List sa korlatl dslsv-»k*«* Mudatva. D»Uv- «I «o opravičeni do vsega kar productra|o. Thia pap«r ta d« v o lad t« «ha Intaraata of tha working class. Work* #r* ar« sntltUd to ali what thav produoa. Stev. (No.) Ml. inurmi. i*wi< «imi mat"*. Dm. Mt. s» !«• NJ» off».* itCklMfo IU. uméi t«« »f ON|NUM*rah *<1. im. Office: 2146 Blu« Island Ave. Delavci vseh dežela, združite se . PAZITE! na ttavllko v okUpa|u-ki aa naha|a pola« ve* «sgs naslova, prilspl|s-naga «podal ali na ovitku. Ako (292) |a «tovllka tada| vam a prihodnjo «tsvilko natega lista po tsč» narodnima. Proai-mo ponovita |a tako|. Chicago, BL, 8. aprila (April) 1913. Leto (VoL) VIII. kapitalizem. aH/lan in ^Ijubtari, da rajai hodi lačen, d« CHUOD lil gre rajši tudi v ječe ali p« na , vislice, kakor pa da bi zatajil svoj i delavslu razred. Nekaterim soetif-_____ U ■■ {listom se Haywood vidi preradi-. - i ! kalen. Res je, da pravila sociali- Strašna katastrofa je pradi par stranke / (lujejo di. tedni zadel« Otoaho m ^.^rektno akcijo in po pravilih se mest v Ohio, India» m Mmoiai». i mQ vj. r&VQ|lti ako hoiem(> V Omahi je eiklon porušil čez hm ^ ^^ 8tranke. 1000 hiš in uničil do 200 življenj In v treh omenjenih državah je silna povodenj razdejala cela mesta. a število uničenih življenj mogoče pre«ega dva tisoč. Seveda, krivd« te grozne kola-raitete se ne more zvrniti n« nikogar. Elementi nature se ne dajo pestiti — sed&j še ne. Tukaj bi ne pomagal noben "indžunksn"! Tod« nekaj drugega je, kar lahko pribijemo n« račun gnjilega kapitalističnega »istema. Ako bi grozil« denarna panika, tedaj na-š« zvezina vlada takoj priskoči z vsemi štirimi na pomoč bankirjem in ostalim«;« detiMirim gospodom, kakor se je to že veikrat zgodilo. Če pa ljudstvo /adene katastrofa, ki ne naredi samo ogromno materijalno škod?\ temveč pokosi tudi n« stotin* >.ivljeuj, ted«j pa nesrečno ljudstvo mora čakati na "charity" za pomoč. Namesto da bi osrednja vlada takoj vzela v svoje roke vso skrb za ponesrečence in dala denar za prvo silo, morajo pa governor ji posameznih držav apelirati na žepe drŽAvljanov, na usmiljena > srca, socialist ione Pozabiti pa ne smemo, da ga sploh ni v Ameriki delavca, katerega bi kapitalisti in nekateri kolovodje drugih unij bblj sovražili, kot sovražijo njega. Vkljub vsem napadom pa je ostal vedno pošten, priprost in izkren prijatelj in zagovornik delavcev. Da pa delavci pokažejo, da se ne boje ječe in despotizma od strani sodnika Carrolla, policijskega načelnika Bimsona in drugih new-jer8ejskih kozakov, so dne 3. aprila priredili velikansko demonstrativno parado, katere se je udeležilo do 15.000 oseb. (To je bila ravno taka parada kakor tista zavoljo katere sta Haywood in Lessig v ječi). Štrajkarji «o se hoteli prepričati, č« »o take parade v resnici kriminalne. Vseh 15.000 delavcev je bilo pripravljenih, da gredo za svojim voditeljem v ječo. ,Pa glej vraga. Niti eden policajev se ni prikazal, da bi povedal štrajkarjem, da so take parade prepovedane. Cele tri ure, od dvanajstih do treh popoldne se je valila množi-proti Haledon ca iJ5 Patersona d« skladajo cente in dolarje. Ca - ^ v civilirirani Haledon krito ni sramota za tako bogato vi«- L,. 90 5trajkarii> gIava paterson- do in ra embzirano družbo ab- ^ barbarizmu. V Haledon je če. potaa na; *e beseda isramot« itrajkarje 80Cialiatir*ni župan «ploh briše iz jezika. Na tmoče wmiam Brueckm«n prijazno ljndi je brez strehe in v mrazu, jel ter jim v0^e, .ssiga irpnstiti iz ječe ,ker to vendar ne gre, da bi bila samo dva zaprta, ako pa na tisoče naredi eno in isto stvar, katero vampirski sodnik smatra za zločin. Javna stvar je, da so kapitalisti spravili Haywooda v ječo. Bili no mnenja, da ako imajo enkrat na varnem voditelja, da bode potem štrajk hitro končan. Le malo je v Ameriki mož, katerih bi se kapitalisti tako bali kakor se Haywooda. Poznajo ga dobro, da ae neda podkupiti iz nobenimi vednim delavcem, katerih se boji kapitalistična justica. GLADKI WILSON. Predsednik Wilson je posebne vrste diplomat. Prd kratkim ga je obiskala deputacija sufragetk s prošnjo, da priporoči poslanski zbornici v svoji prvi poslanici u-stanovno uzakonitev ženske volilne pravice za celo republiko. Wilson je ženske prijazno sprejel in prijazno jim je obljubil, da bo stvar dobro premislil; toda zagotovil pa je sufragetke, da Mv slučaju", če bi ne ugodil njih želji, da ne smejo tega smatrati kot za nasprotstvo proti ženski volilni pravici. Z drugimi besedami je Wilson povedal, da je in ni proti sufragetkam — da je na obeh straneh! On je zato, da bi ženske volile in zopet ni zato! Ravnotako je z njegovim "stališčem" napram delavstvu. Že v svojem inauguracijskem govoru je povedal, da je naklonjen obema: delavcu in kapitalistu. Tako je pač najlepše; ni «e treba niko-mtir zameriti. Ampak pri zavednih delavcih to ne drži nič. Njib Woodrow ne bo vtekel. Politikantje «t«rih strank so izvoljeni po ljudstvu, delajo pa za denar. Denarja p« večin« ljudstva nima. D ARROW MORDA PRIDE V TRETJE PRED POROTO 16. JUNIJA. Znani odvetnik Clamce S Harrow, kateri je obdolžen, da je podkupoval porotnike v znanej pravdi brgtov McNamara prid« v tretje pred poroto dne 16. junija. Bržkotne pa, da sodbe več ne pride. Darrow je prosil sodnika Willis, ako sme za nekaj časa iti v Chicago, da si svoje stvari uredi. Sodnik mu. je to takoj dovolil. predno pa je odšel, mu je rekel državni pravnik Fredericks: Jaz želim, da b> imeli sodbo dne 31. aprila. (Tega dneva sploh ni, ker ima april samo 30 dni) Ali ste zadovoljni Darrow, reče sodnik Willis, da se vrši sodba dne 31. aprila. Nato odgovori Darrow: Meni bi bilo ljubše, ako bi se sodba vršila 30. februarja. Cela družba se zaradi te huraoristične izjave Darrowova spusti v smeh. Državni pravnik Fredericks pri odhodu Darrowovu stisne roko, ter mu reči: flood by Darrow, jez te ne želim več videti tukaj. Iz vsega tega je razvidno, da da tretje porote bržkotne nikdar ne pride in da je dolgotrajna komedija končana. V Hopedale, Mass , so dne 1. aprilu delavci v tamošnjih velikih tovarnah Draper Company poslati gospodarjem noto, v katerej pravijo, da hočejo imeti unijo, osemnrno delo, ter boljšo plačo. Ako jim gospodarji povoljno ne odgavore — izbruhne štrajk. Draper Company je največja tovarna za izdelovanje textilnih nih atrojev v Ameriki. Najprvo se je uprlo 600 izučenib delavcev, kateri so -lani I. W. W. ter zahtevali 10 odstotno povišanje pla-&e in odpravo akordnega dela. Sedaj, ko so se jim pridružili še ostali delavci so pa šii s svojimi zahtevami višje. Draper Company je bila ustanovljena leta 1816 in sedaj je prvi slučaj, da pojdejo delavci na štrajk, ako jim družba ne izpolni njihovih zahtev. Družbo že od začetku lastuje Draperjeva rodovi-na. Ex-governor Eben S. Draper je predsednik in lastnik. Družba je v pretekle! letu naredila $10.000000 čistega dobička, povrh je pa še šlo $2,250.000 v re-aerrni fond. V Hopedale je ze prišlo iz Bostona 30 poliemanov, da v since ju štrajka protektirajo skebe. Delavski pregled. v New Yorku je nad 3000 bar-varjev, kateri so bili na štrajku satao en par div^— dosegli so vse zahteve, česar so želeK. Bossi so dovolili osemurni dnevnik, plačo in priznali unijo, bili delavci solidarni, bi tak^izvojevali vsako bitko. Žal, da se v vsako organizacijo irtiho-tapi nekaj mastno plačanih kapitalist ič»ih špijonov. kateri se na videz kažejo za najbolj navdušene pristaša stranke ali unije. V odločilnem trenutku pa delavce predajo kapitalistom. v Hertleinovi tovarni. V Fremont tovarni je zaposlenih sedaj le še majhno število delavcev, katere so delovodji pridržali s gladkimi obljubami. Delavcem «o takoj povišali plačo, da bi jih obdržali v tovarni, kakor hitro bi pa v«i delavci začeli xopet delati, bi jim pa takoj pričeli rezati plačo nazaj. Vsi delavci, kateri so ostali v tovarni so pri zadnjih plačah do-biLk odj "dobrih' kapitalistov v zalepWh po $5.00 "extra" za svoje Judežovo delo, ravno tako so jim tudi znižali delovni čas od 10 na 9 ur. Kdo hode zmagal? To vprašanje je do sedaj še težko za rešiti, gotovo pa je, da kakor se bodo delavci zadržali tako bo izpadel tudi rezultat stavke. *v i ' jia dovo bolšo pli Ik« bi Kapitalisti in meščanski patri-jotje so veliki prijatelji pisanih zastav. Oni že vedo zakaj. Z zastavo v roki pošljejo na bojne poljane cvet naroda, da se upapolni mladenči in možje tepejo z namišljenim sovražnikom, ter padajo kot bilke za interese kapitalistov. Z pisanimi zastavami y rokah navdušujejo siti patrijotje delavce za narodnost in domovino, da jih potem v imenu narodnosti, vere in domovine pobijejo na indu-strielnem polju. «i le potem, kadar na vojnih in industrielnih poljih pade na stotiaoče, da na milijone delavcev — še le potera^kapitalisti mrtve delavce LJUBIJO — ter jim postavljajo spomenike. Združenih držav kapitalisti so se izjavili, da so seiiaj priprav ljeni posoditi kitajski republiki denar. Predsednik Wilson je iz javil, da je ameriški denarni sindikat sedaj pripravljen posoditi r.a kratko dobo $10.000.000. pozneje pa še na daljšo dobo $100.-000.000. J H. .Sears, kateri reprezenti-ra H. B. Hollins Co. iz New Yor ka, je obvestil predsednika Wil-sona, da hočejo ameriški kapitalisti posoditi Kitajski toliko de narja, da se mlada reoublika za enkrat reši iz denarne krize. To vse bi bilo lepo, ako bi kapitali sti z velikodušnostjo posodili denar. Ampak temu ni tako. Vzro ke tega posojila smo označili že v zadnji izdaji "Proletarca". Za kaj pa Združene države do danes še niso pripoznale kitajske repub like, pač pa so svojega zvestega hlapca — generala Huerta v so sedni Mexiki takoj pripoznale za pravega gospodarja. Potem naj pa še kdo trdi, da ni Mexika pov gem navadna filialka ameriškega denarnega sindikata. V New Orleansu je kakih 300 izdelovalcev in voznikov pohištva zapustilo tovarno ter odšlo na štrajk. Delavci hočejo imeti določeni delovni čas in boljšo plačo. Svojim gospodarjem so predložili zahteve, pod katerimi so pri pravljeni se nadalje delati, toda vse zahteve delavcev so "bossi" prevzetno odklonili. Delavci se pod starimi pogoji nikakor ne fnislijo tako hitro vr niti zopet na delo. Do sedaj so moTali delati po 13 in 14 ur na dan. ne da bi bili zato prejeli kako posebno plačo. Strajk v industriji svile še vedno narašča. Sedaj so se zabeli upirati tudi delavci v New-Torku. Najprvo so popustili delavci, delo v "Fremont silk Mill' v Brenx-;n. Upirajo se tudi delavci Meččani v Sharon, Pa. »o se pritožili na governerja Tenera. da niso zadovoljni z vojaštvom, katerega jim je poslal governor na pomoč zaradi velike povodnji, ki je hudo zadela tudi mesto Sha-ron. Voja»ki, mesto da M varovali meščane pred različnimi roparji in tatovi, so se pa rajši zamimali in prijazno občevali z ženskami. Meščanom seveda to ni bilo všeč, ker za žensko varstvo je v Sharon tudi brez vojakov — dobro preskrbljeno. Raditega so se pritožili na governorja, da naj vojake prej ko mogoče premesti, rekoč, da lahko domači policaji protektirajo imetje meščanov. Moloh, ki žre, žre in žre! Neki angleški liat je na podlagi proračuna raznih držav sestavil sledeči pregled o stanju vojsk in o vsotah, ki se trosijo za njihovo vzdrževanje v letu 1911. fttavilo vojakov V vojmm tass 622.250 4;i4l6.000 425.365 2,255.000 43.126 171.000 224.630 1,302.030 16.600 111.000 Surilo vojakov v miman ¿aro Nemčija . . . . Avstro-Ogr8ka Belgija..... (Kitajska . . . Danska . . . . Španska . . . . Sev. Amerika Francija 115.962 81.361 608.000 Grška..... 23.224 Hoiand8ka . Italija . . . . Japonska . . Norveška . . Portugalska Rumunska . Rusija .... Srbija .... Turška .... Bolgarska . Nemčija .. . Avstro-Oreka . 33.172 . 242.375 . 225.500 12.680 . SÍM0 . 85.310 .1,209.969 . 37.261 . 321.000 . 56.606 438.000 218.000 3,869.000 90.000 176.500 1,214.009 1,006.000 149.000 379.000 500.000 5,530.000 340.000 1,175.000 400.000 SUetki v aasMkih funtih *Urbr.gov .. ..42,128.971 ,. ..31,108.100 Belgija .......... 2,397.000 Kitajska..........11,698.433 Danska.......... 1,245.000 V Cumberland, Md. sta trčila skupaj dva osobna vlaka. " Pri tem ste bili dve osebi na mestu uamrčeni, štirje so pa smrtno rsn-jeni. Stroji, so skoro popolnoma razbiti kakor tudi več voz prav hudo poškodovanih. Lastniki želeirnic bodo gotovo zopet vso krivdo zvalili na železniške uslužbence, ker to je že njihova stara navada. Sreča pri vsej nesreči za potnike . je vendarle, ker se je kolizaeija pripetila kma-hi potem, ko sta vlaka vozila že nekoliko bolj počasno. Ako bi bila vlaka vozila ob času nesreče z vso hitrostjo, bi bilo število človeških žrtev gotovo na stotine. Kaj vTaga briga miljonarja, če pobije par navadnih delavcev, da so le blagajne polne pa je "ali right.'» Modlarji v Grand Rapids, Mich se pripravljajo na štrajk. Zahtevajo minimalno plačo $3.25 dnevno in devetuTno delo. Družba do sedaj še ni odgovorila na njihove zahteve. Izdelovalci papirnatih škatelj v Philadelphiji — več kot 1500 po številu — so ustanovili unijo. Člani te unije že sedaj kontrolirajo vse tovarne za izdelovanje škatelj v tem mestu, kterih je 25 po številu. Zastopniki unije so naznanili tvomičarjem, da morajo biti vsri izdelki zaznamovani z linijskimi znamkami. Tajnik od "Cariage, Wagon and Automobile Workers' "International Union" William P. Mavell, ima upanje, da bode kmalu v Združenih državah in Kanadi veČina kolarjev v uniji. Kolarji so izprevideli, da v tej kapitalistični deželi ne gre brez unije, zato prav pridno ustanov-ljapo lokalne podružnice, da se vsaj deloma branijo proti yedno večjem izkoriščanju. Pred kratkim časom so ustanovili nove lokale v Miami, Fla., Knoxville, Tenn., Victoria. British Columbia in Ottawa, Opt. Ognjarji in pomočniki pri "Fall River Electric Light Company" v Fall River, Mass., so dosegli deset odstotkov povišanja plače. Po novi plačilni lestvici dobivajo sledečo tedensko plačo: Ognjar $17.50 za osemurno dnevno deTolPomoČnik fT*l dnigi navadni delavci pa po $12 za osem urno delo. španska Sev. Amerika Francija . Grška .. .. . Holandska .. Italija..... Japonska .. . Norveška .. . Portugalska . Rumunska .. Rusija .. ... . Srbija ..... Turška .. .. Bolgarska . .. 5,712.945 . .25,359.814 . .34,886.019 .. 926.000 .. 2,496.000 . .14,916.389 .. 8,900.996 .. 766.000 .. 1,997.497 2,352.366 . .55,89119i .. 1,041.735 ..11,604.187 .. 1,592.818 Skupaj........257,021.113 Skupni izdatki za militarizem v omenjenih državah znašajo tedaj 257.021.113 funtov šterlingov. A to znaci izračunano po našem denarju, da se letno žrtvuje nič manj nego 1.233,301.350 dol., reei: 1 milijard 233 milijonov 301 tisoč 350 dol. utilitarističnemu molohu. — Umrljivost bogatih in siromašnih. — Nemški ststistik dr. J. Funk je napravil za Bremen statistiko umrljivosti prebivalcev napram materijalnemu stanjn in došel do zaključka, da je od leta 1901. do 1910. na 10.000 umrlo poprečno na leto do 1 leta 489 od 1 do 5 leta 28 od 5 do 15 leta 17 od 15 do 30 leta 12 od 30 do 60 leta 62 od 60, naprej 507 Rezultati te štatistike nam kažejo mnogo večjo umrljivost revnih nego bogatih. Umrljivost re-vežev je dvakrat večja nego bogatašev, kar. kaže, da siromak ne živi niti pol toliko časa kakor bogataš. Umrljivost dojencev je v siromašnih krogih petkrat večja nego pri bogataših. Četrti del u-božne dece umre, predno dovrši prvo leto. Ta statistika je jako poučljiva za poznavanje današnje dmšbe. 