlilo, nekaj spominkov za svoje znan- O teh stvareh bi bilo dobro, ce v domovini.'Redek je, ki tega ko bi ljudski odbori, turistične ne stori. Tudi to je za nas va- in gostinske organizacije raz- žna zadeva! mišljali, že sedaj pred glavno Imamo lepe čipke naših kle- turistično sezono, da ne bi ugo- kljaric. To bi že bilo. Čeprav na tavljali raznih pomanjkljivosti Gorenjskem čipkarstvo zgineva šele takrat, ko bo že prepozno, (v Železnikih, kjer delajo mor- J. B. B62$A 86 • • • Odueddie na PONEDELJEK NaS stalni predstavnik prx Združenih narodih dr. Jože Bri lej bo prišel na posvetovanje iz New Yorka v Beograd. Pariš, 12. II. Predsednik francoske vlade Guy Mollet se jc danes posvetoval s strokovnjaki ta finančna in splošno-gospo-darska vprašanja, o možnosti razpisa posojila v znesku 2 milijarde frankov. Posojilo bi porabili za napredek alžirskega gospodarstva, ki je precej zaostalo. Z razpisom posojila ne misli sedanja francoska vlada vplivati samo na gospodarski položaj Alžira, marveč upa, da bo ta ukrep pomagal k izboljšanju splošnega političnega In vojaškega položaja v tej deželi. Pariški politični krogi predvidevajo, da bo tudi ta teden v ospredju severnoafriško vprašanje. Ze prvi dan, torej v ponedeljek, začno v Parizu maroško-francoska in tuniško-francoska pogajanja za ureditev medsebojnih odnosov med tema dvem.i bivšima protektoratoma Francije v Severni Afriki in metropolo. Maroško delegacijo vodi sultan Ben Jusuf, tuniško pa predsednik vlade Ben Amar. Sodijo, da bodo pogajanja hitro ln uspešno zaključena, ker s; od tega obeta francoska vlada določen pozitiven vpliv na ureditev francosko-alžirskega problema. Amrikar, 12. II. Indijski premier Nehru je danes ob zaključku konference indijske Kongresne stranke v Amrikaru, ostro napadel bagdadski pakt, ki po njegovem mnenju ogroža mir in mirno sožitje med narodi. »Ce to ni opaziti že sedaj, bodo posledice vidne v bližnji prihodnosti«, je dejal indijski predsednik. Prav tako je zavrnil SEATO (jugo - vzhodni azijski pakt), ker vojaški pakti še nikdar niso privedli do pomiritve Bruxelles, 12. II. Danes se je zaključil tu sestanek šestih zunanjih ministrov držav Zahodnoevropske zveze. Ob zaključku so ministri v skupni izjavi poudarili, da je nujno ustanoviti skupno komisijo za atomsko energijo — tako imenovani Ev-ro-Atom. V tej organizaciji naj bi po mnenju ministrov, sodelovale tudi ostale prizadete zahodnoevropske države. Madrid, 12. II. Zvedelo se je, da se v glavnem mestu Španije še vedno nadaljujejo protifran-kovske študentovske demonstracije. Demonstracije so se začele ob sindikalnih volitvah in so prerasle v splošen odpor proti Frankov! fašistični tiraniji. Znamo je, da so demonstracije začele že oktobra lani in zato niso le odraz trenutnega razpoloženja določene skupine ljudi, marveč izražajo misli in težnje dobršnega dela španskega ljudstva. Ob občnih zborih gasilskih društev in Zvez Za tesnejše stike Požar v Selcih po rezultatih V četrtek, 9. februarja okrog in Cešnjice kljub tem pomanj- 9. ure zvečer so ognjeni zublji kljivostim kmalu na mestu, jin> uničili stavbo KZ Selca. V stav- k sreči ni bilo treba stopiti v bi je bilo v pritličju zadružno kakšno zahtevnejšo akcijo, ker njihovega kaj radi prikradejo v društva skladišče in kovačnica, v I. so medtem že domačini v glav- nadstropju so bili pisarniški nem uspeli zadušiti požar. Te dni se zaključujejo občni veda zbori gasilskih društev na Go- dela. taki ljudje, ki jim je mnogo do renjskem. V nedeljo so že bile Mnogokrat pa so dejstvu, da tega. da ne bi bilo vse tako, kot prostori in sejna dvorana, med- Take in podobne elementarne prve konference obč. gasilskih nekateri napak ocenjujejo re- Di moralo biti. tem ko je bilo podstrešje ure- nezgode ponovno kažejo, kako zvez. Prav je, da se ob tem na- zuitate njihovega dela, krivi ga- Tu je treba iskati vzroke, da Jeno za hišnikovo stanovanje. potrebna in važna je avtomat- piše nekoliko misli o vlogi ga- siici in gasilske organizacije delo v gasjiskih organizacijah °SenJ se Je razširil s tako ska telefonija in dežurna gasil- silske službe, o njenih proble- Same. Gasilska organizacija je . v . naglico, da hišniku skoraj niče- ska služba. Ce bi ogenj v da- mih in o mestu, ki ga, ali bi ga prav tako, kot vse ostale orga- ne gre ' kot 01 vsi želeli in sar niso mogli rešiti. Le z ve- nem primeru zajel še druge ob- morala imeti gasilska organiza- nizacije, združenje — v osnovi da gasilstvo še ni doseglo take liko prizadevnostjo so rešili ne- jekte, bi kljub vsej prizadevno- cija v našem javnem in druž- Sjcer prostovoljno — določenega veljave, kot mu pripada. Toda kai Pisarniškega in drugega in- sti domačini ne zmogli vsega ventarja. dela. Sosedne gasilske čete: mo- Na kraj nesreče bo prihitoft torizirani gasilci iz Železnikov več vztrajno delo, da se tudi ki z neko resignirano užaljeno benem življenju. števila članov, ki imajo skupen izhod iz tega ni tarnanje, mar Niso redki v vrstah gasilcev, cil3- ki Jin druži. Tako kljub prostovoljnosti tudi tu veljajo domači gasilci, ki jim je uspelo in drugi pa bi bili lahko obve- stio ucotavliaio da so gasilci določena pravila, ki so za člane gasilske organizacije čimprej v požar zadušiti in lokalizirati, da ščeni šele potem, ko bi bila ka-zapostavljeni, da' se zanje nihče obvezna. Zato je nesmiselno in celoti vključijo v ta naš živi 5 ne zmeni, da se jih celo podce- smešno, sklicevati se na prosto- tok življenja. njuje itd. Take in podobne ugotovitve pa ne le, da nimajo nobene realne osnove — saj družba z materialnimi prispevki, ki jih daje za normalno funkcio- voljnost in s to besedico opra- Zato naj bi bU osnovni motiV) vičevati površno delo, ali pa k- naj bi preveval vse občne delo, ki celo ni v skladu z našo zbore društev in Zvez: najti čim tesnejše stike z vsemi orga- družbeno ureditvijo. Prav zaradi tega je beseda gasilec, žal, nTranjre"galilske"7lužbe"."doka- P°stala sinon*m za nič kaJ Pri" področTu! , , , . kupne pojme, zuje, da ceni delo te humane organizacije — marveč so celo Zaradi »tenkosti«, kot imenu- škodljive. Taki nazori