TRGOVINA INDUPLATI V ZG. JARŠAH 18.-30.9.2006 igrače Lego • tekstilni izdelki • kozmetika ure • šolski nahrbtniki • set kovčkov • torbe in kovčki Samsonite • kamp oprema ICOMPA! SI10P V Snoviku že pet apartmajskih hišk Hiške na robu gozda, kot so v Termah Snovik poimenovali novo apartmajsko naselje, od letošnjega poletja v petih objektih ponujajo gostom že 221 ležišč. Vrata treh novih apartmajskih hišk, poimenovane Breza, Hrast in Lipa, so bile minuli petek, 15. septembra, pripravljene na slovesno odprtje. S simboličnim prerezom traku so direktor Term Snovik Ivan Hribar, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar ob prisotnosti krajanov in gostov tudi uradno odprli vrata 15 apartmajev in 30 dvoposteljnih sob s 121 novimi ležišči v treh objektih, ki so se pridružili lani odprtima objektoma Smreka in Bor. Več na 5. strani Kamnik je v času osrednje kamniške tradicionalne prireditve Dnevi narodnih noš obiskalo okrog 40.000 ljudi - samo v nedeljo med 25 000 in 30.000 - z vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Za nepozabno in lepo nedeljsko povorko, ki je vrhunec pestrega programa tridesetih prireditev, pa je v čudovitem sončnem popoldnevu s svojo prisotnostjo poskrbelo okrog 1.700 noš, sedem godb, skupina mažoretk, dvajset konjenikov ter več kot dvajset konjskih vpreg. Letošnji pester program s tridesetimi različnimi kulturnimi, zabavnimi in športnimi prireditvami se je začel odvijati že v začetku tedna in ne v petek, kot smo bili vajeni doslej. Največ pozornosti in pohval gre prav gotovo predstavitvi in sejmu domačih obrti na Šutni ter prvemu tekmovanju harmonikarjev. Organizatorju, Turističnemu društvu Kamn’k je uspelo v mesto v naročju planin privabiti preko štirideset godcev in godčevk vseh starostnih kategorij iz vseh slovenskih pokrajin, ki so se poleg spretnega igranja v veliki večini predstavljali tudi v avtohtonih narodnih nošah krajev, od koder prihajajo, tako da se je tekmovanje uspešno zlilo z izvorno idejo dnevov narodnih noš. Več o prireditvah 36. Dnevov narodnih noš na 8. in 9. strani. Svetniki tega mandata končali delo V sredo so se naši občinski svetniki zbrali na 35. redni seji, ki je bila hkrati tudi zadnja v tem mandatu. Na njej so med drugim opravili tudi drugo obravnavo predloga odloka lokacijskega načrta za povezovalno cesto med Ljubljansko cesto in obvoznico (območje B31), ki so ga po burni razpravi in posvetu z županom za zaprtimi vrati tudi podprli. Ob koncu seje sta se župan Anton Tone Smolnikar ter direktor občinske uprave Ivan Pristovnik svetnikom in svojim sodelavcem zahvalila za njihov prispevek k oblikovanju najboljših možnih odločitev za nadaljnji razvoj naše občine. Zaželela pa sta jim tudi veliko sreče v boju za svetniške stolčke v naslednjem mandatu, ki se uradno začenja ravno v teh dneh. Več na 3. strani. Žlahtno praznovanje ob prenovljeni in dograjeni šoli Stranje Dolgoletne želje učencev, njihovih staršev in učiteljev so se uresničile. Prijazno naselje pod visokimi kamniškimi planinami ima novo, moderno dograjeno šolo in telovadnico. 352 učencev v 18 oddelkih matične Osnovne šole Stranje se je z letošnjim šolskim letom razveselilo enoizmenskega pouka in osmih novih učilnic, opremljenih z didaktičnimi pripomočki, prostorne knjižnice, multime-dijske dvorane ter obnovljenih in posodobljenih prostorov starih šolskih stavb, v sodobni telovadnici pa telovadijo že od lanskega decembra. Celotna naložba je Občino Kamnik veljala 770 milijonov tolarjev, 70 milijonov pa je namenilo ministrstvo za šolstvo in šport. Slovesnega odprtja novih šolskih prostorov in telovadnice, ki so ga povezali s praznovanjem 120-letnice šolstva v Stranjah (zaradi gradnje so jubilej, ki je zaznamoval lansko leto, prestavili na letos), se je minuli torek, 19. septembra, veselil ves kraj. Sedanji in nekdanji učenci in učitelji šole, starši, babice in dedki, krajani, ravnatelji drugih šol v občini in gostje so se zbrali pred šolo ob zvokih harmonikarjev, stranjske gode in plesih folklorne skupine kamniških upokojencev. Nata pa so povsem napolnili sicer prostorno telovadnico, kjer so program slovesnosti skrbno pripravili učenci, recitatorji in pevci ob pomoči učiteljic, vsi skupaj pa so veselo zaploskali ob simboličnem prerezu traku, ki so ga družno opravili župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar, minister za šolstvo dr. Milan Zver in ravnatelj OŠ Stranje Boris Jemec. Več o prijetnem dogodku, ki je bil pravi praznik za kraj in tudi občino, v prihodnji številki. SAŠA MEJAČ NE SPREGLEJTE ... RAZPISOV s področja kmetijstva na 2. in 10. strani O NAŠI DEDIŠČINI na 4. strani Poglejmo, kaj je spodaj - o zanimivi razstavi etnologinje Jasne Paladin o zgodovini spodnjega perila od antike do danes NAŠ POGOVOR na 13. strani Z Andrejem Medvedom, ki se je vpisal med najboljše duatlonce na svetu O ŠPORTU na 12. in 13. strani Nova odličja za Plavalni klub Kamnik, golf turnir za Pokal Kamnika, iz odbojkarskih vrst, uspehi Trisportnega podmladka ... ... na 14. strani pa še o košarkarjih Mavrice, kegljačih in Planinski kotiček. VEC JEZIKOV ZNAŠ, VEC VELJAŠ. JEZIKOVNI TEČAJI ZA OTROKE IN ODRASLE JEZIKOVNA ŠOLA S CERTIFIKATOM Ljubljanska 110,1230 Domžale ; ; -------- Tel.: 01 72 43 089 -----r-r-. ’ --------- GSM: 041 616 001 POLIGLOT Fax: 01 72 19 167 e-mail:info@poliglot.si www.poliglot.si Šolski Center Rudolfa Maistra Novi trg 41 a, Kamnik IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH September je čas za vpis, več na 7. strani MARJAN SMOLE - LEVČEK: MOJ SLOGAN JE MOJ PROGRAM! smole.marjan^gmaiLcom 041 493 000 Naslednja številka bo med vami v petek, 6. oktobra. Članke in oglase oddajte do petka, 29- septembra, do 12. ure; zahvale do srede, 4. oktobra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23, tel: 01/83 91 311, 041/662-450, sasa.meiac@siol.net Svetniki sprašujejo in predlagajo Tripasovnica med Svetilnikom in Mercatorjem V dveh mesecih bo Ljubljanska cesta med Svetilnikom in Mercatorjem rekonstruirana v tripasov-nico. Kot so pojasnili na Občini Kamnik, bodo v oktobru obnovili polovico ceste, robnik in del pločnika od Groharjeve ulice do upravne stavbe Stola. Označena parkirna mesta na javnih parkiriščih Med poletnimi počitnicami je bilo tudi na pobudo občinskih svetnikov opravljenih kar precej del na cestah in parkiriščih. Tako je bila med drugim izvedena preplastitev Groharjeve ulice, na javnih parkiriščih v večstanovanjskih naseljih pa so z namenom urejanja parkirne problematike označili parkirna mesta. Železniška prehoda na Streliški in poti na Zaprice zavarovana še letos O nevarnih nezavarovanih železniških prehodih na kamniški progi je bilo že veliko povedanega. Tako je Brane Golubovič pred časom ponovno opozoril na to perečo problematiko s pobudo dokončne ureditve treh nezavarovanih železniških nivojskih prehodov v mestu Kamnik. Ivan Kenda pojasnjuje, da bosta še letos zavarovana dva železniška prehoda - prehod na Streliški in prehod na poti na Zaprice ali Zaprice. Prehod preko Muzejske poti pa se uredi tako, da se omogoči boljša preglednost z znižanjem oz. odstranitvijo živih mej in grmičevja. Most v vas Stebljevek zmore prenesti 3,5 tone, sanacija še letos Tone Rajsar je opozoril občinsko upravo, da ima most za vas Stebljevek nosilnost 1,5 tone, in ob tem vprašal, kako naj krajani dostavijo kurilno olje, traktor s prikolico in kako bo z odvozom smeti? Kdaj bo most popravljen? Kot pojasnjujejo na občinski upravi, je bila glede na sedanji tranzit nosilnost mosta v vas Stebljevek vsaj 30 ton, zaradi dotrajanosti pa je bila določena najvišja še določena skupna masa 3,5 tone. V izdelavi je projekt za sanacijo, ki jo bo potrebno izvesti še v letošnjem letu. Semaforji z utripajočo lučjo med polnočjo in peto uro zjutraj? Vozniki, predvsem pa avtoprevoznikov, ki uporabljajo cesto skozi Kamnik od 24. do 5. ure zjutraj, ugotavljajo, da semaforji delajo neprekinjeno, čeprav prometa pa v teh urah skoraj ni, križišča pa so označena s prometnimi znaki. Veliko je bilo že kazni, ko voznik zapelje čez rumeno ali rdečo, nekaj sto metrov naprej pa ga čaka policist. Ob tem se svetnik Tone Rajsar sklicuje na sosednja mesta (Mengeš, Domžale in Ljubljana), kjer delujejo semaforji z utripajočo rumeno lučjo od 24. do 5. ure zjutraj, česar bi si želeli tudi v Kamniku »Semaforske naprave na občinskih cestah delujejo podobno kot v ostalih sosednjih občinah, za delovanje naprav ob državnih cestah pa je odgovoren DRSC«, je v dogovoru zapisal Ivan Kenda. VAMIEN EAČETEK ŠOLSKEGA LETA Akcije in ukrepi za večjo varnost predšolskih otrok in osnovnošolcev imajo v slovenskem prostoru dolgoletno tradicijo. Prvi pisni dokument o prometno vzgojnih aktivnostih na šolah je iz leta 1931, kar pomeni, da so prometna vzgoja in prometne aktivnosti vpete v šolske programe že najmanj 75 let. Vrsta prometno vzgojnih aktivnosti, podprta tudi z drugimi ukrepi (urejanje varnih šolskih poti, umirjanja prometa v naseljih, organizacija prevozov otrok, ki nimajo varnih poti, delo policije, delo svetov za preventivo in vrste organizacij civilne družbe), pa je prispevala k izboljšanju varnosti otrok, zlasti po letu 1996. Ni tako dolgo, ko smo govorili o dveh oddelkih mrtvih otrok in mladostnikov, zdaj je stanje bistveno boljše, a tudi ena sama žrtev bi bila ena preveč. Že nekaj let potekajo tudi v občini Kamnik skupna prizadevanja članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šol, policije. Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM), Avtomoto društva Kamnik (AMD), članov krajevnih skupnosti, članov društva upokojencev, društva LPP, komunalnega redarstva in družbeno odgovornih podjetij in organizacij (zavarovalnic) ter posameznikov, ki jih druži skrb za začetnike, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo vseh nevarnosti, pa tudi skrb za ostale učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole razigrani in je potrebno kar nekaj dni, da ponovijo pravila in zahteve za varno ravnanje v prometu. Letos se je akcije v Kamniku udeležilo rekordno število prostovoljcev, ki so pomagali učencem pri prečkanju ceste na nevarnejših odsekih in s svojo prisotnostjo opozarjali voznike na posebej previdno vožnjo v okolici šolskih poti. S svojim delom so znatno pomagali policiji pri zagotavljanju varnosti otrok in prispevali k temu, da je bil začetek šolskega leta varen. Zavedati se je potrebno, da se rizičnost v septembru poveča, saj so otroci po daljših počitnicah še vedno razigrani, spremenijo se prometni tokovi, poleg tega pa so na poteh začetniki, ki ne poznajo vseh pasti šolskih poti in ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa. Na koncu bi se v imenu SPV-ja iskreno zahvalil prav vsakemu posamezniku, ki se je odločil utrgati nekaj uric dnevno in v teh začetnih tednih izpolnil plemenito nalogo varovanja naših najmlajših na poti v hrame učenosti in nazaj na svoje domove. To so poteze, ki povezujejo skupnost, v kateri živimo, naj bo takih nesebičnih dejanj med nami tudi v prihodnje čimveč. Borut Žagar, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kamnik - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občanMzhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311,041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, petek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 21. 9. 2006. Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2006 (Ur. list RS, št. 20/06), Odloka o rebalansu proračuna Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 73/06) in 6. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 119/0,31/03 in 88/05) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za : 1. dodelitev subvencij za sofinanciranje agromelioracij, 2. sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije, 3. ureditev in vzdrževanje pašnikov na območju občine Kamnik, 4. sofinanciranje pregledov za bio ekološko kmetovanje, 5. analizo vzorcev zemlje in krme, 6. sofinanciranje izobraževanja, 7. preventivne preglede somatskih celic, 8. prevoz mleka, 9. analizo in promocijo kmetijskih pridelkov, 10. odkrivanje parazitov, 11. sofinanciranje osemenjevanja, 12. sofinanciranje storitev preko strojnih krožkov 13. sofinanciranje zavarovanja 14. sofinanciranje prireditev s področja kmetijstva. Upravičenci do sredstev so fizične osebe - kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občini Kamnik, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kamnik. Za ukrep pod točko 14. sofinanciranje prireditev so upravičenci tudi društva s področja kmetijstva. Upravičenci morajo podati izjavo o prejemu državne pomoči, da za posamezen namen niso dobili javnih sredstev iz Republike Slovenije ali Evropske unije, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. Vzorec izjave je sestavni del razpisa. Za namen pod številko 1 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 3.000.000 SIT, ki se lahko v skladu z 12. členom pravilnika dodelijo upravičencem za manjša zemeljska dela (planiranje terena, ureditev odvodnjavanja, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, odstranjevanje kamenja ter druga manjša zemeljska dela) z namenom izboljšanja kvalitete in možnosti obdelave ter dostopa do kmetijskih zemljišč in zaokrožitev kmetijskih površin. Višina pomoči: do 40 % upravičenih dokumentiranih stroškov. Upravičenci do pomoči so lahko fizične in pravne osebe ter agrarne skupnosti, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost, imajo stalno bivališče oziroma poslovni sedež ter kmetijska zemljišča, na katerih se izvajajo agromelioracije, v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila : - podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) z dokazili - računi, - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča, - izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe), - krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo, - mnenje kmetijske svetovalne službe, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 2 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 1.900.000 SIT, ki se lahko v skladu s 13. členom pravilnika dodelijo upravičencem za delno povračilo stroškov izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZ1) za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali ter objektov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti. Višina pomoči: do 12 % upravičenih stroškov vrednosti celotne investicije. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun za izdelano projektno dokumentacijo z opisom namena, - pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe k predvideni investiciji, - situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije, - lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 3 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 1.400.000 SIT, ki se lahko v skladu z 12. členom pravilnika dodelijo za ureditev in vzdrževanje pašnikov: za zaokrožitev, ureditev, vzdrževanje in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja in uporabe. Višina pomoči: do 40 % upravičenih stroškov oziroma največ do 30.000 SIT/ha. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila : - podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) -računi, - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - pašni načrt (za urejanje pašnikov) - izdela kmetijsko svetovalna služba, - zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča, - izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe), - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 4 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 1.200.000 SIT, ki se lahko v skladu s 15. členom pravilnika dodelijo upravičencem, ki se preusmerjajo iz ustaljenega načina kmetovanja v ekološko kmetovanje. Višina pomoči: do 100 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij, - račune oziroma potrdila o vplačilu stroškov rednih eko kontrol v tekočem letu, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 5 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 900.000 SIT, ki se lahko v skladu z 11. členom pravilnika dodelijo za opravljene analize vzorcev zemlje in krme. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti naslednje dokazilo : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme, - izjava o prejemu državne pomoči Za namen pod št. 6 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 1.800.000 SIT, ki se v skladu z 21. členom pravilnika dodelijo posameznikom, ki se udeležujejo izobraževanja s področja kmetijstva v primerih, ko ni naročnik ali izvajalec izobraževanja Občina ali Kmetijsko svetovalna služba. Izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja, povezana s kmetijstvom. Višina pomoči: do 60 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - vsebino izobraževalnega programa, iz katerega je razvidno, da gre za izobraževanje s področja kmetijstva ter račun oziroma dokazilo o izvedeni in plačani storitvi, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 7 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 500.000 SIT, ki se v skladu z 10. členom pravilnika namenjajo za izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 8 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 260.000 SIT, ki se v skladu z 17. členom pravilnika namenjajo sofinanciranju prevozov mleka s kmetij, ki so od odjemnega mesta (zbiralnice mleka) oddaljene več kot 3 km. Višina pomoči: do 30 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - kratek opis stanja, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 9 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 450.000 SIT, ki se v skladu z 18. členom pravilnika namenjajo kmetijam, ki se odločajo za samostojen nastop na tržišča Višina pomoči: do 100 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi, - izjava o prejemu državen pomoči. Za namen pod št. 10 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 900.000 SIT, ki se v skladu z 10. členom pravilnika namenjajo za izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 11 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 3.500.000 SIT, ki so v skladu z 9. členom pravilnika namenjena izboljšanju genetskega potenciala v živinoreji (osemenjevanje). Višina pomoči: do 50 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 12 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 1.300.000 SIT, ki so namenjena sofinanciranju storitev, ki jih opravljajo člani strojnega krožka. Višina pomoči: do 50 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - račun oziroma potrdilo strojnega krožka o opravljeni storitvi, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 13 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 4.000.000 SIT, ki so v skladu z 20. členom pravilnika namenjena za povračilo stroškov sklenjenih zavarovalnih premij za živali. Višina pomoči: do 50 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - sklenjeno zavarovalno polico za tekoče leto, - potrdilo o plačilu zavarovalne premije, - izjava o prejemu državne pomoči. Za namen pod št. 14 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2006 zagotovljena sredstva v višini 600.000 SIT, ki so v skladu z 22. členom pravilnika namenjena sofinanciranju raznih prireditev s področja kmetijstva, na katerih sodeluje kamniško kmetijstvo preko društev, kot tudi preko posameznikov. Višina pomoči: do 50 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti : - osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice, - število sodelujočih na prireditvi, - število obiskovalcev prireditve, - promocijska dejavnost (20 točk/prireditev), - organiziranje in sodelovanje na ožjih lokalnih prireditvah (10 točk/prireditev), na občinskih prireditvah (20 točk/prireditev), na medobčinskih - regijskih prireditvah (30 točk/prireditev), na državnih prireditvah (40 točk/prireditev) in na mednarodnih prireditvah (50 točk/prireditev), - račun oziroma upravičenost stroškov za namen prireditve, - izjava o prejemu državne pomoči. Društva, ki imajo sedež na območju občine Kamnik oz. opravljajo dejavnost na območju občine Kamnik in se prijavljajo na razpis, morajo k vlogi poleg zgoraj navedenega priložiti še potrdilo o registraciji (kopija odločbe o vpisu v register), potrdilo o plačani davkih in prispevkih ter evidenco o članstva Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev 1, Kamnik). Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do 3.11.2006. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 850 SIT oz. 3,55 EUR Informacije: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar), telefon 01/8318-106 in (Irena Studen), telefon 01/8318-107 Kmetijska svetovalna služba, telefon 01/8317-533 Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK Poročilo s 35. redne seje kamniškega občinskega sveta Svetniki tega mandata končali delo V sredo so se naši občinski svetniki zbrali na 35. redni seji, ki je bila hkrati tudi zadnja v tem mandatu. Na njej so med drugim opravili tudi drugo obravnavo predloga odloka lokacijskega načrta za povezovalno cesto med Ljubljansko cesto in obvoznico (območje B31), ki so ga po burni razpravi in posvetu z županom za zaprtimi vrati tudi podprli. Ob koncu seje sta se župan Anton Tone Smolnikar ter direktor občinske uprave Ivan Pristovnik svetnikom in svojim sodelavcem zahvalila za njihov prispevek k oblikovanju najboljših možnih odločitev za nadaljnji razvoj naše občine. Zaželela pa sta jim tudi veliko sreče v boju za svetniške stolčke v naslednjem mandatu, ki se uradno začenja ravno v teh dneh. Kot ponavadi je bila tudi na tokratni seji najbolj vroča tista razprava, ki se je nanašaja na upravljanje s prostorom. Šlo je za drugo obravnavo predloga odloka lokacijskega načrta za povezovalno cesto med Ljubljansko cesto in obvoznico (območje B31), ki naj bi zmanjšala prometno obremenitev Ljubljanske ceste, južnega dela mesta ter severnega dela Duplice. Za ta projekt je občina pridobila tudi evropski denar, saj se bo iz sredstev strukturnih skladov financirala gradnja mostu čez Kamniško Bistrico, ki bo stal med 120 in 150 milijonov tolar- jev oziroma med 500 in 600 tisoč evrov. Razprava, ki se je razvila na to temo, je bila precej enotna saj so praktično vsi svetniki in svetnice, ki so sodelovali v razpravi (zaradi predvolilnega časa njihovih imen tokrat ne bomo posebej izpostavljali), poudarjali, da gradnjo povezovalke podpirajo, vendar želijo, da se na križišču z Ljubljansko cesto namesto predvidenega semaforiziranega križišča zgradi krožišče. Poleg tega so svetniki v razpravi izpostavili še nekaj drugih precej umestnih vprašanj, ki so se nanašala na to, kako se bo nova cesta vklopila Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si V naKŠjti plm KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si httD://www.kam.sik.si Petek. 29. 9. 2006 ob 19. uri Doroteja Praznik in Urban Bitenc Utrinki iz dežele vzhajajočega sonca: Japonska, med tradicijo in sodobnostjo. Avtorja nam bosta predstavila svoje vtise po enomesečnem potovanju po Japonski. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net GRAD ZAPRICE - DNEVI EVROPSKE KULTURNE DEDIŠČINE 2006 Sobota. 23. september 2006 10.00-13.00 in 16.00-19.00: brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 10,00: Muzejska delavnica na temo grajskih otroških iger: tangram, ristanc, mikado, obročkanje, kegljanje in pajkova mreža. Pripravljata RECIKLARJA: Urša Steiner in Primož Seliškar. 11.00: Javno vodstvo s poudarkom na stavbni zgodovini gradu Zaprice in njegovi obnovi rb*> GALERIJA MIHA MALEŠ Glavni trg 2, 1241 Kamnik MALEŠEV SALON ZA PREDŠOLSKE OTROKE Ob torkih od 16.30 do 18.30 vabimo vse predšolske otroke v Galerijo Miha Maleš na spoznavanje zgodb in umetnin, na igranje in razvijanje ročnih spretnosti ter likovne in glasbene ustvarjalnice. Skupaj bomo spoznavali bogato zgodovino mesta in okolice in se pripravljali na praznike skozi vse leto. Prvič se dobimo v torek. 3. oktobra ob 16.30! Informacije in rezervacije na tel. št. 8317 647 - Medobčinski muzej Kamnik. MLADINSKI CENTER - KLUB STARŠEV Šutna 38, 1240 Kamnik Tel.: 041 957 609, 01/831 54 77 Sobota. 30. 9. 2006. od 10. ure dalie. PR' KURDIN, Novi trg Kamnik Razstava in pokušnja buč; predavanje o uporabnosti buč. Nedelja. 1.10. 2006. od 10. do 18. ure. Šutna BUCARIJADA 2006 - ustvarjalne delavnice, sprevod vozičkov ob 15. uri, razstava aranžmajev, izbor naj buč. TEDEN OTROKA IN TEDEN PROMETNE VARNOSTI Ponedeljek. 2. 10. 2006. ob 17. uri. Dom kulture - Kotlovnica Igrajmo in ustvarjajmo skupaj Torek. 3. 10. 2006. ob 17. uri. Glavni trg S policisti po mestu (varne poti, arhitektonske ovire,..) Sreda. 4. 10. 2006. ob 17. uri. Trgovina Gardeno, Steletova ulica Živalski ZIV-ZAV Četrtek. 5. 10. 2006. ob 17. uri. Dom kulture - Kotlovnica Z roko v roki - učitelji - otroci - starši; Okrogla miza Petek. 6.10.2006. ob 17. uri. Gasilski dom Kamnik, Livarska ulica Dan odprtih vrat pri GASILCIH v obstoječe prometno omrežje, ali bo njen učinek res tak, kot ga pričakujemo, ali bodo z njo povezane še kakšne druge ceste in ulice (na primer Steletova), kako bo ob njej in na križiščih poskrbljeno za varnost kolesarjev in pešcev (še zlasti otrok) in kako daleč je pridobivanje za to potrebnih zemljišč, ki so še v zasebni lasti. Predsednik KS Kamniška Bistrica Zdravko Bodlaj je bil edini, ki se je v imenu svoje krajevne skupnosti ob koncu mandata županu, občinski upravi in svetnikom pisno zahvalil za sredstva, ki so bila v zadnjih štirih letih namenjena razvoju KS Kamniška Bistrica. Še posebej se jim je zahvalil za novo šolo v Stranjah. Projektant Ivan Lunar je v odgovorih na vprašanja svetnikov poudaril, da krožišča nimajo le dobrih ampak tudi slabe lastnosti. »Ker na krožiščih ni mogoča regulacija prometa, bi se na obstoječih semaforjih na Ljubljanski cesti promet še bolj zgostil, zato smo predvideli semaforizirano križišče in ne krožišča. Poleg tega za krožišče tu ni dovolj prostora, pa tudi konfiguracija terena je zaradi velike višinske razlike zelo neugodna,« je pojasnil Lunar. Svetnikov njegovi argumenti niso prepričali, zato jih je župan Anton Tone Smolnikar opozoril, da bi vztrajanje pri gradnji krožišča na Ljubljanski zahtevalo spremembo celotnega projekta in nieoovo ponovno obravnavo, to pa bi povzročilo časovni zaostanek in izgubo že dogovorjenega evropskega denarja. Ker je še vedno vse kazalo, da svetniki ne bodo podprli predlagane rešitve, jih je župan povabil še na polurni posvet, po njem pa je sledilo glasovanje, na katerem je povezovalka (s semaforjem na križišču z Ljubljansko cesto) le dobila (sicer tesno) podporo večine svetnikov. Poleg tega so svetniki na zadnji seji še enkrat obravnavali in sprejeli (tokrat nekoliko spremenjen) odlok o razglasitvi Prašnikarje za kulturni spomenik lokalnega pomena, v katerem ni več spornega vplivnega območja, ki bi oviralo življenje sosedov tega objekta. Opravili pa so tudi prvo obravnavo predloga odloka, da bi status kulturnega spomenika lokalnega pomena dobil tudi Stari grad, s čimer bi občina dobila možnost, da za obnovo in revitalizacijo njegovih razvalin pridobi evropska sredstva. V točki »Volitve in imenovanja« pa so svetniki Alenko Jevšnik iz Kamnika podprli v kandidaturi za ravnateljico VVZ Antona Medveda. ZORAN JEREB Vi sprašujete, župan odgovarja Kar nekaj Kamničanov me je večkrat spraševalo, kaj namerava občina Kamnik storiti z obsežnim območjem Kršmančevega parka v Mekinjah. Za odgovor sem poprosil arh. Tomaža Schlegla, ki je podal naslednjo obrazložitev: »Idejne rešitve za ureditev Kršmančevega parka so pripravljene. Na pobudo župana Občine Kamnik in direktorja Komunalnega podjetja Janeza Petka sem se že v lanskem letu lotil prostorskih preveritev in idejnih zasnov za ureditev Kršmančevega parka. To nalogo sem z veseljem sprejel, saj se tudi sam zavedam, tako kot mnogi Kamničani, da je ta park nujno potreben temeljite prenove. Izdelana zasnova ponuja čudovite možnosti izrabe tega prostora ob Kamniški Bistrici, kjer lahko z ne velikimi vlaganji nastane park, ki bo vsem nam v ponos. Res je, da so sledi nekdaj bogatega parka ob sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice, ki je pripadal znanemu zdravilišču s konca 19. in začetka 20. stoletja, danes komaj še zaznavne. Razen rednega vzdrževanja zelenic v vseh teh letih ni bilo v parku izvedenih nobenih ureditvenih posegov. Edini pričevalec nekdanjega blišča so mogočna stoletna drevesa. Površina parka se je v teh letih močno deformirala, zato ob dežeiju v kotanjah nastajajo velike luže. Poleg tega je pa rk skromno osvetljen ob sestopu z brvi v podaljšku Žebljarske poti, ki ne zadošča za osvetlitev celotnega parka. Razen povezave med Cankarjevo cesto in brvjo v podaljšku Žebljarske poti so vse ostale poti zgolj shojene poti sprehajalcev. Prav te pa dajejo moč slutiti pomen parna kui /ji .SV dela Kamnika proti staremu delu mesta. Še večji pomen bo pot skozi park predstavljala po načrtovani izgradnji športnega parka med stadionom in Domom upokojencev, saj bo takrat Drnovškova pot predstavlja-laa najkrajšo (in lahko tudi najprijetnejšo) peš povezavo z mestom. Občina se vedno bolj zaveda pomena ureditve javnih površin v mestu, ki v finančnem pogledu ne prinašajo dobička, so pa izredno pomembni v socialnem in dmžbenem pogledu. Danes se v Sloveniji že pojav- ljajo nekateri primeri ureditve javnih površin. Poleg Jesenic, Celja, Idrije in Nove Gorice, kjer so pred kratkim uredili najbrž največje otroško igrišče v Sloveniji, bo tako tudi Kamnik vstopil v skupino prvih krajev, ki so zavestno uredili javno površino in jo namenili meščanom. Občina želi park opremiti s primemo parkovno opremo, ki bo izpoln ila želje in potrebe prebivalcev tega dela mesta. Zaradi deformacij konfiguracije terena pa je vsa programska ureditev parka podrejena predhodnemu planiranju parierja. Brez te prve faze, kije povezana z zahtevnimi zemeljskimi deli, je ureditev parka nesmiselna. Poleg osnovne ureditve osvetljenih sprehajalnih poti s počivališči so v parku predvidene še druge dodatne programske dejavnosti. Zaradi razsežnosti Kršmančevega parka in idealne lokacije v neposredni bližini mesta se tu lahko uredi centralno otroško igrišče, ki bo poleg malih prebivalcev tega dela mesta zagotovo pritegnilo otroke iz celega Kamnika. Poleg tega, da se igrišče nahaja na mirni zeleni lokaciji blizu starega mestnega jedra, je tudi varno, saj je odmaknjeno od prometa. Otroško igrišče pa bo obenem pripeljalo v park veselje in radost in ga s tem oživilo, kar bo pozitivno vplivalo tudi na revitalizacijo starega dela Kamnika. Otroci potrebujejo za sproščeno igro veliko površino, zato je v idejni zasnovi igrišču namenjeno področje skoraj 2000 m2. Zaradi zavarovanosti je igrišče obdano s transparentno ograjo, ki vizualno ne omejuje igralnega prostora. Igralne površine so urejene z domišljenimi, kvalitetnimi in varnimi igrali, ki so razporejena po tematskih in didaktičnih kriterijih, tako, da KJU UKUfU sCMgKJUAUljlAjV t-ftA-i doživetje igre, ob kateri lahko razvijajo svoje fizične in socialne sposobnosti. V osrednjem delu igrišča je predvidena fontana s pitno vodo, ob ograji pa so nameščene klopi. Igrišče ima dva vhoda, s sprehajalne poti ob reki in v osi dostopa s Cankarjeve ceste s ploščadi. Preostala površina parka je namenjena zelenicam z urejenimi sprehajalnimi potmi. Na eni od vizualno najbolj izpostavljenih zelenic je predvidena postavitev Žnidaršičeve skulpture iz brona. Akademski slikar Tone Žnidaršič je kamniški umetnik, ki živi na Cankarjevi cesti in je v svojem ustvarjalnem obdobju raziskoval spremembe na različnih geometrijskih telesih, ki so prebodena z drugimi geometrijskimi telesi. Postavitev bronaste skulpture predstavlja kulturno umetniško poživitev parka, obenem pa je primeren poklon plodnemu delu kamniškega rojaka. Zaradi bližine stanovanjskih naselij in primernosti parka za pasje sprehode je potrebno park opremiti s pasjimi stranišči in uvesti režim o načinu sprehajanja psov in o ravnanju s pasjimi iztrebki. Table z opozorili so postavljene na vseh vstopih v park. Podobnih načinov se poslužujejo v mestnih parkih po vsem svetu. Samo s kultiviranim obnašanjem pasjih lastnikov bo park lahko primeren za vse obiskovalce. Stavba uprave Komunalnega podjetja Kamnik površino celotnega nekdanjega parka vizuelno deli na dva dela in s tem s strani parka onemogoča dostop do sotočja. Zaradi večje prevetrenosti idejna zasnova predlaga podaljšanje glavne sprehajalne poti ob reki vzdolž celotnega nekdanjega parka do sotočja. V ta namen se obstoječa ograja ob upravi Komunalnega podjetja prestavi za kostanjev drevored, to jeza 1,5 m proti objektu. S tem minimalnim posegom se pot ob objektu odpre, s čimer postane prehoden in uporaben tudi JV del parka ob samskem domu. Ob sprehajalni poti vzdolž reke od betonskega mostu do sotočja Nevljice in Kamniške Bistrice je možna tudi ureditev muzeja kamna. Park je idealen prostor za uresničitev ideje gospoda Josa Zalokarja, ki želi v Kamniku postaviti kamp) skuloture z razlik •» “oncev “ - ™natovskim projektom bi se popestrila tudi turistična ponudba Kamnika. Sprehajalcem je potrebno omogočiti tudi varen in urejen dostop do reke, ki je pomemben element v človekovem doživljanju. Podobno kot šelestenje dreves tudi šum tekoče vode pomiri še tako utrujeno in sprostitve potrebno človeško dušo. Poleg vsega opisanega idejna zasnova predlaga tudi izboljšanje povezanosti sotočja z mestnim jedrom, saj je razdalja med glavno pešpotjo preko prometnega Maistrovega mostu in brvjo v podaljšku Žebljarske poti danes prevelika. K oživitvi tega predela zato bistveno pripomore tudi postavitev mostu v podaljšku slepe Tomšičeve ulice pri Obrtni zbornici, ki sotočje poveže s tržnico in mestom. Predvidena je postavitev nekdanjega lesenega mostu čez Bistrico pri tovarni Utok, ki se dimenzijsko ujema. Kot že omenjeno, ureditev parka ne zahteva ogromnih denarnih sredstev, svoj delež pa želi pri urejanju prispevati tudi Komunalno podjetje Kamnik, ki leži v območju tega parka.« ŽUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR IZDELANE IDEJNE REŠITVE ZA PARKIRNO IN GARAŽNO HIŠO V OBMOČJU B5 - MED STELETOVO IN LJUBLJANSKO Že v 80. letih so bili izdelani prvi načrti za izgradnjo parkirne hiše ob zakloniščih med Ljubljansko in Steletovo cesto. V predelu med Mercatorjem in SKG-jem je za prebivalce Ziko-ve ulice urejenih manj kot 100 parkirišč, okoli zaklonišč pa je občina pred leti uredila makadamska parkirišča. Podrobnejša analiza potreb in želja je pokazala zanimanje predvsem za zaprte garažne prostore. Na osnovi javnega naročila Občine Kamnik je arhitekturni biro Cubus Image izdelal idejno rešitev garažne in parkirne hiše. Garažna hiša v dveh kletnih etažah bi ponudila prostor za 200 osebnih vozil in 46 zaprtih prostorov za motocikle ali kolesa. Parkirna hiša z uvozom iz Steletove pa predvideva 115 parkirnih mest in 3 za invalide. Idejna študija pa nakazuje tudi arhitekturne rešitve na parkirni ploščadi z uvozom iz Ljubljanske ceste. Predvideva nadaljevanje gradbene linije objekta Mercator proti obstoječim asfaltiranim parkiriščem, kjer ne bo visokih večstanovanjskih objektov. V pritličju nivoja Ljubljanske ceste se predvideva storitvena dejavnost, v nadstropju pa poslovne prostore ter prostore krajevne skupnosti, kjer bi uredili tudi večjo dvo- rano za druženje prebivalcev tega območja. Študija načrtuje okoli 60 parkirišč, preostali del ploščadi pa bi namenili zelenim površinam. Na severnem delu ploščadi je predvideno otroško igrišče. Ob Steletovi cesti naj bi se uredila hodnik za pešce in kolesarska steza, preostale proste površine pa bi ozelenili in parkovno uredili. Treba je poudariti, da gre v tem primeru samo za idejne rešitve in iskanje možnosti, kako to območje celoviteje urediti. Zato bo občinska uprava te idejne zasnove javno razgrnila v avli II. nadstropja Občine Kamnik in v prostorih Gasilskega doma Kamnik, kjer je sedež KS Perovo. Predstavitev idejne rešitve ter zbiranje pripomb in dopolnitev bo trajala od 29. septembra do 30. oktobra 2006. Pričakujemo, da bo na osnovi zbranih idej in pripomb na predlagano idejno rešitev lahko to osnova za spremembo zazidalnega načrta B5 Perovo, ki bo pomembno izboljšala kakovost življenja in bivanja, postane pa lahko tudi pomembno središče za druženje prebivalcev tega dela Kamnika. Župan ANTON TONE SMOLNIKAR 4 21. septembra 2006 NAŠA DEDIŠČINA Kamniški OBČAN Poglejmo, kaj je spodaj Vprašanje »Kaj pa nosiš tam spod?«, ki se je porajalo ob razstavi oblačilne kulture v galeriji Pika bo lanskoletnih dnevih narodnih noš, je ob letu osorej dobilo odgovor. Lastnik galerije Igor Pokorn je z idejo razstave o zgodovini spodnjega perila, ki v slovenski etnologiji še ni bila temeljiteje obravnavana, navdušil etnologinjo in kulturno antropologinjo Jasno Paladin, ki sooblikuje tudi vsebino našega časopisa. Plod njunega dela je nadvse zanimiva razstava z naslovom Poglejmo, kaj je spodaj, ki je v galeriji Pika na ogled še do konca meseca. Spodnje perilo ima zanimivo zgodovino, ki pa je nikakor ne moremo posplošiti. Spodnje hlačke, modrčke in druge kose spodnjih oblačil so Parižanke in Ljubljančanke, meščanke in kmetice, mame in hčere spoznavale in sprejemale iz povsem različnih razlogov ter predvsem v drugačnih časovnih dimenzijah. Kar 150 let je minilo od uvedbe pa do množičnega sprejema ženskih spodnjih hlačk - v celoti smo jih sprejele šele pred dobrega pol stoletja! Si danes lahko predstavljate, da bi si zategnile pas na borih 50 centimetrov, se stlačile v okorno kovinsko krinolino, si nadele za dobra dva kilograma oblačil ter se skoraj mesec dni ne okopale? Zgodovina spodnjega perila je zavita v skrivnosti »Spodnje perilo ima veliko bolj zanimivo zgodovino, kot se zdi na prvi pogled. A starejše ko je obdobje, manj je podatkov, spodnje perilo pa je bilo zavito še v številne skrivnosti. Vsa obleka je imela do 19. stoletja izrazito socialni pomen, perilo pa je bilo očem skrito in vsaj očitno ni razkrivalo ničesar«, ob začetku pogovora pojasnjuje avtorica razstave Jasna Paladin in dodaja, da jo je pri strokovnem raziskovanju presenetilo pomanjkanje pisnih virov, literature in likovnih upodobitev, na voljo ni nobene monografije ali vsaj obsežnejše raziskave na med^u?n?trai š*dij etnologov, Baša, je našla p^^^T^dt' prebrala je vrsto diplomskih naivna Filozofski fakulteti, tuje in domače literature ter revij v NUK-u. Precej zanimivih podatkov o pomenu in uporabi perila pa je uspela pridobiti v pogovorih s starejšimi ženskami, ki so ji za razstavo tudi odstopile nekaj najstarejših kosov oblačil, ki jih je sicer zelo težko dobiti, saj spodnjega perila ljudje običajno ne hranimo. Najstarejše kosi ji je za razstavo posodil tudi etnolog Bojan Knific, ki je razstavo tudi odprl 6. septembra ob navzočnosti strokovne in širše javnosti ter izrednega števila medijskih hiš, ki so izredno dobro pripravljeni razstavi namenile precejšnjo pozornost. Razstavo spremlja obsežen katalog Etnologinja Jasna Paladin raziskuje zgodovino perila v povezavi z modo, erotiko in higieno. Razstava s slikovnim gradivom in preglednimi zapisi, ki je nastajala dobrega pol leta, nas skupaj z obsežnim katalogom na 42 straneh popeljejo skozi zgodovino oblačenja od antike do danes.»Že egipčanski sužnji so pod oblekami nosili nekakšen predpasnik, a ne zaradi mraza ali higiene, temveč zaradi socialnega statusa, ki so ga s tem izkazovali. Nekakšne krinoline in korzete za oblikovanje teles so poznale tudi ženske na stari Kreti, podatki pričajo tudi o spodnjih oblačilih žensk iz obdobja od 5. do 12. stoletja - nosile so nekakšne krajše hlače in nogavice. V renesansi (14.