909 97 23 27 86 561 2567 262 40 66 136 509 Delavci v papirnicah v Hoi yoke, Mass, so v par dnevnem štrajku dosegli vse zahteve. Dnrifba jim je dovolila unijo in z 1. angn-stom tudi osemurno delo. 95 odstotkov vseh delavcev v papirnici je že sedaj v uniji. Delavci, kateri so zaposleni v papirnicah, katere so last "Dia-mona Mills Paper Company" v Saugerties, N. T., so pa sedaj na štrajku za osemurno delo in pri-poznanje unije. Ker družba ne more dobiti akebov. bodo delavci bržkotne kmalu zmagali. (Tudi slovenski delavci, kateri so vpo-sleni v papirnicah v Oregon OHy, Oregon, naj enkrat vprašajo ravnatelja Langa, ako jim je usojeno, da delajo na nočnem delu kar po 14 ur neprenehoma). PROLKTA REG Iz naselbin. Detroit, Mioh. Dom Jagod, socialističnih do- Uvoev. Že dalj časa se je obdutila šsva potreba v naši naselbini, da ■i tukajšno zavedno delavstvo agradi svoje ognjišče is katerega naj bi širil na vse strani ideje soeializma. Tukaj ni nobenih prikladnih dvoran za zabave, shode ali predavanje, in sicer zato ne, ker do zadnjih časov za jugosl. delavstvo ni bilo potreba za du-Aeven vžitek. Na njegovo nesrečo, prostorov je bilo dovolj — in žal še danes jih je dovolj — v salu-nih za baro. V teh krajih se je naš delavec "krepil" in črpal "duševno hrano" in pridobival novih "moči" za nadaljno garanje v fabriki. Časi piva je sledila čaša vina, čaši vina čaša rakije itd. tako dolgo da je bila polna glava, a prazen žep. Oitirji in ostali "delavski" prijatelji pa delajo dober kšeft, kupujejo lote, zidajo hiše in se odzadaj smejejo v pest. Delavec pa postaja vsak dan revneji na telesu in na duši, in ko nastopijo brezdelni dnevi, je prepuščen sam sebi in prijate-' ljiei mizeriji. Naš klub ima sicer prostore, toda ne dovolj obsežne za kakšno večjo akcijo, kakor shode, veselice itd. Vsled tega je bila že davno želja raznih sodrugov, da si poskrbe za grad bo lastnega v to primirnega doma. Kajti jasno je, da bi tako središče uplivalo rano go na jakost duha in voljo za skupno izobraževaln delo, ki ima voditi do spoznanje lastne moei. Čitalnica, predavanja, družinski večeri itd. — sploh vfre prosvetno delo so velika moralna pridobitev in imajo v svojem domu veliko privlačno silo. O tem ni dvoma. Ali kako doseči lasten dom t To vprašanje j bilo že malo težje, ali ker se nobena akcija ne izvrši brez žrtev, tako se tudi tukaj ni moglo računati brez njih. Malo kakolla siromašne delavce ljubijo, ▼eč poguna in požrtvovalnosti, pa V resnici pa ljubijo — delavrfce no globo. Hoteli smo oditi proti domu, toda sodnik je rekel de- putvu, da naj prime Savašnika. ter mu naj zmečka glavo. Deputy nato naskoči Savašnika, ter udriha z kolom po njemu skoro četrt ure iz tako silo, da se je nesrečni delavec vsled zm učenost i in ¿gube krvi zgrudil na tla, na kar so ga odpeljali v zapor, namesto v bolnišnico. Drugi dan sem šel sodnika uprašat, kam ao ga poslali. Sodnik mi je odgovoril, da je v zaporu. Rekoč, fant se dobro počuti, »am je šel na poulično karo in kadil cigareto. Nato sem se jaz odpeljal v Greensburg, da vidim kaj je z omenjenim rojakom. Najdem ga v zaporu vsega poškodovanega in obvezanega, ter me je prosil, da naj položim za njega varščino, da pojde iz ječe. Položil sem $300, in ko prideval domov se je omil, nakar smo še le dobro videli, kako da je razmesarjen. Na glavi ima 8 ran, in najmanjša je palec dolga, druge pa so vse večje, tako da bode revež še dolgo časa čutil, podivjanost kapitalistične justice in njenih hlapcev. Take lumparije se uganjajo v imenu postave! Mar ni to sramota za vse Zedinjene države t Kako se bode sedaj cjela stvar završila v (»reensbjjfgu, pa bodem poročal pozneje kadar pride na vrsto. S proletarskim pozdravom Ignac Kolar. Buxton, Iowa. To je prvi dopis v 'Proletarcu' iz naše naselbine. Tudi pri nas smo se začeli zanimati za razredni boj, katerega damdanes bije zavedno delavstvo po celem svetu. Kako vredni bratci industriel-nih kapitalistov so tudi naši duhovniki, nam kaže slučaj, ki se je pred nedolgim časom pripetil tukaj. Duhovniki vedno trdijo, stal operaoijo. Ravno tisti čas ko sem ležal v bolnišnici sem dobil od soproge žalostno novico, da je pogorela hiša do tal, in da so otroci in žena brez obleke, hrane in strehe. Ko sem nekoliko okreval sem se podal na prostor, kjer sem imel popred postavljeno hišo, ter pridno začel delati in skupaj voziti etavbinski materijal, v slad kean upanju, da bodem zopet kmalu pod svojo streho. Nekega dne ua me zopet zadene nesreča.Debel kamen mi pade na nogo z tako močjo, da sem bil zopet približno 3 mesece za delo nesposoben. Tem potom se lepo zahvaljujem glavnemu in porotnemu odboru A. S. B. P. D., kateri so mi točno plačali vso bolniško podporo, ne oziraje se na nekatere neprave podatke, katere so dobili od neke druge strani. Rojaki pridružite se podpornim društvom, katera so za vas v tej deželi tako potrebna, kakor za kovača klešče. S bratskim i>ozdravom Jože Lipovšek. gre, samo ako je kaj trdne volje. In tako so naši sodrugi od kluba st. 61 stvar zaključili, da grade Žepe. Tukaj je umrla Ivana Palčič. Dne 15. marca jo je mnogo tukaš svojo dvorano, na kar so izvolili ¡njih rojakov in rojakinj spremilo odbor, ki ima skrbeti, da izdela k zadnjemu počitku, kamor smo načrt za agitacijo sredstev, potom | povabili tudi tukajšnjega katol. katerih bi se ideja uresničila. Sodrug Mantony je izdelal resolucijo, na podlagi katere se vsi čla- duhovnika,da naj zvrši svoje eere monije. Duhovnik je prišel, nakar je izgovoril par besedi ,ter zara- ni klubov št. 61 in 88 zavezujejo, čunal za svoje delo katero je tra-da odstopi za ta namen eno teden-jjalo 4 minute $10. Soprog umrle sko plačo, .poleg tega, kar bi se je uprašal duhovnika, ako pojde posamezniki po svoji mogočnosti tudi na pokopališče, katero je prispevali s prostovoljnimi done-' oddaljeno od cerkle kakih 15 siki. Resolucija je bila sprejeta1 minut. Duhovnik odgovori, da on brez ugovora in vsak Član se je je že svoje delo izvršil, in da neče zavezal da poravna svoj prispe- iti na pokopališče. Seveda se vek v petih obrokih, s katero svo- nismo potem z duhovnikom več to se kupi potrebno zemljišče za prirekavali, temveč odpeljali srno zidanje hale. Ker imata oba klu- krsto na pokopališče, ter zagrebli ha nad 100 članov, znači, da bo pokojnico v hladno zemljo, samo ta svota znesla $1000 brez' Toraj $10 za štiriminutno delo! doneskov, ki so obljubljeni še po-¡Ako p^ je treba Btopiti še en par sebej. V odbor za določitev roka, korakov od župnišča je pa že pre-kdaj in kje naj se nabavi zemlji- \ mukotrpno za duhovnika. Koliko Ke, kakor za rešitev vseh drugih potnig srag pa si moraš Ti delavec v to spadajočih stvari so izvolje-' obrisati s znojnega čela, predno ni sodrugi Mantony, Mlinariček, imaš desetak v žepu T Delavci naj Bornemissa. Gregurič in Hanke. Sodrugom Mantoniju in ostalim pomedejo z vsemi lenuhi, in po tem naj že ti opravljajo katerosi ovnu UKVU1 juamuuiju iu ... , . ■ , , , . . ki »o na ta naiin refcli to važno bod. fmno ako hoiejo kedaj do- _ _ iti««ti hn iu« naaa ibovnr 11I1 ima. vprašanje radi dvorane — kar znači najjasneje njih solidarnost, zavednost in trdno vero v socialistične ideje — gre v resnici vse priznanje; naj tudi v bodoče ostanejo na svojem mestu, pa še bo brezdvomno dobilo dovolj sodru- živeti boljše čase, kakor jih imamo sedaj! Ni se potreba izgovarjati. da čas bode že prišel, bratje čas je tnkaj, da se odpovemo kapitalističnemu izkoriščanju kateri nas tlači kakor mora. Potreba za vsakega delavca je, da čita soc urfzuvoraiiu uuuuu uwuij «um u- , v »» . . . gov, ne »an.0 takih, ki bodo nj* l»t. >n bntfore. tatanovljajmo akcije podpirali, ampak celo po- kIube' kJ« J« mo*oie P"' snemali po širni Ameriki. stopajmo k industrielnim strokov nim organizacijam. Edino organizirano delavstvo zamore prema gati organizirane kapitaliste. Naši starejši bojevniki so imeli še vse Hermine, Pa. Ni še dolgo kar ste čitali dopis iz ^^ ovr ^ naše naslbine. Da sem se zopet boje .|caiKor j^ imamo sedaj. oglasil je povod nezaslišana kri ▼ica, ki se je pr petila našemu rojaku od strani mirovnega sodnika "Taylor ja" in deputija "Stewens", kateri je na surov in proti postaven način pretepel tu-kajšnega slovenskega premogarja Mihaela Savašnika. Kako da je prišlo do tega, lahko razvidite z sledeče dogodbice. Dne 24. marca smo imeli neko obravnavo pred mirovnim sodnikom, in zgoraj omenjeni Savašnik je bil zraven kot priča. Savašnik je rekel,da zahteva za zamuda časa 50c nakar reče sodnik, dobro, ako hočeš 50c jih bodeš dobil, ampak najprvo mi moraš plačati $5.25 kot kazen, ker niai zvesto poslušal sodnika. Savašnik se je temu seveda uprl, rekoč da ni naredil nobenega kaznjivega dejanja, da bi ga mogel sodnik obsoditi v denar- Dandanes imamo organizacije pred nosom, in dolžnost slehernega delavca je, da se nam pridruži. E. Las Vegas, N. Mexico. Ker je list "Proletarec" glasilo zgoraj omenjenega društva, vas uljudno prosim, da natisnete mojo zahvalo v listu, katera naj se glasi: ZAHVALA! Zdolaj podpisani se prisrčno zahvalim vsem krajevnim društvom A. S. B. P., zahvalim se vsem darovalcem za pomoč v moji dolgi bolezni. Darovali *o od društva štev. 13. Adamson, Okla. Po 50 c: Josef Lovše, Frank Barlich, Jos. Medved, Matias^ Ključevsek, Pr. Čer-neha, Jos. ČertaliČ, John Bregar, Val. Voga.iu John Cirar: po 25c: Pr. Cirar. Fr. Boznar, John Bol-čič, Alb. Fort, Ant. Omerzu. Mar. Majdič, John Ust ar. Kari Kuko-vič, Fr. Slak. Sug. Vidergar, Th. Bezgovšek, Ig. Lovše, Fr. Peter lin, Rud. Zore, Fr. Benedičič, Alb. Vidergar. John Herzog, M. Bar-tol, Fr Kristan, Fr. Skvars Rud. Čem par, Ant. Križnik, Rud. Jeglič, Joe Mesec, John Jarc, Joe M., Fr. Osredkar, Ig. Pečnik, J. Kotar, J. Groboljšek, Joe Pitt; še po 50 c: Rud. Božič in Kari Lukmar; neimenovan 15 c. Nabiralec R. Jeglič. Društvo štev, ¡14. Maynard, Ohio, darovalo je $S.OO društvo štev. 4. Mineral, Kans., $4.25; društvo Štev. 20. Ely, Minn $2.20; društvo štev. 8. Fleming, Kans. $2.50 društvo štev. 10. Jen nv Lind, Arkans. $4.90; društvo štev. 21. Witt, IIL, $3.00; društvo štev. 17 Carney. Iowa $ß.25. Da rovali so po 25 c: Alois Pirntt, Alois Blasnik. Peter Jamšek. M. Krantz, Vine. pirnat. Fr. Vilfan. Jos. Kerhliker, Jos. Stermole. M Perše. Društvo šiev. 6. Yale, Kans darovalo $3.75. fte enkrat hvala vain vsem skupaj! Naznanjam vam cenjeni darovalci in sobratje, da se nahajam sedaj v New Mexico. Poskusil sem v moji dolgi bolezni rama zdravila a brez vspeha. Na nasvet nekega zdravnika sem se podal sem, kjer je suh in lažji zrak. Tukaj sem našel več bolnikov moje vrste, a ti so sami Amerikanci. Bratski pozdrav vsem! Kari Drgan, član dr. 11. iz Breszv Hill, Kans. Ako storimo na vseh poljih naš<* ganizacijah. Govornik je izvajal dolžnost, katero nam nalaga naš delavski stan, potem bodemo kma-lo žeji uspehe našega dela. In kedaj4 da se bode vse to zgodilo,, ie ležeče na delavcih kateri imajo moč v rokah, samo ako jo hočejo izrabiti. Socialistični pozdrav John Krašovec. Pittsburg, Kans. Kako potrebna da so v tej dežela podporna društva se je gotovo Se marsikateri prepričal ob času dolgotrajne bolezni. Eden tistih sem tudi jaz. Par let nazaj sem bil 11 mesece»v teško poškodovan na nogi. 4 mesece sem bil v toplicah in v bolnišnici, ter pre- GARETT, PA. Piruhi so všli, pa ni potreba misliti, da zaradi lenobe, Tukaj se za piruhe in take podobne reči nobeden posebno ne zanima. Ljub ša nam je družba in razmotrivan-je današnjih razmer. Imeli smo tudi zabavni večer, kakor je že bilo razvidno v oglasu v "Proletarcu". Posetilo nas je precejšnje število sobratov iz Roclcwooda; prisrčna jim hvala! Sobrat S. Zabric tudi ni mogel držati jezika za zobmi. Govoril je o industrielnih in podpornih or Mnogo podpornih organizacij je uvidelo to potrebo. Resnega nastopa pa do sedaj še ni bilo od nikoder, raz ven par dopisov od posameznikov. Stroški pri jedno tah in zvezah bi se na ta način močno zmanjšali, kar bi seveda zopet bilo dobro za nas, ker moramo itak iz naših Žepov plačevati preveč uradov. Mbje mnenje je, da bi u idrug Zabric podal v javnost članek, glede združitve sloveuskih podpornih organizacij. Socialistični pozdrav sodrugom in sodruginjam. John Kralj. Jenny Lind, Ark. V predzadnjem dopisu "Prole-tarca" sem poročal, da niso delavske razmere nič kaj povoljne, in ravno tako je sedaj. Pravzaprav je še slabši zaradi dveh kapitalističnih priganjačev. Ta dva "očka" hočeta, da bi delali bogati družbi zastonj. Seveda je tema dvema svetopisemskima oča-kama na poti unijska postojanka, katera spada h TT. M. of A. Zatorej bratje delavci bodite previdni, kadar so volitve. Pridite na volišče in oddajte vaše glasove za tiste može, kateri bodo v resnici zastopali delavske interese ne pa kapitalistični*. Sporočam tudi, da je naš soc. klub štev. 83 na zadnji seji sklenil, da priredi veselico na Prvi maj. Prvi maj je praznik zavednega delavstva, kateri se želi re Siti iz kapitalistične sužnosti. Či sti dobiček od veselice je namenjen za tiskovni fond, da "Prole tarée" pred ko mogoče postane dnevnik. Zatorej zavedni delavci vsi na socialistični piknik dne 1. maja. Priporočam, da se vsi udeležite prihodnje seje, da spopolnimo, kar je se potrebno radi veselice. Sporočiti imam tudi žalostno vest, da je v tukajšnji naselbini dne 25. marca preminul Fr. Tav-želj. Omenjeni je bil zvest član dveh tukajšnjih podpornih društev. Pogreba se je udeležilo mnogo tukajšnjih rojakov, ter mu kot zvestemu bojevniku izkazalo zadnjo čast. Srčna hvala se na tem mestu izreka vsem tistim, kateri so darovali žalujoči udovi $37.40, Pokojni sobrat je bival v ŽcfhJ-ženih državah 11 let. Rojen je bil v vasi Doboe pri Cirknici na Notranjskem. V starem kraju zapušča enega brata in sestro. In tukaj v Ameriki tudi enega brata in sestro ter v Jennv Lind žalujočo soprogo in tri male otročičke. Sobrat, lahka naj ti bode tuja gruda. Žalujočim izrekamo pa na; še sožalje. : S proletarskim pozdravom. F. G. . V * Cleveland, O. V našem delavskem listu "Proletarec" sem pred nedolgim časom čital dopis^Ker sem v dotič-nem dopisu prizadet tudi jaz, si štejem v dlžnost, da celo fctvar nekoliko pojasnim. Jaz sploh ne zamerim dopisniku, ker se kaj takega, kar je on omenil, v resnici' lahko pripeti. Res je, da sem prejel dne 30. decembra 1912 od društva "prosto-misleci", štev. 87 S. N. P. J. ček za $13.00. katera svota je bila namenjena štrajkujočim delavcem pri "Cyclone Waven Wire Co". V listni, kateri jo došel s čekom vred, jfi bilo naznanjeno, da je zgoraj omenjeno društvo darovalo $10; ostalo svoto $3.00 pa soc. klub štev. 69. Torej skupno $13. Omenjeno svoto sem izročil takoj na pristojno mesto, za kar imam tudi vse potrebne drtkaze. S socialističnim pozdravom. M. Snydar, 1193. E. 61 St. Cleveland. O. čas nastali razpori, ne bodem razpravljal, ker o istem je bilo itak večkrat v javnosti razjasnjeno. VoLed taikratnega nemogočega sporazumljenja strank, se je morala vršiti konvencija pred časom, kojega je določilo prvo glavno zborovanje. Na drugi konvenciji se je zahtevalo dokaze, za vse napade in obdol<žitve potom javnosti; vsled tega smo večina kon. venčnih udeležencev zahtevali vse dotične osebe, katere so bile izobčene potom glavnega ali porot, odbora, da se jih pozove pred delegacijo, ter da tam dokažejo, oziroma razjasnijo zakaj da so nekatere glavne odbornike napadali v javnosti, ter s tem razžalili njih honorarje. Komaj so naslednji dan dospele pozvane osebe pred zboroval no dvorano, že se je začelo žugati izza mize na odru stoječe, da oni ne vedo nič, ter da ne bodo morali dokazati najmanjših podatkov, ter priporočalo se je, da se istinv osebam dovoli vstop, ampak naj se jim enostavno pokažejo wata. Preds. konvencije je takoj uvi-del, da jih je že nekoliko povlekel (nekatere delegate), zato je zaukazal dvigniti roke vsem istim, 'kateri se strinjajo « omenjenim predlogom; predsednik prešteje nato dvigajoče roke. ter razglasi rezultat, da osebe, katere se je sklenilo prejšnji dan pozvati, se jih ne sprejme pod nikakim pogojem. Vsled tega je nasftlo razburjenje v celi dvorani, posebno pa radi tega, ker se je začelo pravcato ploskanje z rokami, smeh in aplavdiranje, kot triumfirani zmagovalci: ali zavedno misleči zastopniki društev in nekateri gl. odborniki so vstali, zapustili svoje sedeže, ter se odstranili iz zbo-rovalne dvorane. Predsednik \n njegova stranka postala je med tem časom zelo o-parjena, ter so žalostno zrli v na-stalii prizor. Uvidevši, da z absolutizmom «e ne da nič napraviti, pričelo se je z boječim glasom prositi in vabiti odptranjence zopet v dvorano, ter da predlog preide na zopetn oglasovanje. In res, sledeče: Slovenska javnost veli ko polemizira glede združitve pod pornih organizacij. Njerfovo mnenje je, da je združitev naprednih jednot in zvez potrebna, da se pa kot socialist ne more ogrevati za reforme. Socialistična stranks s svojim programom in platformo jamči za oskrbo pohabljencem, udovam, sirotam itd. Podporna organizacija je začasna. Ker pa za enkrat, še nimamo boljše poti, zato je najboljše, ako se vse slovenske napredne podporne organizacija zdrnže, brez vsake daljše polemike. Po mnenju Zabriea bode nastalo najživahnejše gibanje za združitev jednot, ob pohodu kapitalistične stranke v socialistično. ČLANOM S. D. P. Z. V PREV-DAREK Že več ičasa opazujem