namreč Jejo nekateri to lastnost neka- demebilizirajo človeka in posa- terih gasilcev, pa pride do tega, mezne organizacije postavljajo da se Posameznik, ali pa cela v nekak afront proti vsem ti- organizacija, odtegne iz družbe- stim organizacijam in društvom, "ega življenja ki jih baje »ne razumejo«. se ni razširil še na stavbe in tastrofa že na višku, domačije v neposredni bližini. Prednja argumentacija je do- Zaradi pozne ure niso mogli voljna, da merodajni činitelji biti pravočasno alarmirani tudi čimprej ukrenejo vse potrebno sosedni gasilci, ker je bila ku- za ureditev prepotrebnih alarm- rirska zveza na vsak način pre- nih pripomočkov. Med temi je počasna, na telefon pa v tem eden od najvažnejših avtomati- nizacijami in društvi na svojem času ni bilo računati. Vseeno, zacija telefona in uvedba gasil- ik da so bili gasilci iz Železnikov ske dežurne službe. —« Posvet zastopnikov pevskih zborov Gorenjske Za večjo pevsko dejavnost »Mi smo itak gasilci in nas politika in druge družbene stvari itak nič ne za- Od tod tista zaprtost, ki samo nimajo« — to je zagovor takih Kranj, 12. februarja. svet vsi pevovodje in predsed- v oddaljenejših krajih, vaseh škodi. Res je morda, da tu in ijudj. v resnici pa prav s tem Svet Svobod in prosvetnih niki oz. zastopniki pevskih zbo- bo sosvet organiziral v teh kra- tam kak posameznik, ki ne ve, gasilstvo zgublja tla pod noga- društev okraja Kranj je že or- rov Gorenjske. Na setanku so jih gostovanja naših boljših kako važna in družbeno po- mi. Kajti izločene iz živega to- ganiziral v svojem sklopu so- sprejeli pravilnik sosveta, izvo- zborov, predvsem pa bo skrbel membna je vloga gasilstva, na- ka družbenega dogajanja, so or- svete za dvig kulturno prosvet- lili sekretariat, ki mu predse- za programsko stran vseh sa- pačno in prenaglo sodi o tej or- ganizacije obsojene samo na hi- ne dejavnosti. Med temi je bil duje Peter Lipar iz Kranja in mostojnih koncertov, kajti opa- ganizaciji. Toda vsi upravni in ranje. Od tod tudi žalostne organiziran tudi pevski strokov- obravnavali številne predloge za ža se, da se zbori izogibajo idej- politični forumi, od občinskih ugotovitve, da je priliv novih ni sosvet. izboljšanje pevske dejavnosti na nih, stilnih in podobnih pro- navzgor, upoštevajo in cenijo kadrov nezadosten. Na drugi Danes dopoldne pa so se zbra- Gorenjskem. Sklenili so, da bo- gramov in se še vedno preradi delo gasilskih organizacij — se- strani pa se v takem položaju li v Kranju na prvi pevski po- do za pevovodje sklicevali pri- naslanjajo na čitalniške pesmi. ložnostne sestanke, na katerih Sosvet bo skrbel, da bo delo _ . - - - . w fLf - - - bodo ti usmerjali enotno in idej- potekalo po pravilniku, ki daje * * UPlSiiCfli teaCTi V I rZICU no delovanje zborov. Za skupen smernice ne le za delovanje študij bodo izbrali primerne sosveta in pevskih zborov, tem- pesmi. Te bodo razmnožili in jih vec za delovanje in dvig vsa razposlali zborom. Pripravili naše pevske dejavnosti. Smučišča bodo oživela Tržič, 11. februarja. bodo najmanj en skupen nastop vseh zborov, ki bo v času pro- tekma, zvečer ob 7. uri pa re- čer ob 19.30 uri bo predaval dok- slavitve štrajka v Jugočeški. Se P. U, Sneg je nenadoma spremenil vija na ledu. Za četrtek so pri- tor Mitja Gore iz Ljubljane; prej pa bodo zbori z območja vsakdanje razpoloženje. Pregnal pravili v kino dvorani tudi ve- njegovo predavanje bo sprem- posameznih občin organizirali je zdolgočaseno življenje, ki se seli večer ob 19.30. uri, pred Ijano s turističnimi filmi. V so- SVoje skupne nastope, ki jih bo je že nagibalo k spomladan- tem ob 17. uri pa bo pred Me- boto bo na Kukovnici slalom, obiskal predsednik pevskega skemu veselju in — ustregel ter stnim domom otvoritev držav- naslednji dan pa smuk z vrha strokovnega sosveta Peter Li- razvedril predvsem nekatere nega prvenstva v alpskih disci- Kukovnice. V soboto zvečer bo- par in po nastopu podal vzgojno do v dvorani »Svobode« gosto- kritiko. Sosvet bo izdelal tudi vali tudi iz Radia Ljubljana s koledar, po katerem bodo delali za siljšno izobraževalno športnike. Tržiško Turistično plinah. društvo je takoj, ko je kazalo, y petek bodo začeli že dopol. da bo sneg vendarle zapadel, dan Cez dan bo veiesiaiom na koncertnim programom. V nede- vsi zbori, sestavilo svoj načrt za »Turi- KukovniCi. Ce ne bi bilo snega, ljo popoldan bo zaključek v Me bi bile te tekme na Zelenici, stnem domu hkrati s podelitvijo (Nadaljevanje s 1. strani) pripravilo medklubske sanka-ške tekme iz Ljubelja. Tudi otroci bodo na ta dan, pustno nedeljo, imeli v dvorani Svobode svoje veselje — otroško maškarado, zvečer pa bo veselje tudi po ostalih gostinskih podjetjih. Naslednji dan bodo Trži-čani gledali kvalitetno uprizoritev — Ocvirkovo »Tretje ležišče«. Torek bo mineval v znamenju pustnih zabav. Turistično društvo pripravlja pustni kar- koristnih in aktualnih tem po-Delo sosveta bo ogromno in skrbel strokovni sosvet. Razen r^f"'" bi bile te tekme na Zelenici, stnem domu hkrati s podelitvijo ]e UDati v usneh kpr ip hiln v . , . . Za nedelio 12 februaria le i * j i. „ ^ j • j- i • x \ j "p«»" v ut>pen, Ker je duo v dramskega, vokalnega in mstru- 7___J^.