-16. stoletje) spodnjih hlač ženske gotovo še niso nosile, čeprav se med Starejše ženske so veliko počasneje (ali sploh nikoli) sprejemale modne novosti in so v tridesetih letih še vedno nosile steznike povrhu spodnjih srajc. w DOM KULTURE KAMNIK 4jw Fužine 10, Kamnik j|3 01/839 76 06 *** ali 041/360 399 www.domkulture.org Etnologinja Jasna Paladin iz Kamnika je temeljito raziskala zgodovino spodnjega perila, ki jo postavlja na ogled v galeriji Pika na Glavnem trgu in v branje na straneh obsežnega kataloga. Takole je šel razvoj ženskega spodnjega perila od 18. do konca 20. stoletja, ko minimalizem doseže višek. zgodovinskimi dejstvi skriva zanimiv podatek, da naj bi nekakšne spodnjice začela uporabljati že Katarina Medičejska (1519-1589), kasnejša francoska kraljica, ki si je s tem poenostavila jahanje na konju. Hlače so bile dolge do kolen, sila preproste in po obliki podobne moškim. Tudi druge ženske višjih slojev so kmalu spoznale njihovo praktično plat: hlače so jih ščitile pred mrazom, nesnago in tudi nreH nrpHr7nimJ a te spodnjice sprva sploh niso bile priljubljene,saj se je izkazalo, da poglede in dotike bolj privabljajo kot prekrivajo, in ko so jih v 16. stoletju začele nositi kurtizane, so postale pravo zlo in so dolgo ostale označene kot razuzdane in za dostojne ženske povsem neprimerne« ugotavlja avtorica razstave. Do sredine 19. stoletja je imelo perilo socialni, statusni pomen Pričujoča razstava razkriva, da tudi perilo kaže na velike razlike med sloji, med generacijami in med posameznimi deli Evrope. Ob raziskovanju je Jasno presenetil zelo neenakomeren razvoj uveljavljanja spodnjega perila v družbi:« Od prvih omemb perila do danes je največja sprememba v tem, da je bilo perilo včasih domena višjih slojev, danes pa je široko uporabno in vsem dostopno. Od prvih spodnjih hlačk, ki so jih nosile ženske višjih slojev, pa do njihove množične uporabe je minilo kar več kot sto let! Velike so bile razlike med višjimi in nižjimi sloji, med meščankami in ženskami s podeželja. Revnejši so z velikim zamikom sprejemali novosti bogatejših, ki so bili vselej že daleč pred njimi. Novosti so prve v Evropi osvajale Parižanke in Angležinje, pri nas mnogo pozneje, prav tako so bile uporabi perila naklonjene mlade ženske, starejše pa novosti sploh niso sprejemale ali pa le z veliko težavo in to mnogo pozneje«. Renesansa je prinesla okorne krinoline in tesne korzete, prva polovica 19. stoletja pa prve spodnje hlače Renesansa ie poleg predhodnic spodnjih hlačk prinesla tudi krinoline (žičnato krilo za razkošnejšo postavo) in korzete. V 15. in 16. stoletju so si namreč premožne ženske kot dokaz svojega družbenega položaja začele telo umetno oblikovati. Meščanke in kmetice so namesto krinolin, ki jih niso nikoli prevzele, nosile po več spodnjih kril iz preprostejših materialov. Perilo je bilo podobno tudi v 18. stoletju, krinoline so zamenjale blazine, ki so si jih ženske vlagale pod pas in s tem dosegale priljubljen videz zaobljene zadnjice. A že v prvi polovici 19. stoletja so togi korzeti in nerodne krinoline ponovno prišli v uporabo. To obdobje je prineslo tudi prve ženske spodnje hlače iz bombaža, podobne moškim hlačam, dolge vse do gležnjev ter z razporkom na sredini; redke premožnejše ženske so jih oblačile pod spodnja krila. Uporabljale so jih le ob določenih priložnostih in sprva sploh niso bile priljubljene. Umivanje je veljalo za nezdravo Kot pojasnjuje Jasna, je s spodnjim perilom tesno povezana tudi higiena. Vse do 18. stoletja je umivanje veljalo za nezdravo, čeprav sta tako šola kot cerkev skušali vplivati na izboljšanje higiene. Perilo so preoblačili zelo poredko, tudi le enkrat na mesec. Tudi pranje tako ni bilo pogosto - steznike so ženske nosile dan za dnem, ne da bi jih enkrat samkrat oprale. »Vsekakor velja poudariti, da se prve spodnje hlače niso pojavile iz higienskih razlogov, ampak kot kos oblačila, kije dokazoval položaj na družbeni lestvici. Šele mnogo pozneje, s tradicijo tedenskega umivanja, preoblačenja in pranja perila konec 19. stoletja, predvsem pa v 20. stoletju, pridobi perilo pomen za higieno in zdravje«, pojasnjuje Jasna. »Zanimiv in pomemben pa je podatek, da perilo sprva v moških očeh ni bilo erotično. Ravno nasprotno! Prve spodnjice so namreč segale do gležnjev, moškim pa so bile najbolj erotične prav - redko videne - gole ženske noge. S krajšanjem spodnjih hlačk in uporabo čipk, različnih materialov se je po drugi svetovni vojni večja pozornost dala tudi erotični plati... a ta je vselej prisotna, saj se je spodnje perilo začelo oblačiti prav zaradi poudarka kontrastov med spoloma«. Perilo, podobno današnjemu, šele v drugi polovici 19. stoletja Pravo obdobje perila v smislu, kot ga poznamo danes, se je začelo razvijati v 2. polovici 19- stoletja. V tem času je moda v višjih slojih zapovedovala ozek pas ter poudarjene prsi in zadnjico, pri čemer so si ženske še vedno pomagale s stezniki in krinolinami. Steznik je bil izredno trd, tog, večinoma iz močnega platna, ki so ga ženske oblekle povrhu spodnje srajce in ga na hrbtu tesno zavezale z vrvico. S pomočjo ribjih kosti in trakov so stezniki stisnili trebuh in izbočili prsi, pri tem pa večkrat polomili rebra in poškodovali notranje organe. Podatki razkrivajo, da si je ženska obseg pasu stisnila tudi za deset in več centimetrov (iz 56 cm celo na 40 cm!). V 2. polovici 19. stoletja oo esc tudi pri nas žc poj a-vile spodnje hlače, a tedaj so jih nosile le plemkinje in meščanke, izjemoma premožnejše kmetice. Spodnje hlače so bile tako dolge, da ravno še niso kukale izpod kril, in ohlapne, z razporkom ter trakcem za zavezovanje v pasu. Ženske so se nanje navadile le s težavo - starejše jih niso nikdar prevzele, čeprav so preprečevale mnoge nevšečnosti. Ženske na podeželju pa so še dolgo nosile samo spodnje srajce in spodnja krila. V 2. polovici 19- stoletja so bili domači in tuji modni časopisi že pogostejši, v uporabo je prihajal šivalni stroj za izdelavo perila. Domače platno je dokončno zamenjal bombaž, kot najboljši material za perilo pa se je skozi vse leto priporočala volna. Za izdelovanje perila je bil izjemnega pomena izum elastike leta 1840. Prelomno 20. stoletje Dvajseto stoletje je bilo za ženske prelomno v več pogledih. Ženske so se osamosvojile, se začele ukvarjati s športom, v času vojne so prevzele moška opravila, zato so neudobne steznike dokončno zamenjala ohlapnejša oblačila, perilo je začelo postajati vse bolj funkcionalno, lepšega videza in mehkejše, bolj fino. Krila so se precej skrajšala, ženske so začele nositi hlače in pod njimi spodnjice. Pojavili so se modrčki, ki so bili sprva krojeni kot oprijet životec. Po meri so jih izdelovale šivilje specialistke. A modrčkov ženske niso sprejele povsem odprtih rok. Kar dolgo je trajalo, da so se navadile nanje, in pogosto jih je nadomeščala le spodnja majica ali kombineža. Krajšati so se začele tudi spodnjice, ki so še nekaj desetletij prej segale do gležnjev. Postale so udobnejše in zato so jih ženske nosile vse bolj pogosto, a na Slovenskem so še dolgo v 20. stoletje nosile daljše spodnjice z razporkom, saj so se spremembe v kroju uveljavljale zelo počasi. K ženskemu perilu, kije bilo do 1930. leta še vedno dostopno le premožnim, so v obdobju med obema vojnama sodile spodnje hlače, kombineže, kombineji, modrčki, nogavice in pasovi ter podveze za nogavice, pa tudi pižame, spalne srajce in robci. V obdobju med obema vojnama so spodnje hlače nosile le mlajše ženske, starejše so ostajale zveste spodnjim krilom ali pa dolgim spodnjim hlačam z razporkom. V tridesetih letih 20. stoletja so se pojavili prvi modrčki v današnjem pomenu besede, torej takšni z oporo, z dvema ločenima in oblikovanima košaricama, z nastavljivimi, pogosto gumijastimi naramnicami ter z zapenjanjem z gumbi spredaj ali zadaj. Tudi modrčki so se v garderobnih omarah žensk pojavljali zelo postopoma, saj jih starejše ženske in podeže-lanke niso sprejele odprtih rok. V 2. polovici 20. stoletja je tako prišlo do revolucije v novih materialih, nove elastične tkanine - predvsem lycra - so omogočile preprosto, lepo in praktično perilo. Verjetno največja pridobitev za ženske pa je bil prihod najlonskih nogavic. V petdesetih letih 20. stoletja so perilo začeli oglaševati in prikazovati na televiziji ter s tem dokončno razbili tabu o tej temi. Kmalu po vojni se je v Sloveniji pojavilo tudi prvo konfekcijsko perilo iz domače tovarne Lisca, kar so ženske sprejele z olajšanjem, saj je bilo uvoženo perilo drago, zato so ga večinoma šivale same. Od šestdesetih let 20. stoletja naprej se moda spreminja hitreje kot kdaj prej. Perilo je dokončno postalo znak socialne naprednosti, ni več skrivnostno, ampak preprosto in praktično in minimalistično. Ženske v perilu, ki ohranja svoj higienski in erotični pomen, še nikdar v vsej zgodovini niso bile tako svobodne kot danes. Zanimivo razstavo in katalog zaključuje ugotovitev in provokativno vprašanje:«Spodnje perilo ima torej zelo zanimivo zgodovino, toda kaj bistvenega se je spremenilo v vseh teh stoletjih? Modna industrija za perilo porabi nekajkrat manj blaga, toda minimalizem je dosegel svoj vrhunec in morda si ženske kmalu spet lahko obetamo modo preteklih stoletij. Danes si lahko kupimo vsakršno perilo, ki si ga zaželimo, in čeprav ga sušimo v zadnjih vrstah in ga kot nekaj manjvrednega hitro vržemo v smeti, se zdi, da so tabuji o tej temi dokončno padli. Toda - ali danes pokažemo, kaj nosimo pod hlačami?« SAŠA MEJAČ ■ - * • * Oblačenje spodnjega perila pri ženskah je bilo v 2. polovici 19. stoletja videti nekako takole: s pomočjo druge ženske so si najprej oblekle dolgo spodnjo srajco, si čeznjo nadele dolg in tesen korzet, nato dolge spodnjice, čeznje pa žičnato krinolino ali kasneje blazino za poudarjanje zadnjice, čez vse to pa še nekaj spodnjih kril in nato vrhnjo obleko. ZANIMIVOSTI V Snoviku že pet apartmajskih hišk z 221 ležišči Hiške na robu gozda, kot so v Termah Snovik poimenovali novo apartmajsko naselje, od letošnjega poletja v petih objektih ponujajo gostom že 221 ležišč. Vrata treh novih apartmajskih hišk, poimenovane Breza, Hrast in Lipa, so bila minuli petek, 15. septembra, pripravljena na slovesno odprtje. S simboličnim prerezom traku so direktor Term Snovik Ivan Hribar, minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in župan občine Kamnik Anton Tone Smolnikar tudi uradno odprli vrata 15 apartmajev in 30 dvoposteljnih sob s 121 novimi ležišči v treh objektih, ki so se pridružili lani odprtima objektoma Smreka in Bor. V dobrem letu dni so v Termah Snovik zabeležili že preko 11.000 nočitev. Dosedanja vrednost izvedenih del je 850 milijonov tolarjev, od katerih bodo prejeli 35 % nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih skladov. Kot neopravičen del financiranja pa so Terme Snovik namenile še 134 milijonov tolarjev za izgradnjo dovozne ceste, kanalizacije in vodovoda. Kot je na slovesnosti ob odprtju povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar, gostje ne prihajajo v Snovik samo zaradi postelj, ampak predvsem zaradi dobrega počutja, blagodejnosti termalne vode in prečudovite narave naročja kamniških planin. Z namenom ohranitve idilične narave izvajajo vzporedno investicijo obnovljivih virov energije, vgradnje toplotnih črpalk in namestitev vakuumskih sončnih kolektorjev. »Pomemben dosežek Term Snovik v letošnjem letu je tudi začetek izgradnje kotlovnice na biomaso, ki bo ogrevala naše terme. To je naš današnji prispevek za prihodnost, da bo snoviška dolina ostala idilična in zelena,« je poudaril direktor Hribar. Ta prizadevanja jih povezujejo z lokalnim okoljem in s Turističnim društvom Tuhinjska dolina, s katerim urejajo poti za nordijsko hojo, posadili so sončnice, organizirali odmevne prireditve ... Ob pomembnosti pridobitve novih apartmajev, ki dopolnjujejo turistično ponudbo Tuhinjske doline, občine Kamnik in širše regije, je pomembnost povezovanja in sodelovanja z lokalnim okoljem pozdravil tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak in ga označil za pravo pot v turizmu: »Slovenija tudi v prihodnosti stavi na turizem, ki daje gospodarstvu nov zagon, saj raste mnogo hitreje kot gospodarstvo (v lanskem letu 10% rast turizma in 4% rast gospodarstva). V turizmu je veliko izzivov, ki jih lahko dosežemo s sodelovanjem, saj pravimo: turizem smo ljudje. Turizem daje poleg zaslužka tudi pečat lokalnemu okolju, krajini, kulturni in naravni dediščini, izboljšanju infrastrukture, skratka večji kakovosti življenja«. Zupan Anton Tone Smolnikar je izpostavil pomembnost razvoja Term Snovik kot osrednjega nosilca turističnega razvoja v občini, ob tem pa spomnil na zamisli, zapisane v Kamniškem občanu leta 1979: »Najbolj nujno pa Kamnik potrebuje prenočitvene zmogljivosti. Zasejati bo potrebno seme v Vasenem, pa še Dostop do apartmajev krasi 32 gredic z naravnimi zelišči, ki sojih letos posadili s skrbjo za zdravje in zeleno okolje. Predstavljajo zametek sprehajalne poti, ki bo potekala okoli term. V avgustu so v soncu zažareli tudi cvetovi sončnic, ki sojih posadili člani Turističnega društva Tuhinjska dolina. V Kamniku vsena enem mestu Glavni trg ’ - kanmK@razvoj.si - T: 01/831 82 54 Projekt VEM - »Vse na enem mestu« je sofinanciran s strani EU, v okviru programa PHARE s podporo Ministrstva za gospodarstvo. V letu 2006 bo v Sloveniji vzpostavljenih 29 točk VEM, ki bodo podjetnike na lokalnem nivoju povezale s centralnim informacijskim sistemom. V Kamniku bo na voljo vsa strokovna in informacijska podpora. Točka VEM nudi: §§ registracijo s.p., predložitev davčnih podatkov in prijavo v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter spremembo ali izbris iz registra; 81 brezposelnim osebam nudimo pomoč pri samozaposlovanju; g v okviru točke VEM, deluje mreža zunanjih specialistov, ki nudijo pomoč podjetnikom; H pri nas dobite informacije o vseh aktualnih razpisih za podjetniške projekte; 8i posredujemo vam informacije o različnih podjetniških usposabljanjih, namenjenih povečanju podjetniških znanj. V okviru točke VEM, bodo naša prizadevanja usmerjena v: I skrajšanje časa registracije dejavnosti za podjetnike in znižanje stroškov registracije; 8 približanje svetovalnih storitev podjetnikom v vključenih občinah; 6 dvig kakovosti (in obsega) svetovalnih storitev; B spremembo odnosa javne uprave do podjetnikov pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev dovoljenj za opravljanje dejavnosti. Prednosti VEM-a: 1 zaradi medsebojnega povezovanja različnih organizacij, bo prišlo do boljšega pretoka informacij, ki so danes ključnega pomena za napredek; 1 na VEM točkah bodo podjetniki in bodoči podjetniki dobili kakovostne informacije hitreje in lažje in ceneje. Dan odprtih vrat bo v sredo, 4.10. 2006 od 9. do 15. ure na vstopni točki VEM v Kamniku - Glavni trg 2. Prednost uporabe storitve VEM je v tem, da lahko bodoči podjetnik postopek registracije oz. vse spremembe ter prijavo v • zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravi na enem mestu, kar je zanj prihranek časa in denarja. Za začetek postopka registracije je potrebno le, da se v času uradnih ur oglasite na vstopni točki VEM, s sabo prinesite osebni dokument in davčno številko. Vse ostale listine pridobi strokovnjak v postopku prijave v Poslovni register Slovenije. , Hitre in enostavne delavnice v Kamniku vse od 18. do 19. ure Koliko potrebujem za začetek poslovanja Financiranje podjetja v vsej njegovi življenjski dobi, ki temelji na denarju kot osrednji kategoriji. Poseben poudarek na potrebnih znanjih pri začetku poslovanja. Kako se prijaviti na razpis Predstavitev aktualnih razpisov za podjetnike in obrtnike. Povzetek vsebin razpisov in razpisnih zahtev. Kdo je inovativen podjetnik Kateri so osnovni elementi, ki sploh definirajo inovativni proces in katera so orodja, kijih podjetnik lahko uporabi za dvig dodane vrednosti svojih produktov, storitev in/ali rešitev. Zakaj se povezovati Skrivnosti uspešnega sodelovanja in povezovanja ter ključne potrebe in ovire medpodjetniškega sodelovanja in povezovanja. Se vidimo na VEM točki! Hiške na robu gozda, kot so v Termah Snovik poimenovali novo apartmajsko naselje, od letošnjega poletja v petih objektih ponujajo gostom že 221 ležišč. kje ...« in nadaljeval z ugotovitvijo: »In res se je pokazalo: seme, zasejano pred dvanajstimi leti, že daje sadove. Območje Term Snovik zagotavlja nova delovna mesta in prenočitvene kapacitete.« V Termah Snovik so se projekta, ki je podprt tudi s sredstvi strukturnih skladov EU, lotili resno in zagnano, saj apartmajsko naselje na obronku gozda raste naprej. Do zaključka izgradnje julija prihodnje leto bo postavljenih osem apartmajskih sklopov, ki bodo gostom nudili sprostitev v zeleni naravi, miru, termalni vodi ... SAŠA MEJAČ AS Aktivna Slovenija www.aktivnaslovenija.si/ kamnik Novepridobitve v najmlajših slovenskih termah je spremljala pesem otrok osnovne šole Šmartno v Tuhinju. M Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Zaupamo v zagnanost mladih in izkušenost starejših! Kipar Miha Kač se je lotil upodobitve naše zgodovinske znamenitosti Ob Bistričici se rojeva nov mamut... V ateljeju kiparja Miha Kača v Bistričici že nekaj mesecev nastaja upodobitev našega slavnega neveljskega mamuta, katerega nepopolno okostje so v Nevljah našli leta 1938 ob regulaciji Nevljice. Po ugotovitvah strokovnjakov naj bi mamut živel pred približno 20.000 leti. Okostje neveljskega mamuta je eno najpopolnejših okostij mamuta v Evropi in danes predstavlja nekakšen simbol Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer se nahaja. Ob 60-letnici izkopa okostja leta 1998 mu je Pošta Slovenije namenila posebno znamko. Vsekakor si ta zgodovinska znamenitost v okviru našega toliko poudarjanega turističnega razvoja zasluži veliko več pozornosti, kot jo je doživela doslej. Kipar Miha Kač, ki je pred leti upodobil tudi motniškega pritlikavega nosoroga, že dalj časa razmišlja o upodobitvi mamuta v naravni velikosti, ki bi stal v bližini najdišča okostja ob Nevljici. To bi vsekakor pomenilo prvovrstno turistično atrakcijo, tako za Nevlje in Tuhinjsko dolino kot za celotno kamniško občino. Kiparja Kača je k tej zamisli še posebej spodbudil lanski obisk Južne Amerike, kjer si je od blizu ogledal, kako tamkajšnji turizem »izkorišča« dinozavre. Ko smo ga nedavno obiskali v njegovem ateljeju v Bistričici, nam je že pokazal 23 cm velikega mamuta, ki je nastal po daljšem preučevanju okostja mamuta v Prirodoslovnem muzeju, zbiranju različne literature in doslej znanih upodobitev mamuta. Sedaj že dva meseca nastaja 170 cm dolg mamut, kar pomeni od 3,5 do 4-krat manjši od naravne velikosti. Na vprašanje, kdaj se bo lotil oblikovanja mamuta v naravni velikosti, pa Miha pravi, da to ni odvisno samo od njega, saj stroški take skulpture niso majhni. Zami- sel bi moralo podpreti širše okolje, od krajanov krajevne skupnosti Nevlje, turističnih organizacij do občine in drugih. Pove tudi, da je na veliko razumevanje za njegovo idejo naletel pri strokovnjakih Prirodoslovnega muzeja Slovenije, od občinskih mož pa mu je doslej svojo podporo izrazil svetnik Miha Resnik, zanjo pa je zelo ogret tudi častni občan dr. Niko Sadnikar, ki se še dobro spominja dogodkov ob izkopavanju okostja leta 1938, ko so delavci ob izkopu temeljev za nov most v plasti gline naleteli na »štore«. Na koncu še to: ali si lahko zamislimo lepše obeležje sedemdesete obletnice izkopa mamutovega okostja v marcu 2008 (ob našem občinskem prazniku!) kot bi bilo slavnostno odkritje mamuta v naravni velikosti na vzpetini nad neveljskim mostom ... Razmislimo skupaj in pomagajmo Mihu uresničiti njegovo idejo - strokovno in denarno ...! FRANC SVETEIJ Miha Kač, ki je doslej ustvaril zajeten opus preko 300 kiparskih del, seje sedaj lotil še znamenitega neveljskega mamuta. Pri svojem delu se najbolj opira na velikost in sorazmerja mamutovega okostja, ki zbuja občudovanje obiskovalcev v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Mamutov most v Nevljah, v bližini katerega naj bi stal mamut v naravni velikosti... Miha Resnik, kandidat za župana, predstavil svoj predvolilni program Za boljšo kakovost življenja v naši občini V začetku meseca je Miha Resnik, kandidat za kamniškega župana, ki ga podpirajo Socialni demokrati, novoustanovljena Zelena stranka, Demokratična stranka upokojencev ter Obrtno-podjetniška lista Kamnik, predstavil program »Za kakovost bivanja«, s katerim bi vodil občino v naslednjih štirih letih. Kot pravi, bi si prizadeval predvsem za boljšo kakovost življenja v naši občini ter razvoj Kamnika kot središča turistične regije. Staro mestno jedro Potenciali starega dela mesta po Resnikovem mnenju še niso dovolj izkoriščeni, zato si bo, če bo izvoljen, prizadeval, da bo ta, najzanimivejši in najvrednejši del našega mesta postal stičišče vseh občanov, ne samo tistih, ki živijo v mestu. »Ker tudi sam živim v mestu, dobro poznam njegovo vrednost in potenciale, zato si bom prizadeval, da jih spoznajo tudi občani iz drugih delov občine. Prepričan sem, da bi k živahnejšemu utripu starega dela mesta lahko prispevala tudi občinska uprava, če bi lastnike hiš bolj spodbujala k temu, da hiše obnavljajo, prazne prostore pa oddajajo ali preurejajo v prenočišča, ki bi jih lahko tržili preko TlC-a. Turistična ponudba in izkoriščanje javnega prostora za prizorišče kulturnih in etnoloških prireditev, bi morala postati sestavni del revitalizacije starega dela mesta, poletne prireditve pa bi morali združiti v festival Kamniško poletje, s čimer bi Kamnik postal tudi festivalsko mesto. Prenovo starih stavb v mestnem jedru, razvoj novih programov za oživljanje tega dela mesta (spodbujanje umetnostne obrti, gostinstva, galerijske dejavnosti ter odpiranja čitalnic in internetnih kavarn...), ter druge načine oživljanja mestnega jedra, bi delno sofinancirala občina, delno pa tudi zasebni kapital,« je še povedal Resnik. Velika planina V prihodnjem mandatu bo, po njegovih besedah, treba dokončno rešiti probleme, ki so se nam zaradi dolgotrajne denacionalizacije in neenotnih interesov nakopičili na Veliki planini. »Težko verjamem, da bomo našli tujega investitorja, zato stavim predvsem na naše domače sile. Zagovarjam rešitev, da bi na Veliko planino uredili tudi cesto, promet bi potekal do urejenih parkirišč, medtem ko na samo planino motornim vozilom ne bi več dovolili. Toda dokler lastništvo na planini ni dorečeno, se dela v tej smeri ne moremo lotiti, zato je treba najprej urediti lastniška vprašanja,« pravi. Naslednja dva pomembna projekta, s katerima se bo novi župan moral spopasti, sta začetek urejanja rekreacijske poti ob Kamniški Bistrici ter obnova trim steze na Zapricah. Razvoj kmetijstva in podjetništva Razvitega podeželja si brez kmetijstva ni mogoče predstavljati, zato bi Resnik veliko pozornosti namenjal tudi ohranjanju in razvoju kamniškega kmetijstva ter izobraževanju in strokovnem usposabljanju nosilcev kmetijske dejavnosti. »Z novim znanjem ter spodbujanjem ekološke pridelave hrane bi bilo naše kmetijstvo bolj konkurenčno in prijazno do okolja, povrhu vsega pa bi tudi naša pitna voda ostala tako kakovostna kot je sedaj,« je povedal Resnik. Ker je Miha Resnik tudi sam podjetnik in je v občinskem svetu v iztekajočem se mandatu zastopal interese obrtnikov in podjetnikov, mu problemi kamniškega podjetništva niso neznani. »Kamniški podjetniški potencial bi bilo treba nagraditi s tem, da bi poiskali lokacijo za novo obrtno cono, čeprav obrtna cona Stol še ni povsem izkoriščena, saj je v njej prostora vsaj še za kakšnih petdeset podjetij s približno 500 delovnimi mesti. Vsekakor pa mora občina izboljšati svoj odnos do gospodarstva ter več proračunskega denarja namenjati za komunalno opremljanje zemljišč za razvoj obrti in podjetništva. Izvesti bi bilo treba tudi analizo prednosti in pomanjkljivosti naše občine na tem področju.