nesoglas je med gl. odborom naše S. D. P. Z., pri kateri se nahajam tudi jaz kot gl. podpredsednik iste. Zatorej naj mi bode dovoljeno navesti nekaj resničnih faktov izza časa, odkar sodelujem pri gl odboru. Na prvem zborovanju S. D. P. Z. vršeče se v Conemaughw Pa., bil sem izvoljen f>rvim nadzorni kom, ter celi ša# moje dobe izvr ševal sem moj posel po zmožnosti redno in pravilno. Že pred pretekom letom časa, po vršeči se konvenciji, nastal je prvi razpor med strankami in si cer ravno med istimi, kakor m nahaja dandanes. Zakaj so isti navzoči a' v resnici povedano, oseba (gl. predsednik), katera bi' imela resno nastopiti, ter vso afe-ro takoj urediti, je skoraj molčal samo pohlevno dostavil: "Le pustite ga, gl. blagajnika, on bode vse plačal, on je odgovoren za vsak cent, bo že prišel čas, ko bode moral dajati odgovor, ako je kaj zakrivil." Torej cenjeni člani in članice cele organizacije, ali je to izraz kakega gl. predsednika, kateri se je večkrat trkaje po prsih izrazil,'' da on je in bode deloval v korist in prospeh iste? Spominjam se dohro, ko je bil še pred drugo konvencijo gl. hla-gajnik Fr. Sega, ter se je pri reviziji pronašlo le nekaj dolarjev primanjkljaja; takrat se je gl. predsednik M, Rovanšek našopiril ter udaril po mizi rekoč: "Jaz kot predsednik zahtevam, da v teku enega tedna založiš primanjkljaj na banko, drugače ie odstavimo in si postavimo namestnika, če pa ne bo šlo drugače, te damo tudi zapreti." Ilalo, Mike, kje si pa zdaj s tvojo grožnjo! Zakaj nisi nastopil proti sedanjemu gl. blagajniku tako resno T Nemara, da se ravnaš po justi-ci modemih kapitalistov! Toraj tukaj si se pokazal javno, da ti ni zainteresirana S. D. P. Z. popolnoma nič; pa<č pa intimno prijateljstvo oseh, do katerih gojiš ti, ter da pravila S. I). P. Z., se edino upoštevajo za sovražnike proti stranki tvojega kalibra, med tem, ko v slučaju nepravilr nosti nastale, v tvoji stranki, se iste vržejo pod mizo. Ako bi preds. na «seji meseca jan. t. 1. stopil v defenzivo, ter storil vse potrebno, da bi se cela situacija takoj lirnim potom poravnala. ne bilo bi treba sedaj takih ogromnih stroškov za iz-vanredno konvencijo, katera bi se o pravem času lahko preprečila. Kakor hitro je prišla prva novica v listu "Proletarec" o delovanju gl. uradnikov v javnost, sta se pričela gl. predsednik in blagajnik skrivati za Sakserjev plašč, ter skrpucala sta neko v teku pol ure posrečilo se jim je zmes, kot v zagovor na nesramno odstranjene zopet skupaj sklica- obrekovanje elkselenc; misleč s ti: ampak pod pogojem, da se ! tem ^va nasula veliko med klicanim osebam dovoli vstop v i člane, kar bode mogoče uplivalo, zborovalno dvorano. To se je tu- da bodo isti utihnili. Usoda pa je d i zgodilo. » Komaj,,da je pričelo omenjeno osobje pripovedovati njih (gl. odbornikov) zgodovino in karikaturo; se je začelo od nasprotne strani zanikati in pridnšati. da hotela drugače. Stopili so vsi isti zavedni člani na piano, katerim je v resnici za napredek in obstanek S. D. P. Z., ter zahtevati račune o denarju, katerega smo u-plačali; ker večina članom je zna- to ne zadostuje za dokaze, dasi- no, s kako težavo ae istega prislu-ravno so navedli mnogih resnič,-'ži. Na to se je zopet pokvarilo nosti. Po precejšnjem debatiranju;nekaj črnila v "Glas Nerodnosti" se je nek delegat oglasil in prosil ( kjer se je zagovarjal gl. blagaj-stranke premirja, ter navajal, da nik — seveda po svoje. isto bode imelo lepši ugled v članstvu kakor tudi v javnosti. In res po kratkem presledku, podala sta gl. predsednik . in takratni gl. tajnik roke nasprotnikom, v znak začasnega prijateljstva. Dokler je bilo vodstvo v gl. odboru pravilno, ni noben črhnil besedice napram uradnikom, kakor tudi posameznikom gl. odbornikov. Lansko leto v celoletni reviziji računov, pronašlo se je primanjkljaj nekako $400.00. Na odboro-vi seji v istem času, se je o istem tudi poročalo, ter zahtevalo, da se dotična vsota poravna, da ne nastanejo zopet kakšne komplikacije v javnosti ,napram nrado-vanju gl. odbornikov. Naposled sta se izrazila gl. jtredsednik in gl blagajnik, da bodeta sama prona-šla omenjeni primanjkljaj, ter rezultat poročala v gl. uradu, (rezultata ne morem navesti, ker se najbrže nahaja v rokah omenjenih raziskovalcev primanjkljaja). Na ta način se je torej zavleklo do letošnje zopetne revizije, v kateri se je pa pokazal prirastek istega do $662.95. Pred začetkoni seje govoril sem z T. in TI. nadzornikom. ter povdarjal sem, da je treba napraviti temu na vsak načion knec, da se preprečijo na daljne komatije; na to se je izrazil I. nadzornik, da je najbolje ako se skliče še v tekočem letu konvencija; posebno pa, ker smo uvideli, da gl. predsedniku ni bilo mar, ne za račune kakor fndi blagajne. Na seji je poročal nadzorni odbor njihov rezultat, iz revidiran ja računov, ter omenil tudi zgoraj navedeni primanjkljaj; seve da to je kar osupnilo gl. predsed nika in blagajnika. Nastala je ta koj prejšnja debata glede rsčn nov, katere smo se udeležili vsi Na zahtevo in opomin mnogih društev in članov, je gl. tajnik poslal spopolnjen račun (s podpisi dveh nadzornikov in tajnika), na uredništvo "Glas Naroda",* z namenom, da istega priobči. Kakor hitro je gl. blagajnik zvedel, (mogoče je bil od gotove strani obveščen), da se račun nahaja v uredništvu in je pripravljen za v tisk, je takoj brzojavno obvestil uredništvo, da istega ne sme priobčiti in na njega ukaz se je to storilo, ker zbali so se hudih groženj, katere jim je gl. blagajnik navedel. Na ta način je bilo prejšnje glasilo "Gl. Nar." diktirano po par osebah nahajajočih se v gl. odboru S. D. P. Z. Res lepa logika takega časnikarstva, da nekatere osebe imajo na razpolago cele strani lista, za blufanja in zavijanja resnic: med tem, ko Stvarnim poročilom in dopisom se jim napove direktno marširanj* v uredniški koš, ter na ta način preprečiti (od strani "G. N."), da člani S. D. P. Z. ne zvedo resnice, ter celo afero stlačiti v žakelj nevednosti. Cenjenim delegatom na prihodnjem zborovanju pa priporočam, da nastopijo resno in naj bodo nepristranski, da se bode zamoglo zadevo definitivno rešiti in da postavimo voditelje, katerim bode v resnici za napredek "Delav ske podporne organizacije" in blagor vsemu članstvu S. D. P. Z. Naj omenim tudi, da na zadnji mesečni seji društva "Zaveznik", štev. 3. na Franklinu, je bil izvoljen delegatom sodr.v Frank Pav-lovčHf, ter upamo, da bode deloval v prid cel« organizacije, ker njemu so razmere dobro znane, ker je bil tudi nstanovnik iste. 1 Jakob Kocjan, podpredsednik S. D. P. Z. PB0L1TARIO SUŽNJI RAZMER IK KAPITALA. P. N. Delali sni o pa dvanajst ur vsaki večer, tudi v sobote. Huda zima je bila takrat, in večina tovarn je delala «amo nekaj ur na dan, ali sploh nič. Samo v tovarni kjer sem delal jaz takrat, je bilo zaposleno navadno Število delav-cev, no* in dan. Priganjale m iskoričanje pa je v tem času pn-k ifK»lo da vrteiea. Podobni smo bili že bolj stroju kot človeku. Življenje nsie je bilo jednako-rnerno. prazno Počasi smo se vtapljali v tem neprestanem trplenju. Ako nismo »gotovili gotovo število blaga, smo morali slišati grde psovke, in pretilo se nam je z odpustitvijo iz dela, Česar smo se pa bali kot smrti. Nase moči pa so pešale od dneva do dneva; a ne samo telesne, ampak tudi duševne. Trplenje nas je navedilo tope, brezčutne. Mnogi od nas so se počasi izgubljali v pijanosti. Boljši čuti v njih so zamrli, in njih edina tolažba je bil Se alkohol»—^.-----, Dvanajst nr dela, nekaj ur slabega nemirnega spanja, ali brez 1 izraznega, topega strmenja i praznoto, ali polno časo, to je bilo naše življenje. Pri tem sem čutil kako mi vpa da moč dan na dan. kako se po-grezujem vedno globočeje. Skušal sem čitati, zbral sem skup svo jo dobro roljo, a sprevidel sem kmalu da sem že na robu prepada, in da se bom kmalu zvrnil vanj za drugimi, ki jih je vmprilo to^ življenje že pred mano. V tem času skrajne sile pa se je zgodilo to, kar me je dovedlo do tega, da sem strgal te spone in se oprostil. Sicer sem se pahnil s tem v brezposelnost. A strašnej«a tudi ta ni bila kot to življenje. V soboto večer je bilo. In ko je "po šestuTfiem neumornem jedna- komernom kretanji m pripogfba-ju, (opravilo ki bi ga pošten človek privoščil kakemu konju ne človeku), zatrobila je parna piščal v znamenje da imamo polurni odmor, popadali smo po^tleh, kot snopije, in potem s težavo, še vsi trepetajoč od silnega napora z silo požirali skromni obed. Med gručo kjer sem sedel z svojimi tovariši, se je vsedel močan Poljak, nepriljubljen človek, debele glave, katero so pokrivali gosti razmršeni lasje. Govoril je prihrnjeno, njegov smeh pa je bil neko vstudno rezanje. Sovražili smo ga vsi; razen priganjača, seveda. Opazoval nas je nekaj časa s svojimi zateklimi očmi, potem pa 1 se je ozrl vsakemu posameznemu v obraz (kar je imelo posledice, da smo se težje poživali ž^ itak slabo jed), in nato izpregoVoril: "Danes zjutraj pa v cerkev kaj?" "Po kaj!" sem vprašal. "No, kaj pa sit katolik?" "Kaj te briga? sicer pa prija-tel, ves kaj?" "Vrag s teboj I" Poln gnusa sem se obrnil, in odšel, tudi drugi so mi sledili. Lahko se mi očita da sem krivo ravnal, vem to. Treba je bilo prisesti k njemu in mu lepo razložiti vse to; naše življenje, cerkev, njeao delovanje za naš "blagor". A rad bi videl človeka, ki bi za-nfogel to storiti v tem položaju. Sicer pa ni to glavni namen mojega pripovedovanja. Omenim le zato tega "katoličana" ker se je par ur pozneje zopet tako vstudno režal, med tem ko so nam solze tekle. Mlsd mož je potem pristopil k meni in me vprašal: "Ali bodeš kmalu pusiil to delo." "Kmalu," sem mu odgovoril, "upam da ne bo dolgo da me bodo ven vrgli." ~ 1 "Saj vidiš: nisem močan dovolj, ne priliznjen, niti nimam denarja, da bi "mazal" kot drogi." — "Tudi jaz ne mažem,y je odgovoril plaho, "potem se mi zna zgoditi"--Sredi stavka je vmolknil in me žalostno pogledal. t "Najbrž bo tako, sicer je pa še vse eno lepše na eesti stati sestradan, ko pa tukaj čakati, da ti po-neso ven kosti." Moje besedo so bile trde, in on me je še bolj boječe gledal. Potem mi je tiho pripovedoval o svoji n^ladi ženi, ki je tak» sama doma, in dodal končno ves razburjen: "Se po dnevi nimam časa zs njo. Ah to življenje." . .. Zopst so zaropotali stroji, k malo smo bili vsi potni. Nervozen smrad, ki so ga razširjali kupi kož, nas je omamljal, med ropo-tanje strojev so se mešali naši vzdihi, ali kletve, kakor je že bilo. Par dni poprej nam je rekel priganjal: "kedor ne bo naredil za 3 dolarje, bo odpuščen." Da js bilo to v veliko korist koinpaniji s« ume ker smo mi dobili vzlie temu samo dva dolarja, drugo je pripadlo njej za poškodovano blago. Ko je tako zapel bič nad nami, smo skušali Še bolj napenjati svoje moči, kar pa ni šio (najman pa pri meni). Tako sem proti jutru postal popolnoma zmeden, tiho sem štel, in bliskovito premetaval kože; pot mi je lila iz čela, utrujen do smrti sem se v tej zmedenosti vrtel kakor v sanjah. Naenkrat pa sem omahnil,in zaječal; moja kri pa je tekla po svetlih delih stroja. Prihitel je priganjal, in vpil: "stran, ali ne vidiš da vse blago vmažeš!" Se le takrat sem se ozrl na svojo roko. Kakor v sanjah sera se pustil i>eljati v prostore kjer so izpirali ranet Tam sam moral čakati, da so oanažili posedo, od krvi drugega, ki pa je že obvezan stal pri okiju in bruhal, ves tresoč se od strahu in bolečine. Potem so meni izpirali rano, in drugega so posadili na stol, ter ga pričeli izpraševati: "Kako se je to zgodilo." (Oni, ki je to iz praševal, je bil popolnoma jed-nak voditeljem roparskih tolp, in trgovcem deklet, v temnih predmestjih Chieage.) Na prvo vprašanje ni dobil odgovora mladenič je bojazljivo obračal oči od enega do drugega. Potem je ponovil vprašanje nova: "Kako se je zgodilo," in takoj nadaljeval, ko je videl nje 'Poberiy tvoje stvari in domov." Nisem bil še gotov, ko je na-enkrat nekdo obupno zavpil. Prestrašeni smo hiteli skupaj proti možu, ki je kleče na tleh vzdigo-val svojo zdrobljeno roko, in plačal kot otrok. Bil je oni, ki mi je >rif>ovedal o mladi svoji ženi. >vignili so ga in odnesli. Njegov trik pa je napolnjeval ves prostor. Tedaj so posvetili prvi žarki sol ne a na na« ;kolikor, je bilo to sploh mogoče v tej ječi, in smo se spogledali; naši obrazi so bili še za aeuco bledejši, v očeh so se nam svetile solze. Videti je bilo, da so naši nemi pogledi vpraševali: kedaj pridemo mi na vrsto. Pogledal sem jih po vrsti vse, in videl te postave bedne vpognjene brez moči, in ena sama beseda mi je šinila v možgane. Človek. . . . Mugoče da sprn bil sam tisti trenutek sto mislijo med njimi . . . govo zadrego: "Ali zhaš angleško?" "Ne, gospod." "Ali nemško?' "Malo, gospod." • < In potem je nadaljeval hitro, gledaje ga kakor volk: "Kako je bilo, ali si premalo pazil?" "Da, gospod." "Ali si pozabil zapreti ploščo t "Da gospod.' "Ali je bilo drugač vse v redu pri stroju?" "Da gospod." Konečno se je primaknil čisto bliža njega (pogledal bi mu Še bolj divje v obraz, ko bi bilo mogoče) in trdo glasno vprašal: "Ali si sam kriv." "Da gospod." Tedaj "sem izmaknil roko iz umivalnika in mislil izgovoriti psovko. A v tem je že stal zasliševalec pred mano, in me meril nekako tako, kakor se gleda suženj pre den se zanj izplača de*iar. Meni je beseda obtičala v grlu. Gleda pa nisem nič prijazneje kot oni gospod. Potem pa je prišel počasi z povdarkom: "Kako pa s teboj.' Njegov obraz pa je zadobil pri tem strašno zaničljiv izraz. "Si bil neroden, kakor vedno, sploh pa si ti najslabši delavec, nevem kaj bo." V m^ni se je vzbudil še močneje strah pred brezposelnostjo; in ko bi imel pred seboj osebo z So v^imi čuti v srcu, a ne priga njfta; slepo golo orodje v rokah svojiga gospodarja; bi mu pogle dal v oči in rekel: "Tako je go spod: slab sem, nikdar nisem pi moči iz materinih prs, ker je bila sama sestradana, brez moči. In ko sem kot mali deček jedel pri tu jih ljudeh suh trd kruh, so mi ga vzeli iz rok in so me tepJi, in rekli mi. da sem grešnik, da se moram postili. Zato vidite gospod nimam moči." Tako bi rekel Človeku z srcem, a tu bi bile te besede od več, zato sem molčal. Potem so me peljali k mizi kamor se je zopet vsedel "go spod". Stavil mi je isto vprašanje kot prvemu, in mi držal pripravljeno pero da bi podpisal, kot je oni. Jaz sem ostal nem. in ko je vprašanje ponovil, so se najne oči srečale'v srditem pogledu. Tn meni se je izvilo iz prs kskor obupen krik: "Ssm kriv, ksj je to? Dajte nam časa za počitek, ne priganjajte nas. Vpeljite drugačen sistem " Brez da bi se zavedal tega sem mn držal krvavo roko pred liee. Potem sem vrgel pero po tleh in odšel; za seboj sem še zaslišal tanek žvižg, in besede: "A tako je fant" Sel sem k stroju ds prem en i m obleko; pozdravil me je ostuden smeh Poljaka, in priganja* je pritekel za msno in kričsl: ALI JE RIMSKO KATOLIŠKA CERKEV ZA ODPRAVO BE-LEGA SUŽENJSTVA? Ne, temveč rimsko-katoliška cer. kev protežira suženjstvo! Mestne oblasti v Pittsburgu, Pa., so skušale v zadnjih dveh letih odpraviti in zatret prostitucijo in nemoralo v mestu. V tem času ni bilo skoro dneva, da bi ne aretirali dekleta in mlade žene, ki so se sumljivo obnašale in bile postavljene pred sodnika. V sluča jih, da so bile te nesrečnice še mlade iu ne še popolnoma zgubljene, jih je sodnik izročil v Dom dobrega pastirja", instituciji katoliške cerkve, da bi se tam poboljšale in postale zopet moral ne. Ta institucija. "Dom dobrega pastirja", je dobila $5.00 na teden za vsako dekle od mesta Pitts burg. Vodstvo te institucije ni delalo. radi verskega prepričanja ali narodnost» razlike med dekleti, to je, da je sprejelo vsako nesrečnico v "Dom". Vodstvo je v javnosti povdarjalo, da je institucija verskih uprašanjih nepristranska in je zgubljenim in zapeljanim deklicam, brez razlike vere, le za vetišče. Radi tega je država in mesto finančno podpiralo ta "dom". Če bi bil ta "dom" to, kar se je trdilo, hi se nihče ne spodtikal nad njim in njegovo u pravo. Stvar je bila drugačna. Z nesrečnimi dekleti se je ravnalo tako, kot ravna in vlada kato liška cerkev s svojimi sužnji, kjer ima absolutno moč nad njimi. V tem "domu" (samostanu) imajo perilnieo, kjer perejo perilo. Dekleta morajo rano zjutraj vstajati, iti k maši, potem pa cel dan prati in likat i perilo. Tu podajamo u-prašanja, ki jih je stavil mesti odbor za preiskavo razmer in odgovore opatice samostana: U. "Je dovoljeno deklicam govoriti pri delu v perilnici?" 