*7:,.tako Pa kaže' da 00 na Kukov- nagrad in diplom najuspešnej- razpravi na včerajšnjem posvetu mentalnega sosveta ki ™ krnici potekalo vse v redu. Zve- šim tekmovalcem. izrečenih Tovariš Starič - še na mnoga leta! Te dni je praznoval visok živ- njegovim vodstvom že lepe re- ljenjski jubilej — 70 - letnico, zuitate. Z veliko vnemo je so- starosta golniških gasilcev tov. deloval tudi pri ustanovitvi Pro- Jože Starič. Ze kot mlad fant stovoljnega gasilskega društva nevar'v^bVtiiiu" ni~£jubelju Je sodeloval v gasilski organi- v Goricah ter bil eden najvid- zaciji. Po osvoboditvi smo ga nejših gasilskih delavcev na pa bo smučarska zabava. V sre do, 15. februarja bodo pričeli s :ecej teženj posa- obstajali, so na novo ustanovil« meznih zastopnikov zborov k tudi nekatere druge- sosvet za izboljšanju delovanja zborov, splošno izobraževanje, likovno kot za izboljšanje pevske dejav- umetnost, komisijo za podelje- nosti na Gorenjskem nasploh, vanje odlikovanj, redakcijsko V sosvet je bil sprejet tudi komisijo itd. okrajni učiteljski zbor, ki nima nalogo le ustvariti dober zbor, Končno bo treba poskrbeti tu- temveč ima še večjo vzporedno di( da bodo občinski odbori za nalogo, vzgajati prosvetne de- ___. . ., ,. lavce-učitelje v pevovodje šol- Prosveto Pric^i opravljati svo-skih pa tudi ostalih pevskih Je dolžnosti. Le-ti bodo skrbeli, zborov. Ker večina zborovodij razen za organizacijsko delo, tuni honorirana, so na sosvetu h,- m»»rfinA__ • , razpravljali o plačevanju v ob- * ™ Pr£mln° 0Pra^anje idej- takoj zasledili med organizatorji vsem bivšem tržiškem področju. ^ avtoJrskih nonorar1ev zbo_ nega in moralnega dela društva športnimi praznovanji. Ob 4. uri prostovoljnega gasilstva — usta- Skratka, za razvoj in dvig ga popoldan bo iz Pristave do Dol- Hud mraz in sneg povzročata precejšnjo škodo po vsej Evropi avtorskih tantijem. Da bi se vrševanje pevska dejavnost razgibala tudi stva. ideološkega poslan- rovodja je tisti, ki pripomore k na vasi, za materialni položaj novil je gasilsko društvo pri silstva si najde Jože Stanč ved- reprodukciji del Ppo^ameznih itd. Okrajni svet na bo tako žana motoskiring, na drsališču Zdravilišču na Golniku, ki je no potreben čas. Kot sedemde- skladb) zato ima tudi zborovodja ,7 ' n a '.. .P*, , , za Virjem pa uro za tem hokej doseglo v preteklih letih pod set letnik je še vedno na čelu pravico do nekega procenta lahko P°globl1 sv°le delo v U- svojega društva, aktivno pa dela tudi v Občinski gasilski zvezi, kjer je tudi član odbora. Za vse dosedanje zasluge je bil odlikovan z gasilskim priznanjem III. in II. stopnje. Pred kratkim ga je odlikovala tudi Gasilska zveza FLRJ z gasilsko 7VP7rin TTT. st.nnnip ki mu 1/> jf> »Dan gor, sneg dol«, pravi razsaja zlasti v Primorju in v di vremenskih neprilik zaprli ljudski pregovor, ki se je letos Dalmaciji, tako da so morali re- vse šole do 16. februarja. Tudi v polni meri uresničil. Mraz in ško pristanišče zapreti, ustav- na jadranski obali ne pomnijo sneg pa ne gospodarita samo pri ljen pa je vsak promet na Ja- tako nizke temperature in take nas, temveč sta zajela vso Ev- dranskem morju. Tudi več tu- burje kot zdaj. Temperatura je ropo, Azijo, Severno Afriko in jih ladij se je zateklo v naša padla na —17° C, burja pa piha Ameriko. Prizanesla sta le pristanišča. Celo v Aleksandriji, z brzino 150 km na uro. Uki-Avstraliji, ki ima na jugozaho- v Severni Afriki, so morali za- njen je ves avtobusni promet du toplo sončno vreme, severo- radi neurja in burje za nekaj med obalnimi kraji in z oni-zahodnemu delu pa grozijo ve- dni zapreti pristanišče. Prav ta- mi iz notranjosti, like poplave. Najhujše snežne ko poročajo tudi z Dunaja, da V zvezi s snegom in mrazom razmere v Evropi so v Italiji, sta Drava in Donava v dolžini pa so tudi Številne smrtne žrtve kjer je v Abruzzih v nekaterih več kilometrov zamrznili. 24 ju- po vsej Evropi. Največ so jih predelih celo po 5 metrov sne- goslovanskih rečnih ladij se je ugotovili v Franciji, in sicer ga. V Berlinu nepretrgoma sne- moralo umakniti v avstrijske nad 40, v Zahodni Nemčiji 19, Ži, tako da so morali prekiniti rečna pristanišča. v Italiji 13 itd. V raznih krajih vsakršen promet z ostalimi pre- V ostalih krajih Jugoslavije Evrope so izbruhnili veliki podeli Nemčije. V Turčiji so taki ni temperatura dosti višja. Hud žari. Tudi na Primorskem je bi-viharni in snežni zameti, da je mraz in burja sta zajela pred- lo več požarov, kjer so se vnele enega izmed potniških vlakov vsem Makedonijo, kjer je na saje. Skoraj ma vseh progah v zamedlo in so morali okrog 300 nekaterih progah prekinjen že- Jugoslaviji vozijo vlaki s pre-ljudi reševati s pomočjo voja- lezniški promet, v vsej Make- cejšnjimi zamudami. Nekaterim Skih avtomobilov. V Grčiji je doniji pa so zaprte osnovne išo- kmetom pa, ki so slabo poskr-, precej vasi, ki ležijo v višjih le in sedemletke. Nenavadno beli za krompir, jim je ves pri-predelih države, odtrganih od hladen val, ki ga ne pomnijo delek zmrznil, meščanom pa so ostalih krajev in jim morajo za že več kot 10 let, Se zajel tudi zamrznile in razpokale vodovod-to dovažati zdravila in hrano s Bosno, tako da so v bližini Sa- ne cevi in so tako ostali brez helikopterji. Tudi v Avstriji so rajeva izmerili —25° C. Na Go- vode. snežni zameti in je več kot 12 renjskem smo imeli v preteklem Torej nevšečnosti in nesreč ur nepretrgoma snežilo. tednu temperaturo med —19 do več kot preveč. Vremenski na-Ni nas pa letos tako pozno —22° C. povedovalci pa nam napovedu-presenetil samo sneg, temveč so Stanje v Jugoslaviji se še jejo najhujše šele zdaj. Pravi-po vsej Evropi zabeležili tudi slabša. Lika je odrezana od jo, da pravi mrzli val šele prl-zelo nizke temperature. Iz Ita- ostalih krajev. Prometne zveze de. Toda muhasto vreme prelije poročajo, da je ponekod v Zagreb — Reka so popolnoma križa tudi napovedovalcem vre- s&odisea Abruzzih padlo živo srebro na prekinjene. Sneg je zapadel ce- mena večkrat njihova prizade ~-45°C. V Ukrajini na —40° C, Lo v Dubrovniku, kjer je tem- vanja, tako da so morali svoja mlajšim društvenim tovarišem v skoraj vseh ostalih evropskih peratura padla na —5° C, med- predvidevanja včeraj že spre- je tov. Starič lahko za vzgled. državah pa so imeli te dni od tem ko so v Zagrebu zabeležili meniti — namreč vse kaže, da Gorenjski gasilci pa mu še nega sodišča Kranj. Ta ga je ni dobila niti denarja niti volne, —15 do —27° C. Mrazu in snegu doslej najnižjo temperaturo ml- bo prišel toplejši val in da bo enkrat kličemo: še na mnoga namreč pozval, naj na podlagi Za obe goljufiji jo je sodišče pa se je pridružila še burja, ki nus 22° C. V Beogradu so zara- nastopila odjuga. leta! plačilnega povelja plača 2500 di- obsodilo na 4 mesece zapora. Ivana in Ivan Carman iz Bre- narjev. Pri tem je organa 3e zij, sta se morala zagovarjati razžalil in ga hotel celo napastf. pred sodiščem zaradi tavine, ki Ker je preprečil izvršilnemu sta jo napravila v maju in ju- organu uradno dejanje in ga pri niju 