METOVAL llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na '/» strani 300 K, na »/> strani 150 K, na ' strani 100 K, na 1 ia, strani 50 K, Vsaka beseda v „Malih naznanilih" stane SO vin najmanj pa skupaj 12 K. Urejuje inž. Rado La i; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; lok J. Blasnika naslednikov. Obseg: t Naznanil a kmetovalcem. — Bosnapasta. — Posredovanje kupčije z živino. - Pot do blagostanja — Žveplo za zatiranje trtne plesnobe. — Kmetijske stavbe. — Nove naredbe, važne za kmetovalce. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske nivice - Uradne vesti. — Družbene vesti. — Inserati — Konjerejec: Razdelitev plemenskih žrebcev v letu 1921. — Plodovitost žrebcev. — Konjerejske vesti. —Vabilo na občni zbor. Kmetovalci! Naročajte umetna gnojila! Vsled pomankanja umetnih gnojil med vojno so naše zemlje postale manj rodovitne, ker jim primankuje hranilnih snovi. To pomankljivost je treba čimprej nadomestiti, da dosežemo prejšnjo višino pridelkov. Pred vojno je samo Kranjska porabila čez 800 vagonov raznih umetnih gnojil. Najbolj potrebujejo naše zemlje kalija, ki jim ga v zadostni množini ne moremo dati drugače, kakor samo s kajnitom in kalijevo soljo. Naši travniki neobhodno potrebujejo kajnit, ki je dandanes najcenejše umetno gnojilo. Tomasovo žlindro nadomestimo s kastno moko. Naše njive gnojimo s kalijevo soljo, za katero se posebno krompir, pesa in koruza izkažejo hvaležni z večjim pridelkom. Naša žita neobhodno potrebujejo fosforno gnojilo, če hočemo zvišati množino pridelanega zrnja. Dajmo jim ga v superfosfatu. Za vinograde se priporoča zdrobova moka. Kmetovalci I Računajte pri svojem kmetijstvu in uvideli boste, da se Vam gnojenje z umetnimi gnojili obilo izplača. Vsa ta gnojila ima v zalogi Kmetijska družba. Cene so označene med „Družbenimi vestmi" v „Kmetovalcu". Oddaja semenja. % Letos se je Kmetijski družbi posrečilo dobiti zadostne množine travnih semen, ki jih po nizkih cenah oddaja svojim udom. Zboljšajte ž njimi svoje travnike, ki imajo slabo rušo, da boste pridelali več in boljše krme. Malenkostni stroški za nabavo teh se Vam že v drugem ietu obilo povrnejo z večjim pridelkom, Družba ima v zalogi tudi seme domače ali črne detelje in lucerne ali nemške detelje. Goveje živine je vedno več, skrbite tudi za pridelovanje krme v obilnejši meri, da ne boste primorani jeseni ali pozimi prodajati svojo živino po vsaki ceni. Krmilna pesa je potrebna za vsakega.živinorejca, ki hoče pri svojih kravah doseči višjo mlečnost. Nabavite si torej seme te krmilne rastline, dokler je še čas. Družba oddaja seme rdeče in rumene mamutovke in ekendorfovke, ki je pristno severonemško blago. Poživljajo se podružnice, da naročajo blago za vse ude skupno, da se s tem znižajo prevozni stroški in dobijo udje blago cenejše v roko. Živinska sol. Kmetijski družbi se je vsled nabave gotove množine živinske soli po znižani ceni posrečilo znižati ceno isti na K 5 20 za kg in pri večjem odjemu (vsaj pol vagona) celo na 5 K za kg. Da je sol naši živini posebno spomladi nujno potrebna, ve vsak živinorejec, saj je je pred vojno samo Kranjska porabila letno do dvesto vagonov. Priporočamo torej podružnicam, da jo naročijo skupno za svoje ude, ki bodo radi posegali po tem za njih živino tako koristnem sredstvu. Družba ima v zalogi tudi majhno množino kuhinjske soli, ki jo oddaja po 6 K za kg. Kot cenejše nadomestilo za modro galica oddaja Kmetijska družba „Bosna-pasto" ali »Bakreno pasto Bosna" za škropljenje trt proti peronospori. Natančnejše navodilo o rabi tega sredstva je popisano v spisu „Bosnapasta" današnje številke. Uporaba je še bolj preprosta kakor pri galici, ker ni treba dodajati apna in zmes vzdrži več časa nego galična brozga. Bosnapasta se oddaja po 14 K za kg v sodih po 50 kg in po 100 kg. Vinogradnikom priporočamo, da poskušajo zatirati peronosporo s tem sredstvom, ki kaže, da se bo razširilo še v krajšem času, nego se je raba galičnoapnene snovi. Salojidin. Kot izborno sredstvo za zatiranje trsne plesnobe ali oidija se je izkazal salojidin (natrijev tiosulfat) v obliki soli, ki ga rabimo istočasno pri škropljenju z modro galico ali z bosnapasto. Na vsakih 100 litrov galičnega škropiva ga je vzeti po 1 kg. Salojidin se sme