0. "Da. ali samo o delu, ki ga vrše." Ü. "Je deklicam dovoljeno govoriti pri jedi?" O. "Ne." U. "Za kake pogreške se rabi temnico?" O. "Za velike, kot prekljinja-nje in nesramno govorenje." TJ. "Za kake prestopke so deklice tepene?" O, "Zp velike." II. "Za kake pre-greške morajo deklice svojo hrano jesti s poda?" O. "Za slabo govorenje pri jedi." U. "Knj se stori deklicam, katere skušajo pobegniti?" O. "Odstrižerao jim lase." U. "Se li deklico, ki nima prijateljev in želi zapustiti samostan, skuša predržati?" O. "Dovoljeno ji je pisati enkrat na mesec. Pisma se prečitajo predno se jih pošle ven." U. "Se morajo jprotestantovske in judovske vere deklice vdeležiti katoliške bogoslužbe, se postiti, itd.?" O. "Vse se morajo udeležiti božje službe." U. "Koliko deklic je tukaj notri sedaj?" O. "Dvestodvanajst," U. "Mora še kdo drugi, kot katoliški duhovnik obiskati samostan?" , O. "Da. prfcd desetimi letine bil tukaj Presbiteranc in pred Šestimi judavski rabi." U. "Je li protestantovskemu duhovniku dovoljeno goviriti z deklicami brez navzočnosti služabnikov te institucije?" O. "Ne." U. "Je dovoljeno stsrišem o- biskati deklice drugače kot pod nadzorstvom služabnika in govoriti le skozi omrežje?" O. "Dovoljeno jinr je hčere vidite skozi omrežje in to pod nadzorstvom služabnika.'' Tukaj imamo katoliško nepri-strauost in grdo hinavšČino. Katoliška cerkev je leta 1911 naporn-pala legislaturo v Pennsylvaniji za $17.000 samo za to institucijo pod pretvezo, da ni verska. Mesto samo plača $5.00 od svake deklice na teden. V samostanskej perilnici zaslužijo deklice do $15.000 in več na leto. Samoobsebi je umevno, da gre ves denar v katoliško malho, .deklice ne dobe nič. Če se katera teh nesrečnie upa pritožiti in če kaj reče jo na tepo in capro v temnico. Ako se pritoži radi hrane, jo ji isto polože na pod, kjer jo mora potem tudi jesti. Javnost farbajo, da ni institucija verska, deklice morajo pa že na vse rano zjutraj vstati in iti k maši. Tepež in temnica je odpravljena že po vsili modernih ječah, vtej instituciji je še popolnoma v cvetju. Ni Čudno, ako vsak malo razsoden človek sovraži in zaničuje rimsko-katoliško cerkev, duhovnike in vse droge farizeje, ki razkošno žive na račun najbolj izkoriščanih oseb človeške družbe. Prepričani smo, da si bo ravno s takim postopanjem in izkoriščanjem katoliška cerkev prej ali slej sama sebi jamo izkopala. v katero jo bomo potem za-grebli. KAKŠNA JE KATOLIŠKA VZGOJA Z MORALNEGA STALIŠČA? ADVERTISEMENT NEBO VSAK KAM NEBO CIGARETE 10ZA5C la k mcu z «ritko« it nm»tk$ ruda > v uk trgovec urm ; vedno vel NEBO > Cigaret vsaki den CIGARETE i laut* «elveéfi • aspe* v AM-rikl ker m Mre ?MII>MMMMM»MMMMMMMMMMMOM»MHMM POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM >> Kasparjeve Državne Banke |e na|eeie)e in aalM) sigurat. Naia pa rob rodna poslovnica je največja na Zapado tn ima vse najboljfte oceanske (rte (linije). Sifkarte prodajamo po Uompanl|alclb cenah. POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA. i K a*par Državna KankS kupu|e in prodala In zamen)u|e denar vsehdriav •veta. — Pri Kasparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, bres odbitka. — • Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daje 3% obresti. — Slovenci poatre-*enl v slovenskem |ezlku. — Banka ima 15,818,821.66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Are,, CHICAGO ILLINOIS Na to uprašanje dobimo precej dober odgovor v 43letnemu poročila presilne delavnice in zavetišča v Allegheny County, Pennsylvania. za leto 1912. Iz tega uradnega poročila je razvidno, da se je leta 1912 nahajalo v tej instituciji 3674 oseb, ki so bile sledečega verskega poko-leuja: Rimskih 'katoličanov........2016 Mstodistov ................ 529 Habtiftov ............. ... 408* PrfBhiterisncev ............ 2911 Lutei^ncev ................ 180 Kpiskopalcev .............. 60 < * Judov .................... 29 Raznih drugih ver......... 78, Brezvercev ..............S3 Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo rimskih katoličanov med temi slabotneži in kriminalci 358 več. kot vseh drugih, vštevši jude in brezverce. To nam jasno priča, kako gnila in krivična je katoliška izobrazba, naj jo že vrši Tone ali Janez, Peter ali Pavel. Pri vseh teh žalostnih razmerah drznejo se katoličani zahtevati. da bi mi plačevali davke za nje njih cerkve in katoliške šole. Nikoli ne! Dol s tako cerkvijo, dol z institucijami, katere uzgaja-jo ilabotneže in kriminalce! i: POZOR BRATJE SLOVENCI! i Ali ia veste kje je dobiti najboljše mas po najnižji ceni? — Ooteve v novi prvi Slovenski moderno urejeni meeaiei . Ferko Bros., 271—is! Ave. fta Park SI. Ta ee dobijo najokusnejie svele in prek a j ene KRANJ BELE KLO BASE, kakor tudi Jetrne in krvave domačega iadelka ter aajokuanejfte PREKAJHNO MESO; vee po najnižjih cenah. Pridite ia prepričajte se «ami o naiih cenah kakor tudi o kakovosti , naiega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA P08TREŽBA je nafte geslo. Ne pozabite aaa torej obiskati v aaii nori mesnici v Joe. Tratai-ke-fas poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South M IS. S»»S0 SSM »»»»00S00» ♦»»»»♦♦000000000O»»» >SSftSSSS»S4 Socializmu in socialistom se danes ravno* tako godi, kakor se je svoječasno svetpisemskemn Paaielu ko je ležal med levi. Zveri so se bale Daniela. ter mn niso stolile nič. Ravnotako se moderne zveri boje-socializma, kateri jim vlefle raz obraz krinko. Dslo enega trenotka. Nihče ne ve kaj ima zanj v zalogi prihodnji trenotek. Mogoče ima največjo srečo, mogoče pa tudi veliko nesrečo. Danes se počutimo zdrave in močne in jutri pa «mo lahko hudo bolni. Vsled tako naglega prerainjanja naSega vdrsvja, bi morali biti vedno pripravljeni za slabe posledice. Jako dobro zdravilo za vsako slabo po-čntenje in preprečenje bolezni je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo hitro izgnalo i ztelesa vse kar je nerabno, bo stimuliralo prebavne organe in jih ojačilo za njihovo delo. Čište-nje telesa ne povzroča nobenih neugodnosti. Rabite to zdravilo za zaprtje, zgubo teka, neprebav-nost, glavobol, boleščine v d robu. V lekarnah. Jos. Triner, 1383— 1339 So. Ashland Ave. Za revma-tirem in nevražijo poskusite Tri-nerjev Liniment. — (Advertise-raoSt.) !! CLEVELANDČANI POZOR! i Belaj & Močnik 6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. j « KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo Z moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo \ \ Izdelufeva obleke po na|nove)&l modi. ALOIS VANA ♦ — Izdelovatelj — sodovlct, mlaeraltie vode in raz* alb neopojalh pijač. ur Bs. risk at Tal. Canal 14« Ameriška Državna Banka 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice Chlcago. VLOŽENA GLAVNICA $1,500,000.00 JAN KAREL, PREDSEDNIK. J. F. ŠTEPINA, BLAGAJNIK NaJe podjetje je pod nadzorstvom "Clearinff Housa" ¿ikažkih bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo ge poitne hranilnies Zdr. držav. Zvržuje tudi denarni promet S. N. P. J. Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto ie banka odprta do 9 ure sveder; v nedeljo od 0 ure dopoldne do 12 ure dopoldne. Denar vložen v naAo banko nosi tri procente. Bodite nvejsreni, da je pri nas denar naloien varno in dobi£kanosno. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= • 214S-S* Bine Island Avenue. Chlcago. III. Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cedkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO'* in "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni Restavracifa m kavarna "Jugoslavija"« i 1134 — W. 18 Str», CHICAGO, 1LL. _ Domala kuhinja. Odprto po dnevi in ponoti. Unijake cigare! — E. RICHTER, lastnik. PROLETAEEC i* ROL K T AMC UST SA ISTEESSE DELAVSKEGA LJUDSTVA. UHAJA VSAKI TOftEK. ; ta t«U)*t«J); . delat » à* titkovaa v Chicago, 10. Naroéniaa: Za Ameriko ».00 na eolo Uto, 1.00 as pol lots- Z» Evropo $SJ0 as oolo loto, $1.29 na pol lota. i jpi ft 11 , ¿ i i a t*4i tlTAMI »»»i** PROLETARIAN Ivht Tubsoav by Stavk WorfluMs's Chicago, L! Olssilo Slovensko orfsnlsacija Jugosl. sooisüstiöns Evsst v Amenki Subscription rstoo: United «Ute« and Canada, $2.00 A yesr, $1.00 for half voar. Foreign countries #2.50 A year, $1.26 for half year. Advertising Kate« on agreement. NASLOV (ADDRESS) "PROLET AREC" 2146 Blis Island sve. Chicago, 111 SOCIALIZEM IN PATRIOTI Kaj je socializem T Človek bi mislil, da si morajo biti ljudje,«ki eksperimentirajo s socializmom, najprej na jasnem o tem vprašanju. Navsezadnje je socializem vendar nekaj določe nega, nekaj gotovega, nekaj, če sar si ne more vsakdo razlagati, kakor bi sam hotel. Komur socializem ni všeč, mu pač ni všeč, pa naj ga zavrže, naj ga pobija; ali to ne gre, da bi si ga prikrojal po svoje, kakor ne gre, da bi slikar, ki hoče ustanoviti novo šolo, o značeval belo barvo za zeleno, modro pa za rumeno. Socializem je ali pa ni; če je, mora tyiti tak kakršen je aam po sebi, ne pa kakor bi ai kdo rad obrezal in pobarval. Socializem je oelota; če se mu kaj odvzame, ni več socializem in če se ta ali oni del njegove vsobine popači, je popačen ves, ter se ne more več imenovati so-oialisem. Tako se tudi ne more več postavljati na različne "podlage", ker ima sam svojo podlago. "Narodni" socializem, "Icato liiki" socializem, "krščanski" *o ciaKzem in zdaj še "slovanski" socializem — to je sam nelmiael. Prav tako bi lahko kdo nastopil z aristokratifcnim sli pa — s kapitalističnim socializmom; ta nedvomna absurdnost se ne bi prav nič razlikovala od prve. Čemu je treba ljudem v politiki vedno krinke? Kdor je repu-blikanac bodi republikanec, kdor je nacionalist, bodi nacionalist. Na dveh stoleh pa se ne more sedeti, in po Kristusovih besedah se ne more služiti bogu in hudiču. Pri nas pa se neprenehoma pojavljajo apostelni, ki bi radi zapeljali delavstvo v tako dvojno službo, ki bi bila v resnici seveda bolj hudičeva nego božja. Po vsem razumljivo je. da bi republikanci demokratje in pro-gresisti radi ustanovili politično delavsko rezervo, s katero in ki bi jim pfi paradah delala štafažo. Saj ae je kljub vsej ošabnosti nasprotnikov v dvanajstih letih ven dar tudi pri nas marsikaj izpre-menilo, in četudi še nimamo naji-dealnejše organizacije, to se pra vi, četudi so tupatam delavci še nezavedni in se dajo slepiti, je vendar delavstvo v splošnem pridobilo toliko veljave, da ga ne morejo ne demokratje ne republikanci prezirati. Zahvaliti nima tega ne republikanam ne demokratom, in tudi ne svojim najno-| vejšim prijateljem, ki mu pridigajo nova nebesa. Vse, kar je doseglo, je uspeh njegovih bojev, katerih ne bi moglo voditi brez svoje organizacije. Dokler ni imelo te, ga ni živ krst upošteval, zato— ker se ga ni bilo treba bati. In sam strah ja dovedel narodno meščanske in kapitalistično gospodo do tegaj da se je jela "zanimati" za delavce in pretvezati "delavsko politiko." Pri volitvah je treba glasov, čim več, tem bolje. In delavci jih imajo mnogo,- odkar ao si priborili volilno pravico. Nasprotniki sicer še tajei pravijo, da nismo še zreli ga socializem in da vsled tega delavci ne štejejo. Ksr se industrije tiče, je res, da so naši kapitalisti na vrhuncu. Zato imamo tudi v Ameriki velikansko armado delavcev: V mali obrti, v trgovini, v prometni službi, v rud-ništvu, v poljedelstvu, gozdarstvu; in nadalje imamo po pisarnah in podobnih krajih cele bata- ljone proletar«C7 ki io sami fcebi nočejo priznati svojega položaja, pa so vendar prsti in popolni profetaroi. Nič ni zameriti ne republikancem ne demokratom, če bi si rs-di pridobili in zsvsrovsli te glasove. In razumljivo jo, ds ipeku lira jo nanje ljudje, bi še nič niso, pa bi radi kaj poslali- Včasi je bila to lahka reč ; odkar rofovili tudi po naših deželah socializem, ki zbuja med delavci zavest, da ao predvsem delayci in ds imsjo svoje laatne, posebne interese, je to tel je. Z samo red, white and blue zastavo in a samim kadHom jih ni več moči privabiti, ker premočno, prerealno čutijo, da je predvsem treba kruha. Zato ae odevajo vsi s socialnim plaščem in se imenujejo delavske "prijatelje". Toda njihov socializem je vedno poatranaka stvar. Narodnjakom naj delavci pomagajo deseči njihove namene, ki jli imenujejo "narodne ideale"; klerikalcem naj pomagajo priti do ujihovih ciljev, katerim pravijo "rešitev krščanstva". In če marširajo delavci brezpogojno po taki predpisani poti, jim bodo tukaj kapitalisti tam pa klerikalci--prijazni. Geslo je na tej strani: "Neumen moraš biti" — na drufri strani: "Pobožen moraš biti", na obeh straneh ps je milostno dovoljeno, da si zraven tudi delavec. Ali resnični položaj in prava delavska potreba je povsem drugačna. Delavec je v prvi vrsti delavec: zraven je lahko Slovenec, tudi katoličan, kakor je lahko hribolazec, pevec, amater fotograf in karsibodi. Če je rojen Slovenec, je popolnoma v redu, da o-stane tudi kot delavec Slovenec; če mu ifgajajo nauki katoliške vere, ni nobenega razloga, da bi jih ne izpolnjeval. Ampak v prvi vrsti je delavec. Za kaj od tega je odvisna vsa njegova eksistenca njegovo življenje določa dejstvo, da je delavec usoda njegovih potomcev je že prejudicirana s tem, da je on delavec, ne pa zato, ker je Slovenec ali katoličan. Ker je delave«, visi njegovo življenje na niti, ki se vsak hip lahko utrga; njegova gospodarska odvisnost je posledica njegovega delavskega značaja : njegova politična brezpravnost izvira iz dejstva, da je delavec. Če bi bil kapitalist, bi tudi kot Slovenec vedel, da mu ne bo jutri treba po beli oeati nositi trebuha za krutiom : Če bi bil bogat trgovec, bi kljub temu, da je Slovenec, lahko kot porotnik sodil o življenju in smrti; Če bi imel troje lepih hiš, se mu tie bi bilo treba bati, da bo moral dati svojega sina s štirinajstim letom v tovarno. Ker je za njegovo življenje odločilno dejstvo, da je delavec, mora biti to dejstvo izhodiiče njegovih bojev, njegove organizacije. Stvar ni ta, da se mora organizirati kot Slovenec — ali pa kot katoličan skupaj s kapitalisti, s svojimi izkoriščevalci, s svojimi naravnimi nasprotniki, in da je v tej organizaciji lahko tudi delavec. Temveč tako je : Organizirati se mora kot delavec, neodvisno, ločeno Od svojih nasprotnikov; v svoji delavski organizaciji pa je lahko Slovenec, in če ga je volja, tudi katoličan. Delavec ima z vsemi delavci na svetu enake, temeljne, bivstvene interese. Zakoni izkoriščanja u-činkujejo na vse delavce enako; izkoriščan je delavec, naj pripada katerikoli narodnosti. Manj izkoriščani so tisti, ki so bolje organizirani, in narobe. Tako so slovenski delavci večinoma prav močno izkoriščani, ampak ne zato, ker so Slovenci, tomveč zato, ker so slabo organizirani, pa se ne morejo uspešno upirati izkoriščanju. Kjer si ustvarijo močno organizacijo, se to tudi za slovenske delavce kmalu izpremeni. Ker' pa so pogoji izkoriščanja povsod in za vse enaki, je logično, da si morajo vsi izkoriščani, vsi delavci ustvariti enotno armado, da preprečijo medsebojne boje, ki jih morajo slabiti, njihovim nasprotnikom, pa koristiti. Imeti morajo enotno organizacijo, da lahko vodijo skupen boj proti skupnemu sovražniku. Taka organizacija, ki je predvsem delavsko, je mednarodna, internacionalna. In nobena dru*ra ne more biti "delavska". Vsaka drnga predpostavlja druge interese delavskim in s tem ovira delavski boj v prid nasprotnikom, kapitalistom. Tako je, in zato so prazne mar-oje, če pripovedujejo nasprotniki, ds sovrsiijo socializem le zs-to, ker je "premah) naroden ali ps "premalo krščanski." Sovražijo ga zato, ker je edina resnično delavska stranka delavska organizacija, edina, ki ne dela med kapitalisti razlike, edina, ki je kapitalizmu resnično nevarna. In delavcev ne vabijo v svoje vrste zato, da bi branili narodnost in vero, ampak zato, da bi ovirali delavski boj in sebi zavarovali privilegije, ki jih uživajo. STROKOVNO IN POLITIČNO GIBANJE V modernem •socialnem boju zavzema važno mesto vprašanje o razmerju med strokovno in politično organizacijo. V zadnjem času se je vnela v tem not račjem problemu sociaKstične stranke živahna razprava. Kongres francoskih železničarjev, ki se je vršil meseca septembra 1912 v Hsvru, je posvetil največjo pozornost tej točki dnevnega reda. Razmerje