1955. leta. Iz stanovanja tem žalil, se je moral zagovar-Angele Kuhar v Brezjah pri jati na sodišču. Obsojen je bil Tržiču sta postopoma jemala ra- na mesec dni zapora pogojno za zne predmete in sicer sta vzela dobo 2 let. Pogojno kazen j« 9 rjuh, 5 metrov belega platna, sodišče izreklo predvsem ob 8 metrov rjavega platna, 8 me- upoštevanju okolnosti, ker mora trov sifona, kilogram kotenin- skrbeti za 8 člansko družino, skih ostankov, 2 spalni srajci, triko majico, ženske spodnje Bogomira Kemperle se je v hlače, 2 okenski zavesi, svileno februarju leta 1955 zglasila pri ruto, 3 prevleke za blazine, zla- neki stranki v Tržiču ter se j« to verižico s križcem, zlat po- lažno predstavila, da je usluž-ročni prstan, tehtnico za žganje, bena pri nekem zlatarju v Ljub- 10 metrov čipk, 5 komadov bri- Ijani ter, da mora ta stranka sač, 2 naglavni ruti, 1 otroško takoj dvigniti pri tem zlatarju rjuho, sončna očala, 7 metrov 4 g prelitega zlata, sicer ji bO gradla ter 55.000 gotovine tako, vse zapadlo. Zato mora pa takoj da sta skupno oškodovala Ange- dati Kemperlovi din 2390 za lo Kuhar za okoli 98.000 dinar- predujem. Stranka je verjela, jev. To sta vzela iz stanovanja ker Je mislila, da so dali k temu Angele Kuhar v času, ko j2 zlatarju neki njeni sorodniki bila Kuharjeva v bolnišnici. So- preliti zlate predmete. Vse to dišče je oba obdolženca obsodilo Pa ni držalo, ampak je na ta ob visokem jubileju izročil pred- na q mesecev zapora, razen tega način le prišla Kemperletova s pa še na plačilo odškodnine pomočjo goljufije do zneska din Kuharjevi. 2390.—. Na podoben način je kmalu nato dobila še od neke druge stranke v Kranju 1500 diđ Franc Jenko iz CeSnjevka pri pod pretvezo, da je zanjo v Cerkljah se je v novembru pre- Ljubljani rezervirano 2 kg vol-teklega leta na svojem domu ne ter, da jih bo ona takoj dvig-uprl izvršilnemu organu Okraj- nila. Potem ta stranka seveda Jože Stanič sednik okrajne gasilske zveze tovariš Tvrdy. Danes ni veliko gasilcev, ki bi delali s toliko voljo in veseljem, požrtvovalnostjo in ne-umornostjo, posebno njegovim 2 Glas ST. 13 / 13. FEBRUARJA 1956 / Goridjsb 8365 Z občnega zbora fisoških strelcev Premalo sodelovanja Preteklo nedeljo so imeli je strelišče, niso zanemarjali strelci z Visokega svoj redni ostalega dela družine. Imeli so 17. junija 1908. leta je bila v Tržiču usta-letni občni zbor. Iz poročil od- več prireditev doma, prav tako novljena podružnica Slovenskega planinskega bornikov je bilo razvidno, da je pa so se udeleževali tudi prire- društva na pobudo Matije Marinška in Hu- ga Robleka. Vendar ustanovitev te podružnice pomeni le začetek organizirane planinske dejavnosti v Tržiču, saj so ta šport gojili že vrsto let pred tem. V kratkem času je postala podružnica zelo aktivna in se je ta aktivnost do I. svetovne vojne, ki je to dejavnost prekinila, še stopnjevala. Planinstvo v Tržiču ima že stare tradicije S A H Šahisti iz Naklega so delavni a sklenili takoj obnoviti delo planincev. Ustanovili so Planinsko društvo Tržič. Število članstva v društvu se je hitro množilo, med njim zlasti mladina. Ze isto leto je društvu uspelo preurediti planšarsko kočo pod Storžičem v planinsko postojanko. Vsa naslednja leta pa so skoraj vsako leto zgradili ali obnovili planinsko kočo na bližnjih vrhovih. Seveda pa ni preteklf mesec odigrali dva'tur-bilo to vse njihovo delo. To delo je le najpo- nirja> prav toliko pa jih bodo membnejše. Planinsko društvo vse skozi izvr- tudl vsak prihodnji mesec Na šuje tudi vse naloge, ki jih danes mora izvrše- turnirju mladincev je med 12 udeleženci zmagal Ivan Pavšek, Letos, ko je KUD Dobrava iz Nakla odprlo svojo čitalnico; so v njej dobili prostor tudi nakel-ški šahisti. V čitalnici se danes redno zbira približno trideset aktivnih šahistov, med njimi preko 20 mladincev. Le-ti so Strelci z Visokega so si razen strelišča v preteklem leiu zgradili tudi barako družina kljub številnim težavam, zlasti pomanjkanju sredstev, dokaj delavna. Čeprav je bil cilj visoških strelcev v preteklem letu, da si zgradijo svo- ditev sosednjih strelskih družin. Posebno pohvalo p« zaslužijo člani družine, ki so prostovoljno pomagali pri gradnji strelišča in barake, saj so pri tem opravili preko 1000 prostovoljnih delovnih ur. Kljub temu, da so se strelci na občnem zboru pogovorili o marsičem, o napakah in delu v preteklem letu ter o načrtih za prihodnost, pa zbor ni dosegel povsem tistega namena, kot so si ga člani strelske družine želeli. Občnega zbora se niso udeležili nekateri zastopniki povabljenih družbenih organizacij, s katerimi so se hoteli visoški strelci pomeniti za skupno delo, ki bi bilo tako laže in uspešnej-«i v celoti izpolnil svojih na- je> istočasno pa bi se lahko polog, zlasti ker je premalo pazil množilo tudi število članov v na mladino v klubu. Na sploh družini, pa je občni zbor pokazal, da je preteklo leto pomenilo za košarkarje iz Kranja stagnacijo. Sicer pa je zbor sam kot tak dosegel svoj namen, saj malo-kje člani tako temeljito pregle- na turnirju članov (sodelovalo jih je deset) pa Franc Kuhar in Milan Novak. Torej so nakelški šahisti prid- Več pozornosti članicam In pionirjem Pred kratkim so imeli svoj redni letni občni zbor kranjski košarkarji, člani SD »Triglav«. Iz poročil odbornikov je bilo razvidno, da lanskoletni odbor DOM NA KOFCAH Sele 1921. leta je podružnica znova oživela, največ po zaslugi »planinskega ata« — Ivana Engelsbergerja. V novi podružnici so bili zastopani že vsi sloji tržiških prebivalcev, v odbor pa so bili izvoljeni tudi zastopniki iz Loma, Kovorja in s Podljubelja. Razen mar-kacijskega in propagandnega dela moramo omeniti najpomembnejše takratno delo podružnice — zgraditev Doma na Kofcah (1927). Prav tako pa tudi oskrbovanje planinskih postojank pod Storžičem, na Bistriški planini, v Gozdu in na Korošici. Spet pa je delavnost tržiških planincev prekinila to pot II. svetovna vojna. Po osvoboditvi so se že 18. septembra 1945. sestali odborniki predvojne organizacije tržiških planincev (Salberger, Klemene, Poljanšek, Kokalj, Primožič, Rozman in