« Skrb za zdravstveno stanje občanov in starejše občane Miha Resnik pravi, da bo v naslednjem mandatu treba naročiti tudi celovito raziskavo o zdravstvenem stanju občanov občine Kamnik ter kupiti mobilno postajo za merjenje kakovosti zraka v naši občini. Na podlagi tega bi potem izdelali strategijo za zmanjšanje onesnaževanja zraka v občini ter poskrbeli za to, da bi občina lahko bolj učinkovito nadzirala onesnaževalce zraka v naši občini. Na področju skrbi za starejše občane bo treba posebno pozornost nameniti gradnji varovanih stanovanj, po katerih je v naši občini vse več povpraševanja. »Ker je ustrezen zazidalni načrt že sprejet, pa tudi investitorji se za ta projekt že zanimajo, ne vidim ovir, da tega projekta, ki bi obsegal približno 25 varovanih stanovanj, v naslednjih štirih letih ne bi izvedli,« pravi Resnik. Neprofitna in socialna stanovanja V naslednjem mandatu bi morali po Resnikovem prepričanju spremeniti tudi občinsko stanovanjsko politiko ter dosedanji pristop, ki so ga zaznamovala po celem mestu razpršena in relativno drago kupljena občinska stanovanja, zamenjati z novim. To je občinsko gradnjo socialnih in neprofitnih stanovanj, kar je resda projekt, ki ga ne bo mogoče hitro izvesti, vendar bi občina v tem primeru prišla do cenejših stanovanj, ki bi bila poleg tega skoncentrirana v enem samem objektu. Prometna ureditev Resnik si bo prizadeval, da se bodo prometne težave naše občine reševale s prometnimi povezavami mimo mesta in ne skozi njega, zato bi se morali čim prej lotiti priprave trase za zahodno obvoznico. »Ob prenovi obstoječih prometnih povezav bomo dosledno pazili na potrebe gibalno omejenih oseb, na Šutni pa se zavzemam za njeno delno odprtje za promet. Dopoldan naj bo Šutna odprta za enosmerni promet v smeri sever - jug, popoldan pa naj se za motorni promet zapre in nameni sprehajalcem in kolesarjem. Vsekakor pa bomo morali obnoviti njeno tlakovanje, ob tem pa ob njej zgraditi tudi parkirne žepe,« je še povedal kandidat za kamniškega župana Miha Resnik. Prostor v vrtcih za vse kamniške otroke V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, da so naši otroci naše največje bogastvo in zato bo področje ureditve otroškega varstva tudi naša prednostna naloga. Upamo si trditi, da je trenutno stanje na področju otroškega varstva v naši občini, ko na sprejem v vrtec v šolskem letu 2006/07 čaka skoraj 400 otrok, zelo slabo urejeno in nikakor ne zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh otrok. Do svojega prostora v vrtcu so upravičeni vsi kamniški otroci. Edino sprejemljivo rešitev, ki bo omogočala enakopravno obravnavanje vseh kamniških otrok, vidimo v povečanju obstoječih kapacitet otroških vrtcev. Zato predlagamo: - oddaja koncesije privatnim vrtcem, - čimprej dokončati vrtec na Perovem, - ureditev dodatnih oddelkov v OŠ 27. julij in - ponovno pričeti pogovore z vodstvom samostana Mekinje o možnosti vključitve dodatnih kapacitet v njihovem samostanu. Za preteklo obdobje je bilo nemoralno in nesprejemljivo, da je bila izgradnja Usnjarskega mosta prednostna naloga župana, ne pa tudi občinskega sveta občine Kamnik in so se tako sredstva iz občinskega proračuna porabila za izgradnjo mostu, ki sploh ni bila samostojna postavka v občinskem proračunu, a bi zaradi velikosti finančne postavke vsekakor to morala biti. Pri pogovorih z investitorji novih stanovanjskih kapacitet bi se morala obvezno najti rešitev za povečanje nastanitvenih kapacitet otroškega varstva. Tako pa so starši v situaciji, ko morajo svoje otroke voziti v vrtce v sosednje občine (tudi v Cerklje). Zaradi dosedanje neustrezne občinske politike in preobsežne pozidave Kamnika brez istočasnega zagotavljanja ustrezne infrastrukture, se zavedamo, da bo zagotovitev varstva predšolskih otrok tudi v prihodnosti zahtevala izredno velika vlaganja. Racionalizacija stroškov - cenejše otroško varstvo V Slovenski demokratski stranki si upamo trditi, da je poslovanje kamniških vrtcev negospodarno in nepregledno. V kolikor si pogledamo primerjavo cen vrtcev z ostalimi v sosednjih občinah lahko vidimo, da smo v kamniški občini med najdražjimi, v starostni skupini otrok od 3 - 6 let pa celo najdražji. 90.000 -Z 80.000 70.000 60.000 50.000 40.000 30.000 20.000 10.000 0 Zadnji podražitvi, ki ju je predlagal župan Anton Tone Smolnikar in pripravila vodja oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin in ravnateljica VVZ Antona Medveda Marinka Boroša, v letu 2005 za 4 % in v letu 2006 za 5.5 % sta bili za nas nesprejemljivi in obe sprejeti podražitvi občinski svetniki Slovenske demokratske stranke niso podprli. Prevladalo je mnenje, da se morajo poiskati notranje rezerve. Do take odločitve smo prišli po pregledu postavk stroškov materiala in storitev. Iz njih je razvidno, da so nekatere postavke previsoke. Za primer bi navedli postavke povračila delavcem za dnevnice in kilometrino, ki je na letni ravni za leto 2005 znašalo kar 3.140.000 SIT, kljub temu, da so imeli vrtci v uporabi tri službena vozila. Glede na to, da je največji strošek dela, ki predstavlja 72,2 % vseh stroškov, se nihče ni vprašal, zakaj v kamniških vrtcih potrebujemo tako številno vodstvo. Vrtec »vodijo« in o vsem odločajo najmanj štirje ljudje, ki sebe imenujejo strokovni kolegij in se zelo pogosto sestajajo. To so: direktorica vrtca, dve podravnateljici ter vodja prehrane in higiene. Podravnateljici nimata obveznosti v skupini - ne delata z otroki. Za zgledne primere bi lahko navedli podravnatelja v OŠ, ki tudi uči in direktorja zdravstvenega doma v Kamniku, ki tri dni na teden ordinira v ordinaciji, pri vodenju zdravstvenega doma pa mu pomaga ena medicinska sestra brez obveznosti v ambulanti. V vrtcu je zaposlenih nekaj čez sto ljudi, v zdravstvenem domu pa okoli stotrideset. Vprašamo se lahko tudi, kakšna so dela in naloge vodje prehrane in higiene in ali ga sploh potrebujemo, če pa se hrana za najmlajše otroke - dojenčke pripravlja v kuhinjah vrtca, za ostale otroke pa se s hrano oskrbujejo iz kuhinje srednješolskega centra, ki za kosila baje izdela tudi jedilnike. Res gospodarno.. Vprašajmo se, kdo je sprejel tako sistemizacijo delovnih mest in ali res potrebujemo dve podravnateljici in vodjo prehrane in higiene. Prav tako je negospodarno in nesprejemljivo, da »strokovni kolegij« razporeja zaposlene tako, da delajo čim dlje od kraja bivanja, kar predstavlja velik strošek prevoza na delo. Nikakor se ne moremo strinjati, da previsoki stroški vedno padejo na ramena staršev. Vodstvu VVZ Antona Medveda smo predlagali, da čimprej pristopijo k racionalizaciji stroškov, ki ne bodo vplivali na kvalitetno varstvo kamniških otrok. Nuditi jim moramo dobro oskrbo, vendar pa moramo to zaupati nekomu, ki bo s sredstvi znal razpolagati racionalno in transparentno. Do danes z njihove strani žal ni bilo zaznati nobenih ukrepov. SLOVENIJA na novi poti V četrtek, 14.9. 2006, smo se na pobudo kandidata za župana občine Kamnik Demetra Sadnikarja udeležili posaditve lipe pred OŠ Marije Vere MINISTER ZA PRAVOSODJE dr. LOVRO ŠTURM V KAMNIKU Kamniško sodišče je eno zglednejših slovenskih sodišč V petek, 15. septembra, je minister za pravosodje dr. Lovro Šturm obiskal kamniško okrajno sodišče, nato pa se je v kamniški matični knjižnici sešel še z občankami in občani ter odgovarjal na njihova vprašanja. Dr. Lovro Šturm s svojo ekipo redno obiskuje sodišča po Sloveniji in se seznanja z delom sodnikov in razmerami na sodiščih. Po obisku kamniškega sodišča je povedal, da je eno izmed zglednejših sodišč v Sloveniji, saj dobro obvladuje pripad zadev, kar pomeni, da je nerešenih postopkov relativno malo. Minister je še povedal, da imamo v Kamniku tudi izredno lepo sodno zgradbo v primerjavi z drugimi sodišči po Sloveniji. Po obisku sodišča se je v kavarni Veronika srečal s predstavniki Nove Slovenije Kamnik in kandidatom za župana Demetrom Sadnikarjem. Ministra so seznanili s splošnim stanjem v Kamniku. Za vse občanke in občane, ki so želeli spregovoriti z ministrom dr. Šturmom, je Nova Slovenija Kamnik organizirala v kamniški matični knjižnici uro in pol dolg pogovor, ki ga je moderiral Matej Tonin. Občani so na ministra naslovili več kot petdeset različnih vprašanj, med drugim je minister spregovoril o svoji poklicni in življenjski poti ter o delu na področju pravosodja. Predstavil je projekt »Lukenda«, skupni nacionalni program za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010, in aktivnosti na področju notariata, pri čemer je izpostavil glavne razloge in prednosti ukrepov, kot so znižanje notarske tarife, povečanje števila notarskih mest in nadzor nad delom notarjev. Minister je prisotne seznanil s številnimi zakonskimi spremembami, kisov pripravi na Ministrstvu za pravosodje, ter podal nekaj koristnih nasvetov, kako do hitrejšega sodnega epiloga. V nadaljevanju večera je minister odgovarjal na zastavljena vprašanja s področja denacionalizacije in načrtov na področju pravosodja. MATEJ TONIN KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA VABI KRAJANKE IN KRAJANE, KI SO PRIPRAVLJENI SODELOVATI V SVETU KS TER S SVOJIM DELOM PRIPOMOČI K IZBOLJŠANJU RAZMER V KS, DA KANDIDIRAJO V SVET KS. KANDIDATI LAHKO ŠE DO 25.9.2006 PODAJO PISNO PRIJAVO (IME IN PRIIMEK, NASLOV, MŠ0, IZOBRAZBA ) NA NASLOV: KS DUPLICA, JAKOPIČEVA 11,1241 KAMNIK ALI SE OSEBNO OGLASIJO V TAJNIŠTVU KS, KI SE NAHAJA V ZAČASNIH PROSTORIH OŠ MARIJE VERE. Za vse dodatne informacije se obrnite na tajnico gospo Dragico Požek na tel. 041- 254-730 Predsednik KS DUPLICA Marjan Hrovat Peter Pavel Glavar - Odisej iz Komende Kulturno društvo dr. Franceta Steleta bo ob 240-letnici blagoslovitve cerkve sv. Ane v Tunjicah na pobočju pod cerkvijo prikazalo izsek iz življenja in dela Petra Pavla Glavarja in sodobnikov. V predstavi bodo nastopili amaterski igralci iz Tunjic, Kamnika, Tuhinjske doline. Z njo se bomo poklonili Petru Pavlu Glavarju, graditelju cerkve sv. Ane. Predstava bo 6. in 7. oktobra ob 19. uri. Lepo vabljeni! NA KRATKO Razstavljena dela likovnega bienala Velika planina V sklop spremljajočih prireditev Dnevov narodnih noš sodi tudi razstava zanimivih slikarskih del udeležencev bienala Velika planina, ki ga je v začetku avgusta organiziralo Kulturno umetniško društvo Tone Kranjc. Še do 25. septembra v galeriji Veronika svoja dela na ogled postavljajo Lojze Berlec, Drago Bizjak, Boris Bratuž, Antonio Buzeti, Miloš Dekič, Majda Drnovšek, Nada Fišer, Franc Guček, Karel Hruza, Vlado Hvalič, Štefan Jež, Ivo Kor-daš, Benjamin Kumprej, Mario Miot, Zmago Modic, Marjan Novak, Tjaša Pogačar, Bogdan Potnik, Andrej Potokar, Jože Potokar, Nataša Prestor, Irena Redja, Mira Resnik, Marjana Rošelj, Dušan Sterle, Matevž Sterle, Alenka Sušnik, Mojca Šikonja, Dušan Št raj ha r, Lara Uranič, Robert Uranič, Branko Železnik, Marjeta Železnik in Vinko Železnikar. Zgodbe o ljudeh in dogodkih v naših gorah Matična knjižnica Kamnik je 12. septembra povabila na predstavitev knjige Iveri z Grintovcev. Knjigo, ki je posvečena spominu na nekdanje dni in ljudi v naših gorah ter spominu na nedavno preminulega avtorja Vlasta Kopača, je predstavil njen urednik France Malešič. Vsebina knjige na radoživ način prikazuje nekdanje čase in ljudi na južnem delu Kamniško-Savinjskih Alp, zaokrožena je v na videz preproste zgodbe o ljudeh in dogodkih, pripovedi pa zrcalijo prvobitnost, obžarjeno z iskrivimi posebnostmi. O arheološki kulturni dediščini v Kamniško-Savinjskih Alpah Minuli pe+ek smo bili v Galeriji Veronika priča še eni zanimivi predstavitvi. Založba Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti u Območna izpostava Kamnik in Občina Kamnik so pripravili predstavitev pravkar izdane knjižne monografije z naslovom »ČLOVEK V ALPAH. Desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah«. Zbornik z 18 strokovnimi članki, ki obravnavajo arheološko kulturno dediščino v visokogorju, pretežno v Kam-niško-Savinjskih Alpah, je predstavil urednik dr. Tone Cevc. SAŠA MEJAČ Izobraževanje za boljše življenje V kamniškem Šolskem centru Rudolfa Maistra imajo poleg srednješolskih programov gimnazije, ekonomske gimnazije in ekonomske šole tudi enoto za izobraževanje odraslih. Letno jo obiskuje do 350 udeležencev, ki se želijo naučiti ali obnoviti tuje jezike, pridobiti računalniške spretnosti ali dokončati poklicno ali srednjo šolo. Prihajajo z različnimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami, vsem pa je skupna želja po izboljšanju svoje izobrazbe in s tem napredovanju v osebnem in poklicnem življenju. Tečaji niso le pridobivanje znanja, temveč tudi prijetno in koristno druženje Pri tečajih tujih jezikov lahko udeleženci izbirajo med začetnimi, nadaljevalnimi in izpopolnjevalnimi tečaji angleščine, nemščine, italijanščine in francoščine po verificiranih programih za odrasle. Tečaji potekajo v majhnih skupinah z izkušenimi profesorji, ki tečajnike že vse od začetka spodbujajo k aktivni uporabi jezika, saj se zavedajo, daje ustrezno komuniciranje v današnjem času še kako pomembno. Na voljo so jim tudi sodobna avdio-vizualna učna sredstva, ki pripomorejo k uspešnosti učenja. Enako velja seveda tudi za tečaje računalništva, razvrščene po tematskih sklopih, na primer word, excel, uporaba interneta ipd., ter stopnjah od začetnih do nadaljevalnih. Poleg teh pa prirejajo tudi take bolj enostavne, praktično naravnane, kot so denimo tečaji slepega tipkanja. Jezikovne in računalniške tečaje vodijo v svojih prostorih, če pa gre za zaključene skupine iz enega podjetja, jih lahko izvajajo tudi na sedežu naročnika. Z zaključeno srednjo šolo do boljše službe Osrednji del izobraževanja odraslih je namenjen izobraževanju PRODAJALCEV in EKONOMSKIH TEHNIKOV. Na kamniškem šolskem centru se zavedajo, daje vključevanje odraslih v izobraževanje nemalokrat povezano z s številnimi težavami, saj morajo udeleženci šolo vriniti med siceršnje vsakdanje obveznosti, službo in družino, kar nikakor ni enostavno. Poleg tega imajo odrasli udeleženci pogosto »slabe spomine« na šolska leta, zato se na enoti izobraževanja odraslih trudijo, da bi jim šolanje približali v kar najbolj prijazni luči. Po uvodnem razgovoru sestavijo individualne predmetnike Za vsakega udeleženca, potem pa še osebni izobraževalni načrt. Poenostavljeno bi lahko rekli, da vsakemu posamezniku iz celotnega predpisanega programa »odštejejo« tiste predmete, ki mu jih lahko priznajo na podlagi opravljenih izpitov ali letnikov na drugih šotah. Pogovorijo se, koliko časa ima na voljo, koliko obveznosti in razumevanja za šolanje imajo doma in v službi, če so zaposleni, kakšna so morebitna pričakovanja delodajalca, pri brezposelnih pa zahteve Zavoda za zaposlovanje ipd, nato pa skupaj določijo časovni okvir in potek šolanja. Udeležencem so ves čas izobraževanja na voljo konzultacije s profesorji, svetovalnima delavcema in vodjo izobraževanja odraslih, ki jim pomagajo z usmerjanjem, motiviranjem in praktičnimi nasveti. Zaupanje pri pomembnih osebnih odločitvah udeležencev povrnejo s posluhom za posameznika in strokovnostjo. Za udeležence je v Kamniku na voljo dovolj parkirnih mest, breme šolnine pa olajšajo z obročnim odplačevanjem Udeleženci izobraževanja odraslih pa niso edini, ki se izobražujejo, saj se redno »šolajo« tudi profesorji in vodstvo šolskega centra. Že od leta 2000 so vključeni v različne programe za izboljšanje kakovosti, bili so prva generacija srednjih šol, ki so opravili dvoletno izobraževanje zdaj že vseslovenskega projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje, nenehno skrbijo za strokovna izpopolnjevanja svojih zaposlenih, z letošnjim letom pa so se priključili izobraževanju za svetovalce kakovosti. Kamniška spričevala so povsod dobro sprejeta, rezultati poklicne mature pa nad slovenskim povprečjem Na Šolskem centru Rudolfa Maistra se zavedajo, da izobražujejo za boljše življenje, in četudi je v šolskem času potrebno vložiti veliko naporov, se udeleženci slednjič lahko pohvalijo z veliko uporabnih znanj in spretnosti, njihova zaključna spričevala so pri delodajalcih zelo dobro sprejeta, rezultati zaključnih izpitov in poklicne mature pa so nad slovenskim povprečjem. V Kamniku pravijo, da bodo še naprej sledili potrebam družbe in ponujali kakovostno izobraževanje v prijaznem okolju. Če vas zanimajo podrobnosti, jih lahko pokličete na 01-830-32-28. A. S. ŠUSTER Predstavitev programskih izhodišč LDS Kamnik Rezultat izvedbe celotnega programa bodo boljši pogoji za delo, bivanje, kakovostno preživljanje prostega časa in sodelovanje občanov pri razvoji Kamnika, kar mora biti glavni merljivi cilj. / jflp. Rdeča nit programa »12 razvojnih ciljev za obdobje 2007 do 2013« je dejstvo, da so vsa področja v občini med seboj povezana in je tako potrebno načrtovati razvoj Kamnika. Na tem dokumentu sloni tudi dogovor med LDS Kamnik in neodvisnim kandidatom za župana, gospodarstvenikom Marjanom Smoletom - Levčkom, o sodelovanju na letošnjih volitvah. Če naštejemo nekatera področja, ki jim bomo posvetili pozornost in morajo biti sestavni del 4-letne koalicijske pogodbe med strankami v občinskem svetu: SODELOVANJE IN UPOŠTEVANJE POTREB OBČANOV V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi bomo sestavili 4-letni prioritetni vrstni red ureditve