med strokovnimi in političnimi organizacijami je bilo tudi na dnevne mredu »bora nem ške socialne demokracije v Avstriji. Sklepi mednarodnega biroja glede čeških separatistov dajejo razpravi pa še poseben pomen. Stvar torej zasluži nrfo nozor-nost. Strokovna organizacija ima svoj natančno označen smoter in delokrog. Načeluje in vodi delav stvo v boju zoper podjetnike, bodisi privatne ali državo samo. Toda to n} še vse. Omalovaževali oi pomen strokovne organizacije, če bi dejali, da je cilj organizacije zboljšanje razmer delavstva na podlagi sedanjega državnega in gospodarskega reda. Težnje strokovne organizacije segajo preko sedanjih gospodarskih in politič nih odnošajev. Strokovni organizaciji je cilj, ojačenje in izpopol nitev bojne zmožnosti proletaria-ta. Organizacija vodi boj zoper kapitalizem zato, da vrne delavstvu čiki več vredftoati njegove pro-dukenje, da tako gospodarsko in bojno ojači delavski razred na škodo omahujočega kapitslufna. Organizacija ustvarja razredni značaj delavskega gibanja, ker kaže in razjasnjuje pojem razrednih nasprotij. Proletariatu tovarne vodi razredni boj. Pridobitev višje plače in bolj človeških delov nih pogojev je organizaciji le sredstvo do cilja. Splošno delavsko gibanje je združiti in usposobiti za socialno osvoboditev člo-eštva. V poznanju končnega cilja organizacije je akutna važnost problema. Razredna organizacija ne more biti enostranska in imeti le bližnji cilj. Roj se ima biti na vsej črti in z vsemi sredstvi. Zato je nujna in neizogibna spojitev obeh f»k torjev razrednega boja: politične organizacije in strokovne organizacije. Treba je biti v popolni zavesti enakosti pomena strok ornega in političnega gibanja. Stiki, ki vežejo ob organizaciji, so ne-razrušljivi. Gospodarski boj, ki ga provzroča strokovna organizacija je boj razreda proti razredu in tak boj je hkratu političen boj. Politična organizacija od druge strani ustvarja z nplivanjem na državo, na zakonodajo in na javnost, pogoje uspešnemu delu in zmagi strokovne organizacije. Obe formi organizacije sta med sebojno navezani. Olajšati in pospeševati si imata »kupno delo Interesi stranlke in pred vsem in teresi delavstva so smoter in navodilo takemu delu. Na Francoskem ni složnega raz merja med organizacijami. Zato tudi ni doslednih uspehov. V razpravi na zadnjem kongre sil v Havru se je zrcalil« neenot nost namenov in ciljev. Neki delegat je trdil, "da le strokovna organizacija zamore koristiti in teresom delavstva; politični boji odvračajo proletariat iz ravne in neposredne poti." Oriffuelhes je bil pa ravno nasprotnega mnenja. "Politični boji samo izpreminjajo temelje in sti ke razredov. Gospodarsko organizacijo razumemo v teoriji; v pra ksi se ne more obnesti, ker ne pobija državnega političnega sistema." Niso razumeli zmisla razrednega boja. ki ne more biti enostranski, zato se principi kosajo in njih ideje gredo tako očitno navzkriž. Nočemo globje razmo trivati razmere bratake stranke na Francoskem. Nas zanimajo le •tiki med strokovno in politično organizacijo. Skušnja nam pravi, da ni v nobenem slučaju ena organizacija oškodovala samostoj-noat druge. Politični boj se razvija vsporedno s strokovnim bojem. že ta naravni, po socialnem zakonu se izvršujoči proces izključuje vsako prednost v boju in razvoju. Splošni razvoj zenačuje moč in pomen obeh organizacij. • Že internacionala se je zavedala potrebe strokovne združitve proletariata. Na prvem kongresu Internacionale je bila sprejeta resolucija, ki določa, da je kapitalizem pobijati ne le na političnem ampak tudi na gospodarskem polju. Ali absurdno in pogubonosno bi bilo zavreči politični boj. Snovati je zato strokovne organizacije, ki naj podpirajo politični boj v javnih zastopstvih. Sistem mezdnega dela in kapitalističnega gospodarstva zahteva, da se da boju delavstva obenem gospodarski značaj. Tem organizacijam naj bo cilj |>olatična izprememba sistema. Torej vsestranski: konsekvent-ni in sm^treni boj na razredno gospodarski in politično razredni podlagi. Najvitalnejši interes strokovne organizacije pa je, da svoje člane tudi politično organizira. Močna politična organizacija ustvarja pogoje zmagi in pridobitvam ^trakovne organizacije. Harmonično sodelovanje o-beh faktorjev, političnega in gospodarskega, je pogoj uveljavljen ju delavskega razreda nad premočjo delavskega kapitala. V skupnosti borbe je gotovost zma ge. MILITARIZEM IN LJUDSKA IZOBRAZBA Glede poveličevanja civilizač-neara dela evropskih držav utegnemo imeti šele tedaj pravo sliko, Če primerjamo izdatke za izobrazbo z onimi za vojaštvo. Taka primerjava nam končno jasno pokaže, da evropske "kulturne" države tiče še popolnoma v barbar-atvu. Pojasnimo najprej prav poljudno pojma militarizma in ljudske izobrazbe. Militarizem je vežban-je ljudi v vojašnicah, kako rabiti orožje, toda ne proti divjim zverinam. marveč proti enakim ljudem. To vojaško vežbanje je torej predvaja za uničevanje množice cvetočih človeških teles. In izkušnja uči — in tudi najnovej ša balkanska vojaka to dokazuje — da te, iki najboljše razumejo tako divjanje proti človeškemu življenju, časte kot "slavne junake". Ne gre za to, kako se vrši to pobijanje. Boj junakov v starem veku. prsa proti prsim, z lica v lice. to je dandanes zastarelo. V današnjih modemih vojskah pa gredo za tem, da uničijo čim več človeških bitij. Kako se to izvrši, to nima pomena. Ali z zvijačnim napadom ali s skrito mino ali pa mečejo na speče čete razstrelivo iz zraka, ali pa tudi čete bežočih vojakov, ki so pometali proč orožje, da lažje beže. ki se ne morejo prav nič braniti, od zadaj na tisoče potolčejo — vse to je "ju naško" in strategično naravnost, "občudovanja vredno". Za vratni umor, ki ga smatramo v navad nem življenju za najbolj gabno dejanje, velja v modernem voje-vanju kot gigantsko in heroično dejanje, in čim večje je klanje, ki se je izvršilo, bolj občudujejo in slave vojaškega stratega zaradi dejanja, ki so mu ae žrtvovale množice življenja polnih bitij. To je bistvo modernega militarizma. In kaj je ljudska izobraz bat Načrtoma izvedeno dviganje duševnega obzorja ljudskih mas s poučevanjem v vseh izobraznih strokah, ki čim temeljitejše in obširnejše je, bolj povzdiguje človeka nad žival, zavede iz barbarstva v civilizacijo in ustvarja '15u-di ne le duhovita in inteligentna, marveč tudi izobražena in pleme-nitna bitja. To je glavni namen izobrazbe. Vzvišen je ta cilj in služi človeškemu napredku. Militarizem in njega posledice, pa ni nič drnzega nego barbarstvo starih časov, spojeno z zavratnostjo in zvijačo. Ali more biti se večjih nasprotij f Oglejmo si sedaj Se številke, ki jih porabljajo "krščanske drža ve" evropejske za militarizem in za ljudsko izobrazbo. Velika razlika med temi številkami naj nam etokaže, koliko pravice imajo te države, ponašati se > civilizacijo Vseh 17 znatnejših , "krščanskih" evropskih držav isda na leto za vojaške namene in sicer ob mirnem ¿asu 0232 miljonov. V miru torej t Ob vojnm čaau bi bilo to le prav minimalen znesek v primeri z onim, kar bi izdali takrat. In koliko dajo te države za kulturo, za potrebno ljudsko izobrazbo? Nekoliko več, nego četrtino tega, kar dajo za militarizem ob mirnem času, namreč 1450 miljonov! Toda niti ta primeroma malenkostna vsota ne pride v prid pravemu ljudskemu pouku! V tej svoti so všteti vsi izdatki za duhovščino — in člani tega stanu dobivajo večinoma prav lepe plače, nekateri imajo dohodke, ki jih utegnejo knezi zavidati. Nemčija daje za vojaštvo na leto 1112 milijonov, za ljudsko izobrazbo pa 372 milijonov, torej trikrat toliko za vojsko nego za izobrazbo. Avstrija in Francija dajeta 3 in polkrat toliko za vojaštvo kakor za ljudsko izobrazbo, pobožna Španija štirikrat, Belgija tudi 4krat, Holandska, Angleška in Ogrska pa celo 4 in polkrat toliko denarja za vojaške kakor za izobraževalne namene. In Italija, ta siromašna država rabi za svoje vojaštvo 6 in polkrat toliko kakor za šole, barbarska ortodoksna Rusija pa kar 13krat toliko. Za izobrazbo ima naslednja veledrža-v S na razpolago komaj 60 milijonov, za militarizem pa 768 milijonov. Rusijo prekaša v tem pogledu le še Portugalska, novopečena republika, ki izdaje na leto za vojaštvo 49 milijonov, za ljudsko izobrazbo pa cele tri miljone. To so tisie evropske države, ki so tako ponosne na svojo kulturo in civilizacijo. Za vojsko, za barbarstvo mečejo vsako leto milijarde. češ, da je to potrebno za "vzdrževanje miru". Pravzaprav so pa to posledice imperialističnih želja po ropu, ki imajo edino namen, koristiti kapitalizmu in ljudske mase pa znašajo milijone v ta namen, od česar pa ne morejo nikoli imeti bistvenega dobička. Ljudska izobrazba ostaja pastorka kapitalističnih držav. Zakaj bi bilo mar treba več znanja. Ljudstvo bi postalo pametneje, pa hi se ne dalo več slačiti po tolikih davkih in carinah, pa tudi bi se ne dalo postreljati s topovi brez potrebe! Zaradi tega pa, ker države da-leko ne store svoje dolžnosti glede ljudske izobrazbe, mora ljud stvo sezati k samopomoči in vzgojiti krepak narod, ki bo sodil sedanje barbarstvo z drugačnega, pametnejšega vidika. Ne ubijaj! Ne ubijaj življenja pa tudi ne napredka, ker le ta nas more povesti iz teh krvoločnih in barbarskih razmer v boljšo dobo prosvetljeno, kjer ne bo suženj pobijal sužnja, marveč bo prost — rod človeški. nila do County serifs z prijazno prošnjo, da naj ji šerif ds ns rst-polago večje število "varuhov", da ne bodo "lepi" akebi tepeni. Serif je družbi na kratko odgovoril, da ga družbui skebje prav nič ne brigajo, rekoč, da ima dru-zega dola dovolj. In ker a štraj-karji simpatirajo tudi ineščanje, je biLa družba v hudih škripcih, kaj da naj sedaj store z "junaškimi" skebi, kateri niso hoteli zapustiti železniške postaje brez varstva? Drnzega ni kiuzalo tej družbi, kot da se prišle skebe zo. pet exportira nazaj, odkoder so priromali. Toda sko delo — računajo prevaranim delavcem polovico vožnje. Povrh mora pa 5e vsaki delavec plačati ničvrednemu agentu $2.00 ker je bil slepar "TAKO DOBER", da mu je preskrbel delo. V Erie je dospelo 12 mož iz New Yorka, katere so poslal! rodoljubni agentje. Prišli so z dobrim namenom, da nekaj zaslužijo. Njim se niti sanjah) ni, da so postali "futer" kapitalističnih suf-tov in da je v Erie štrajk. Šest mož je šlo nato na glavni stan mi-ljonarske družbe, ter so tam povedali, da nočejo skebati ter na ta način jesti kruh poštenim delavcem iz ust. Zahtevali so tudi, da naj jim družba zaradi zamude časa, potnih stroškov in lažnjivih informacij, povrne škodo. Dobri in pošteni kapitalisti pa, namesto, da bi delavcem poravnali krivico, katero so jim storili, so pa zažuga-li delavcem, da ako se hitro ne poberejo is pisarne, da bodo dali vse skupaj zapreti. Vsega siti kapitalisti v Erie, pa. napenjajo vse strune, da bi zlomili delavsko solidarnost ter uničili štrajk. Toda do sedaj so bili vsi njihovi poiAusi brez vspe ha, ker delavci stoje trdno rama ob rami za svoje delavsko pravo: pripoznanje unije, boljšo plačo in osemurni delavnik. da si ta govor malo natančneje ogledamo. 0'Connell je bil sledečih misli: "A. P. of L." reprezentira indu-strielni unionizem v tej deželi !f To je reorganizirana unija, organ za organizirati mefedne delavce. Delavci morajo biti organizirani, ako hočejo imeti boljšo pla£o in kontrolo nad delom. Posamezni individualist, ksteri žiyi hi dels za samega sebe, je nezmožen do-seši uspehe, ksteri se pa lsjiko dosežejo, ako jih cela armada zahteva. Prodnkt dela mora samo tedaj biti dobro zavarovan v prid delavcev, ako imajo-le ti za seboj močno organizacijo. , Odprte delavnice pomenijo di-sortfsnizacijo, dosolacijo in pasjo ponižnost do bossov. Odprte delavnice pomenijo gnezda, v katerih se vae tisto zametava, za kar se unijski delavci bore. Odprte de lavnice režejo plače, vlečejo delavni čas na dolge delavske ure, ter so izvor prostitucije in drugih različnih grehov v človeški druibi. Unija je važen argument, na katerega se lahko zanesejo delavcem je pa v občutno škodo za kapitaliste. Vsi možje, kateri sede Na pacifičnem obrežju hočejo delavci, kateri ao uposieni pri lesni industriji, pripoznanje unije. Sedsj imajo samo dvs lokala, katera delujeta aktivno. In sicer: enegs v Aberdeen, Wash., druze-ga pa v Astoria, Ore. Organizatorji pravijo, da bodo delavci to stroke po preteku enega leta večinoma vsi orgsnizirani in potem če se prav kapitalisti na plsvo postavijo. V Bellingham, Wash, bodo uči-telji napovedali štrajk, ako jim ne izboljšajo plače. Do sedaj so imeli $750 minimalne plače na leto. Zdaj pa zahtevajo maksimalne plače $800 na leto. Kako da se pride do boljše plače, so se naj-brže Bellinghamski učitelji naučili od svojih Everettskih kolegov, kjer dobivajo učitelji za ravno iste razrede $960 maksimalne plače na leto. Na višjrh šolah pa zahtevajo Bellinghamski učitelji plačo od* $975—$1000, ker imajo isto plačo tudi učitelji v Everett, Wash. Delavci v Omaha, Neb., zahtevajo za poletno sezono sledeče plače: — Zidarji 70c na uro; iz-v ezekutivi A. F. of L. so sociali-1 učeni delavci pri železnih stavbah sti! T11 Vsi pripoznamo socialistič-i 96V2; ometači 75; kleparji 68%; no doktrino t tesarji 60; barvarji 50; delavci Tako lepo je toraj govoril tre-; pri električnih napravah 40—50; t ji podpredsednik največje in J delavci pri cementu 62. Drugi na- VAŽNO ZA LISTE, KATERI IŠČEJO DOBRO PLAČANE OGLASE. Ravnatelji trusta za jeklo m železo od Erie, Pa. tvornic, kjer so delavci na strajku — so začeli o-glaševati po rmenem časopisju ALI SE HOČE REAKCIJA PRI A. F. OF L. ZRUŠITI? James 0'ConneU, tretji podpredsednik znane reakcionarne unije: "American Federation of Labor" je imel pred kratkim v newyorskej "Judson Memorial TTall' govor, za katerega ne vemo, ali je bil "bluf" ali pa pripoznanje resnice. Vseeno pa je vredno, Majniška izdaja "Proletarca" bo izšla v krasni obliki z raznimi slikami in z bogatim gradivom. "Proletarec", kot tak, bo najboljše sredstvo za propagando razredne zavednosti med industrialnimi sužnji — delavci. Uredništvo in upra\ništvo "Proletarca" bo storilo vse, da bo ta izdaja čim popolnejša. Od proletarčeve armade, vseh naprednih podpornih društev in posameznih revolucionarcev pričakuje se, da izvrše svojo dolžnost, naroče gotovo število iztisov in iste razdele med svojimi rojaki. Majniška izdaja bo imela dvanajst strani in bo izšla v 15.000 IZTIBIH. Sodrugi, mi ne izdajamo slavnostnih izdaj za Božič in Veliko noč. Zapomnite si dobro, da ta dva praznika sta simbol suženjstva. Edini delavski praznik, in simbol vstajenja proletarcev — je PRVI MAJ! Prvi maj je delavski praznik, katerega so proklamirali delavci sami. Tega praznika ne dobite v nobenem koledarju ali pratiki. Enostavno zato, ker ni všeč kapitalistom, kraljem, cesarjem, papežem in drugim ljudskim zajedačera. Delavci, najlepše bodete praznovali VAS PRAZNIK ako ta dan porabite za agitacijo "Proletarca". V vsako večjo slovensko naselbino mora najmanj 1000 iztisov. Cene so sledeče: 10 iztisov 45c; 25 iztisov $1.00; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; 200 iztisov $5.50; 300 iztisov $8.00; 400 iztisov $10.