Malijeva) In vati katerokoli društvo. Te dni so imeli tržiški planinci spet svojo redno letno skupščino, katere se je udeležil tudi podpredsednik planinske zveze Slovenije Tone Bučar ter številni predstavniki družbenih in političnih organizacij. Na skupščini so predvsem pregledali delo društva v preteklem dno prijeli za delo, čeprav jim letu, prav tako pa so tudi sprejeli številne manjkajo potrebni rekviziti (saj predloge in sklepe za še uspešnejše delo v pri- nimajo niti zadostno število ša-hodnosti. Ob koncu skupščine so izvolili tudi nov) in so lahko za zgled marsikateremu kraju na podeželju, kjer bi |tudi lahko gojili zlasti mladini koristno igro-šah. Enotedenski šahovski tečaj zaključen Jesenice, 12. februarja Danes je bil zaključen sedemdnevni šahovski tečaj, ki ga je vodil mednarodni mojster tov. Stojan Puc. Tečaj je organiziral na željo članov kluba upravni odbor društva. Po mnenju predavatelja Stojana Puca je tečaj mnogo pripomogel k splošnemu dvigu šahovske igre na Jesenicah. Vsakovečernega predavanja se je udeležilo po 25 šahistov, kar je vsekakor velik uspeh za jeseniški šahovski klub. U. BIVAK V STOR2ICU nov odbor, ki ga sestavljajo povečini odborniki starega odbora, ki mu bo predsedoval Karel Globočnik. • Costa Prvaki južne Gorenjske so Kranjčani Za namizni tenis je na Go-dajo napake svojega dela. Prav renjskem iz leta v leto večje gotovo pa jim bodo sklepi, ki zanimanje. Pred dnevi so zaključili z novo organiziranim bo jih sprejeli, v letošnjem letu, lahko koristili, da bo njihovo ja~ Gorenjske" na katerem je so delo uspešnejše, čeprav ne mo- delovalo 6 moštev. Prvenstvo se S tem tekmovanjem, ki ga je organiziral iniciativni odbor za Gorenjsko, so precej pridobili predvsem igralci z Golnika, iz temo trditi, da je bilo njihovo prizadevanje doslej brezplodno, zlasti Še, ker moramo upoštevati, da je košarkarski klub v Kranju najmlajši in da ga po večini sestavljajo še neizkušeni mladinci. Eden najvažnejših sklepov •bčnega zbora pa je bil, da morajo v letošnjem letu bolj paziti na pionirje in članice. Tega jim verjetno ne bo težko doseči, saj je za košarko v Kranju vedno večje zanimanje. ekipnim prvenstvom južnega de- Tržiča in Škofje Loke. Ker je zanimanje za to tekmovanje postalo še večje kot je» bilo, predvidevajo, da bodo prihodnje pr venstvo za južni del Gorenjske v namiznem tenisu organizirali v dveh skupinah — tržiški in kranjski skupini. V vsaki pa bo nastopalo 6 ekip. je začelo že preteklo leto, meseca maja in so moštva igrala vsako z vsakim doma in v gostih. Prvenstva so se udeležili Kranjčani, Tržičani, Ločani, Stražiščani in namiznoteniški igralci z Golnika. Končna tabela je naslednja: 1. Triglav III. Kranj 10 9 0 2. Partizan Tržič 10 7 1 3. Partizan Skofja Loka 10 7 0 4. Triglav IV. Kranj 10 3 1 6. Partizan Stražišče 10 3 0 6. Storžič Golnik 10 , 0 0 1 72:28 18 2 67:33 15 3 62:38 14 6 50:50 7 7 31:69 6 10 18:82 0 Velik korak naprej Uspehi gorenjskih plavalcev so vsako leto pomembnejši (Nadaljevanje) 10« m METULJČEK: 1:29.6 1:33.2 1:35.1 1. Vukič M. (Triglav) 2. Pelan M. (Kamnik) 3. Cebulj S. (Prešeren) 4. Vavpetič M. (Kamnik) 1:37.1 5. Koncilija B. (Triglav) 1:38.2 6. Stare J. (Triglav) 1:38.3 7. Auersperg M. (Kamnik) 1:40.0 8. Potrato T. (Kamnik) 9. Skofič F. (Kamnik) kov slog je ob pojavi delfinove- rezultat tretji v Sloveniji. V me- go sloga že nekoliko počasnej- šani Štafeti so se skozi vso se- ši in potrebno bo sčasoma mi- zono borile Kamničanke in sliti, da se delo preusmeri na Kranjčanke za prvo mesto. To novi slog. To sicer terja precej se je zgodilo na mladinskem in dela, vendar je potrebno priče- članskem prvenstvu. Obakrat ti. Pa so Kranjčanke odločile bor- Ostra borba med Triglavom bo v svojo korist. Največji uspeh in Kamnikom je dala odlične so dosegle kranjske plavalke, ki rezultate v disciplinah posamez- so se na državnem prvenstvu 1:40.5 mkoV( posledica tega pa so tudi plasirale v mešani štafeti na J:46* odlični rezultati štafet. Med tem osmo mesto v postavi: Koncilja, Ponedeljkov obveščevalec KINO - te dni bomo gledali • Mali oglasi Prodam kravo, ki bo konec marca teletila. — Šenčur 41. Ekonomija »Plamen«, Kropa proda 4 krave in 1 brzoparilnik 200 litrov. Informacije dobite v tajništvu podjetja. Preklicujem mesečno vozovnico št. 005518 za februar na ime Cerar Helena. Upravni odbor podjetja »Zi-mopreja«, Stražišče pri Kranju KINO »STORZlC« KRANJ Od 13. do 14. februarja amer. film »RDEČA REKA«. — Predstave ob 16., 18 in 20. uri. 16. II. jugoslovanska kinoteka predvaja 10 risanih barvanih filmov za šole ob 9., 11.30 in 14.30. uri. — Vstopnina enotna 20 din. 16.—17. II. franc. barvani film »RDEČE IN CRNO« II. del, ob 16., 18. in 20. uri. razpisuje mesto komercialista. Pogoji: visoka ali srednja strok. KINO „SVOBODA« STRAZISCE ekonomska izobrazba s komerci- M februarja franc. barvani Predstave vsak dan ob 18. in 20 uri. KINO »PLAVŽ« JESENICE 14. februarja ameriški film »RIVER STRIT 99«. 15. februarja ameriški barvani film »ROBERTA«. — Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. url KINO KOROŠKA BELA 13. februarja ameriški film »RIVER STRIT 99«. — Predstava ob 19. uri. alno prakso. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom in navedbo vseh zaposlitev je poslati naslovu do 25. t. m. film »RDEČE IN CRNO« II. del, ob 19. uri. 16. februarja kinoteka predvaja program 10 risanih barvanih filmov za šole ob 10.30. in 16. uri. — Vstopnina Obveščamo vse rezervne ofi- enotna 20 din. clrje na področju občine Kranj, da bo redni letni občni zbor KINO »RADIO« JESENICE UROJ-a dne 17. II. 1956 ob 16. Dd 13. do 14. februarja ame-uri v dvorani doma JLA v Kra- rigki barvani film »ROBERTA«. nju. Od 15. do 16. februarja ameri Udeležba za člane UROJ-a ški film »river STRIT 99«.— obvezna. Vabila prinesite s se- I Gledališč« PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ jugoslovanska Sreda, 15. februarja ob 20. uri — Izven — »VELIKA BESEDA« — Ob 90-letnici ustanovitve »Čitalnice Kranjske« ln v Prešernov spomin. Četrtek, 16. februarja ob 16. uri — za red C in i^ven — VELIKA BESEDA« — Ob 90-letnici ustanovitve »Čitalnice Kranjske« in v Prešernov spomin. 