manjkajoče infrastrukture. To pomeni predvsem rekonstrukcijo cest, nove pločnike in kolesarske steze, kvalitetno vodooskrbo, javno razsvetljavo, pogoje za kabelsko TV in internet, športno-rekreacijske površine, upravljanje z zemljišči... Odprta vprašanja v »blokovskih« naseljih se lahko rešujejo samo s stalnim dialogom, v katerem se partnerji slišijo. Samo tako bomo našli najboljše rešitve za dokončno ureditev problemov kot so: gradnja in začrtanje parkirnih mest in garaž, povečanje in vzdrževanje zelenih površin, postavitev ustrezne urbane opreme, primeren prometni režim, otroška in športna igrišča, funkcionalna zemljišča itd. F*OVEČANJE PREPUSTNOSTI CEST/POSPEŠITEV PROMETNIH TOKOV Podlaga za načrtovanje prometne infrastrukture je sprejeta prometna študija in izsledki komisije za novo obvozno cesto, ki smo jo predlagali pri sprejemanju proračuna za leto 2006. Zagovarjamo: Izgradnjo dveh dodatnih pasov na obstoječi obvoznici. Izgradnjo krožišča na mestu semaforiziranega križišča na Duplici. " Izgradnjo dveh novih povezovalnih cest čez Kamniško Bistrico, ki bosta imeli širok strokovni konsenz, in ki ne bosta ogrozili stanovanjskih objektov. V sodelovanju s kamniško stroko izgradnja zahodne obvozne ceste. ^ Zaradi večje pretočnosti prometa ob prometnih konicah odprtje Šutne za enosmerni promet, v preostalem času pa mora postati s svojo vsebino zbirališče Kamničanov inKamničank. S sosednjimi občinami obuditi projekt hitre dvotirne železnice do Ljubljane. KAMNIK - MESTO KOLES IN SPREHAJALNIH POTI Varnost kolesarjev in pešcev se bo povečala z mrežo kolesarskih in sprehajalnih poti, ki jo bomo finančno ovrednotili in določili časovne okvire, v katerem bodo zgrajene. Prednost bodo imele kolesarske steze in pešpoti od centra mesta proti vsem turističnim točkam (Motnik, Snovik, Arboretum, Kamniška Bistrica, Zdravilni gaj...). ŠPORT IN REKREACIJA KOT PREVENTIVA Občina mora zasledovati cilj, da s svojimi ukrepi omogoči enake možnosti dostopa do športne infrastrukture za vse občane. Zagovarjamo: Obnovo in izgradnjo športnih in otroških površin v vsaki krajevni skupnosti. ^ Športno-rekreacijski park med OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta z novimi športnimi in otroškimi Površinami, igriščem za inline hokej, atletsko stezo, skate parkom, drsališčem... " Kolesarsko in sprehajalno pot, piknik prostore in rekreacijske površine s pripadajočo infrastrukturo °b Kamniški Bistrici. " Razširitev bazena s pokritim bazenom in dodatnimi mestnimi parkirišči, zaradi česar bo predhodno Potrebno zagotoviti nova teniška igrišča. " Celovito in hitro prenovo kamniškega stadiona. Vzpostavitev pogojev, ki bodo omogočili učinkovito upravljanje ter posodabljanje in izgradnjo potrebne infrastrukture. OTROKOM IN DRUŽINI PRIJAZNA OBČINA >- Zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet za predšolsko vzgojo v javnih vrtcih. Aktivna pomoč občine pri ustanovitvi zasebnih vrtcev in spodbujanje odprtja vzgojno varstvenih družin, ko manjše število otrok varuje ena varuška. 3» Celodnevno počitniško varstvo po celi občini. »- Ustanovitev Fundacije za pomoč otrokom in mladostnikom. ZA SODOBNI OSNOVNOŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAM Tri šole (Šmartno, Marije Vere in Stranje) imajo primerne prostore, medtem ko OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta nimata optimalnih prostorskih pogojev. Zato zagovarjamo optimalne prostorske pogoje za otroke in zaposlene na OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta. Zagovarjamo tudi: Sodelovanje z ravnatelji z namenom zagotoviti šolam novo opremo, poskrbeti za varne šolske poti, urediti prometni režim v okolici šol, dodatno financirati nakup sodobnih učnih pripomočkov, zagotovitev sredstev za dejavnosti, ki niso plačane iz nacionalnega programa in spodbujati ter nagrajevati raziskovalno delo. >- Vzpostavitev takih finančnih in prostorskih pogojev, da bodo šole, športna in otroška igrišča, ki pripadajo šolam, odprta skozi celi dan vse dni v letu. Dopoldne za potrebe formalnega izobraževanja, v popoldanskem času pa neformalnega izobraževanja in za preživljanje prostega časa. ŽUPAN MORA PRVI NAREDITI KORAK, DA BODO KULTURNIKI IN MLADI NAREDILI DVA >• Skupaj s kulturnimi delavci moramo omogočiti, da bo Kulturni dom Kamnik postal središče dogajanja ter promotor in spodbujevalec kulturnega dogajanja. >- Omogočiti kulturnim društvom pogoje, da bodo lahko aktivno sodelovala pri načrtovanju kulturnega prostora. 5».Prenova kulturne infrastrukture in načrtovanje sredstev za izvajanje programov. 2^ Skupaj z mladimi vzpostaviti takšno strukturo in pogoje, ki bodo omogočali sodelovanje mladih v družbenih procesih, širok spekter mladinskih aktivnosti in stabilen vir financiranja. s- Neposredno financiranje programov MC Kotlovnica, ki mora svoje delovanje razširiti na celotno območje občine. PODJETNIŠTVO, TURIZEM IN PODEŽELJE >• Podeželje se mora predstaviti in tržiti pod skupno blagovno znamko »Izdelki izpod Kamniških planin« ter ponuditi izdelke na prireditvah, sejmih, pogostitvah, v lokalnih trgovskih centrih, gostilnah, turističnih objektih. ^Turistična promocija Kamnika mora biti skupna in usmerjena k izbranim ciljnim skupinam, pripravljena načrtno in pogumno, da bo dala rezultate že v nekaj letih. s- Skupno vlaganje zasebnega kapitala, proračunskih sredstev in sredstev EU v dopolnitev manjkajoče turistične infrastrukture. >- Gospodarski del proračunskih sredstev se mora usmeriti v zagotovitev komunalno opremljenih zemljišč za poslovne cone, v pridobivanje evropskih virov, ustrezno prometno infrastrukturo okoli con, telekomunikacijsko infrastrukturo ipd. »• Merljivi cilji občinske gospodarske politike morajo biti število kvalitetnih delovnih mest in novih pravnih oseb, prepoznavnost Kamnika kot gospodarstvu prijazne občine in ustanovitev ter trženje blagovne znamke »Narejeno v Kamniku«. Liberalna demokracija Slovenije - Kamnik Kje nas dobite: LDS Kamnik, Šutna 76, Kamnik www.kamnik.lds.si___________________________ brane.golubovicCalds.si telefon: 041 696 482 o| LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Uril :nafcleriril6 aarnoš Kamnik je v času osrednje kamniške tradicionalne prireditve Dnevi narodnih noš obiskalo okrog 40.000 ljudi - samo v nedeljo med 25.000 in 30.000 - z vseh koncev Slovenije in tudi tujine. Za nepozabno in lepo nedeljsko povorko, ki je vrhunec pestrega programa tridesetih prireditev, pa je s svojo prisotnostjo poskrbelo okrog 1.700 noš, sedem godb, skupina mažo-retk, dvajset konjenikov ter več kot dvajset konjskih vpreg. Začetek septembra je bil Kamnik odet v tradicijo. Odvijali so se 36. dnevi narodnih noš. Letos so organizatorji v programu naredili dobrodošlo spremembo. Za razliko od prejšnjih let se je pester program s tridesetimi različnimi kulturnimi, zabavnimi in športnimi prireditvami začel odvijati že v začetku tedna in ne v petek, kot smo bili vajeni doslej. O letošnjih spremembah in pričakovanjih ter namenih za prihodnje smo po uspeli največji kamniški prireditvi povprašali Igorja Kralja, direktorja Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik: »Posebnost letošnjih dni narodnih noš je predvsem ta, da smo dali večji poudarek sejmu domačih obrti na Šutni ter da se je program začel že v torek. Kljub temu, da je bilo dogajanje razporejeno na več krajev po občini, je bilo na organizacijskem nivoju vse dosti bolj usklajeno kot pretekla leta. Letošnja posebnost so bila številna predavanja, odprtja razstav in ponudba kulinarike, kar morda že nakazuje na to, da si v bodoče želimo dneve narodnih noš spremeniti v festival z močno prisotnostjo tradicije. Na to vsekakor nakazuje tudi sejem domačih obrti na Šutni, kjer je letos svoje rokodelske sposobnosti prikazovalo 36 obrtnikov, za naslednje leto si jih želimo še več. Načrtov in zagona za prihodnje leto nam ne manjka, želimo si obogatiti slovensko ponudbo, v mesto pod Grintovcem pa pripeljati tudi mednarodne skupine ne le iz sosednjih držav, ampak tudi nam bolj oddaljenih.« Pester program ob letošnjih Dnevih narodnih noš se je torej začel v torek, 5. septembra, s predavanjem o oblačilni kulturi na Slovenskem, se nadaljeval v sredo in četrtek z odprtjem razstav - razstava o zgodovini ženskega spodnjega perila v galeriji Pika in likovna razstava z bienala Velika planina v galeriji Veronika, dogajanje se je stopnjevalo do petkovega večernega nastopa z ansamblom Kingston. Sobota je bila folklorno obarvana, poleg domačih folklornih skupin in nastopa ljudskih pevk Predic se je uspešno odvilo tekmovanje harmonikarjev, večer pa so v prijetnem vzdušju zaključili Viharniki; Nedeljsko dopoldne je bilo namenjeno plesalcem in glasbenikom sosednjih dežel - bavarska godba G'steckenriebler in folklorne skupine iz hrvaške Opatije in Pleternice pri Slavonski Požegi so nam s svojim programom pričarali njihove običaje. Za vrhunec Otroci: čeprav so majhni, so v noši tako prikupni, da jih ne moremo spregledati. lil k »Obiskovalci so toplo sprejeli živahno podobo Sutne, kjer so se predstavljali rokodelci in mojstri domačih obrti, med njimi tudi Franc Kuhelj iz Vodic (na levi fotografiji), ki izdeluje lesene skulpture, in Kolar Aleš Golob iz Nevelj, ki obuja staro obrt izdelovanja pravih kmečkih vozov. l ‘v 1 i 1 W^|iippjwi V nedeljo dopoldne so nas navdušile folklorne skupine - ženska klapa Volosko iz Opatije, KUD Orljava iz Pleternice in skupina Zora, prav tako iz Opatije. dogajanja štejemo povorko narodnih noš po ulicah Kamnika in veličasten zaključek v družbi narodnozabavnega ansambla Nagelj. Oba dneva je bilo izredno živahno po Šutni, ki jo je napolnil utrip preko 30 stojnic mojstrov domačih obrti. Za razširitev dogajanja v ostale kraje v občini so poskrbeli z Golf turnirjem v Arboretumu Volčji Potok in dvema koncertoma pevskega kah v Tuhinjski dolini ter še Kamnik se je v minulih zbora iz Trofaiacha - enkrat mnogimi drugimi zanimivimi dneh, kot je že značilno za v Šmartnem in drugič v Lo- in privlačnimi dogodki. vsak začetek septembra, spre- menil v veliko zabavišče na prostem, obisk pa je v veliki meri odvisen tudi od vremena. Letos je bilo organizatorjem, razstavljavcem in obiskovalcem več kot naklonjeno. V petek popoldan je sicer močno deževalo, a je bilo do otvoritvenega koncerta Mestne godbe Kamnik nebo spet jasno. Kamnik je v teh dneh obiskalo okrog 40.000 ljudi - samo v nedeljo med 25.000 in 30.000 - z vseh koncev Slovenije in »Povpraševanje po narodnih nošah v zadnjem času narašča«, sta se strinjali tuc*i tuj*ne> za res izdelovalki iz Škofje Loke, ki sta imeli po mnenju obiskovalcev eno naj lepših nepozabno, lepo in stojnic na Šutni. enkratno povorko Med obiskovalci na petkov večer: Tomo iz Kamnika: »Današnji večer je res fenomenalen. Všeč mi je, da je kljub tradiciji poskrbljeno tudi za mlade z bolj popularno in nam nekako bližjo glasbo. Kljub temu, da se vzporedno odvija še ena bolj odmevna glasbena prireditev, sem prišel v Kamnik.« Samo iz Mengša: »Nekoč sem živel v Kamniku in lahko rečem, da sem na »narodne noše« nekako čustveno navezan. Prav zato se rad vračam nazaj, kjer srečujem svoje prijatelje. Današnji večer mi je res všeč, ker je s popularno skupino poskrbljeno tudi za mlade.« Sanda in Peter iz Kamnika: »Všeč nama je, ker je petek namenjen mladim in mladim po srcu, saj skupina Kingston poskrbi za dobro razpoloženje. Mogoče je bilo le premalo promocije, ker sva za njihov nastop izvedela v zadnjem trenutku.« Anja in Tina (Kamnik): »Imava se res odlično, upava, da se bo večer tako tudi nadaljeval. Programa sicer ne spremljava, prišli sva le danes zvečer, ker King-stoni res naredijo super žur. Upava, da bo tako tudi prihodnje leto.« »Kelnarce« Urša, Katarina in Špela: »Imamo veliko dela in zato malo časa za anketo. S prometom pa smo vsekakor zadovoljne.« Med obiskovalci na nedeljsko popoldne: Urban, Kamnik: »Všeč mi je, da je bil petkov večer namenjen mlajšim obiskovalcem. V soboto me ni bilo, nedeljsko povorko pa si ogledam vsako leto. Najbolj so mi všeč mažoretke.« Slavko, Ljubljana: »Nedeljski sprevod sem si tokrat ogledal že četrtič zapored in vsako leto se mi zdi, da je več udeležencev. Petkovega in sobotnega programa ne spremljam. Zagotovo pa letos nisem zadnjič v Kamniku.« Darinka, Šmartno pri Lj: »Poleg sprevoda narodnih noš in godb sem si ogledala še zanimivo razstavo o zgodovini ženskega spodnjega perila. V Kamniku sem tokrat že tretjič. Mogoče si bomo na hitro ogledali še nastop skupine Nagelj in se drugo leto spet z veseljem vrnili.« Minka, Kranj: »Dneve narodnih noš sem si ogledala pred kakšnim desetletjem in ponovno danes, ker je lep dan in bi bilo škoda zamuditi takšno prireditev. Všeč mi je bil sejem domače obrti na Šutni, kamor pa nikakor ne sodi stojnica z modernim kičem, ki se je znašla vmes. Prav tako se mi zdi, da na tradicionalno prireditev ne sodijo prodajalci cenenih oblačil in ruskih daljnogledov.« Med vikendom je iz Kamnika v Volčji Potok in nazaj vozil turistični Za primeren nedeljski zaključek je poskrbel narodnozabavni ansambel vlakec. Nagelj. n i^Lfi VN M.ts\ || _ | PlfflTpi Ženske iz Tuhinjske doline so spet požele veliko pozornosti. Na okrašenem vozu so ob pomoči moških prikazovale kmečka opravila - tlačenje in kisanje zelja. V pritličju OŠ Toma Brejca je tudi letos odmevalo čivkanje majhnih in srednjih papig ter ostalih ptic pevk. Masljeva 11,1230 Domžale, PIMHV ^I.OI 724 16 56 j 11*1 f"g^«Kamnlk Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 17 96 www.simax-slo.com Asm<9lgy - /W-Tt?4M:EMAM.I!CA\ NA ZALOGI PNEVMATIKE Smxx Ji JP* AS Aktivna Slovenija www.aktivnaslovenija.si/ kamnik «,& Gospa v ljubljanski nedeljski noši. Po mnenju nekaterih ena izmed najlepših na Slovenskem. pa je s svojo prisotnostjo poskrbelo okrog 1.700 noš, sedem godb, skupina mažo-retk ter več kot 20 konjskih vpreg. Vsaka takšna prireditev zahteva veliko vloženega truda in denarja, ob koncu pa prav gotovo tudi veselja in zadovoljstva. In lepo bi bilo, če bi se v zaspanem Kamniku ulice večkrat napolnile zaradi podobnih prireditev. MIRTA KADIVEC XVrhpolje 186, teh: 01/83-91-293, 051/300-357 Obiščite nas: torek - sobota od 101' - 22\ nedelja od 10h - 15h Vabljeni v našo novo dvorano za praznovanje porok, jubilejev, poslovne večerje in druge priložnosti za 110 ljudi. ‘Družinskg. gostilna s tradicijo. IZOLACIJA zorman team Objavlja prosta delovna mesta: ■ delavec za hidroizolacijska dela (več delavcev) Pogoji: poklicna šola III. ali IV stopnje, vozniški izpit B-kat., fizična moč, možna priučitev ' skladiščnik Pogoji: poklicna šola III. ali IV stopnje, vozniški izpit B-kat., izkušnje, zaželen izpit za viličarja Mudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Vaše prijave pričakujemo v 8 dneh na naslov: Izolacija Zorman team d.o.o., Gornji log 2, I24I Kamnik. Narodne noše, oblačila in pričeske ljudstev na znamkah Filatelistično društvo Ivan Vavpotič iz Kamnika je pripravilo že tretjo razstavo znamk z motivi oblačil raznih ljudstev. Letošnja razstava znamk ob dnevih narodnih noš je že tretja ob tej priložnosti. Razstavljalec je tudi tokrat Boris Bratuž, ki letos predstavlja predvsem eksotične države iz Afrike, Azije in nekaj tihomorskih držav. Poleg oblačil lahko vidite tudi zanimiva pokrivala, nenavadne pričeske ter razne okrasne predmete, vzete iz narave, za polepšanje teles. Razstava je na ogled še danes in jutri v prostorih TlC-a, na Glavnem trgu 2, kjer je obiskovalcem na voljo tudi spominska kuverta s priložnostnim poštnim žigom. g.B. staa® &a (p®txx@®d> UlLK'č’1 oue UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 wwwisp, • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (10 točk/seminar); • promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost), • število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk), • organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/prireditev) prireditvah in tekmovanjih; • število panjev (samo za čebelarska društva - do 40 točk). 5. Vlogi je potrebno priložiti; • potrdilo o registraciji (kopija odločbe o vpisu v register) • potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; 6. Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev 1, Kamnik). Rok za oddajo vlog na javni razpis je petek, 3.11.2006. 7. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1). 8. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 850 SIT oz. 3,55 EUR. 9. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku 30 dni od zaključka razpisa Dodatne informacije: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, telefon 01/8318-106) ali (Irena Studen, telefon 01/8318-107) ter Kmetijsko svetovalna služba (telefon 01/8317-533). Anton Tone Smolnikar, župan ftktober torek, 3. oktdber | sreda, 4. oktober četrtek, 5. oktober | petek, 6. oktober ob 20:00 SNG Drama Ljubljana Aleš Berger: ZMENKI režija: Vinko Modrndorfer; igrajo: Bojan Emeršič, Maja Sever, Aleš Valič in Saša Mihelčič romantična drama torek, 10. oktober ob 20:00 SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Na sporedu: pesmi in priredbe Matije Tomca dirigent: Mirko Cuderman, končert četrtek, 12. oktober ob 19:00 g— MATJAŽ STRAŽAR VjJJ odprtje razstave, VSTOP PROST sobota, 14. oktober ob 10:00 Studio Anima, Medvode Sten Vilar: POTOVANJE MALEGA ČEVLJA, otroška predstava - PREMIERA abonma 06/07 ^ INF0 in REZERVACIJE: tel. 72250 50 Gledališke in koncertne abonmaje vpisujemo do 27. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure v KD Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale Kulturni dom Franca Bernika Domžale LEPO JE SANJATI O CESTAH BREZ ZASTOJEV... TUDI Z NOVIMI POVEZOVALKAMI IN NOVIMI VOZNIMI PASOVI SIJE OB NARAŠČANJU PROMETA TEŽKO ZAMIŠLJATI POVSEM TEKOČ PROMET Ceste in njihova pretočnost v Kamniku so očitno ena najbolj aktualnih tem letošnjega predvolilnega obdobja. Predvsem mesto, ki je stisnjeno med tremi hribi Starega gradu, Malega gradu in Žal, postavlja načrtovalce prometa pred zahtevne naloge. Že izdelana prometna študija odgovarja na številna vprašanja, ki jim občinska uprava intenzivno sledi, številni projekti so že uresničeni, nekatere aktivnosti pa so v teku. Z informacijo o najpomembnejših »zalogajih« pri reševanju prometa želim odgovoriti predvsem tistim, ki zatrjujejo, da občinska uprava na tem področju ni storila ničesar. Rekonstrukcija obvoznice od Šolske ulice do Cankarjeve ceste: začetek del že oktobra V letu 1998 začet projekt rekonstrukcije obvozne ceste v tri-pasovno cesto je po predstavitvi prometnih tokov v prometni študiji znova zaživel. Študija je pokazala, da bi bilo bolj smiselno izvesti štiri pasove, kar v primerjavi s tremi cenovno bistveno ne odstopa navzgor, zato je po vložitvi identifikacijskega programa za obnovo postopka s strani Občine Kamnik prišlo do pogovorov na Direkciji RS za ceste, kjer je bilo sprejeto, da Občina Kamnik do konca leta 2005 izdela nov projekt, Direkcija pa investicijo uvrsti v državni proračun za leto 2006 in 2007. Skupni projekt vsebuje devet projektov (cesta, komunalni vodi, geomehanika, ipd.). Vzporedno s projektom ureditve ceste se je izvajal tudi projekt sanacije in ureditve brežin Kamniške Bistrice, od Maistrove ceste do Šolske ulice, sicer naročen že v letu 2004, a je moral biti popolnoma usklajen s cestnim projektom. Konec leta 2005 sta bila oba projekta oddana v potrditev na Direkcijo RS za ceste in v mesecu marcu, ko je bila investicija že uvrščena tako v državni, kot tudi občinski proračun, se je začela revizija projektov, ki je bila zaključena v avgustu. Po sofinancerskem sporazumu je vrednost vseh del 420 mio SIT, od tega je delež Občine Kamnik 160 mio SIT. V sporazum so vključeni tudi vsi stroški izdelave projektov in pridobivanje ustreznih soglasij in služnosti. Kljub temu, da se je del investicijskih sredstev v državnem proračunu prerazporedil na sredstva za vzdrževanje državnih cest, je na številne pobude Občine Kamnik Direkcija RS za ceste konec avgusta objavila javni razpis za izvedbo, tretjega oktobra pa bo že znan izvajalec, kar pomeni, da se bodo dela začela že v tem mesecu. Končano krožišče na Fužinah Na osnovi izdelanih projektov za rekonstrukcijo obstoječega križišča v krožišče, so bila v letu 2005 pridobljena vsa soglasja k izvedbi, zato je bil projekt uvrščen tudi v državni proračun, na osnovi katerega je bil podpisan sofinancerski sporazum in izdelan investicijski program. Občina Kamnik je skupaj z Direkcijo RS za ceste sanirala cestni prepust preko regionalne ceste Rl-225, zaradi zagotavljanja zemljišča je bil izveden že hodnik za pešce, v marcu in aprilu pa je bila obnovljena vsa komunalna infrastruktura. Po podpisanem sofinacerskem sporazumu in izdelavi investicijskega programa je bil na podlagi javnega razpisa izbran izvajalec, Cestno podjetje Ljubljana, ki je v dobrem mesecu naročilo tudi •zvedel, dela so bila končana v začetku avgusta. Stroški izdelave projektov, nadzor nad gradnjo in sama izvedba so znašali 110 mio SIT, od tega je delež občine Kamnik znašal 42 mio SIT. Novo krožišče je omogočilo večjo pretočnost, postalo je bolj varno, znižale so se hitrosti, kar se že kaže v vsakodnevnem prometu, te rezultate pa je pri simulirani predstavitvi predvidela tudi prometna študija. Ob tem pa ne moremo spregledati tudi naporov župana Toneta Smolnikarja in občinske uprave, da je vzdrževalec regionalnih cest v občini Kamnik, Cestno podjetje Ljubljana, zagotovilo dodatnih 40 mio sit za preplastitev najbolj uničenih delov ceste ob zidu KIK proti Stranjam. Tudi Ljubljanska cesta bo bol) pretočna V prihodnjih dneh bo Cestno podjetje Ljubljana začelo z rekonstrukcijo Ljubljanske ceste od Svetilnika do Mercatorja. Vozišče bo razširjeno za en vozni pas levih zavijalcev, na desni strani bo zagotovljeno vzdolžno parkiranje vozil, urejena bo zelenica, kolesarska steza in hodnik za pešce na celotni trasi. Vrednost pogodbeno dogovorjenih del znaša 133 mio SIT. Večino denarja je občina zagotovila s komunalnim prispevkom, ki so ga plačali investitorji v območju B-5, uspela pa je tudi na javnem razpisu službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in pridobila 44 mio SIT. Pogodbeni rok z izvajalcem je dva meseca, torej naj bi bila dela končana sredi novembra. Lokacijski načrt povezovalka - obvoznica Točno pred tridesetimi leti je Občina Kamnik v dolgoročnem planu rezervirala območje pred Alpremom na Bakovniku za t.i. povezovalko, ki naj bi razbremenila predvsem promet skozi Duplico. Lani izdelana prometna študija družbe City Studio d.o.o. je na osnovi opravljenih meritev in prognoz za leto 2014 to povezovalko opredelila kot prioritetno. Župan je s programom priprave razpisal izdelavo lokacijskega načrta, ki je v zaključni fazi sprejemanja in naj bi o njem razpravljali na 35. seji Občinskega sveta 20. septembra letos. Cesta predstavlja novo dostopno cesto od Bakovnika ter obstoječega industrijskega območja preko Mlinščice in Kamniške Bistrice do obstoječe obvoznice, na katero se priključuje s krožnim križiščem. Občina Kamnik in Republika Slovenija, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, sta v mesecu juniju 2006 sklenili pogodbo o sofinanciranju priprave dokumentacije za projekt Povezovalka B 31 - 1. faza: HP FUTURE Bridge v višini 41.666.667,00 SIT. Predmet sofinanciranja v letu 2006 je izdelava študijske, investicijske in projektno tehnične dokumentacije (idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo, projekt izvedenih del, dokument identifikacije investicijskega projekta, predinvesticijska zasnova, investicijski program). »Država« sofinancira omenjene dokumente v višini 24.000.000,-00 SIT. Ministrstvo za finance RS je podalo soglasje k finančnemu pokritju investicijskega projekta občine, ki se sofinancira iz proračuna Republike Slovenije. Občina mora na osnovi 6. čl. omenjene pogodbe posredovati zahtevek državi za nakazilo odobrenih sredstev z vsemi zahtevanimi prilogami, med katerimi je tudi odlok o občinskem lokacijskem načrtu, najkasneje do 20.10.2006. Projekt za most preko Kamniške Bistrice na osnovi javnega razpisa izdeluje eden najbolj znanih projektantov v Sloveniji Marjan Pipenbaher. Pri projektu sodeluje tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, ki mora pripraviti ustrezne strokovne podlage. Gre za zahtevne naloge, kajti govo- rimo o pilotnem projektu umestitve novih konstrukcij. Izdelovalec mostu je bil izbran preko evropskega razpisa in prihaja iz Španije. Del sredstev za izdelavo mostu in povezovalne ceste pa smo že pridobili z razpisom preko evropskih skladov. Povezovalna cesta preko mostu bo pomembna povezava za avtomobilski oz. tovorni promet, posebna pozornost pa je namenjena tudi pešcem in kolesarjem ter drugim udeležencem v prometu. »Zahodna« obvoznica Z ustanovitvijo delovne komisije za zahodno obvoznico so bili podani predlogi morebitnega poteka trase. Komisija se je odločila za zbiranje neobvezujočih ponudb, za izdelavo idejnega projekta trase, pri čemer je kolegij župana odločil, da se v proračunu za leto 2007 poizkuša zagotoviti sredstva za izdelavo idejne zasnove z različnimi variantami poteka tras (tehnična preveritev tras in prometna ureditev). Še v letošnjem letu bo občinska uprava skušala zagotoviti denar za geodetske izmere predvidenega območja, ki so osnova za nadaljevanje vseh postopkov. Variante tras morajo biti usklajene s predvidenimi OLN-ji na tem območju, oz. morajo biti potrjene s strani občinskega sveta. Tako pripravljeno gradivo je potrebno v obliki pisne pobude poslati na Direkcijo RS za ceste, kjer ga je potrebno uvrstiti v državni lokacijski načrt, v letu 2008 pa izvesti morebitno skupno naročilo. Dva zavarovana železniška prehoda še letos V skladu s sofinancerskim sporazumom med Agencijo za železniški promet iz Maribora in Občino Kamnik bosta v letu 2006 izvedena še dva nivojska prehoda, in sicer Zaprice ter Streliška ulica, Muzejska pot pa je že urejena z ustrezno prometno signalizacijo. Sporazum temelji na Pravilniku o nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. Agencija za železniški promet je Občini Kamnik izdala odločbo o izjemnem soglasju za ureditev nivojskih prehodov, saj je v skladu s pravilnikom o nivojskih prehodih Občina Kamnik dolžna urediti ceste, vso pripadajočo komunalno infrastrukturo in prometno signalizacijo. V ta namen so bili v novembru 2005 izdelani projekti v skladu s spremenjenim pravilnikom, ki določa gradnjo nivojskih prehodov. Izvajalec zavarovanja nivojskih prehodov bo določen na osnovi odpiranja javnega razpisa na Agenciji za železniški promet v ponedeljek, 18. septembra. Izvedba bo poleg dveh prehodov zajela še posodobitev celotne A strani proge v smeri jug - sever, zato v tem času vsi že zavarovani prehodi ne bodo delovali. Urejeni bodo z ustrezno prometno signalizacijo, prebivalci pa bodo o tem obveščeni po medijih. Občina Kamnik je v obdobju 2002 - 2005 zagotovila delež v višini 50 mio SIT, v letu 2006 pa bo zagotovila še 42 mio SIT. Potrebno je povedati tudi, da je v maju 2006 Ministrstvo za finance železnicam vzelo približno 600 mio SIT z investicijskega dela državnega proračuna, zato je Občina Kamnik v skladu z možnostmi obnove postopka ponovno sklicala komisijo za določitev nujnosti ureditve prehodov. Komisija je ponovno ugotovila, da je zaradi konfiguracije terena ter strnjenega naselja zaradi večje varnosti v prometu omenjena prehoda nujno potrebno zavarovati, žal pa se je izvedba zavlekla v jesen. Hodnik za pešce v Šmarci in avtobusni postajališči Gradbinci zaključujejo dela na hodniku za pešce v Šmarci, kjer bo predvidoma sredi oktobra za- ključen projekt, ki zajema gradnjo cca 1800 m hodnika levo in desno, po eno avtobusno postajališče, zamenjava TK vodov, pre-dinštalacija za javno razsvetljavo, cestnoprometna signalizacija, v vrednosti 70 mio sit. Zelo prometna cesta proti Domžalam bo s to naložbo zagotovo bolj varna, še posebej za pešce, med katerimi je veliko šolarjev. Rekonstrukcija ceste Klemenov mlin V septembru je bila zaključena rekonstrukcija ceste in sanacija brežin in vodarskih premostitvenih objektih v Klemenovem mlinu, na cesti Hruševka - Ravne. Rekonstrukcija ceste je zajela zvišanje vozišča skoraj za 2 metra, obnovo cestnih propustov, zamenjavo dela visokotlačnega vodovoda in asfaltiranje skoraj 250 m ceste, vodarski del pa zajema ureditev sotočja dveh vodotokov, zamenjava prepustov, obloga brežin. Vrednost vseh del je 40 mio sit. Rekonstrukcija ceste v Volčjem Potoku Vse večji promet proti golfskemu igrišču v Volčjem Potoku, kjer je vsak dan več tudi tujih obiskovalcev, zahteva posege tudi na zelo slabi cesti. Lani smo zamenjali zgornji sloj tik pred igriščem, gradbeni stroji pa v teh dneh brnijo proti glavni cesti Kamnik - Radomlje. Ker gre za nevarne odseke, moramo nujno zgraditi pločnik, pripraviti vse potrebno za javno razsvetljavo in meteorno kanalizacijo ter povsem na novo preplastiti vozišče. Za te posege imamo v proračunu v letu 2006 namenjenih 30 mio SIT, kar pomeni, da bo povsem prenovljen odsek do prvih hiš v naselju Volčji Potok. Ob tem je treba dodati, da je občinska uprava vložila veliko naporov, da je dosegla soglasja z lastniki zemljišč, kjer poteka nova trasa. Celoten projekt, ko bo preurejena cesta narejena do glavne ceste, bo veljal blizu 100 mio SIT. Zimska akcija, vzdrževanje cest... V izogib vsem neresnicam in potvarjanju dejstev sem navedel le največje naložbene »zalogaje«. Ob tem pa ne moremo tudi mimo denarja, ki ga vsako leto namenjamo za vzdrževanje cest. 130 mio SIT smo namenili samo za vzdrževanje, 240 mio SIT za zimsko akcijo, saj je bila zima v primerjavi s prejšnjimi, kar zadeva snežnih padavin, rekordna. V mestu se občani niti ne zavedajo, da delavci komunalnega podjetja plužijo in posipajo ceste sredi noči, ko v dolini po snegu šele diši. 420 km cest moramo vzdrževati v vsakršnih vremenskih pogojih, z občinskim odlokom pa so določene tudi prioritete, predvsem glede pluženja in dostopnosti posameznih območij. In za konec... Kot vodja oddelka za gospodarske javne službe se skupaj s sodelavci zavedam, da je želja in potreb še veliko. Obenem pa se sprašujem, kdaj bo tudi država bolj odločno posegla s prometno politiko, ki bo spodbujala javni prevoz in tako marsikateri občini prihranila veliko denarja za ceste. Dejstvo je namreč, da osebni promet strmo narašča, ne smemo pa zanemariti, da skozi Kamnik preko Cankarjeve ceste, po regionalni cesti proti Stahovici, vsak dan peljejo stotine najtežjih tovornjakov, ki še posebej uničujejo občinske in državne ceste, ki so bile pred desetletji grajene za manjše nosilnosti. Če bi bil ta promet manjši, bi bile, po mojem prepričanju, tudi manjše kolone na sedaj najbolj obremenjenih odsekih. OBČINA KAMNIK Oddelek za gospodarske javne službe Aleš Škorjanc Počasneje in previdno - še posebej v bližini šol! Tudi v septembru kamniški policisti ne mirujejo, ampak budno spremljajo kršitelje cestno prometnih predpisov. Kot so nam sporočili bodo v tem mesecu na območju občine Kamnik in Komenda še poostreno nadzorovali prisotnost alkohola pri voznikih. Zato tistim, ki boste še posebej ob koncih tedna 23. in 30. septembra v večernem času spili kak promil alkohola, odsvetujemo vožnjo, kar naj bi seveda upoštevali ob vsaki takšni situaciji. Nadzorujmo tudi hitrost in težo noge »na gas«, saj nam kamniški policisti obljubljajo vsaj dva nadzora tedensko. Pod budnim očesom bodo tudi mopedi, skuterji, motorna kolesa oz. njihovi vozniki, to velja še posebej za 24. september. Poleg teh poostrenih nadzorov bodo policisti izvedli še nadzore nad uporabo varnostnih čelad in varnostnega pasu, pa tudi obnašanje pešcev. V septembru pa policisti PP Kamnik v bližini šol izvajajo vsakodnevne nadzore nad hitrostjo vozil, kršitvami pešcev in organiziranimi prevozi otrok. Namen akcije je zmanjšanje prevelike hitrosti v okolici šol in opozarjanje voznikov na novo šolsko leto. SAŠA MEJAČ Slovesno ob 550-letnici posvetitve cerkve v Mekinjah V župniji Mekinje pri Kamniku smo na praznik velikega šmarna praznovali 550-letni-co posvetitve farne cerkve Marije vnebovzete. Župnijska cerkev je danes v sklopu uršulinskega samostana, ki je bil nekdaj samostan redovnic klaris, ustanovljen leta 1300. Pred tem so imeli grofje Gallenbergi na tem mestu grad in ob njem kapelo Matere Božje. Pozneje, v gotski dobi, so zraven postavili še eno cerkev s pokopališčem, ki so jo v letihl690-1720 preuredili v baročnem slogu. Dodali so še veliko zakristijo in dozidali graščino, ki danes služi za župnišče. Ohranjena je tudi posvetilna plošča na severni strani stene na kateri piše (v prevodu): »Leta Gospodovega 1456 na ponedeljek po nedelji Jubilateje bilo to delo ki je bil brutalno umorjen in je umrl mučeniške smrti. Ob 550-letnici posvetitve našega svetišča smo mekinjski župljani še posebej ponosni na ter obnovljene posvetilne Križe. V nagovoru je izrazil veselje ob skupnem prizadevanju in sodelovanju pri obnovi župnijske cerkve, saj se s skupnimi močmi da postavljeno v čast Poveličani Devici Mariji.« Hvaležni smo Bogu za vse milosti, ki jih je delil skozi stoletja generacijam, ki so se v tej cerkvi in samostanu iskale Boga, poslušale Božjo besedo in jo izpolnjevale. To je izročilo, ki ga mi danes sprejemamo in živimo. Hvaležni smo dušnim pastirjem, sestram klarisam in uršulinkam, ki so svoje življenje posvetile Bogu. Sestre uršulinke so prišle v Mekinje letal901 in so zelo dejavne pri verski vzgoji otrok. Posebno pa se v molitvi spominjamo pokojnega župnika Antona Gosarja, prenovljeno cerkev in zvonik, ki mogočno stojita na mekinjskem gričku. Vsa prenovitvena dela je neumorno organiziral in vodil naš župnik mag. Pavel Pibernik ob pomoči župljanov. Poleg du-šnopastirskega dela, ki ga vzorno vodi, je gonilna sila pri vseh obnovitvenih delih naše cerkve. Svečano bogoslužje je vodil ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran ob somaševanju domačega župnika Pavla Pibernika, rojaka Miha Kališnika, dekana Vinka Podbevška in drugih duhovnikov kamniške dekanije. Nadškof je blagoslovil spominsko ploščo veliko narediti. V nadaljevanju je g. Uran poudaril pomen družine kot temeljne celice vsakega naroda, ki je ni mogoče z ničemer zmanjšati ali nadomestiti. Staršem je položil na srce, naj bodo svetel zgled otrokom, naj jih vzgajajo v veri, spoštovanju in ljubezni, da bodo postali svobodne in odgovorne osebnosti. Zelo pomemben je medgeneracijski odnos, ki pa je na žalost marsikje zelo slab. Potrudimo se ga izboljšati. Na koncu je nadškof še povedal, da papež Benedikt XVI. poudarja vlogo babic in dedkov, ki je danes kar malo pozabljena. Stari starši so ob prezaposlenosti staršev lahko družinam oziroma vnukom v veliko pomoč, saj jim nudijo vpogled v preteklost in imajo vedno čas, da jih poslušajo in jim svetujejo. Po svečanem bogoslužju se je množica vernikov, med katerimi je bilo veliko narodnih noš, zbrala pred župniščem na prijetnem druženju. Mekinjčani pa so poskrbeli, da ni nihče ostal lačen in žejen. Antonija Smolnikar Foto: Klemen Brumec l2 21. septembra 2006 MED MLADIMI - ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Jesenski projekti se vračajo www.studentskl-klub.com Po krajšem premoru se tokrat spet oglašamo s Študentskega kluba Kamnik. In kaj se je zgodilo v tem času? Začelo se je novo šolsko leto in s tem ponovne obveznosti. Ja, verjamemo, da jih imate dijaki že vrh glave, zdaj pa vam še mi govorimo o dolžnostih. Ampak vaša dolžnost do Študentskega kluba Kamnik je povezana predvsem z vašim poznejšim zadovoljstvom in ugodnostmi. Kaj morate torej narediti? Velika večina vasje to že storila, za ostale pa le opozorilo oziroma namig. Če ste že včlanjeni, prinesite le originalno potrdilo o šolanju. Če še niste člani ŠKK, pa poleg potrdila prinesite še svojo fotografijo. In najbrž se sprašujete, zakaj neki bi se vendar vpisali v ŠKK? Z nami vam v prostih trenutkih ni dolgčas, svoj čas v naši družbi preživite bolj kakovostno, poleg tega se v nekaterih priljubljenih kamniških restavracijah do sitega najeste po ugodnih cenah, v klubskih prostorih lahko prelistate najnovejše revije z različnih področij, brezplačno tiskate seminarske naloge in brskate po medmrežju. Prav gotovo pa se najde še kaj, zaradi česar se je vredno včlaniti... Pa poglejmo, česa so bili naši člani deležni v preteklih tednih. Vsekakor ne smemo pozabiti na odmeven nastop skupine Laibach v okviru Kamfesta, kjer je bil Študentski klub Kamnik soproducent. Vsekakor si takšnih in podobnih koncertov v našem zaspanem mestecu želimo v prihodnje čim več... V prvi polovici septembra poleg glasbenih dogodkovni manjkal obvezen adrenalin. Za primeren odmerek smo poskrbeli s kartingom v Logatcu. Besna Pehta je zakuhala grdo vreme in nas tako prikrajšala za suho sankanje, če nas bo Soča spustila v svoje tolmune pa bo jasno 23. septembra. Upajmo samo, da se ne bo toliko shladilo, da bosta temperaturi reke in ozračja izenačeni... Vsekakor pa so polni zasedeni vsi termini bovvlinga. Poleg dobre družbe, rekreacije in zabave lahko pridete celo do nagrad... Kaj pa v prihodnje? Z oktobrom se ponovno vračajo potopisna predavanja v matično knjižnico Kamnik, v klubske prostore pa filmski večeri. Dnevi še vedno ostajajo enaki - za geografske navdušence srede, za filmske četrtki. Petki oziroma sobote bodo že kaj kmalu namenjeni ljubiteljem kulture - predvsem klasične glasbe v romantičnem ambi-entu gradu Zaprice. Če bi radi izvedeli še kaj več ali če se vam zdi, da smo izdali premalo, poglejte na www.studentski-klub.com. Tam vas čaka več, kot pričakujete... MIRTA KADIVEC pr-kamnik@studentski-klub.com MA ESSAIPA®© OM fflMI @m®KA V nedeljo, prvega oktobra, bo Šutna, najlepša ulica Kamnika, spet oživela. Mladinski center - KLUB STARŠEV in Vera Pre-lovšek pripravljamo Bučarijado 2006 kot prijetno druženje razli- čnih generacij. Od 10. -18. ure se nam lahko pridružite v kraljestvu buč, v ustvarjalnih delavnicah za male in velike, na predstavi za najmlajše, lahko sodelujete v postavitvah bučnih aranžmajev, okrasite z bučami vozičke in sodelujete v povorki. Lahko pa se potegujete za nagrado v kategoriji najdebelejša buča, najdaljša in najlepša - najbolj zanimiva. Vabimo vas k sodelovanju tudi v zabavno-poučnem programu. Za informacije, prijave in ideje pokličite 041/631-868 (Vera) ali 041/957-609 (Helena). Teden, ki sledi Bučarijadi, je TEDEN OTROKA in Teden prometne varnosti. Moto letošnjega tedna je: ENAKE MOŽNOSTI ZA OTROKE! Od 2. do 8. oktobra vabimo starše in otroke, da skupaj ustvarjamo, se igramo in zaplešemo, se pridružimo lokostrelcem ali si ogledamo kakšen drug trening. Spomnili se bomo tudi dneva starejših, svetovnega dneva učiteljev, svetovnega dneva varstva živali, obiskali gasilce in namenili pozornost prometni varnosti naših najmlajših. Na Malem gradu pa boste lahko prisluhnili legendi o Veroniki. O urah in kraju dogajanja boste obveščeni s plakati in koledarjem prireditev v Kamniškem občanu. HELENA Mschlenk Podjetje Kamnik-Schlenk d.o.o. Fužine 9,1240 Kamnik objavlja prosto delovno mesto za delo v proizvodnji predelave aluminija Izdelovalec Al lusk in Al zdroba m/ž (za določen čas, možnost podaljšanja) Od kandidatov pričakujemo: - zaključeno osnovno ali poklicno šolo - delovne izkušnje (lahko tudi začetnik) - vestnost in natančnost pri delu Nudimo delovno mesto, kjer je možnost dodatnega usposabljanja, stimulativnega nagrajevanja, rednega mesečnega plačila. Delo se sklepa za polni delovni čas. Pisne prijave pričakujemo v 8 dneh po objavi na zgoraj navedenem naslovu. Šola varnosti v prometu -poučno in zanimivo Ob začetku šolskega leta je posebno pozornost namenjena šolarjem in njihovi varni poti v šolo in domov. Po dobrih dveh mesecih brezskrbnih počitnic je namreč marsikdo pozabil na nevarnosti, ki pretijo na vsakodnevnih šolskih poteh, še posebej pa so na pločniku, prehodih za pešce in cesti izpostavljeni prvošolčki. Da bi šolarji zvedeli vse oziroma čimveč koristnih napotkov za varno pot v šolo in pravilno obnašanje v prometu, so v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poskrbeli tudi v Mercator centru Kamnik in to na posebej zanimiv in otrokom prijazen način. Na prirejenem poligonu pravega prometnega križišča so se lahko otroci preizkusili v vlogi voznika avtomobila, šolarja na poti v šolo ali prometnega policaja in ob tem slišali mnogo koristnih informacij. Seveda ni potrebno posebej poudarjati, da so skoraj vsi