-00; 500 iztisov $11.50; 1000 iztisov $19.00. Izpolnite ta kupon ter pošljite nam! UPRAVNIŠTVU "PROLETARCA", 2146 Bine Iflnd Ave., f CHICAGO, ILL. Sodrugi: — PoSiljam $ . . . .za..............iztisov Majske številke "Proletarca". Ime.............................................. Naslov............................................. najbolj nazadnjaške unije v Ameriki. Mi sploh ne verjamemo, da bi bil. OTV>tmell v resnici tako radikalen kakor se dela. Fakt je pa, da se lahko že nekaj časa sem opazuje,-^ da je tudi v tej uniji začel pihati drugi veter. A. F. of L. ni mogoče zato postala bolj napredna, da bi se bil v njej konservativni oče Gompers kaj poboljšal — temveč edinole zato, ker je v njej vedno več soeiali-sto. . Seveda se ne sme misliti, da imajo že sedaj socialisti pri A. F. of L. večino. Pri njej je še dosti starokopitnih elementov. Tako sta naprimer pred nedolgim časom tudi v N $25.00—#40.00 Knjigo pošljemo poštnine prosto. Pišite na M LENARD, 2202 So. 40th Ave., Chicago. K b HI \\ Kadar ste rehlajeni kupite steklenico Paln Ex-petlerja in se ravnajte po navodilu. fwwwm PIOLBTABIO PESEM O BTRAKOftU Makaim Oorkjij: Kad sivo morsko gladino kopiči veter temne olblake. Med oblaki in morjem drvi atrakoš, »ličen 8r-nen.ii blisku Sedaj « perutnicama se valov dotikajoč, sedaj po bliakovo vzdi gajoč ae k oblakom, kroži, in oblaki poslušajo veselje drznega ptičevega vpitja. Is tega glasu doni — icoa po viharju! Moč ječe, plamtečo žalost in zagotovljeno zmago slišijo oblaki is grla strakoša. Oalebi se boje viharja — boje, frfotajo po morju in hočejo na dnu morja skriti strah pred viharjem. In potapljajoči stofago tudi, ni jim mogoča slast boja za življenje: grom strele jih ustraši. V strahu skriva neumni pingvin svoje debelo telo v pečinah . . . Samo ponosni strakoš kroži drzno in proeto po valovitem in sivem morju. Vediio bolj in bolj se bližajo oblaki morju in plešoč gredo valovi gromu naproti. Votlo zagrmi. Jezno Sumeč vzdihujejo valovi in valčki v prepiru z vetrom. Tu objame kopo valov ter jih divje, jezno, vrže v skalnato steno, da se velikanski smaragd razleti v brezštevilno malih, svetlih kapljie in v najdrobnejši prah. Glasno drvi strakoš sličem črnemu blisku; kakor pusica šviga skozi oblake in dotika šumeče valove s perutmi. Tal * plava kakor demon — ponosni, črn demon viharja — smeje s« in vzdihuje ... Smeje se valovom, vzdihuje veselja! V gromu čuti že dolgo utrujenost, on ve, da oblaki ne sfcriva- - jo dolgo solnea — ne, ne skrivajo gra! Veter tuli . . . Votlo grmi . . . Kakor modfri plemenčki vzplamti dolga vrsta oblakov nad morrikim breznom. — Morje vsrkava žarke bliska in jih ugaša v svojih valovih. Kakor ognjene kače se vi-jo in izgubljajo v morju. Vikar! Vihar začenja divjati, vihar kraljuje nad prirodo. Tako plava drzni strakoš ponos no med bliski in nad jeznorjove-čim morjem, in oznanjevalec zmage kliče: O, da bi vihar še bolj strašno Se bolj močno,divjal! O VOJNI BESTIJI. hujši bedi, ki je cenijo uradno na 700.000 oseb, tedaj prideta na v**ko osebo po dva franka, in ai-cer za štiri mesece. * Najbrže bodo tudi kmalu prenehali s delom v obratih, ki so jih pred kratkim otvorili v upanju na bližnji mir. Nezaposlenost bo še večja in še bolj tfničujoča. K tej bedi se pridružuje še obup in pričakovanje najhujšega v družinah, ki imajo očete in sinove na bojišču. Prav resno in težko skrb nam povzroča tudi usoda naših najboljših agitatoričnih in organiza-toričnih moči, ki so na bojiščih in katerim so doslej še prizanesle sovražne krogi je. Vse te razmere so vplivale, da je ljudstvo brlo polno nejevolje in upornosti, ko so pričele sovražnosti znova. O-gorčenje ljudstva proti nečloveškemu klanju in njega provzroči-teljih narašča z vsakim dnem. Da to ogorčenje ne bruhne z vso silo na dan in da ljudstvo še ni dalo duška svoji nezadovoljnosti z re-volto, je v tem, da imatno nečloveško vojaško upravo in grobo vojaško cenzuro, ki tlačita našo deželo .. . Iz Sofije poroča sodrug Dimi trov, tajnik bolgarskih strokovnih organizacij, sledeče: Od začetka februarja so se pričele zopet sovražnosti s krepkei-šim bombardiranjem Odrina. Že od začetka ni bilo misliti na to, da bo boj omejen le okold Odrinil. Pozitivno lehko trdim, da sedanji boji na obefo straneh prav nič ne zaostajajo v grozotah in brezobzirnosti za prejšnjimi. Človeško klanje je tako strašno, kakor ni bilo nikdar prej. Oblasti so izdale odlok, da morajo zapustiti vsi ranjeni vojaki bolnišnice in oditi domu. In danes smo bili priča prizoru, ki je trgal srce: Videli smo, kako so pometali na stotine vojakov, še neozdravljenih, hromnih, s krogljami v telesu, iz bolnišnic, da bo prostor za nove žrtve krvave vojne. Pretesna večina teh nesrečnikov, ubogih delavcev, nima sredstev, da bi se zdravili in olajšali strašne muke. Koliko od teh se ne bo za moglo rtreživljati drugače, kakor z beračenjem. Kako kruto in nečloveško postopajo naše vojašike oblasti z žrtvami vojne, kaze jasno to-le dejstvo: Dane« je moral zapustiti bolnišnico na odredbo oblasti stav-binski delavec, ki je popolnoma oslepel. Postavili so ga na cesto z drugimi vred, brez vseh sredstev. Žalostna smrt bi bila njegov delež, da .se ni zavzela zanj naša organizaaija in mu stregla. Ko se okrepi, ga odpošljemo v njegovo domovino, v zapuščen kot Maee-donije. Obnovljena vojna je poslabšala položaj delavstva Še bolj. Vsote, določene od občin za podpore, bo že iidane, a novih sredstev za pomoč ne dovoljuje nobena občina. Njihova podpora je bila itak le kaplja na razbeljeno železo. Po uradnih podatkih so dovolile vse občine 1,506.900 frankov v podporo. Če razdelimo to vsoto na mestno prebivalatvo, živeče v naj ZDRAVSTVENA PRAVILA. Profesor dr. H. Kraft je na že Ijo šlezijskega obrambnega društva zoper jetiko sestavil dvajset pravil za negovanje zdravja. Pravila so pomembna in važna, ker podajajo temeljna higijenična na čela in ker se je lažje bolezni obvarovati kakor pa že razvito bolezen ozdraviti. V naslednjem podajamo ta pravila: - 1. Zdravi organi so zaklad, ki ga ne smemo zlorabljati. Vsaka nezmernost škoduj*; vsaka eno-stranoet v načinu življenja, v hranitvi, delu. počitku, igri, športu je napačna. Kdor čezmerno jč, je ravno tako na slabem kakor oni, ki ima premalo hrane. Lenoba škoduje ravnotako, kakor prenaporno delo. 2. Neguj svoje delo iz spoštovanja do samega sebe kakor tudi iz ozirov na svojo okolico. 3. Milo in vodo si preskrbi lahko vsak, da se enkrat na dan od nog do glave umije. S tem odstraniš vse snovi, ki jih izločuje koža, poltne luknjice dobe svobodno pot za svoje delovanje. 4. Pred vsako jedjo umij roke z milom. Tako se obvaruješ bolezni, ki bi se naselile vsled nesnage v tvojem telesu. 5. Očisti zobe vsak dan, najbolje preden se vležeš, drugače pa zjutraj. Dobri zobje so neobhodno potrebni, da ostane želodec in črevesje zdravo. Črn kruh, dobro prepečen, je za ohranitev zdravih zob zelo priporočljiv. 6. ,Ne uživaj ne prevročih, a tudi ne premrzlih jedi in pijač, ker s tem škoduješ zobem in želodeu. Zelo kvarljrvo za želodec je, če razgret piješ mrzlo pijačo. 7. Ne pij prehlastno v velikih požirkih. Vsako jed zgrizi dobro. Za dobro prebavo je neobhodno potrebno,- da dobe prebavilni šoki v želodeu in črevih popolnoma zdrobljeno jed, ker le s temeljitim žvečenjem oddajajo prebavilni organi dovolj soka, čigar učinek ne smemo s preveliko množino pijače med jedjo ovirati. 8. Ne obtežuj prebavilnih organov z nepotrebno, preobilo jedjo. Za prebavo pre^bile jedi potra tiš moči po nepotrebnem. 9. Navadi čreva na redno dnevno odstranitev snovi, ki jih čreva ne morejo več izrabiti. Daljše zaprtje črev je nezdravo in škoduje trajno vsemu telesu. Mnogim po maga požirek sveže vode zjutraj na tešče. 10. Ne pozabi nikdar, da je človeku zrak neobhodno potreben. Glej, da bodo vsi prostori, v katerih prefoivaš, dobro prezračeni, bodisi spalnica ali delavnica. Navadi se, da na potu k delu ali od dela nekolikokrat globoko zaso-peš, da se zrak temeljito premeni. Pri dihanju imej usta zaprta, dihaj le skozi nos. * 11. Vsako jwt.ro skopi ji svoje telo v zraku, umivaj se brez vsake obleke pri odprtem oknu, če treba, z ozirom na soseščino, za zastori, ki so redki. Z zračno ko-peljo utrdiš svoje telo, kri bo postala močna in koža rjavo ustrojena. Po kopelji letaj ali delaj oblečen toliko časa. da ti postane toplo. 12. Ako imaš priliko, da lahko uporabljaš pršno kopeij, tedaj pojdi po vsakem umazanem delu, sli po delu, pri katerem si se moč- no potil, drugače pa vsaj enkrat na teden v pršno kopeij. Dolgotrajne, tople kopeli polene človeka} kratke, hladue kopeli g* svežijo. Pozimi pazi na to, da ne zmočiš las. 13. Ako se ti nudi prilika, da se koplješ lahko na prostem, v či stem ribniku, jezeru ali reki, te daj jo pridno izrabljaj, a ne ko pij i se predolgo. Glej, da v kopeli ne boš požiral vode. Združi vodno in zračno kopeij tako, da ne boš pot kopali premrazen in truden temveč svež m da ti bo prijetno gor k a 14. Pri soltičnih kopehh bod zelo prerviden, mnogo bolj kaikor pri zračnih. Na teden zadortuje ta dve solnčni kopeli, k večjemu tri; vsaka kapelj ne »me trajati delj kakor 20 do 30 minut. Glavo varuj pred neposrednimi solnčni mi žarki. Med aolnčno kopeljo se obrni vsakih pet minut /a četrti no, da se varuješ pred solnčarico Če rabiš solnčne kopel ji, ne rabi jih za to, da bi postala tvoja ko ža tako rjava ustrojena, kakršna je koža muiatov. Delovanju kože s terff le škoduješ. 15. Kakor moraš skrbeti za či stost svojega telesa * prav tako moraš skrbeti za snažno obleko in perilo. Če imaš umazano delo, te daj strogo loči med delovno oble ko in drugo.: 16. Ne imej pretople obleke, ker se potem pri delu preveč razgre ješ. Ne imej obleke s pregostn tkanino, ker tako ne more delo urejevati oddajo toplote. Nojre naj bodo tople, glava hladna. 17. Čim enolične jše je tvoje de lo v poklicu, tem bolj potrebuje tvoje telo opravila, pri katerih se vadijo telesne moči, «ki jih moraš vsled svojega poklica zanemarja ti 18. A.ko delaš z glavo, tedaj ne zaničuj dela z rokami. Sekaj drva sam; s treskami odfrče vse muhe iz glave. 19. Ako delaš z rokami, tedaj ne napenjaj v času počitka svojo glavo; vsak izmed nas se mora dan za dnem še učiti, da mu po staja življenje lepše. Ako delu* ves dan v zaprtih, zaduhlih prostorih, tedaj bo tvojemu zdravju najbolj koristilo, delaš r prostem času na vrtu ali polju. Tod i telovadba je zelo priporočljiva. 20. Sedem do osem ur spanja zadostuje za vsakega odraslega Da se spanje osveži, tedaj glej. da prihaja v spalico neprenehoma svež zrak. Ako potrebuje tvoje telo opoldanski počitek, tedaj počivaj raje pred opoldanskim obedom kakor po obedu, ker prideš spočit k jedi in ti zato vse bolje tekne. Kar ti še preostaja časa. porabi ga zato, da ga prebije« v družbi svojcev in za svojo nad al j-no izobrazbo. VZGOJA PROLETAR8KIH OTROK. Cele knjige, stotine člankov po časnikih nosi gorenjemu podobne naslove. Kdor bi smatral vprašanje otroške ali človečke vzgoje* za konkreten pojem, bi ob vsem tem skoraj nefoote vzkliknil: no. tega je pa že dovolj zalaj otroci prihajajo in so vedno le etroci, torej bi bila ta "veda" že davno lahko osnovana na določena stalna pravila, po katerih se vzgajaj mladina. Seveda bo tako vzkliknil le tifctš, ki ne ve, kaj je človek, ki ne ve. da se bistvo človečanstva spreminja in razvija in da je vsak človek samosvoja osebnost po svoji r snovnih in tudi po »v o jih psihičnih sestavinah in svojstvih. Z drugimi besedami bi to povedali: da je vsak človek dmgnČen in da tudi vsak potrebuje drugačne vzgoje in le vsak posamezen človek, marveč tudi vsak novi rod. Osebnost oziroma individua-1 i tet a posameznikov kakor tudi celih rodov in bodočih zaiodov se spreminja, in to spreminjanje in dispozicijo je treba upoštevati pri vzgoji. Kaj je vzgoja t Vzgoja je vplivanje odraslih na mladež po določenem nočrtu. Tako bi navadno odjrovorili, če mislimo današnjo šolsko vzgojo. Vprašanje pa nastane, če je to zadostno za vse primere vzgoje t Ali so otroci testo, iz katerega se dš napra viti. kar hočemo, ali je otrok nepopisan list, ki nanj napišemo, kar hočemo? Vsak oče in vsaka mati in tudi sodrugi bodo pripominjali tukaj: "Otrokom socialistični programi Ne! Tako zastrupljati otrok pa že nočemo!" Na to odgovarjamo: 'Socializem ni politiški program marveč s\etovno nazira-nje! To svetovno naziranje je tako jasno in znanstveno uteme-jeno da1 bi ga morali kot dragocenost privzgojiti potomeem." Mi verujemo v razvoj, razvoju >rimerna pa mora biti tudi vzgoja naših otrok. Namesto da skušamo otroke vzgajati v tistih duševnih in telesnih suženskih smereh kakor so nas vzgajali, dajmo se ojunačiti pa se dvignimo in za-itjevajmo za svoje otroke več modeme vzgoje, zahtevajmo za otroke privzgojo novega svetovnega naziranja, ker hočemo na-prej. Neodpustno greši tisti nad človeškim zarodom, ki tlači otroke v črno praznoverje. Klenkalizem in otroško varstvo. ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo lskorpertraM s*, t «brav ar» .IMS v ártevt.- '•I ijNM 1«. iMuvsria 1ML Sedež: Frontenac, Kani. GLAVNI URADNIKli Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kam.. Podpreds.: PRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulbarry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUI8 BREZNIKAR, L. Box 38, Prontenae. Kaos NADZORNIKI: PONtiRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 483, Frontenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo edea Dolar. Vs; dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Dolgo je bilo treba čakati, preden se je uveljavilo v današnji družibi načelo, da »o otroci oni del človeštva, kateremu je treba posvečevati največjo skrb. Zdravni-in psihologi skušajo točno oz nsčiti milje, v katerem bi se otrok ne le telesno krepko razvil, tem več v katerem dobi njegov razum in njegovo čuvstvovanje primerno hrano. Vsi trezni zdravniki in psihologi so edini v tem, da je oni otrok, ki nima starišev, prav po sebno potreben nežne skrbi. Tudi v tem wo edini, da je delo za otroški organizem, ki je šele v razvoju, nad vse škodljivo. Igre na pro stem, telovadba, tečna hrana, dolgo spanje, to pospešuje otroško rast. Vsak, ki mu je le kaj na tem, da bodo naši potomci telesno in duševno zdravi ljudje, se skuša ravnati pri vzgoji in zre j i otrok po načelih, ki jih postavlja moderna higijena in pedagogika, kolikor je pač v njegovi moči. Ka ko pojmujejo katoliške žene mo derne pedagogičoe zahteve, je razkrila grofica Josipina C&otekova. V januarski številki glasila katoliških ženskih organizacij "Oester reichische Frauenwelt" razpravlja v članku "Mati in otrok" o družinski vagoji osirotelih otrok. S hinavskimi frazami priporoča izkoriščanje otrok, hvali trpinčenje in zanikrn ost v vzgoji. Članek je naravnost v zasmeh vsem odredbam za otroško varstvo in služi le v prozoren namen, da se Siri neka klerikalna organizacija, ki ima čeden namen, da nažene Veleposestnikom cene, popolnoma brezvoljne delavne «ile. Grofica o-pisuje "vzoren zavod" v Sumavi na Češkem. Ta opis razkriva prav čedne razmere in kaže načela klerikalne vzgoje v najlepši luči. "Dom" v Rotenhofu pri Sehnt -tenhofenu je pod vodstvom nmti-"Dom" je nastavljen v • majhni kmečki hiši, v njem biva 18 otrok in ima le kuhinjo in spalnice. Kateri pozna te majhne hiše po kme tih, z nizkimi "sobami", ozkimi okni. tedaj si lahko mifdi, da odgovarja "dom" vsem higijenič-nim predpisom. Grofica pravi: "Posebnih prostorov za jedilnice, za igranje in delo ni. Otroci obiskujejo vaško šolo, do katere je 20 minut in morajo poleg tega o-praviti vse delo v hiši, hlevu in na polju. Navdušeno vzklikne grofica: "Dela je toliko! Dečki pomagajo krepko pri žetvi, ker takrat ravno nimajo pouka, več ur delajo vsaki dan. Kako pošteno jim teče pot po čelu !" Torej le napenjati mlade moči, da se ne, bodo mogle razviti, da bodo prej omagale. Seveda, delati morajo trdo, a tudi moliti mnogo. Grofica pripoveduje: "Dostikrat jih opominjajo nune k sveti izpovedi, in na prosto voljo jim je dano, da gredo vsako nedeljo, ali pa še večkrat ( !) k svetemu obhajilu. Nihče jih ne sili k temu. Največkrat prosijo sami za dovoljenje." Kdor koli pozna otroke, ta bo gotovo nverjen o pristnosti teh prošenj. Grofica nam tudi zagotavlja, da se ne vzgajajo le z molitvijo in delom, temveč tudi s kaznimi. Pravi: "Da, kaznovati je tudi treba. dostikrat celo prav strogo, ker ulbogi otroci so prinesli s seboj mnogo grdih navad." Vsak je lahko prepričan, ^a so tudi kazni grde. Ubogi otroci! Vzgoja s palico. Pobožna nima, prepasana z rožnim vencem, okolu vratu svetinje in šljapulirje — v roki vihti palico, obraz ji je zabreknjen in rdeč od jeze, oči so izbuljene, vmes stokajoči otroški glasovi. To je najbrž zabava v tem domu. Ali grofica pripoveduje še bolj ¿ani-mive reči: "Kadar zbole otroci, jih zdravijo kar z domačimi zdravili, po načelih naravnega zdrav-ljenja: za otroke z nalezljivimi boleznimi imamo majhno, strans ko sobico. Otroci so imeli ošpice, pa hvala bogu, epidemija je prav dobro ktekla. S čisto priprostimi domačimi sredstvi poravnajo kri- ve ude, čisto slepi ali napol slepi otroci zadobijo vid, skrofulozni in rahitični otroki so ozdraveli." Oj, zdravniki, pojdite vsi rakom žvižgat! Saj ste popolnoma nepotrebni. Kakšni življenski nazori vladajo v tem 1 '/domu'' vidimo iz teb grofičnih besed: "Otroke vzgoju-jejo čisto preprosto, da celo v u-boštvu, imajo le najpotrebnejšo obleko, lišp ni dovoljen, tudi hrana je silno preprosta, čeprav zdrava in tečna." Pomilovanja