10. Marn J. (Triglav) 1:51.7 ko je pri moških štafetah pobral Hribar, Vukič, Palovšnik. Le- Povpreček leta 1954 1:48.9 le ta 1955 1:39.1 Posledica rekorderske forme, v kateri je bila Mirjana Vukič, je bil tudi nov slovenski rekord na 100 m metuljček. S tem rezultatom se je uvrstila Mirjana na čelo slovenskih plavalk in na 5. mesto v državi. Na državnem prvenstvu ji ni uspelo ponoviti rezultata, kar je bila posledica nesreče na 200 m prsno, kjer je morala odstopiti zaradi krča. Ugodno sta presenetili Pelanova in Cebuljeva, medtem ko plavalkama Kamnika Vavpetičevi in Potratovi ni uspelo ponoviti lanskih rezultatov. Koncilijeva je zabeležila dober čas, še posebej je omembe vredno, da je Koncilijeva plavala v novem delfinovem slogu. Staretova je močno izboljšala svoj lanski čas in prav gotovo lahko od nje pričakujemo še boljše rezultate. Tudi 0-stale plavalke kot Auerspergo-va, Skofičeva in Marnova so po- prva mesta Kamnik, so pri zen- stvice so naslednje skah zmagale Kranjčanke. Pre-ceišen napredek so zabeležile 4X100 m CRAWL 1. Triglav I. 5.45.3 2. Kamnik 5:46,6 3. Prešeren 6:04.8 4. Triglav II. 6:06.8 5. Kamnik II. 6:36.6 Povpreček 1954 6:25.1 leta 1955 6:04.5 4X100 m MEŠANO 1. Triglav I. 6:09.1 2. Kamnik I. 6:09.5 3. Prešeren 6:28.0 4. Triglav II. 6:41.5 5. Kamnik II. 6:48.0 Povpreček 1954 7:03.3 leta 1955 6:27.4 To naj bi bil nekak kratek pregled plavalnega športa na Gorenjskem, pri čemer smo se omejili zgolj na plavanje in tudi pri tem le na najboljših deset tudi Radovljičanke. Lani smo plavalcev. Prav gotovo je na imeli samo po štiri štafe+e, to Gorenjskem še nešteto plaval-pravile svoje čase. Ta disciplina pot pa že po pet. Povprečki so cev, ki bi zaslužila, da se uvrste beleži poleg crawl disciplin zelo torej računani na pet štafet, med desetorico najboljših. Toda velik napredek. Dve plavalki Rezultat kranjske štafete na kar se ni zgodilo v sezoni 1955. Gorenjske sta med najboljšimi 4X100 metrov crawl je zelo do- se lahko zgodi v letu 1956 ali v Jugoslaviji in to Vukičeva in ber. Kamničanke so sicer manj kasneje. Pelanova, ki je deveta. Metuljč- napredovale, vendar je njihov Konec. UJM: ,iwm. MIRJANA VUKIC boj. — Upravni odbor UROJ-a, Kranj. Občinski komite Ljudske mladine Slovenije — Kranj obvešča vse osnovne organizacije LMS občine Kranj ter vse ostale forume, da se je preselil iz dosedanjih prostorov iz OLO Kranj v nove prostore v Prešernovi ulici št. 12. Kranj — pritličje. V nedeljo 12. I. 1956 smo otvorili gostilno. Kuralt Marija, Pre-doslje pri Kranju. — Cenjenim gostom se toplo priporočamo za obisk. Izgubljeno črno usnjeno rokavico (desno) 10. II. od avtobusne postaje Britof do trgovine Britof pri Kranju vrniti proti nagradi — Wahl, Britof 58. Miren upokojenec išče prazno sobo v mestu ali okolici Kranja (v pritličju). Da nagrado 5000 dinarjev. Naslov v upravi lista. •Objave Sindikalna podružnica postaje Jesenice proda pisalni stroj zn. »Halda«. Stroj je malo rabljen in v odličnem stanju. — Ogled stroja možen v podružnici sindikata postaje Jesenice. Dopisujte t »Glas Gorenjske** OPOZORILO Opozarjamo vse volivce, da bodo po sklepu 10. seje ObLO Kranj zbori volivcev na vsem območju občine v času od 15. do 19. februarja. Cas in kraj vsakega zbora volivcev je razviden na objavljenih razglasih. Dnevni red za zbore volivcev na območju mesta Kranj je; 1. Poročilo Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve o dosedanji gradnji stanovanj, razdeljevanju stanovanjskega fonda in bodočih smernicah stanovanjske izgradnje. 2. Razprava o predlogu odlokao javnem redu in miru. 3. Razprava o predlogu odloka o hišnem redu. DNEVNI RED NA OSTALEM OBMOČJU: 1. Poročilo krajevnega odbora o delu in izvrševanju važnejših zadev. 2. Razprava o predlogu odloka o javnem redu in miru. Volivci, udeležite se polnoštevilno zborov volivcev. Občinski ljudski odbor Kranj. Komisija za razpis mesta direktorja »Mehanične delavnice« Tržič pri Občinskem ljudskem odboru Tržič razpisuje na podlagi zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov, čl. 10 (Uradni list FLRJ št. 34/371/55) in v zvezi 90. člena Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov (Uradni list FLRl št. 51-424/53) mesto direktorja Mehanične delavnice Tržič Pogoji: srednja strokovna izobrazba in 5 let službovanja v državni službi ali pri opravljanju gospodarskih podjetij. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnjo pošljite Komisiji za razpis mesta direktorja > pri Občinskem ljudskem odboru Tržič, do 25. 2. 1956 s kratkim Življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju. Komisija za razpis mesta direktorja »Mehanične delavnice« Tržič ST. 13 / 13. FEBRUARJA 1S56 G,8J6flfe(ijslte 3 rezultati športnih . «. dogodkov ¥ lillUKlOUJU UVUIJUJU IIUIIJU • UUlIblJU (Nadaljevanje s 1. strani) se je tudi zgodilo. Prvo kontrolo pri 7. km je prešel Francoz Mercler, ki je tudi prvi prispel na cilj v času 40.59. Drugi je bil Italijan Deflorijan 41.28 in šele 4. Franc Lakota (Mojstrana) 44.33. Današnja tekma mladincev je pokazala, da razpolagamo s precej dobro mlado gardo tekačev, ki bodo lahko čez čas še marsikaj dosegli. Zelo zanimiva in lahko rečemo ogorčena borba se je vodila v teku na 10 km za ženske. Zmagala je skromna in simpatična gospodinja iz Udin, Italijanka Fiues Romanin (4G.43), takoj za njo pa je prišla na cilj njena rojakinja Ildegarda Taf-fra, (48,05). Taffra je doslej zmagala v tej disciplini za cup Kurikkala že štirikrat, medtem ko je danes prepustila prvo mesto svoji rojakinji Romaninijevi. Današnji dan je bil za naše tekmovalke uspešen. 3. in 4. me- Po današnjih tekmah je Jugoslavija v skupnem plasmanu na 2. mestu. na strani Italijanov. V razgovoru z njimi, zlasti pa s Com-pagnonijem sem zvedel, da tudi oni upajo na najboljše. »Seveda, to so le računi na papirju!