želeli za volan avtomobila in ob navodilih ter pod budnim očesom inštruktorja zapeljati po cesti in v križišče - na poligonu v Lumpijevi šoli varnosti v prometu je bilo to mogoče. SAŠA MEJAČ Mladi gasilci v Savudriji 96 mladih gasilcev iz GZ Kamnik in GZ Komenda s 15 mentorji smo tudi letošnje poletje letovali v Savudriji. Vsak dan po zajtrku smo imeli sestanek z mentorji, na katerih smo se dogovorili o aktivnostih za tekoči dan. Aktivnosti so potekale za vse udeležence letovanja vsak dan. Pomerili smo se v nogometu, odbojki, olimpijskih igrah brez meja ter gasilski mokri vaji. Pionirke in mladinke so tekmovale tudi v paradi plesa. Organizirali smo tudi izlet z ladjico v Umag. Vsak večer smo imeli tudi zabavni program skupaj z ostalimi, ki so istočasno letovali v Savudriji. Nekateri otroci so kljub novim, prijetnim doživetjem imeli domotožje, vendar smo skupaj pripluli do konca. Mladinska komisija GZ Kamnik AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI KAMNIK V mesecu oktobru 2006 bo v občini Kamnik potekalo zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Na zbirno mesto lahko občani dostavijo nevarne odpadke, ki so nastali v gospodinjstvih. Med nevarne odpadke sodijo barve, laki, lepila, črnila, smole, čistila, baterije, akumulatorji, kemikalije, spreji, motorna in jedilna olja, pesticidi, zdravila, kozmetika, fluorescentne cevi in varčne žarnice, kisline, topila in drugi sorodni odpadki. Občane prosimo, da odpadke oddajajo na navedenih lokacijah, kjerjih bo pričakalo usposobljeno osebje, ki bo odpadke sortiralo na mestu in kasneje poskrbelo za ustrezno nadaljnje ravnanje. Akcija zbiranja nevarnih odpadkov bo potekala vzporedno z dvema zbirnima voziloma po naslednjem razporedu: SOBOTA, 14. OKTOBER 2006 ura zbirno mesto ura zbirno mesto 8.00-8.45 Motnik - eri Pošti 8.00-8.45 Vrania Peč - pri OŠ 9.00-9.45 Špitalič - pri Gasilskem domu 9.00-10.45 Kamnik Novi trg-priSŠC Rudolfa Maistra 10.00-10.45 Tuhinj - pri bencinski črpalki Petrol 11.00-12.45 Kamnik Fužihe-pri kino Dom 11.00-11.45 Tuhinj - pri trgovini Oreh 13.00-13.45 Vrhpolje - pri Market Nevlie 12.00-12.45 Laze - trgovina TUŠ 14.00-14.45 Sela Rožično - pri OŠ Sela 13.00-13.45 Šmartno - pri OŠ 15.00-15.45 Srednja vas -pri trsovini Tuš 14.00-14.45 Pšainovica - Pestotnik Srečo 15.00-15.45 Snovik - Terme Snovik SOBOTA, 21. OKTOBER 2006 ura zbirno mesto ura zbirno mesto 8.0045.45 Krivčevo - pri gostilni JURČEK 8.00-8.45 Kamnik Zaprice - pri železniški postaii 9.00-9.45 Podstudenec - pri trsovim PETEK 9.00-9.45 Podsorie - pri KS 10.00-10.45 Črna - pri trgovini Črna 10.00-10.45 Šmarca - pri Gasilskem domu 11.00-11.45 Stahovica - pri podjetju CALCIT 11.00-11.45 Šmarca - pred gostilno Goručan 12.00-12.45 Stranie - pri OŠ 12.0012.45 Volčii Potok - pri KS 13.00-13.45 Godič - pri KS 13.0013.45 Kamnik Duplica - Kulturni dom 14.00-14.45 Mekinie - pri oodietiu ZARJA 14.0014.45 Bakovnik - pred trq. TUŠ 15.00-15.45 Tunjice-pri OŠ 15.0015.45 Kamnik Perovo - parkirišče na Livarski ulici Pri ravnanju z nevarnimi odpadki je potrebno upoštevati naslednje previdnostne ukrepe: - nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega mesta - tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano - odpadki se med seboj ne smejo mešati, ker lahko pride do nepredvidenih reakcij - odpadki naj bodo po možnosti v originalni embalaži ali označeni z vrsto odpadka - pri ravnanju z odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi in spadajo zaradi tega med nevarne odpadke, je potrebno upoštevati varstveno tehnična navodila, pridobljena pri nakupu izdelka - tudi odpadna embalaža z ostanki nevarnih snovi je NEVARNI ODPADEK ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV JE BREZPLAČNO ZA GOSPODINJSTVA s-PUBLICUS PONOSNI SMO, DA STE POSTALI UČENCI NAŠE ŠOLE PRVI SEPTEMBER NA OŠ TOMA BREJCA Tako smo mislili in tudi zapisali. Pripravili smo proslavo za učence 1. razreda, ki so prvega septembra vstopili skozi vrata naše šole. Zanje je bil to pomemben dan, naše druženje bo trajalo 9 let. Na začetku prireditve je Laura pozdravila učence in njihove starše. Nato je prvošolčke nagovorila tudi nova ravnateljica naše šole Mojca Rode Škrjanc. Povedala jim je, da je tudi ona prvo leto ravnateljica in prav tako kot oni začenja pomembno pot v svojem obiskovali glasbene delavnice, so nam zapeli pesmi o sinički in rački. Med celo prireditvijo so učenci prvega razreda mirno obsedeli in tiho spremljali prireditev. Na koncu se je Laura vsem zahvalila za nastop in še enkrat povedala: PONOSNI SMO, DA STE POSTALI UČENCI NAŠE ŠOLE. Prireditev je bila končana,učiteljici sta poklicali svoje učence. Starši pa so ponosno opazovali svoje otroke, ki so prihajali na oder. Dragi prvošolčki, naj vam deteljice in pikapolonice, ki smo jih življenju. Ko se je zaslišala nežna glasba, so nastopile deklice, vse nežne in lepe v roza dresih in plesnih krilcih. Zaplesale so baletno točko, ki so se jo naučile v baletni šoli. Naši prvošolčki so mirno obsedeli in se zagledali vanje. Naslednja točka je bila igrica Zrcalce. Živali so našle zrcalo in se zagledale vanj. Vsaka je videla svojo sliko, zato se je med njimi vnel prepir. Zmagal je medved, ki je bil najmočnejši in najbolj glasen. Učenci 2.razreda, ki so v lanskem letu pri vzgojiteljici Neli obesili ob vašem prihodu, prinesejo veliko sreče. Tatjana Pibernik, učiteljica v PB Aktivna Slovenija www.aktivnaslovenija.si/ Trisportni podmladek odlično na duatlonu v Logatcu Kot že nekajkrat v letošnji sezoni so tudi tokrat mladi kamniški triatlonci dokazali, da dobri nastopi niso zgolj slučaj, temveč so postali že kar običajni. Zadnjo tekmo letošnje sezone, ki je bila na sporedu v nedeljo, 10. septembra, je organizator pripravil na zanimivem prizorišču - avtomobilski dirkalni pisti, kar je bilo za gledalce še posebej zanimivo, saj so lahko dirko spremljali na celotni trasi. Kot zanimivost naj dodam, da na tej lokaciji snemajo tudi nov resničnostni šov, ki ga lahko v tem času gledamo na enem od naših TV programov. Najprej so se na duatlon podali najmlajši v kategoriji Cici, kjer se je med mlajšimi dečki bil hud boj za najvišja mesta tudi v skupnem seštevku. Sledil je super sprint duatlon, nato pa še tekma v sprint duatlonu. V svojih kategorijah so mladi kamniški triatlonci dosegli naslednje rezultate: 1. mesto Leskovec Domen, Kregar Drejc in Uršič Kristina; 2. mesto Planko Matevž, Rojc Miha, Alpner Vesna in Uršič Barbara; 3. mesto Vrhovnik Rok in Vrhovnik Manca; 4. mesto Grkman Ana: 5. mesto Hribar Domen; 6. mesto Planinc Anže in Klemenc Maruša: 7. mesto Grilje Štefan. Piko na i je postavila s svojim nastopom še Mateja Šimic, sicer Ljubljančanka, ki tekmuje za TK Trisport, z zmago v absolutni ženski kategoriji. Mladim tekmovalcem sedaj sledi mesec počitka, že v oktobru pa spet začnemo s pripravami na naslednjo sezono. TOMAŽ Kristina Uršič (druga z leve) v duatlonu letos nepremagana. ŠPORT x V SLOVENIJI www.liiz-karantania.si VNOVČITE BON V VREDNOSTI 50.000 SIT m VEVROP za kuhinji TIDRA in PROVENZALE Velja ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 500.000 SIT! BON VEDA DO PREKLICA AKC13E! Nova odličja za Plavalni klub Kamnik Odbojkarski klub Kamnik je ob Dnevih narodnih noš pripravil že šesti turnir za Pokal Kamnika. Na turnirju so poleg domače ekipe Broline Kamnik nastopile še prvoligaški ekipi Vitala in Šentvida ter drugoligaške ekipe Gro-suplja, Šempetra in Škofje Loke. V prvi skupini so bile najboljše Vitalovke pred Kamničankam in Šempetrom, v drugi skupini pa presenetljivo Grosuplje pred Šentvidom in Škofjo Loko. V polfinalih so igralke Broline Kamnika premagale Grosuplje, drugi polfinale pa je pripadel Vitalu. V velikem finalu smo tako spremlja- USPEŠNE OSNOVNOŠOLSKE EKIPE Kamniške osnovnošolske ekipe so bile uspešne na pofinalnem tekmovanju v beach volleyu. Pri fantih so učenci OS Toma Brejca (Dernikovič, Železnik, Letnar in Leglič) osvojili drugo mesto, pri dekletih pa so prvo mesto osvojile igralke OŠ Frana Albrehta (Obolnar, Gregorinčič, Blago-jevič, Orehek in Hribar) pred OŠ Stranje (Puketa, Vrhovnik, Grilje in Hančič). Vse tri šole so si priigrale nastop na finalnem turnirju, ki bo konec meseca. li dvoboj med Broline Kamnikom in Vitalom. Boljše so bile slednje, ki so tako že tretjič osvojile Pokal Kamnika. V boju za tretje mesto so bile boljše igralke Šentvida. Povejmo še to, da so Kamni-čanke nastopile oslabljene, saj je manjkalo kar nekaj igralk. V dodatnem prestopnem roku so se Kamničankam pridružile Nina Matijaševič (podajač), Neža Kranjc (podajač), Eta Mijoč (korektor), Andreja Vodeb (bloker), Leda Strel Kosmač (sprejemalka) in Ana Kocjančič (sprejemalka). S temi igralkami bodo Kamničan-ke prav gotovo konkurenčne v prvi ligi in se tako lahko nadejamo, da bodo dosegle edini cilj v sezoni £ obstanek v ligi. Malce skrbi le poškodba Urše Podlesnik, ki že okreva po operaciji, in poškodba Katarine Potočnik. V polni postavi bi bile Kamničan-ke celo zelo blizu vrha lige, ki se začne 7. oktobra, ko Kamničan-ke gostijo v Novi gorici. Prvo tekmo doma bodo odigrale v sredo, 18.10., proti Vitalu. Cicol. Iz tabora Calcit Kamnik BUDVANSKA RIVIJERA NA OBISKU V KAMNIKU Za odbojkarje Calcit Kamnika je prestopni rok zaključen in po pričakovanjih so se ekipi pridružili igralci Luka Slabe, David Sevčnikar, Primož Dirntiš, Martin Hrast in Alen Djordjevič Kamenik. Znan je tudi že žreb Državnega in Pokalnega prvenstva. V državnem prvenstvu se bodo Kamničani v prvih dveh krogih pomerili v gosteh proti ekipama Salonita Anhovo in Marchiol Pr-vačine, v tretjem krogu 18. oktobra pa se bodo doma pomerili proti ekipi Logatca. V pokalnem tekmovanju so igralci Calcita neposredno uvrščeni v osmino finala, kjer bo njihov nasprotnik prav tako ekipa Logatca. Za Kamničani je že tudi nekaj pripravljalnih tekem. V kamniški Športni dvorani so pripravili mednarodni turnir, na katerem so poleg ekipe Calcit Kamnika sodelovali tudi ekipa Pomurje-Galex-Mir in ekipa OK Budvanska Rivijera iz Črne Gore. V prvi tekmi so se domači odbojkarji pomerili z ekipo Budvanske Ri-vijere in izgubili z rezultatom IMilUf/illPliZJ Sciiatt iti dele te/uti&e DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 Popust Dodaten popust 10% 25% Popust ■ VZo ^3/0 5% na Belo tehniko na vse kuhinje ob nakupu kuhinje + bela tehnika V dneh, ko se plavalci kamniškega kluba počasi že pripravljajo na zimsko sezono in zaključujejo treninge v domačem okolju, je 3:1. V drugi tekmi so bili proti slednji ekipi poraženi tudi odbojkarji Pomurja z rezultatom 3:0. Tretjo tekmo so dobili odbojkarji Calcit Kamnika proti ekipi Pomurja z rezultatom 3: L tako da je bil končni vrstni red: 1. mesto Budvanska Rivijera, 2. mesto Calcit Kamnik in 3. mesto Pomurje-Galex-Mir. S treningi pa so začele tudi vse ostale moške ekipe. Druga moška članska ekipa bo pod vodstvom trenerja Jaroša Štekla sodelovala v 3-DOL, tekme pa bodo služile tudi kot čim boljša priprava za nastop mladinske ekipe, ki brani drugo mesto z lanske sezone. Kadete bo tudi to leto vodil trener Aleš Hribar, dečke in mini odbojko Jaroš Steki, ekipo male odbojke Gregor Hribar. STOJEvOD LEVE PROTI DESNI: Hribar G. (trener), Dirntiš, Djordjevič, Matovič, Makovec, Ribič, Perhaj, Kališnik, Turk. ČEPIJO OD LEVE PROTI DESNI: Slabe, Hrastovec, Sevčnikar, Hrast, Hribar A. (pomočnik trenerja). Zgoraj trener Vlado Hanžekovič, zgoraj levo Aleš Kuhar, desno Timi Pirc Podobnik, spodaj levo Teja Koželj in desno Špela Čolnar prav, da se ozremo nazaj in ocenimo, kako uspešni smo bili v poletni plavalni sezoni 2006. Glavni trener Vlado Hanžekovič, profesor telesne vzgoje, z ekipo trenerjev že več kot deset let skrbi za dobro pripravljenost kamniških plavalcev. In zopet se lahko pohvalimo z odličnimi rezultati in hkrati izrazimo veliko spoštovanje do vztrajnosti pri treniranju. Ne samo, da se kamniška plavalna mladina od septembra in vse do junija vsak dan ob petih popoldan odpelje v kranjski pokriti bazen in se vračajo šele ob deveti uri zvečer, je potrebno poudariti, da večina ostalih slovenskih plavalnih klubov opravi še enkrat več treningov, ker imajo bazen v domačem kraju. Zato smo Kamničani vsakega uspeha lahko še bolj veseli. Najboljše rezultate so dosegli: Čolnar Špela (kadetinja) -državna prvakinja na 50, 100 in 200 metrov prsno, Koželj Teja (mladinka) - državna prvakinja na 50 metrov prsno, drugo mesto na 100 in 200 metrov prsno, Kuhar Aleš (mladinec) - tretje mesto na 100 in 200 metrov prsno, Timi Pirc Podobnik (deček) - državni prvak na 100 metrov delfin, drugo mesto na 50 in 100 metrov prsno, 200 metrov mešano in 400 metrov prosto. Poletja s treningi na domačem terenu nam vsako leto dajo nov zagon, kajti opaziti je, da zanimanje za plavalni šport narašča. Plavalna akademija v organizaciji Plavalnega kluba Kamnik je tudi letos privabila vse tiste, ki vedo, da plavalni šport prinaša mnogo dobrega. Ne samo, da v tem športu skoraj ne poznamo poškodb, pomembno je tudi to, da je vzdušje ob bazenu enkratno £ za to skrbijo skrbniki bazena, učitelji in trenerji plavanja. Velika zahvala za nemoten potek organizacije treningov in tekmovanj pa vsekakor sodi tudi glavnemu pokrovitelju in sponzorju Plavalnega kluba Kamnik podjetju Calcit d.o.o. Več informacij o dogajanju na bazenu in v klubu pa lahko najdete na unvw. pkk-klub.si Najboljši igralci golfa v posameznih skupinah na 6. turnirju za pokal občine Kamnik, ki jih je v imenu občine Kamnik župan Tone Smolnikar nagradil namesto s tradicionalnimi pokali z značilnimi kamniškimi majolikami in krožniki. Golf turnir za pokal, občine Kamnik tudi letos z veliko udeležbo V okviru Dnevov narodnih noš je Občina Kamnik na golf igrišču v Volčjem Potoku organizirala že 6. turnir za pokal občine Kamnik. Tako kot vsako leto, je bil turnir tudi letos deležen velikega zanimanja, saj je nastopilo 94 tekmovalcev. Med igralci so bili najboljši v posameznih skupinah Gaber Dobrovoljc, Franc Zalar in Edvard Januš. Martin Stanič pa je bil najboljši v bruto razvrstitvi, imel pa je tudi naj- daljši udarec. Med igralkami so bile najboljše Katarina Lužnik, Alenka Ramovš in Petra Turk, v bruto razvrstitvi pa Marjeta Gobels. Najboljše igralke in igralce Občina Kamnik nagradi s krožniki in majolikami oblikovalcev Eti Svit, ki nadomeščajo tradicionalne pokale. Vsi skupaj smo lahko »v živo« opazovali nastajanje zanimivih ročnih poslikav tega tipičnega kamniškega spominka. ANDREJ MED NAJBOLJŠIMI DUATLONCI NA SVETU Mladi enaindvajsetletni Kamničan Andrej Medved se je preteklo nedeljo, 27. avgusta, kot najboljši Slovenec odlično izkazal na 15. Poiverman tekmi v švicarskem Zofinge-nu. Za Andreja, ki v slovenskem duatlonu vsekakor ni neznano ime, je bila letošnja Poiverman tekma premierna, po mnenju njegovega trenerja Uroša Velepca pa Andreju očitno ležijo daljše proge, zato slednja zagotovo tudi ni bila zadnja. Poiverman tekma vZofingenu velja kot svetovno prvenstvo ITU v dolgem duatlonu in predstavlja duatlonsko različico slavnejšega Ironmana. Tekma ‘močnih mož’ je po mnenju strokovnjakov celo težja od tekme ‘jeklenih mož’, saj jekleni plavajo, kolesarijo in tečejo, ‘močni možje’ pa kar dvakrat tečejo in vmes kolesarijo. Z velikim izzivom pred seboj se je na štart podalo 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 40 držav, med njimi štirje Slovenci, poleg Andreja še Damijan Kromar, Franci Šilc ter Matej Benčina. Na predlog svojega trenerja je Andrej kot najmlajši nastopajoči na tekmi nastopal v kategoriji profesionalcev ter po 10 kilometrih teka, 150 kilometrih kolesarjenja in dodatnih 30 kilometrih teka osvojil odlično 14. mesto s časom 7 ur 46 minut in 41 sekund. Žal so Andreju sodniki prisodili dodatni kazenski kilometer, ki ga je odtekel na koncu v menjalnem prostoru, vendar je s tem izgubil dragocenih 7 minut. V primeru, da bi se Andrej odločil nastopiti v amaterski konkurenci, bi v svoji starostni skupini z doseženim časom postal svetovni prvak. A tudi tako je lahko Andrej zelo ponosen nase, saj je svojo željo uvrstiti se med najboljših 60 še kako uresničil. Priprave na tekmo z dolgimi treningi s teki v klanec in kolesarjenjem na morje so se zagotovo obrestovale, pa vendarle večino tekmovalcev zahtevne tekme ni toliko presenetil razgi- ban teren kot muhasto vreme, saj je skorajda ves čas tekme močno deževalo. Andrej je zelo zadovoljen s svojim prvim tekom z 250 metri višinske razlike, saj ga je ‘obrnil’ v 33 minutah in 34 sekundah, med kolesarskim delom se je moral dvakrat ustaviti zaradi vožnje v zavetrju, zaradi česar so mu sodniki prisodili kazenski kilometer, zaradi ustavljanja je imel deloma težave s krči v nogah, ki pa so se v tretjem tekaškem delu tekme na Andrejevo srečo umirili. Vsekakor je Andreju pomagalo tudi vzdušje na tekmi, saj je tekmovalce ob progi vzpodbujalo preko 20.000 gledalcev, po Andrejevem mnenju pa je bila tekma organizirana na zelo visokem nivoju. Res je, da v Sloveniji duatlon ni tako znan in popularen kot v tujini, vendar se zelo hitro razvija, konkurenca pa je iz leta v leto hujša. Andrej zato ne bo dolgo počival, po tednu pavze že pričenja s pripravami za evropsko prvenstvo v Riminiju, tokrat na krajši razdalji (10-40-5 km), kjer bo tekmoval v kategoriji profesionalcev do 23 let. Letos ga rav-notako čaka še nekaj duatlonov v Sloveniji in tujini (Avstrija in Hrvaška), sezono bo zaključil z Ljubljanskim maratonom, ko bo tudi atletsko državno prvenstvo na 21 km. Še veliko odličnih rezultatov, Andrej! BOJANA KLEMENC KOŠARKARJI MAVRICE V NOVO SEZONO S POLNIMI JADRI Po zasluženem poletnem počitku, ki pa ni bil prav dolg, saj so igralci pričeli s prvimi treningi že v sredini avgusta, pa se je v začetku septembra začelo zares. V letošnji sezoni imamo košarkarji Mavrice še več volje in želje, da kamniško košarko dvignemo še na višjo raven. Tako bodo po dolgem času kamniške barve zastopane tudi v ženski ligi, saj smo letos uspeli sestaviti ekipo deklet, ki bodo nastopale v kadetski konkurenci v l.SKL. Tudi v pionirskem razredu smo ustanovili še eno ekipo, saj je želja med kamniški dečki po igranju košarke vedno večja. Po lanski zelo uspešni sezoni, ko so se pionirji prebili v 1 .SKL in pridno nabirali izkušnje med ekipami kot so Union Olimpija, Domžale, Litija in ostalimi, bo druga ekipa letos nastopala v 2.SKL. Prav tako se bodo v 2.SKL borili za višja mesta in preboj v prvo ligo tudi ekipi kadetov in mladincev. Za čim boljše priprave fantov smo v ŠD Mavrica poskrbeli z organiziranjem poletnega košarkarskega tabora v Savudriji, kjer so mlajše selekcije trenirale pod budnim očesom njihovih trenerjev. Prav tako pa pridno trenira tudi članska ekipa CALCITA MAVRICE, ki bo tudi letos naskakovala prvo mesto v 3.SKL. Po dveh sezonah, ko so bili fantje zelo blizu osvojitve prvaka, pa letos menimo, da so igralci že dovolj zreli za osvojitev le-tega. Ekipa je sestavljena iz večine igralcev, ki so nastopali že v.lanski sezoni, poleg teh pa je prišlo še nekaj okrepitev, večinoma fantov doma iz Kamnika in okolice. Prav tako bo ekipo vodil domač trener Andrej Videc, katerega kamniški ljubitelji košarke dobro poznamo. Prva tekma v sezoni se prične 14.10.2006 v domači dvorani proti ekipi Izole. Naši fantje so v družbi naslednjih klubov: Pingvini, Fenomeni, DGN mladi, Pivka, Smlednik, Salonit Anhovo, Grosuplje mladi. Največjo konkurenco za osvojitev zastavljenega cilja vidimo v ekipah Izole, s katero imajo naši neporavnane račune še iz prejšnje sezone ter ekipi Pingvinov in ekipo Fenomenov iz Ljubljane. Še pred pričetkom lige pa v kamniško halo prihaja 21.09.2006 ob 19.30 uri ekipa UNION OLIMPIJE mladi, s katero se bodo košarkarji CALCITA MAVRICE spopadli v prvem krogu pokala SPAR. Želimo si čim boljše tekme ter kančka upanja na presenečenje in s tem nastop v drugem krogu proti ekipi KŠ.M.Primorac Maribor. V lanski sezoni je bila kamniška dvorana nekajkrat celo premajhna za vse ljubitelje košarke, v letošnji sezoni pa upamo, da bo to kar stalnica in da bodo gledalci naš šesti igralec. Prva priložnost za to je že prej omenjena tekma z Union Olimpijo. Vljudno vabljeni! ROBERT PROSEN KEGLJANJE Igralke ETA uspešno začele v 1. ligi! V soboto seje začelo novo prvenstvo v kegljanju v vseh ligah. Igralke Eta so gostile na domačem kegljišču ekipo Gorice iz Nove Gorice. Prvo kolo v 1. ligi so odigrale z odliko in zmagale z rezultatom 5:3- Med domačimi so bile najboljše Simona Hren s 562, Nika Korošec s 545 in Damjana Pirman s 535 z podrtimi keglji. Naslednje kolo igrajo v gosteh v Kranju pri ekipi Triglav. V tretjem kolu pa v Kamniku gostijo poleg Celjank še kandidatinje za prvaka - igralke Bresta iz Cerknice. Tekma bo v soboto, 30. septembra, ob 14 uri. Moška prva ekipa nas je razočarala in doma izgubila s povprečno ekipo Korotan iz Prevalj z 2:6. Druga moška ekipa je prav tako izgubila v 3■ ligi zahod v Novem mestu z ekipo Bela Krajina. Občinska liga se bo letos začela 2. oktobra. V občinski ligi nastopa 11 ekip: Alu Alprem, Calcit, Društvo upokojencev, Eta Kamnik, Kam Bus, Mladi, Obrtna Zbornica, ŠD Policist, ŠD Soteska, Zarja, Zarja elektronika. Tekme v občinski ligi se bodo odigrale v ponedeljek, sredo in petek. Kegljaški klub Kamnik Leon Pirman Ne, Vlado, gasilci te nismo pozabili! Kadar se oglasi pozivnik in hitim na intervencijo, še vedno pričakujem, da bo med prvimi, tako kot vedno, pritekel na pomoč tudi Vlado Golob. Bil je neustrašen in na požarišču vedno tam, kjer je bila sila največja. Bil je preprost človek, z velikim srcem, ljubeči mož in oče štirih otrok. Prejel je več gasilskih odlikovanj, a žal ga že dvajset let ni med nami. Kot za gasilstvo, je že od mla- dih nog gorel tudi za planinstvo. Bil je enkraten mladinski vodnik in skupaj z ženo Marijo vrsto let odkrival lepote gora številni mladini. A ne samo to, prvi je poprijel za delo tudi pri rušenju stare koče na Kamniškem sedlu in ves čas gradnje novega doma kot načelnik gradbenega odseka organiziral in vodil prostovoljna dela. Kar nekaj problemov, še zlasti z vodo, smo pomagali rešiti gasilci na obeh sedlih. Da snežni plaz je tu opravil pravo razdejanje. Po razbitem brezpotju nas je vodila njegova žena Marija. Bledica na njenem obrazu nam je dala slutiti, kaj se dogaja v njeni duši. Sin Danilo je preminil štiri leta za njim, pri plezanju v ledenem slapu nad Žagano pečjo. A klin z vponko, ki ga je zabil v skalo v spomin očetu Vladu je še tam. Na bukvi pa je vrezan napis: Vlado 12. 