vredni otroci, ki bodo zašli v take "domove", ker ta ne bo ostal edini, ampak mislijo ustanoviti več takih "domov". Klenkalizem je že zopet na svojem pogubnem pohodu. Če so v Avstriji zakoni za otroško varstvo in mladinsko oskr bo, v teh "domovih" bi jih morali uporabljati. RDEČA ZASTAVA. Governor Tener iz Pennsylvania, je 28. marca v državnem ka-pitolu Harrisburg, Pa., podpisal "anti-red flag bill % kateri prepoveduje v državi Pa. nositi v paradah rdeče zastave, kakor tudi imeti razobešene na drogovih, hišah in javnih lokalih. Predlog za to kapitalno oslarijo je stavil državni kongresman Walton iz Lawrence County, pod kateri County spada mesto New Castlr, v katerem je vse polno socialistov, ter ima tudi socialističnega župana. Walton se je namreč močno razburil na dan "kinčanja grobov" ko so socialisti v impozantnih paradah nosili po mestu rdeče zastave, povrh pa še na glavnem stanu soc. stranke razobesili velikansko rdečo zastavo. ' že takrat je hotel Lawrence County šerif, da naj se rdeče zastave nemudoma odstranijo. Toda socialistični organizator Fred Harwood je takrat šerifa podučil, da je njegova zahteva smešna, in neveljavna, dokler ne pokaže postave, katera prepoveduje raz-obešenje rdečih zastav. Modri kongrosman se-je hofel nad socialisti maščevati, zato je v državnem kapitolu stavil predlog, da naj se v imenu zakona prepove v SVORODNEJ Ameriki razobešati, nositi in kapitali-atom kazati rdeče zastave. Salo-monsko modri kongresmani, senatorji in governor so prebrisanemu Waltonu i veseljem pritrdili, ker to se že tudi vse neha, da bi navadni delavci smeli dražiti kapitaliste z rdečo barvod. Ako bodejo modri državni očetje v Pennsylvania hoteli biti dosledni svojej metodi, potem morajo tudi izrezati rdečo "fliko" iz "evezine" zastave. Ako jih pa že ne veseli, da bi izrezali vse rdeče "flike" iz zastav, si pa lahke pomagajo na drugi, bolj praktičen način. Pomečejo naj vse zastave v koš. Namesto istih pa proglas« sa državno zastavo Pennsylvania — governorjeve — ali pa, kar bi bilo še bolj pametno — governorjeve soprog* — hlače. Slava hlačam! Nič dela in lačen. No, le potrpi do prihodnjega Božiča. Ako bodeš priden, morda dobiš za Božično darilo od "charity družbe" skle-dico juhe. Veliko goroataanih grdobij in lumparij so še razgalili in odkrili socialisti. In vsi ti grehi ao produkt kapitaliatične družbe. I- KOL BT A »IC POZOR PRKMOOARJI! fttrajk v Porcupine, Ctatd» vedno traja. Kapitalisti in njihov» plačani hlapci «e poslužujejo vseh Mogočih sredstev, da bi uničil; it raj k in priailili delavce vrniti se na saj na delo pod starhm po r°Dne 13. marca »o kapitaliatičn i heriči vrgli v ječo 9 itrajksrjev. Obtoženi so, da so napadi» D s*e bov, kateri skebajo v Hollinger premogokopu. Pri obrsvnavi, katera se je rršila 26 marca, pa se je dokazalo, da niso itrsjkarji ničesar zakrivili ter da od kakšnega napada ni niti govora Sod nik, kateri je seveda v službi kapitalistov, je pa razsodil, da so ti možje oproščeni, a plačati pa morajo sodnijske stroške., Kako da so oblasti pod kontrolo kapitalistov, kaže, naslednji slu čaj: V "Bank Saloon" je prišlo ; pet pijanih skebov, nakar so takoj pričeli izzivati mirne štraj-karje, kateri so'bili ravno v gostilni. Prišlo je do prepira, nakar so seveda prišli policaji, a zaprli pa niso krivcev, temveč štrajkar je. Pri obravnavi je pobožni sod nik "Kohoe" obsodil nedolžne štrajkarje vsakega od 60—90 dni ječe. Vendar je rekel, da se hoče premisliti, ter da izreče definitiv-no sodbo šele 5. aprila, fttrajkarji so za trdno prepričani, da bodo porazili kapitaliste v tej bitki in kmalo dosegli zahteve, za katere se borijo. Slovenske delavce pa opozarjamo, da naj stoje proč od Vurcu-pine in Ontario premogarskih di-itrikJLov, dokler ne bode štrajk končan Člani I. W. W unije marčajo v Denver, da irvojujejo svobodo govora. V Denver, Colorado, se že dlje časa bije boj za svobodo govora na ulici. Policaji so pometali v ječe nad 30 delavcev, kateri so verjeli ameriški konstituciji, ter na uličnih vogalih z besedo bičali tiranske "razmere v svobodni Ameriki. Delaveem seveda ni bilo vieč, da bi tisti, kateri so postavljeni, da varujejo ameriško ustavo — namesto pa, da bi jo ščitili in varovali, si pa ravno ti možje tisti, kateri konstitucijo —.kolikor že pride v poštev za delavski razred — smrtno sovražijo, ter jo teptajo v blato. Kakor je videti boj v Denver-ju ne bo še tako hitro končan. Iz pacifičnih držav marča na stotiac delavcev proti Denverju, da prevzamejo mesta onih, katere so policaji pometali v ječe. Bržkotne bode nekaj podobnega, kot je bilo ie prej v Spokane,, Wasfr. in San Diego, Cal. Zelo zanimive so obravnave, katere se proti ;tem pun-tarjem vrše pred sodnikom Stap-leton. Ko so vrgli v »jječo prvih osem delavcev, jih je sodnik takoj dal poklicati pred se. James White je bil prvi poklican pred sodnika: "Kako dolgo ste že v mes^ut" upraša sodnik. "To ni Vaša briga", mu'odgovori delavec. Sodnik je bil zelo osupnjen nad to predrznostjo ter ni vedel, kaj bi storil. 4 Poslal je delavca zopet za nedoločen čas v ječo.' jQXugi je prišel na vrsto delavec Rice: "Seli Vi počutite krivim ali nekrivim?" upraša sodnik. "Kriv ali ne, jaz ne morem pričakovati pravične sodbe od vašega gnjile-ga sodišča", dobi sodnik odgovor. Sodnik ukaže delavca odpeljati nazaj v ječo. Predno ga pa ¿odpeljejo mu še reče: "Gentle man", ako se ti nočeš obnašati proti meni "gentlemansko", ho Čem. se tudi jaz proti tebi. "To hell z gentlemansko modo na so dišču". Mi vemo kaj to pomeni. Odgovori Rice. Taki in tem podobni prizori se dogajajo vsak dan pred denver-skim sodiščem. Kapitalistom je zelo neljubo, ako jim delavci povedo njihove zločine odprto v obraz. Ne le svoboda govora, temveč Se več drugih stvari je, ki so jim ne povotji. In edino, kar se kapitalisti najbolj boje, je delavska organizacija na modernih principih. ''KNICKERBOOKER ICE 00." 7ARBA AMERIÔKO JAV, N08T, DA NI LEDU. Odkar so utaknili za mreže zna nega sleparja s ledom — Morse-ja ni bilo od sleparjev z ledom veliko slišati. Na mesto obsojenega in potem zopet na smrt bolnega!!! in pomilo&čenega sleparja Morse-ja—je stopil na njegovo Knieker bocker, ki iz svojimi sleparijami in miljoni nadkriljuje svojegs prednika. Z 1. aprilom so špekulantje nagnali cene leda visoko, kakorš-njih še ni bilo od leta 1906. Cene ledu na debelo so bile do sedaj od $2 do $3 tona. Sedaj pa stane tona $4. Hoteli, saloni, restauran-ti, kavarne in drugi odjemalei morajo sedaj plačevati 3 Ocentov za 100 funtov. Normalne cene za pomladansko sezono pa so bile flo sedaj 17Vj do 20 centov za 1000 funtov. William Ravier, podpredsednik od Knickerbocker Ice Co. pravi, da se bode led že zdatno bolj po dražil, kakor je sedaj. Vzrok za to navaja, ker je bila zelo topla zima, rekoč, da niso mogli naba viti ledu, in daso velikanske ledenice večinoma prazne. To pa ni resnica. Mi smo delali lansko in letošnjo zimo za Knickerbecker Ice Co. na brezštevilnih jezerih v Wisconsinu, kjer so največje ledenice im svetu. V Wisconsinu se napravi največ ledu v Združenih državah, ter ga graftarski trust za led exportira po cele j Ameriki. Vse velikanske ledenice v Wis-consinu so napolnjene do vrhu z najlepšim ledom, čistim kot kristal. Tona ledu, zloženega v ledenice stane kapitaliste z vsem delom 12 centov ! Sedaj pa laže podpredsednik družbe, da ni ledu. Seveda laž* samo zato, da zviša cene konzumentom, ter jim potegne zadnje centa iz žepa. Ako ste zadovoljn, da vam trusti vlečejo kožo raz glavo, potem le pridno glasujte za tiste kandidate, katere vam trusti priporočajo. omotične svote, ki jih leto za letom požira militarizem, za povsdi-go delavskega razreda, za zboljšanje blagostanja. Iz domovine. — V Katinari ima t a mošnji dušni pastir Jože Stare piko na socialiste in na vse, kar ne trobi v njegov črni rog. Bližajo se volitve in gospod župnik bi zelo rad odnesel s svojimi pridigami nekaj glasov socialni demokraciji. Morda je za ta svoj agitacijski posel celo plačan od necerkvene strani. V nedeljo se je na prižnici spravil na socialistično časopisje, o kate-rei% je dejal, da nosi strup v sebi in da sotkdor ga čita, lahko, zastrupi. Imjal je, da bi morali ljudje čitatK-ajše Mohorjeve bukve, ki prip<^edujejo o sveti veri, svetnikih in svetnicah božjih. Gospod nune hi najrajše videl, da bi delavci in kmetje ne znali pisati in čitati, ker bi se jih ložje vleklo za nos. ' Ali ste ie naročil! par ato isti-sov slavnostne prvomajske številke "Proletarca"? Ako niste — no čakajte! Storite takoj! Ne bo vam žal f Prvi maj jt delavski prazniki "&IBA BOŽJA". Po uradnih podatkih angleške vlade je stala vojna z Buri 5 milijard in 575 milijonov kron. Ce prištejemo še vojne izdatke Bu-rov, e stala angleško-burska vojna ogromno svoto 6 milijard in 250 milijonov. Številka je tako orjaška, da si 'je človek ne more dobro predstaviti. Za boljše ume-vanje navajamo sledeče številke Za navedeno svoto bi se dale urediti naslednje naprave: 100 modernih mest, vsako s tisoč hišami, vsaka hiša z vrtom po 25.000 K......2.500 2 milijona starostnih penzij • po 625.000 K............1.250 1000 javnih nasadov po 62- 50 K ..........................625 50.000 delavskih hiš s 5—« sobami, kopalno in vrtom, vsaka po 10.00 K........ 500 50.000 vrtnih igrišč po 6250 k 313 1250 znanstvenih zavodov po 250.000 K .............. 312 100 zavetišč zo osebe brez stanovanja, vsako po 1,- 250.000 K .............. 125 500 bolnic po 250.000 K.... 125 200 višjih šol po 625.000 K.. 125 100 javnih knjižnic po 500.- 000 K .................. 50 100 javnih kopališč po 500.- 000 K .................. 50 200 ubožnic po 250.000 K_____ 50 50 sirotišnic po 1,250.00 K.. 62 20 šol po 1,250.000 K........25 2000 rešilnih čolnov po 18.- 750 K .................... 47 100 plavajočih bolnišnic za mornarje po 250.00 K..... 25 10 morskih zdravilišč po 2,- 500.000 K ................ 25 1000 ljudskih kuhinj po 25.- 000 K ................... 25 20 rodbinskih zavetišč po 1,-250.000 K ................ 25 Skupaj......6.250,000.000 Ce računamo dnevno mezde človeka po 5 kron na dan, in če vzamemo, da je vsak človek — vštev-ši otroke, starce in bolnike — za delo sposoben, bi morali vsi Slovenci od kraja delati 200 dni, t. j. Sest let, preden bi zaslužili navedeno svoto. Iz teh številk je tasno razviden ves "blagoslov", ki ga deli militarizem modernim narodom. Vse kulturne in gospodarske naloge se zanemarjajo, le da se redi kapitalistični moloh, ki služi obrambi kapitalističnih privilegij. Paradiž na zemlji si lahko ustvarijo ljudje, če porabijo — Dobra roba. Na drugem mestu priobčnjemo izjavo hrvaškega duhovnika, ki je s cinično odrki-tosrčnostjo označil svoje verne ovčiee za robo. Da je mož svojo sodbo pogodil in da je ta "roba" prav izvrstna, kaže sledeča, dobesedno reprodueirana Pobotnica za 200 K (dvesto kron), katere sem podpisanee od Rozalije Z., po-sestnice v Široki seti kot plačilo sledečih stroškov po njeni umrli materi Uršuli Z. sprejel, in sicer: za pogreh, spremstvo sedmi in trideseti dan in vse cerkveno opravilo....... K 70 plačilo pogrebcem (štirim & 3 K).../:............."12 zvonenje pri farni cerkvi na Vačah..............." 30 zvonenje na Sv. Gori in g. župnemu upravitelju za udeležbo pri pogrebu....34 za zvonenje pri župni cerkvi na Savi.............."14 Še posebej za sv. maše za- dolžnice..............."40 ta, ki rabi v obrambo njegove osebe tako lepa izraze, katerih je mogoče slišati le na kakem sem nju med pijanimi mešetarji. Obravnavo je vodil klerikalec dr. Lavrenčič. Stepančičev zagovornik je hotel vso stvar zaaukati in dokazati popolno nedolžnost oli-kanga Stepančiča, kar pa je dT. Josip Ferfolja s temeljitim in jedrnatim govorom pobil. Nato je sodnik obsodil Karola Stepančiča na 20 K globe, v slučaju neiztirlji-vosti pa na 48 ur zapora in v poravnavo pravdnih stroškov. S tem je zadobil zadoščenje ne samo to-žitelj, ampak sploh učitcljstvo; klerikalni kspitalist pa je izvedel, da se zaveden učitelj ne dš teptati od Stepančičev, zatiralcev naprednega učiteljstva, zaščitnikov moralično propalih poklerikalje-nih učiteljev. — Kako sodi ¿upnik o svojih ovčicah. Kalniški župnik dr. Cen-kie je "Hrvatski" napisal razpravo o "ureditvi" dušnopastirake kongrue (državne dopolnilne plače). V razpravi razvija imenitne misli, ki so vredne, da jih čitajo tudi bralci "Proletarca". Preča-sf iti pravi dobesedno: "Dušno-pjistirski duhovščini je delokrog strogo odkazan po kanonskem pravu in se imenuje fara; njegova roba so njgovi verniki, njegova delavnica: šola, cerkev in dom, njegova produkcija se imenuje: dvšno pastirstvo, a njegovi konsu-mertti niso nihče drug nego nebo, peklo in vice." Zanimivo pojasnilo: Verniki so blairo! Tn sicer dobra roba! In kako dohre odjemalce imajo trgovci s to robo — nebo, peklo in vice! "Naše poslanstvo" piše odkritosrčni župnik — "je čeznatorno, kar pa * nikakor ne izključuje naravne plati tega življenja." Kako neki, ko je promet s to robo tako velik na tem in na oneAi svetu. Na farmi v Willard, Wis. Nad sto slovenskih družin s« js ie naselilo na farmah na Willardu, v državi Wisconsin. Zakaj bi se tudi Vi ne naselili med njimi Vaši sosedje bodejo Vaši rojaki Tu je ie obilo zemlje naprodaj zraven Slovenoev po nizki ceni, katera so lahko pladnje na mesečne obroke. Pišite po informacije na ADRIA COLONIZATION CO. 322 Reed St. R^om 6. Milwaukee, Wis. AVSTRO - AM ERI KANSK A Crta. NIZKE O ENS. Velike ugodnosti: električna luč, izvrstna kuhinja, vino zastonj, kabine tretjiga raz greda na parniku Kaiser Franz Jožef I. in Martha Washington Na krovu se govorijo vsi Avstro-ogerski jeziki. torej skupno........K 200 danes resnično prejel. Vače, 30. januarja 1913. Fran Majdič, m. p. beneficijat. Življenje je dandanašnji na svetu drago, ampak umiranje v krščanski cerkvi je še dražje. Advokatje in apotekarji, mesarji in hišni posestniki se utegnejo domisliti,, da delajo umazano konkurenco obrtnikom v talarjn, zakaj kakor borovnice ceno so petrolej in pravd, tobak in stanovanja v primeri s svetimi mašami, blagoslovljenimi grobovi in cerkvenim zvonenjem. Slovo od tega sveta napravlja črna gospoda težko in nebesa so marrsikomn zagrenjena l — Klerikalisem v kranjskem šolstvu. "Slovenec" poroča, da je škofova gimnazija v Sent Vidu dobila za leto 1912—1913 pravico javnosti in pravico, da sme izdajati državnoveljavna zrelostna izpričevala. Klerikalci so vtihotapili v kranjsko srednje šolstvo popoln klerikalen zavod! — Stjepančič. kraški veljak, obsojen. 4. m. m. se je vršila pri sodišču v Komnu razprava proti klerikalnemu kapitalistu Karolu Ste^snčiču. bratu deželnega poslanca in bivšega državnozborske-ga kandidata, zaradi žaljena časti. Tožil ga je učitelj Maracol iz Vojščice. Oba sta imela zastopnika: tožitelja je zastopal dr. Josip Ferfolja. Značilno je, na kakšen način hoče reševati čast in ugled svojega brata poslanca, izvoljenega od njegovih sužnjev. K. Stepančič je tako zakrknjena duša in misli, da je njegov brat kot poslanec sploh nedotakljiv in kot tak vsegamogoč in najboljši politik, kar jih je dal naš Kras. Za razsodne ljudi pa je gospod poslanec Stepančič le potična ničla. 