« je brž pristavil današnji najboljši tekmovalec. Od naših je prvi tekel Zdrav-ko Hlebanja, ki je bil danes zelo dober in je prišel na cilj le 3 sekunde za prvima dvema tekačema italijanskih ekip. Francozi, ki so se tudi smatrali za so polagali na zadnja dva svoja tekača Carraro in Mermeta. favorite so zaostali, toda vse upe Toda tudi ta dva, sicer prav dobra tekača, velike prednosti Italijanov nista mogla več nadoknaditi. Pač pa sta prehitela našo štafeto, ki se je plasirala četrta, tretja pa je v končnem MLADOST Najboljši mladinec na 10 km Francoz Reno Mercier sto sta zasedli Nada Birko (47.54) in Mara Rekar (48.07), 6. in 7. mesto pa Vodenličcva (49.17) in Belajeva (49.19). RUTINA Stari Matevž Kordež se še ne da ugnati (posnetek iz Cortine v teku na 30 km) Cup Kurikkala je na omari v jedilnici Doma v Planici. Sanje in upi vseh tekmovalcev so uprti vanj. Kdo ga bo dobil? ABSOLUTNA DOMINACIJA ITALIJANOV Nedelja, 12. februarja. Danes že navsezgodaj je pozdravilo tekmovalce* v odločilni tekmi štafet na 4 X 10 km, prijazno zimsko sonce. Po dolgih 4 dneh je sonce ohrabrilo tekmovalce, ki so se ves čas zagrizeno in moško pognali v borbo za prva mesta. Zares lepo je bilo gledati prve tekmovalce, ki so se hkrati pognali na tekmovalno progo, ki ni ravno lahka. Start je bil na izteku mamutske skakalnice in prav tako cilj, medtem ko so morali tekmovalci preteči progo ob Podkorenu, do železniške postaje v Planici in nato nazaj proti skakalnici po precej velikem deloma strmem ovinku. Vse današnje prognoze so bile VZTRAJNOST Najboljši moški na 15 km — Francoz Mermet plasmanu, ker so druge ekipe tekle izven konkurence. Naši tekači so danes ugodno zadovoljili, saj so premagali Avstrijce, Švicarje (od katerih so bili poraženi v Cortini) in ekipo Francije II. Tudi naša druga ekipa se je še kar dobro plasirala. Vrstni red na cilju: Italija I. 2:31:06, Avstrija 2:33:29, Švica Usnjarji in čevljarji Slovenije so tekmovali Veleslalom pod Storžičem Tržič, 12. februarja. Danes jc bilo v Tržiču tekmovanje u snjarjev in čevljarjev Slovenija v veleslalomu. Ze peto leto je tokrat, ko organizira sindikalna podružnica »Peko« v Tržiču prvenstvo usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije vse Slovenije v veleslalomu pod Stor- žičem. Prireditev je bila pod pokroviteljstvom ravnatelja tov. »Peko« I. Stucina. Tekmovalci so se že nekaj dni prej zbrali v Domu pod Storžičem, saj so imeli pred seboj precej težko 'in naporno progo: dolgo 1500 metrov z višinsko" razliko 200 metrov in 36 vratci. Nastopilo je 67 tekmovalcev, ki so bili Jeseniški taborniki so delavni Z novim letom so jeseniški taborniki začeli izdajati svoj list. V začetku februarja bo izšla številka. V list pišejo vajenci in dijaki. Začetki so še skromni, vendar pa sta že pobuda sama in delo, ki je s tem v zvezi, vredna priznanja in pohvale. V llitu so opisani nji-1 cvi \z\*\\ fr*3*.ankl, tekmovanja, pa tudi nekaj vzgojnih razprav. Organizacijo vodijo po večini dijaki in vajenci sami. Za letos imajo obširen program dela. Organizirali bodo razna tekmovanja, več raznih izletov in pohodov po partizanskih poteh, H. zlet gorenjskih tabornikov, ki bo v Lescah v tednu festivala gorenjske mladine, spomladi bodo pomagali pri pogozdovanju, organizirali bodo pionirske kolonije in, kar smatrajo za najvažnejšo nalogo, da mora vsaj polovica članov položiti II. taborniški izpit razdeljeni v tri skupine — člani do 35. leta, starejši člani in ženske. Pohvale vreden je tudi nastop invalida Vanka Matka, ki je nastopil tokrat že petič. Zmagalo je moštvo tovarne »Runo« iz Tržiča, čigar moštvo je bilo okrepljeno z nekdanjim državnim reprezentantom Jože-tom Krmeljom, ki je postal tudi prvak in osvojil oba prehodna pokala. Posamezniki so se plasirali: 1. Jože Krmelj, »Runo« (1,37,4), Jože Kavar, »Peko« (1,46.0), Vili Logar, »Sava« (1,50.3). Starejši člani: 1. Herbert Končan, Šoštanj (0,47.0), 2. Maks Dvornik, Šoštanj (0,48.0), 3. Milan Zaletel »Peko« (1,10.8). Ženske: 1. Jožica Krmelj, Konurs (0,57.8), 2. Vika Rupar »Runo« (1,11.0) itd. Med ekipami je zasedla prvo mesto ekipa tovarne »Runo« (5,35.5), drugo tovarna »Peko« (5,42.3), za tem pa sledijo: Konus, Šoštanj itd. Včh 2:24:13, Italija II. z:27:17, Francija I. 2:28:07, Jugoslavija I. 2:34:54, Jugoslavija II. 2:38:55, Francija II. 2:39:48, Enotnost (Ljubljana) 2:49:02. Najboljši čas kot posameznik je dosegel Italijan Compagnoni 35,06. V ".ASEBNEM ŽIVLJENJU Ildegarda Taffra in Fides Romanin, zmagovalka V. cup Kurikkala V končanem plasmanu za letošnji peti cup Kurikkala je Jugoslavija zasedla tretje mesto, medtem ko so Cup ponovno odnesli Italijani. Danes so Planico zapustili vsi tekmovalci, naši tekači pa bodo Že jutri nadaljevali pot v Delnice, kjer bo XI. državno smučarsko prvenstvo v tekih in skokih. Planica pa ne bo samevala. Prihajali bodo smučar j i-izlet-niki, kajti snega je sedaj dovolj ... I. A. v tujini.:. Oslo, 12. februarja. Danes so na svetovnem prvenstvu v hitrostnem drsanju v Oslu tekmovali člani v dveh disciplinah: na 5000 metrov in na 1500 metrov. V obeh disciplinah so zmagali Rusi, vendar je bila njihova zmaga na krajši progi prepričljivejša. Rezultati — 5000 metrov: 1. Gončarenko 8:07,7, 2. Erikson (Švedska) 8:09, 1,3, S6-jersten 8:10,9 Johannsen (oba Norveška) 8:12,1, peti pa je bil Rus Merkulov s časom 8:12,3; 1500 mterov: Prvi je bil Siljkov s časom 2:11,6, med tem ko so naslednja tri mesta osvojili tudi Rusi, šele peti pa je bil Avstralec Higey. Na mladinskem nogometnem turnirju v Viaregiu so bili v polfinalu doseženi naslednji rezultati: Spartak (Praga): Spal 2:1 in Milan: Sampodira 3:1. Montevideo, 12. februarja. Na prvenstvenem turnirju držav Južne Amerike, sta se včeraj razšli moštvi Urugvaja in Brazilije brez gola. Proleter iz Zrenjanina je na gostovanju po Romuniji zgubil prvo tekmo proti Dinamu iz Bukarešte z rezultatom 63:69. Najboljši od gostov je bil Loci. Dvoboj državnih reprezentanc Rusije in Švedske v grško rimski rokoborbi je bil odločen z rezultatom 11:5 v korist Sovjetske zveze. Prvi dan dvoboja je bil rezultat 6:2. O' Brein je dosegel nov svetovni rekord v metu krogle v zaprtih prostorih. Kroglo je vr- SKUPSCINA GORENJSKE NOGOMETNE PODZVEZE Lani 39 tekem več Kranj, 12. februarja. Včeraj je bila v Kranju letna skupščina