7.1986. Zatajevanih Skupinska slika v »Vladovem vrtcu«, posneto 8.7.2006 ZAHVALA Pred nedavnim je bila družina Tine Prezelj, bivše uslužbenke Občine Kamnik, deležna velike pridobitve. Za potrebe mobilnosti naše Tine, ki se je morala zaradi težavne bolezni invalidsko upokojiti, je bilo k domači hiši dograjeno osebno dvigalo. Omenjeno investicijo so financirali člani Rotary Club Kamnik na predlog župana Antona Toneta Smolnikarja in njenih nekdanjih sodelavcev. Izredno težko in boleče je, ko se človek sooči z lastno nebogljenostjo, ko ne zmore več vsega sam. Ko ugotovi, da se ne more več v celoti opreti na lastne sile, ko energija in zmogljivost telesa popusti. Mlad človek še posebej na takšno preizkušnjo ni in ne more biti povsem pripravljen. Zato je tako težka bolezen Tine, zanjo, verjemite, še posebej velik izziv. Kar naenkrat se spremeni toliko reči v življenju, ko moraš tudi drugim dopustiti, da pomagajo. Naučiti se moraš prositi za pomoč, pričakovati pomoč, kar ni lahko. Dragi donatorji, člani Rotary Cluba Kamnik - predvsem pa vodje te akcije g. Zalokar, g. Kocjan in njeni sodelavci z županom na čelu, srčna hvala vsem, ki ste začutili Tinino stisko in ji omogočili, da se lažje giblje, da ima lažji in bolj udoben dostop do vseh prostorov, ki jih nujno potrebuje v svojem vsakdanu. Verjemite, da ste ji zelo olajšali težko pot, ki jo mora sedaj močna, nepopustljiva in polna zaupanja prehoditi. Hkrati pa ste olajšali stisko tudi celi družini, ki skrbi za to, da bi bilo Tini, v sicer tako težkem času zanjo, lažje. Družina Tine Prezelj so dela potekala pri gradnji tako hitro in strokovno, je v veliki meri njegova zasluga. Skupaj z ostalimi prostovoljci z več tisoč urami neplačanega prostovoljnega dela smo pripomogli, da je bil dom na Kamniškem sedlu v treh letih dograjen, a pri pripravi na tretjo ploščo prizidka na Kokrskem sedlu nas je Vlado tragično zapustil. Ob 20-letnici tragedije smo njegovi prijatelji gasilci obiskali kraj, kjer je prenehalo biti njegovo plemenito srce. Siloviti RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizična in pravna osabc MI BO/ d.o.o. Kamnik, Zikova al. 4 tal.: 01/831-45-15. 031/ 305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! solza nista mogla skriti tudi hčerka in vnuk. V naših mislih pa je kljuvalo: »Ne, Vlado ni umrl, odšel je, da bi se spočil, a v naših srcih živi dalje!« Njegovi hčerki Vladka, višja gasilska častnica, in Alijana, gasilska častnica, ponosno stopata po njegovih stopinjah že iz otroštva in njima sledijo njuni otroci. Hvala ti Vlado, bil si nam vzor. Tokrat se mi je izpolnila dolgoletna želja, da se te na ta način spomnimo. Upam, da ta pohod postane tradicionalen ter vsako leto združi več gasilskih prijateljev. TONE KOŽELJ MALI OGLAS: Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. DEKLE, če si osamljeno, prevarano, ter po resni, trajni zvezi hrepeniš in službe si želiš, pokliči. 031/836-378. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold »KOŠNIKOVA GOSTILNA« v Kamniku Dobrodelno društvo France Trefalt v sodelovanju s slovenskimi občinami že drugo leto prireja dobrodelne prireditve za Slovensko društvo Hospic. Dosedanjim desetim občinam se bo z dobrim namenom pridružila tudi kamniška. V petek, 6. oktobra, ob 19. uri bo v Domu kulture »Ko-šnikova gostilna «, v kateri se bo lahko marsikdo nasmejal ter naposlušal lepih melodij in petja. Janez Košnik še vedno rad zahaja v gostilno, je živ, zdrav in bister in take bodo tudi njegove zgodbe. Z narečjem in duhovitostjo ljudskega humorja ne bo obujal le spominov, ampak se bo obregnil tudi ob današnji čas. In kdo bo pel muziciral in plesal? Košniku se bodo pridružili: Društvo harmonikarjev Godič, Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, Godba Stranje, Kamniški koledniki, Klapa Mali grad in Ljudske pevke Predice. S svojimi nastopi, vižami in pesmimi bodo dopolnjevali Košnikove zgodbe o vojaščini, zakonskem življenju, zdravju in zdravnikih, pogrebih, sosedskih prepirih, porokah in kar je še takih stvari. Vsi nastopajoči bodo nastopili v dobrodelen namen, vstopnina bo namenjena Hospicu, ki skrbi za neozdravljivo bolne, umirajoče in njihove svojce. Predprodaja vstopnic po 1500 tolarjev bo v Turistično informacijskem centru Kamnik, Glavni trg 2, od 25. septembra. Na naše vprašanje, če je že kdaj bral »Kamniškega občana« pa je Košnik povedal: »Sevede s'm brau, sej s'm učas'h ks'm u ta p'ru svetovn' vojsk vojašno sužutud sam pisou za front'n cajtn'ng. Po nemšk sevede ! Ank't so pa oblubil' nagrado za tistga, k' bo narb'1 hecno štorijo z vojask'ga žiulena napisou. Tak't s'm pa prvo nagrado dobu. Štorijo je bo treba povedat u narveč 100 besedah. Tokola s'm napisou : »Na konc našga strelsk'ga jarka je straniše na štrbunk - latrina. Ed'n je dilo nažagou. To je petnajst besed. Ta drug'h 85 je pa hauptman pove-dou, kje na dilo sedu.« Občina Kamnik in Dobrodelno društvo France Trefalt za Hospic PLANINSKI KOTIČEK MATEJ KLADNIK IN MARKO PREZELJ NA DENALUU V času od 23. maja do 28. junija se je na Aljaski mudila pr\’a slovenska vojaška alpinistična odprava, ki je štela 8 članov. V njej je sodeloval tudi Marko Prezelj. Odprava je po uspešnem aklimatizacijskem vzponu na 4442 m visoko Begguyo (Mount Hunt er) dosegla svoj cilj: vsi so se povzpeli na vrh 6195 m visokega Denalija (Mount Mac Kinley), pri čemer sta dva člana odprave tudi smučala prav z vrha. Pri tem sta Matej Bizjak in Marko Prezelj preplezala Severni ozebnik v Begguyi in nato še za aklimatizacijo v sedmih urah Zgornje zahodno rebro v Denaliju, pri čemer je Prezelj splezal še na sam vrh. Po sedemdnevnem prisilnem počivanju zaradi slabega vremena sta nato v komaj 20 urah preplezala sloviti, 3000 m visoki Cassinov raz v južni steni Denalija. Po krajšem počitku je nato Prezelj skupaj z Rokom Blagusom (AO Ljubljana-Matica) v 2332 m visokem Mount Barille v 17 urah preplezal 900 m visoki Kobrin steber (Cobra pillar). Prezelj je tako opravil drugo prosto ponovitev in to na pogled. V istih dneh je bil tam tudi Matej Kladnik. V okviru priprav za odpravo v Himalajo letos jeseni se je kar sam odpravil v Cassinov raz. Uspelo mu ga je preplezati, za celotno turo (pristop, plezanje in pristop na vrh ter sestop v bazni tabor) je potreboval samo 40 ur. NOVI INŠTRUKTORJI ŠPORTNEGA PLEZANJA Ta športna panoga postaja namreč vse bolj priljubljena, saj za rekreacijsko ukvarjanje z njo, v primerjavi z alpinizmom (tudi rekreacijskim), ni potrebno imeti veliko drage opreme in tudi časa. Naravnih in umetnih plezališč je pa v Sloveniji vedno več. Je pa zelo koristno, da se tisti, ki se hočejo resneje, pa čeprav samo rekreativno ukvarjati s športnim plezanjem, udeležijo katerega od tečajev. Da bi bili ti tečaji res strokovno vodeni, skrbi Komisija za športno plezanje pri PZS, ki organizira tečaje in izpite za inštruktorje športnega plezanja (IŠP). Tako so bili junija v Kranju izpiti za inštruktorje športnega plezanja, ki so bili zelo strogi, saj je v prvem roku od 41 prijavljenih kandidatov izpit uspešno opravilo samo 5 kandidatov. Med prijavljenimi so bili tudi kandidati iz AO Kamnik: Martin BOMBAČ, ki je izpit opravil v prvem roku, Miha BOGATAJ, Sašo HRIBAR in Ana PODPEČAN pa v drugem roku. Tako ima AO Kamnik sedaj 4 nove inštruktorje športnega plezanja, skupaj pa 6 (še Alenka Zlatnar in Matjaž Žavbi). V bližnji prihodnosti načrtujejo tudi tečaj oziroma šolo športnega plezanja. Poleg tega ima AO Kamnik tudi novega alpinističnega inštruktorja. Zadnji izpit je opravil tudi Franc Miš in tako postal alpinistični inštruktor. MATJAŽ ŠERKEZIV NEPAL 2. avgusta je v Nepal odpotoval Matjaž Šerkezi. Tam bo še z dvema inštruktorjema in zdravnikom vodil tečaj osnovnih planinskih veščin, ki ga organizira Nepalska planinska organizacija (NMA) v okviru sodelovanja med NMA in PZS. Letos je na ta tečaj prijavljenih 36 udeležencev, poleg Nepalcev, med katerimi so tudi 3 dekleta, še 1 iz Velike Britanije, 1 iz Pakistana in 2 iz Hong Konga. Po začetnem, predvsem teoretičnem delu v Katmanduju, bodo odšli v Langtang, kjer bodo izvedli še praktični del. Vrnitev v Slovenijo je predvidena za 25. september. Zal naša država nima nobenega razumevanja in posluha za to obliko promocije Slovenije, kadrovske zamenjave v podjetjih pa so povzročile to, da praktično ni več možno dobiti sponzorjev za to obliko pomoči eni najrevnejših držav na svetu. Bojc I I IT SALON KERAMIKE URAL Bolkova 12, Homec PARKETARSKA DELA SLIKOPLESKARSKA DELA KNAUFSTENE IN STROPI PVC IN ALU OKNA IN VRATA MIZARSKA DELA ADAPTIRAMO CELOTNA STANOVANJA IN HIŠE ZAPOSLIM dekle za strežbo v dopoldanskem času od ponedeljka do petka od 6h do 15h redno ali honorarno. 041/686-900 Bistro Orhideja, Perovo 26, Kamnik I-----------------------------------1 AGROPROMET CERKLJE j Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 I Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: j - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, I kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške I cene | - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE | CENE JABOLKA ZA PREŠANJE ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Strehovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 ■ , Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18b torek, petek 9h-12h Usoda z udarci nam ne prizanaša, brez milosti dragim življenja ugaša. Globoko nam rane zasaja v srce, brezčutno se ozira na naše gorje. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 44. letu življenja za vedno zapustil naš dragi mož, ati, brat, svak in stric SILVO TOMEC z Brezij nad Kamnikom Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem Zarje Kovis in Term Snovik, profesorjem in dijakom Šolskega centra Rudolfa Maistra, osebju Kliničnega centra, bolniškemu župniku Jožetu Štupnikarju in delavcem Komunalnega Podjetja Kamnik za izrečena sožalja, denarno pomoč, podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred in tolažilne besede slovesa. Hvala tudi praporščakom Društva vojnih veteranov za Slovenijo, pevcem kvarteta Krt in trobentaču Marjanu Sitarju za ganljive pesmi. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoči: vsi njegovi Brezje, september 2006 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co„ d.n.o., Kamnik, Jerovškova 10 Tel.: 01/83 94 614, 041/680-751. TEHNICNATRGOVINA /pCRAi&r gorenje C3ziW trgovine Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, Kr~;~ ELECTROLUK, ZANUSSI, BEKO —r T - • MALI GOSPODINJSKI ^-APARATI-I0% •REZERVNIDELI GORENJE •VODOVODNE ARMATURE •KOPALNIŠKA OPREMA Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET •MATERIALZA £ CENTRALNO f KURJAVO M •TELEVIZORJI , liT* • LESTENCI, • AVT0AKUSTIKA j—1 j SVETILA -GLASBENISTOLPI, L. ^aJ ■ rož RADIOKASETOFONI ‘ **»""*« " I J /0__več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! Spoštovani! ' ' Ko ob izgubi vašega )) najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 ZAHVALA V petdesetem letu nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi nečak in bratranec BORIS RUPIC Zahvaljujemo se prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Kamnik, Ljubljana, Ptuj, avgusta 2006 Dom je prazen in dvorišče, moje oko povsod te išče. Ni več tvojega smehljaja, a delo tvojih rok ostaja. ZAHVALA V 86. letu življenja nas je za vedno zapustil naš dobri ata, stari ata, pradedek, brat, stric, svak in tast CIRIL ISKRA po domače Bernadevčev ata iz Podjelš Prisrčna hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Darji in dr. Marti Jerman za pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za obiske v času njegove bolezni ter lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, trobentaču Marjanu in sosedu Jožku Romšaku za besede slovesa. Vsem in vsakomur posebej, ki ste prišli in se poslovili od njega, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Podjelše, avgust 2006 MONTAŽA Hribar Nejce s.p Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG MANJŠA MIZARSKA DELA DOM V KAMNIŠKI BISTRICI V prijetnem ambientu vam postrežemo raznovrstno domačo hrano, nedeljska kosila,' ob žlahtni kapljici odprtih vin ... Vabljene zaključene družbe do 70 oseb na osebna praznovanja kot tudi prednovoletne zabave. Na voljo prenočišča. Informacije: s 01/83 25 544, 031/684 147 Dom je redno oskrbovan in odprt vse dni. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Mi smo še ostali Ti boš še Uvel Ker ne more misel Spremeniti te v pepel ZAHVALA V 64. letu je sklenil življenjsko pot JANEZ MOČNIK po domače Trobevškov Johan iz Zakala Ob smrti našega dobrega moža, atija, ata, tasta, brata, strica in svaka izrekamo iskreno zahvalo vsem in vsakemu posebej za vso pomoč ob hudi izgubi. Hvala vsem za rože, sveče, denarno in moralno podporo, hvala vam, prijatelji in znanci. Žena Ivanka, sinova Lado in Boštjan ter hčerka Mateja z družinami, brata, sestri in ostalo sorodstvo Zakal, Nova cerkev, Koreno nad Horjulom, julij 2006 Kako boli in duša trpi, bolezni sihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA V 80. letu življenja nas je zuapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta CILKA PIRŠ rojena Petek iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in delavcem NLB d.d., Podružnice Kamnik, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, pevcem MPZ Šutna, flavtistki in g. župniku za opravljeno zadnje slovo. Vsem, ki ste drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, smo iz srca hvaležni. Vsi njeni Kamnik, Rafolče, Šmarca, avgust 2006 Novi Peugeot 207. www.207.peugeot.si ***** Eksplozija občutkov. Z domišljenim zlitjem treh ključnih elementov: izrazitega značaja, skladnega oblikovanja in vrhunske tehnologije, predstavlja novi Peugeot 207 povsem novo izkušnjo med avtomobili srednjega razreda. Njegova privlačnost prebuja tako intenzivna čustva, da ob njih nihče ne more ostati ravnudušen, s svojo vitalnostjo pa običajno vožnjo z avtomobilom spreminja v resnično strastno doživetje. 207 PEUGEOT mKmotk TOTAL UŽITEK V DOVRŠENOSTI. PEUGEOT 207 | Porabi • kombiniran način važnj« 44-71/100 km. Emisija CO^ 110 - 166 g/km. RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 Stanja na računih NLB v tolarjih in evrih Od julija do konca letošnjega leta lahko imetniki računov NLB spremljajo stanja na svojih računih v tolarjih in v evrih. Prihodnje leto bodo stranke NLB še pol leta spremljale skupna evrska stanja tudi v tolarski protivrednosti. Stanja na bančnih računih v evrih Evrska stanja na računih NLB je mogoče preveriti na različne načine. Promet na računih je prikazan le v tolarjih, skupni promet in končno stanje pa v tolarjih in evrih. Uporabniki NLB Klika lahko spremljajo stanja na vseh računih: osebnih, varčevalnih, vezanih depozitih in kreditih tudi v evrski vrednosti (tečaj menjave: 1 evro =239,64 tolarjev). Informacijo o stanju lahko izvedo tudi uporabniki NLB Teledoma, telefonske banke. V obeh valutah pa so izpisana tudi skupna stanja in skupni promet na papirnih izpiskih osebnih računov in izpiskih poslovanja s plačilnimi karticami. Do 30. junija 2007 bodo stranke NLB skupna stanja in skupni promet na svojih računih spremljale v dveh valutah, v evrski in v tolarski. Promet po računih bo po 1. januarju 2007 prikazan le v evrih, skupni | promet in končna stanja pa v evrih in v tolarjih. Zbiranje tolarskih kovancev V NLB nam je do konca meseca avgusta uspelo zbrati že 40 ton ™ tolarskih kovancev. Do konca letošnjega leta moramo zbrati še dobrih 400 ton. V 22 poslovalnicah NLB po vsej Sloveniji lahko večje količine kovancev preštejemo na posebnem samopostrežnem s* števnem stroju, ki kovance presortira, prešteje in deponira, za stranko pa stiska potrdilo s skupnim zneskom preštetih kovancev, s £ katerim pri blagajniškem okencu navedeno vrednost položi na želeni z račun. V NLB Podružnici Gorenjska in Kamnik v Kamniku je samopostrežni stroj v Poslovalnici Kamnik. Glavni trg 10. Dodatne informacije O uvedbi evra so na voljo v vseh poslovalnicah NLB, v rubriki Evro v mesečnih izpiskih prometa, na www.nlb.si/evro ter na telefonski številki € -informativnega centra NLB 01/477 20 00. NLB® www.nlb.si Mesno predelovalno podjetje vabi k sodelovanju: Skladiščne delavce / skladiščne delavke Delavce / delavke v predelavi mesa Delavce / delavke na klavni liniji Pogoi: - dokončana osnovna šola Nudimo vam: - zaposlitev za določen čas 3 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik aAton slcvznsko meso ^ ***•*»" '-H CALCIT ZAPOSLITI ŽELIMO 5 DELAVCEV v proizvodnji In odpremi za določen čas 6. mesecev z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja in napredovanja. Pričakujemo, da imajo kandidati dokončano vsaj osnovno šolo in da so pripravljeni delati v treh izmenah. Nudimo dobre delovne pogoje in solidno plačo. Kandidati naj pošljejo ponudbe v roku 8. dni na naslov Calcit d.o.o. Stahovica 15,1242 Stahovica. OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR4> DOMŽALE z.o.o. Pričakujemo vas V MENGŠU NA GORENJSKI CESTI 11 (V POSLOVNI CONI) tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si ”1*1 ... VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU Strešne kritine Krovsko-kleparski izdelki Hidro in termo izolacije Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija - natur, barvni, pocinkani Krovsko-kleparska dela ■ Kooperacije Del. čas: 7h-19\ sob: 7h-12h Si Mercator Center Kamnik Najboljša ponudba, najboljše cene. Za naše malčke jjpjs H itcfinronV 8 baby softuiasK >i tdywash -:~y Jogurt LCA Junior sadni, več okusov: jagoda, banana ali marelica, 12$ g 59 sit , _ 0,25 EUR : - ^ Gel |ohnson’sJbaby za prhanje, več vrst: aloe vera, pomirjujoči ali za lahko noč, 400 ml 689 sit 2,88 EUR otroški, vel.: od 1. 6,26 tviJcuuva na videokaseti, več naslovov 999 sit 4,17 EUR V soboto. 25. septembra, od 10. do 12. ure Otroška kreativna delavnica Pobarvanke 1. 7,09 EUR V soboto. 30. septembra, od 10. do 12, ure Izdelovanje risalnega bloka za šolo. Ponudba velja od 21. 9. do 10. 10. 2006 oz. do razprodaje zalog.