17. m. m. je prejel po pošti to-žitelj Macarol dopisnico, napisano prav v klerikalno divjaškem tonu, s samimi surovimi, ničevnl-mi in žaljivimi izrazi, podpisano od Karola Stepančiča. Najhujši žganjar bi dostgjnejše pisal kakor brat gospoda poslanca In deželnega odbornika dr. Henrika Ste-, pančiča. Med temi Snopsarskimi besedami se je blestelo tudi ime poslanca dr. Henrika, katerega je branil in poveličeval s temi kvan-tami. Gospod poslanec kot sodn.k je lahko ponosen na svojega bra- Strupeno seme. Še letos začne kltrikalno Bonifacijevo društvo, v katerem rogovili zloglasni in ranrprti pater grof Gallen, izdajati agitacijski list v slovenskem jeziku. Doslej izdaja to društvo "list" v nemškem in češkem jeziku; ta papir, ki ga v nemških in česink krajih s kramarsko vsiljivostjo kolportirajo po cerkvah med zbrano čedo, je nedvomno najordinamejši in najneumenjši tiskovni izdelek v Austriji in slovensko klerikalno časopisje dobi v slovenski izdaji nevarnega konkurenta v nespodobnosti in laž-njivoati. Slovenci pa nov izvirek ljudskega poneumnevanja. V tem klerikalnem društvu se zbirajo grofi in šknfi in v njem imajo zlasti modrokrvne babnice od grofic navzgor torišče za svoje terci-alske prismodarije. Lani je zbralo društvo 400.000 kron denarja in ker se koplje v zlatem izobilju, hoče curek svojega blagoslova spustiti tudi na nas Slovence. Ta radodarnost visokorodne gospode, ki ima roke ustvarjene za to, da grabi i njimi in krade iz ljudskih žepov in državne kase. ne da bi dajala in delila, je že sama na sebi sumljiva in le kaže, kakšno važnost in pomen pripisuje časopisju. Z novim listom dt^be klerikalci v roke novo orodje za poneumnje-vanje slovenskega ljudstva, zato je dolžnost naša, da se s tem večjo pridnostjo in vnemo lotimo dela zs slovensko socialistično časopisje Družbeno ladjevja parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz {Jožef I„ Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. Sii'l Aft's, 2 Wiskligtu St., Nu Tort. ali ps na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWZTZ, 198 lit Ave., Milwaukee, Wis. Izborns pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. M. J OVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA &IFKABTE. Pošilja denar po pošti In brzojavno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENCIJA. L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, Bi las vešjo aaJogo ur, venüe, pre*» bot te dru (i k drago Un. Lrrršu)s SMI vsakovrstna popravita v tej otroki pt nizki earn. Obuvala sa matk«: od fl.M do 94.00 ■a ionsko: od <1.00 do t sa otroko: od lOc do ! Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 855 Grove St. Milwaukee, Wis. CARL STROVER Attorney at Law Zutepi ii nik ttdiicih. St. so be 1009 133 W. WASHINGTON STREET. CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989 «IOS* A. FISHER Buffet Ima aa razpolago vsakovrstao pivo, vino, omedke, i. t. d. Izvrstni prostor za okr»p¿ile. 37#0 W. 26th St., Chicago, DL Tel. Lawadalo 17«! NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje pe meri sodrug J. KRAIN0, 317 Florida St., Milwaukee, Wii. Ter popravlja, čisti pegla in barva stare. Najboljie delo in najnižje cene. TUJCEM priporočam svoje do-| bro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUŠ L J AN 229—1st Ave. MILWAUKEE. WIS. Milwaukee, Wia Sodrug I.OUIS BTOCANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svod i dobro aalošoni SALOON. Car Morgan je mrtev. Šel je umret v Rim. Isto uro je pa prevzel carstvo nad neštetimi milioiri njegov sin J. iPierpont Morgan mlajši. 2ivio oar! AngleSka vlada bi imela manj stroškov če bi dovolila ženskam volilno pravico, kakor pa da su-fragetke zaptra v ježe in uzdržuje celo armado policajev, da pazijo na bojevite ženske. V danažnji družbi je škoda zgubiti vsako minuto. Kdo vraga bo hodil kupovat sužnje na semenj. Zato so pa prebrisani kapitalisti uvedli novo metodo to je, da se krepki delavci, kateri bi se morda aramovali stati med živino na sejmu —r gredo rajSi sami ponujati gospodarjem v tvornioo. Su-ženjstvo je ravno isto kot je bilo poprej, ssmo je pobarvano. AkO bi današnja družba ne bi bila "ignorantna" potem bi gotovo ne hotela vzdrževati suženjstva. Ignorant je, zakaj zagovarjate suženjstvo. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON • modernim kegljl&es SveAo pivo v oodikik in batetJkn* to drugo ruano vrat no pijaJe ter Potmi ki dobe We za uisbû mos Poetronbo totea Ib lal Teem Soreaeen in drufún Sil ven si LOUIS RABSEL moderno urejen aalun lá 410 8RAIB AIE., KENOSHA, «IS Telefon 1199. MARTIN POTOKAR, 1626 So. Centre Ave. Chi cafe Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa notranjo bolead in ranocelnlk. izdravniftka preiskava brezplačno—pía èati jo lo zdravila, i924 Blue Island Ave., Chicago. Uredaje od 1 do 3 popel.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicago iiveèi bolniki naj pišejo slovensko Papež a" Kristus v engleškem flezlku. Poživljamo duhovnike in katolifa ne, da r.anikajo fakte, ki oo v tej knjigi, v katerej dokpiemo, da je rim rfko-katoli*ka cerkev nekreianzka. — Veaka stran posebej odpira oii. 224 strani. Cena 25c s poštnino, 6 za gl Vaak, moški ali ženska, intereiran v ameriških institucijah in v svobodi, bi moral naročiti rei komadov to knjige in jo rasširiti med prijatelji in znanei. AMERICAN LIBBETT PTJB. CO., Dept. 149. Bex 814. Chlcago, 111. GOSPODINJE POZOR! Priporočamo vam v prodajo vse stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom. G. Mamčftlovlch & Co., 331 Greeve St, Conemaugh, Pa. Tel. Con. 4050. ............. M. A. Weisskopf, M. D. Iakuisn zdravnik Uradu je od 8—11 predpoldm in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland A vs. Tel. Canal 476 diieago. Tli V Važno upraianje mi opravi sqjtt'j« e Mjetnijt Ü Konzularne ,/4, vojaJke^vtVgíO'/i Grove st t,4m ^<5lilwaukce,Wi*. 8 p a o L k r a it k c Kaj piše Jaka Štrigelj. Chicago, n* dan fulanja 1913. O, ju, urednik Proietarca: — Tristo plavik mačkov! — Še danes mi vae plene pred očmi od tóate mokre prijaznosti, ki ste mi jo izkazali na 22 cesti, pri oštirju Niemanu. Če bo šlo dolgo tako, bo moja žlahta kmalu jerbala mojo posmrtnino. Ampak zanaprej sem sklenil, da bom čisto soliden, gudi-gudi-gudi boy. Najboljše bo seveda, da jo v kratkem pobrišem iz Čikage. Saj me vabijo z vaeh strani, naj pridem ... Od kar sem y Čikagi sem dobil 5 telegramov, 12 pisem in 8 ta dolgih in 22 ta kratkih telefonov. — En telefon je priftel naravnost iz Bismarck Hotela, in sicer ga je poslal sam Tone s Šiške. — Vse to pomeni, da Jakata povsod glaj-hajo. — Tonetov telefon je prišel po nesreči ravno v pondeljek popoldne, to je bilo v času, ko me je imel maček najhuje pod komando. Tudi Tone je pestval mačka, pa je mialil, da mu bom prišel delat kompanijo. Ampak kam boš Šel revček, s takim mačkom .. Well, vem da vas ima že firbec, kod vse sem se klatil in šnofal po Čikagi. — V nedeljo jutro sem ae podal zopet v kranjski firkelc, v Ničmanovo oétarijo. Gotovo boste rekli, da ste že mislili kaj ta-cega o meni, ker me najdete vedno le v oštariji. To je že res, da če nisem na tajzih, sem v oštariji ali pa v kakšnem farovžu pri af-nah; ampak prijatelji v Kristusu, jaz ne morem pomagati. Če želi človek medicine, vendar ne more iti po nje drugam nego v apptc-ko; če človek želi videti nase ljudi, mora iti ali v cirku ali pa v ostarijo. Doma jih išče brez vspe-ha; zakaj J>i torej človek delal nepotrebne ovinke in pota. Naši ljudje so taki, kakor amerikan-ski zajci: iz ene luknje gredo vedno v drugo iuknjo ... Ni torej drugače, kakor da zasleduješ njih taktiko: iti moraš za njimi v luknjo . . . Tako sem šel v nedeljo tudi jaz za njimi — v oštarijo rojaka Ničmaha. Slednji mi je namreč pravil, da bo popoldne pri njemu nekakšen slovensko političen shod, ki ga prirede slov. politični godlarji. — To me je iznenadilo, zato sem vprašal Ničmana, če praznujejo mogoče koline. "No, no", je odgovori! Ničman začudeno; "ta klub je neke vrste obrambni kh»b." Nekako tak pomen ima: — Recimo, da si ti kršil državne ali mestne postave in te zašijejo. Peljejo te pred sodnika, kateri te na podlagi dokazov obsodi na ri-čet ali denarno globo. Kje boš iskal v tem slučaju pomoči? — V takem klubu kakor ga imamo mi. Če se kaj taeega pripeti, gremo k aldermanu ali pa k žlahti političnih prvakov in rečemo: tako in tako stoje reči; eden naših članov je zašit, dajte skomandirati, da bo prost, pa bo naš klub delal, da bo ta in ta žab v tvojih rokah, ko pridejo volitve. Viš ksj je to? Ali sedaj razumeš t" — "O šur"! odgovorim. — "Na ta način bo pa že precej Kranjcev volivcev v vašejn okrožju, kaj net" — "E ja, trije al'Štirje so. to vse. Saj ni treba komu vedeti, koliko jih v resnici za njega voli, ali koliko volivcev moremo lifrati. Glavno je -to, da dobi naš grešnik odvezo ... To je naša izobraževalna politika . . "Radoveden, kakšni pipci so te vrste politikarji, jo primaham popoldne potihoma v ostarijo. Postavim se blizu stene, par korakov od bare in čakam pa gledam, kako se razvije shod. Okrog bare je stalo nekaj gostov, ki pa, kakor sem pozneje razvidel, niso spadali vsi v klub. ker so se raz-Sli — in so pili ječmenovea. Štirje med njimi so imeli pred seboj "ekunar", i a katerega so zdaj pa kakor čuhe. Ko so odloževali "skunarje", se je vsak globoko oddahnil, kakor da je vzdignil prevrnjeni gnojni kos. — Tristo pijavk, ti ga pa znajo 1 — Tako je preteklo par ur in "akunari" ao ae vrstili in repetí-rali kakor bi šlo za atavo. Nifonan je poapravljal groše in hodil za baro gorpadol kakor turški petelin. — Naenkrat ae začne razprava zaradi nekih bukelc, ki ae prodajajo po 35 C komad. V njej je menda nekakšno tolmačenje o dr-žavljanakih papirjih. Največjo besedo je držal neki kozobradat človek, ki je tudi predlagal, da ae začne aeja ali ahod. Temu se pa brž upre Ničman, ki je mnenja, da je dovolj časa in da ae pri bari ta reč tudi lahko opravi. Začne se debata o državljanstvu. Trije trdijo, da JCranjc, ko postane ameriški državljan ni potem več Kranjc, ampak Ainerikanec. Nato vstane mlad fant in se pridu^i, da Kranjc ostane tudi potem Kranjc, ko je postal' ameriški državljan. Razlika — pravi — je le v tem, da potem ni več Kranski Kranjc, ampak amerikanski Kranjc. To je izzvalo tako hudo debato, da je moral poseči vmes tudi bartender, katen je razsodil, da tak Kranjc je potem pol Kranjca, pol pa Amerikanca. Nato ga pa br,ž eden ustavi in vpraša, če misli, da so potem Kranjei pirhpo-gačoe, nakar se vsi začudijo modremu in zvitemu uprašanju . . . Konečno se eden od četvoriee vsede in naznani drugim, da je seja odprta. — Ničman zopet u-govarja, čes, da se nikamor ne mudi, da danes ni nihče bizi, ker je nedelja. Ali ker so člani oČi-vidno znotraj že dovolj namočeni, v žepih pa suhi, se začne*vendar splošna seja. Predsednik in tajnik naznanita, da je vse aktivno članstvo navzoče — skupaj četvero, nakar se naznani, da se s sejo lahko nadaljuje. V "taIon" pridejo spet tiste bnkelce po 35 c. Ko je debata radi bukelc končana, se odprevažna debata, kdo bo pobiral denar. Tajnik je mnenja, da je to njegov biznis, istotako trdi zapisnikar in predsednik. Konečno se sklene soglasno, da pobira denar, katerega itak ni treba pobirati, ker ni članov, zapisnikar. Stem je bila glavna reč v kraju. Ker bi se rad majo več informiral o tem ferajnu, stavim na predsednika uprašanje, ako bi mi raz-tolmačil, na kakšni .politični podlagi bazira njih ferajn, če gredo kaj na stret govore držat itd. — Predsednik je odgovoril, da se s temi rečmi ne ubija j tf. Glavni njih namen je, da pridejo skupaj, da enga popijejo in se medsebojno pozabavajo. — "Jaz bi se rad malo poučil o političnem življenju g. predsednik, ali bi mi hoteli "aztolmačiti eno perečo točko, ki je danes na dnevnem redu t" unrašam predsednika. — "kajpak, kajpak", odgovori golobra-dat fant, ki je menil, da bo predsednik že spolnil njegovo pritrjevanje. "Kar vprašaj", je dejal fant proti meni. "Bom pa prašal." — "Ali mi morete raztolmačiti v Čem se razlikuje politična akei-ja od sindikalizma? — To je namreč danes važno vprašanje" — "M-n-m-n-m-n-to pa ne spada sem" se odreže predsednik. — Tisti fant pa, ki je prej ponosno ordral predsedniku naj da pojasnila, je brž stavil predlog, da se mi precej beseda zaštapa. Ker ?em videl, da se ne bom nič naučil pri teh izobraževalcih, sem snel klobuk s klina in odšel. Gnd-baj-godlarji! — Predno grem iz ('ikage se moram šc predstaviti uredniku, da mi pusti še nekoliko prostora za moj artikel iz Čikage za drugi teden, ker sem izšnofal še nekaj važnega štofa. Do tlej pa vsem gud baj. Vaš atari Jaka. Razno. Prebivalatvo Evrope. — Koncem leta 1010 je štela Evropa 433,900.000 prebivalcev, ki ae na razne evropske države takole raz-dele: Rusija šteje 117 milijonov, Nemčija 64 milijonov, Avstro-O-grska 61 milijonov, Angleška 45 milijonov, Francija 39 milionov, Italija 24 milijonov, Španija 19 milijonov, Belgija in Rumunija po 7 milijonov, evropska Turčija 6 milijonov, Nizozemska, Portugalska in Švedska po 5 milijonov, Bolgarija 4 milijone, Šviea 3 mil., ^^^^^^^^^^^^^^^■■Srbija, Danska. Grška in Norvei-zdaj posrka vali in ae oblizovalfika po 2 milijona. Evropa je naj- bolj gosto obljuden del aveta. Med tem, ko pride v Avstraliji «a kvadratni kilometer le 0.8 prebivalcev, v Ameriki 4, v Afriki 1 i" v Aziji 19, pride v Evropi ua isto površina 44 oseb To število je pa namo relativno, ker so razne dežele različno goato obljudene. Med tem» ko pride na primer v Belgiji na štiriaaki kilometer 285 oseb, pride v Norveški le 8, na Holandakem pa 177, na Agleškem 146, v Italiji 120, na Nemškem 113, v Švici 91, v Avtriji T6, na Francoskem 74, v Ruaiji 23 oaeb ua štiriaški kilometer. Število porodov v je v Evropi v obče zelo nizko. Ruaija atoji v tem oziru na prvem mestu a 44 rojenci na 1000 prebivalcev v letu. Potem pride Ogrska s 35.6, Italija s 32 " Avstrija s 32.4, Nemčija a 29 Holandska s 28.6, Danska s 27 Norveška s 26.1, Švica s 25.2, An glija in Švedska s 24.8, Belgija i 23.7, Irska s 23.3 in konečno Fran cija s 19.7 rojenci. Dežele z najvišjim številom rojencev izkazujejo tudi najviše število umrlih. Najnižje število umrlih izkazuje Francija. Rojstva pojemajo. — Učenjaki, ki se pečajo z družabnim življenjem (sociologijo) in zdravstvom so preštudirali tudi nazadevanje rojstev v kulturnih državah. Ne le na Francoskem, kjer velja navada da imajo zakonci le po dva otroka, marveč tudi v Nemčiji, na Angleškem in Avstro-Ogrski se opazuje to. dejstvo. "Gospo-darstveni" zastopniki kapitalist iškega razreda so v skrbeh, ker se narodi ne množe več tako ka-kod domači zajci, kakor je to bilo sredi prejšnjega stoletja. Sta-tiatik Fahlbeck trdi, da bo sistem dveh otrok že največ v 77 letih zmanjšal število prebivalstva za poiovico, kar smatrajo meščanski sociologi na nesrečo. Nekaj dale-kovidnejši sociologi pa pravijo, da je nazadovanje rojstev napredek. Trdijo namreč, da se mora nadomestiti preobljudenost z boljšim človeštvom. Ravnanje po svetopisemskem besedilu: bodite rodovitni in množite se, je imelo še vedno velikansko umrljivost o-trok • za posledico. Če zmanjšuje kulturni napredek umrljivost o-trok, potem ni potreba večjega števila rojstev, da se pomnožuje človeštvo sorazmerno, Znani socialni higijenik dr. Grotjahu pravi med drugim, da je bilo v prejšnjih dobah potrebno imeti mnogo otrok, ker je po-ginjalo mnogo ljudstev vsled lakote, kuge in v vojnah, če se je hotelo človeštvo ohraniti in množiti. To je bilo v agrarnih razmerah. kakoršne so še dandanes v Rusiji ker ni reja otrok povzročala nobenih posebnih skrbi posebno torej na kmetih in ker je splošno dojenje deloma tudi ob-varalo pred predčasnim spočetjem. To razniierje pa je oviralo ženo, da bi se udeleževala kulturnega življenja, ker je porabljala ves čas za odrejo otrok. V današnjem času je pa izključeno, da bi se utegnila žena mlajati takim razmeram., zaradi tega morajo polagoma rojstva nazadovati. V nasprotju' s prejšnjimi časi stane v sedanji kapitalistiški dobi jako mnogo in je spojena z velikimi težkočami;. čelo agrarno prebivalatvo ni mnogo na boljem — izvzemši agrarne države — kakor prej, zakaj tudi to je odvisno od vpliva kapitalizma, čeprav ne v toliki meri nego mestno prebi-stvo. Popolnoma naravnim potom se zbuja želja po zmanjšanju o-troškega blagoslova. Tukaj se tudi potrjuje Marksov nauk, da ima vsak družabni red svoj obljudo-valni zakon. Prej, v fevdalnih državah je bilo mnogo otrok blagoslov. danes so otroci staršem strašno breme, posebno delavskim. Tako se razlaga nazadovanje rojstev. Ne mnogo otrok, od katerih jih polovica pomrje, ker jih mati ne more vseh enako negovati, marveč malo otrok, ki se jih lahko skrbno odreja in ohrani zdrave, je ideal sedanjih in bodočih rodov. in prav verojetno je, da ne poznajo socialire bede, ki mori delavstvo, ki hodi upadlih lic, suhih kosti in izmučeno po svetu. Victor Reiaenfeld, Superintendent od Hosenwald Weil Co., j« pred kourisijo -preiskuje vzroke belega suženjstva v Chicagi rekel: na teden je za vsacega dekleta dovolj, da ae v Chicagi dobro preživi. Poznam dekleta, katera zasluži samo $3.50 na teden. Vkljub temu pa dobro živi, ter si od plače še 'vsaki teden prihrani po 25 c. Ah, kako se vae to lepo aKši. $3.50 na teden dobro živeti, povrh ai pa še "prišparati" denar. Vae-eno pa tega popred ne verjamemo, dokler nam Reiaenfeld svojih trditev aam na sebi praktično ne dokaže. Neki senator od preiskovalne komisije, je uprašal 171etno deklico č