Gorenjske nogometne podzveze. Iz poročil smo lahko razbrali nekaj zanimivih podatkov. Tako je na Gorenjskem 8 nogometnih klubov in 2 nogometni sekciji, ki delujejo v okviru TVD »Partizan« ter ena sekcija pri športnem društvu. Vsa društva lahko tekmujejo na 11 igriščih. Na Gorenjskem imamo 17 nogometnih sodnikov, 9 trenerjev, in sicer 2 neregistrirana honorarna in 7 neregistriranih amaterjev. V društvih je včlanjenih 464 podpornih članov, 343 je registriranih igralcev senjorjev, 151 registriranih mladincev in 112 registriranih pionirjev. Gorenjski nogometaši so skupno lani odigrali 303 prvenstvene tekme, 89 prijateljskih in 1 mednarodno na območju Gorenjske. Odigrane tekme v moštvih so: pionirji so odigrali 40, mladinci 48, prvo moštvo 108. Tekem za pokal maršala Tita je bilo odigranih 13, v republiškem merilu 23, v mednarodnem 1, 3 v prvi zvezni ligi in 2 tekmi med reprezentancami Gorenjske nogometne podzveze. Tako je bilo skupno v letu 1955 odigranih 39 tekem več kot v letu 1954. Na novo sta bili registrirani v preteklem letu dve nogometni društvi. Za marljivo in vest- no delo so bili na skupščini pohvaljeni tudi nekateri najzaslužnejši člani: Franc Cadež, Pavle Gantar, Pavle Novak in Gusti Smole. Na koncu je bil izvoljen tudi nov upravni odbor. Visoko, 12. februarja. Strelske družine z Gorenjske imajo v februarju ligaško tekmovanje. Sele zaključek tega tekmovanja pa bo odločil, katera družina bo letos prvak Gorenjske. Danes so na Visokem tekmovale strelske družine iz Cerkelj, Velesovega in Visokega. Za strelsko družino Visoko je tek- gel 18,21 metrov in tako izboljšal rekord, ki ga je imel on sam, za devet centimetrov. Isti metalec ima tudi svetovni rekord na prostem z metom 18,54 metrov. Na tenISkem turnirju v zaprtih prostorih v Parizu je med člani zmagal Američan Pattjr. V finalni igri je premagal Šveda Davidsona. doma Beograd, 12. februarja. Dane« je bila v Beogradu odigrana meddržavna tekma v hokeju na ledu med reprezentancama Poljske in Jugoslavije. Zmagali se gostje s 3:1 (1:0, 0:0, 2:1). Sicer so Poljaki zmago zaslužili, vendar niso pokazali pričakovane igre. Naši reprezentanci se je poznalo, da ni vigrana, imela pa je tudi smolo in ni izkoristiti premoči, ki jo je imela skoraj vso tekmo. Zagreb, 12. februarja. Danes je bil v Zagrebu končan turnir v malem rokometu, ki ga je organiziral športni klub Grafičar ob 85. obletnici obstoja. Prva mesto je osvojila Mladost z zmago nad Zagrebom 7:6. Ostali finalni srečanji pa sta se končali z naslednjima izidoma: Grafičar : Elektrostroj 11:7 in Viher : Optika 11:5. Prvenstvo Gorenjske na 64-tla poljih. V soboto, 18. februarja se bo začel v Kranju šahovski turnir za prvenstvo Gorenjske zđ 1. 1956. Turnirja se bo udeležilo 14 najboljših šahistov z Gorenjske, razen nekaterih izjem, ki so službeno ali zaradi študija zadržani. Turnir bo trajal do 26. februarja. Planica, 12. februarja. Pred dnevi so prišli v Planico naSI plavalni kandidati za olimpijada v Melbournu. Pod vodstvom Iva Senjanoviča in smučarskega učitelja trenirajo Pandur, Kam-bij, Njeguš in Jeričevičeva. movalo 10 članov, najboljši rezultat je dosegel Emil Arzenšek (128 krogov), za Cerklje 10 članov, najboljši rezultat je dosegel Avgust Pečar (118 krogov) in za Velesovo 8 članov, prvi Je bil Jože Brezal (100 krogov). Največ točk je dobila družina z Visokega, 1055, drugi so bili Cerkljani s 1021 točkami in zadnja strelska družina Velesovo s 860. točkami. Ekipno tekmovanje pionirk-strelk Predoslje, 12. februarja. Danes so tudi pionirji in pionirke strelske družine iz Predo-selj pokazali, da so vredni nasledniki svojih starejših strelcev, streljanje je bilo v okviru lig. tekmovanja, ki ga je organizirala strelska zveza Slovenije. Pionirji so dokazali, da bodo kmalu postali pravi strelski mojstri. Omeniti je treba tudi, da so to pot nastopile tudi pionirke kot samostojna ekipa. Od možnih 150 krogov so najboljše rezultate dosegli: pionirji: Pavel Zibert 117, Franc Za-pič 104, Janez Ahčin 101 krog; pionirke: Tončka Kaltnikar 117, Majda Mulej 81 in Fanika Mu-lej 84 krogov. R. C. m%»a*aiaw i vA N ARI3AL • , C-OBLAK I 41 Toplih, peScenih nasipov, po katerih sta včeraj hodila, ni bilo več. Med njima in bregom Je zdaj Šumela reka. Obhodila sta ves Kwahoo in povsod Je bilo isto; nikjer ni bilo mogoče priti na breg. Reka Je od are do ure naraSčala. Zaradi silnega zaletavanja vode se Je skala majala in tresla, toda njeni globoki in skrivnostni temelji so vzdržali, kakor ie toliko let poprej. Na neki strani ob vhodu Je povodenj nagrmadila nov kup proda. Blisk ia Kresnica sta ga ila raziskovat. Minilo Je že Štirinajst nr, odkar sta zadnjikrat jedla. Res sta našla nekaj užitnega: veliko kosmato žival z diamantnimi očmi, ki Je ležala tam in ju gledala. V svojem življenju je Blisk le dvanajstkrat videl risa, toda Se nikoli poprej tako velikega ln debelega, kakor Je bil ta. Blisk je takoj uvldel, da bo to ca njn kaj težak plen. Pa tudi v tem risa Je bil« nekaj, kar Je pričalo o njegovi lakoti. Se dalj kot ona dva je bil brei Jedi. Previdno ga Je Blisk abSel v polkroga. 4s Tedaj pa se je sgodilo nekaj izrednega. Iz srede razdirajoče in ogluSujoče po-vodnji se je pokazala najnežnejSa stvar, kar se jih je moglo boriti s vodo. Bil je majhen indijanski čoln iz brezovega lesa. V njej so bili mož in žena, ki je stiskala v rokah deklico. Ti ljudje so vsak trenutek pričakovali smrt. K brega niso mogli In idaj so naenkrat sagledali pred seboj skale. »Draga Ivana«, je rekel mol, »ne boj se več! To Je Kvvahoo, nanj se bomo rešili. 44 Živali so videle, kaj se je zgodilo. Coltt je butnil na pogreznjeni konec Kwahooja, se nagnil na stran in vrgel iz sebe ljudi. Čoln pa je, olajSan bremena, odbrzel naprej z živežem, moževo puSko ln odejami. Ko je Gaston Rouget, kakor se Je mož imenoval, videl, da se je Šola oddaljil, se je polastil njegovega srca nov, le večji strah. Rezili so s« Is povodnjl, toda grozila Jim Je smrt od lakote. Takrat Je iele zagledal zveri, ki so smatrale aje-ga ln njegove za svojo prepotrebno hra- 4 ^Gorenjske fiT. 13 / 13. FEBRUARJA 1966