v škropivo galice in apna pridejati šele potem, ko je galično škropivo kakor običajno že prirejeno. Če hočemo škropivu iz bosnapaste dodati še salojidina, in sicer 1 kg na 100 litrov vode, moramo tej zmesi prej dodati še pol kg (en korec) ugašenega apna. Prihodnjič priobčimo natančnejši opis tega sredstva, njega uporabo ter važnost pri zatiranju plesnobe. Na oral vinograda ga rabimo do 8 kg. Salojidin ima sedaj v zalogi Kmetijska družba in ga oddaja po 16 K za en kilogram. Kazalo »Kmetovalca" za 1921. Tisti udje, ki hranijo družbeno glasilo ..Kmetovalca" in želijo imeti tudi kazalo za I. 1920, pa tudi vsi drugi udje, ga dobe brezplačno doposlanega, če ga izrecno zahtevajo. Naročila zadostujejo po dopisnici. Bosnapasta. Pokončevanju peronospore na trtah se posveča vedno več pažnje. Kot najbolj razširjeno sredstvo proti tej bolezni je znana zmes modre galice z apnom, ki jo imenujemo tudi bordoska škropilna zmes. Čeprav učinkuje ta zmes prav dobro, vendar ima precej nedostatkov, kar je dalo povod k iskanju novih sredstev proti peronospori. Med nedostatki pri uporabi modre galice so važni posebno sledeči: Ker se galica težko topi, namočiti jo je treba veliko preje nego se je rabi. S tem se mnogokrat zamudi pravi čas škropljenja, ki je največjega pomena. Pri napravi galičnoapnene zmesi se mora postopati zelo natančno. Poleg galice je treba natančno odtehtati tudi apno. Če vzamemo premalo apna, ožge galica trtno listje, če ga vzamemo preveč, je učinek galice slabejši. Za pravo odmero je treba torej reagenčnega papirja, ki nam pokaže, kdaj je apna ravno dovolj. Daljši in zelo velik pogrešek galičnoapnene škropilne zmesi je, da se ne drži dolgo. Mnogokrat pripravi vinogradnik škropilno zmes in ko bi moral začeti s škropljenjem, mu to prepreči slabo vreme. Drugi dan je ta zmes veliko manj vredna in tretji dan brez učinka. Škropiti s staro zmesjo je brez koristi. V zadnjih .letih so strokovnjaki skušali najti sredstvo, ki bi bilo brez teh napak, pa tudi cenejše nego je galica sama. Posrečilo se je izdelati zmes, v kateri je že združena galica z apnom v določeni meri, in katera snov učinkuje ravnotako dobro kakor bordoska škropilna zmes, nima pa gori navedenih napak. Ta prihaja v promet pod imenom „Bakrena pasta Bosna" ali kratko „Bosnapasta". Bosnapasta je enolična, svetlozelena, mazljiva tva-rina, kaša. Če jo razmešamo v primerni množini vode, dobimo takoj pripravno škropilno zmes za škropljenje trt proti peronospori in tudi drugih rastlin proti raznim glivičnim boleznim. Bosnapasta je neomejeno stanovitna in se ne pokvari ne v mrzlem, ne v gorkem prostoru shranjena. Na učinkovitosti ne izgubi tudi nič, če se jo hrani v odprti posodi. Velika prednost te paste je, da vsebuje bakrene soli in apna vedno v pravem razmerju, tako da odpade vinogradniku vsa skrb glede tehtanja ali mešanja galice in apna. Edino to je priporočati, da se pri prvem škropljenju doda zmesi še po četrt kg apna, ker drugače lahko osmodi močnejše dele trte. Vsaki posodi je pridejan korec (žlica), s katerim se lahko potrebna množina paste hitro odmeri; patem se jo razmeša z vodo in škropivo je pripravljeno. Bosnapasta se razpošilja v sodih, ki jim je priložen korec, vsebujoč pol kilograma paste. Navadno se vzameta dva korca paste =' 1 kg na 100 litrov vode. S tem dobimo enoodstotno škropilno zmes, ki jo rabimo pri prvem škropljenju. Pri drugem in tretjem škropljenju rabimo navadno enoinpolodstotno zmes in vzamemo torej na 100 l vode tri korce paste (po 1/s kg = V/i kg). Le v hudo deževnih letih se priporoča po 2 kg paste na 100 / vode, tako da škropimo z 2%no škropilno zmesjo. Pri pripravljanju škropilne zmesi je glavna stvar, da vso pasto z vodo dobro premešamo. Najbolje je najprej razmešati pasto v škafu z malo vode na gosto tekočino, ki jo potem šele vlijemo v ostalo vodo v čeber, v katerega smo odmerili vodo za škropljenje. S to mešanico lahko takoj škropimo. Pred vsakim pol- njenjem škropilnice moramo škropivo dobro zmešati. Če ostane kaj škropiva, počaka brez škode do prihodnjega škropljenja. Ker je to škropivo svitlejše barve, se na trti ne pozna tako močno, kakor galičnoapnena zmes, zato pa je za trto tem boljša, ker trto tako ne pobeli in ne obsenči. Škropljenje z Bosnapasto se vrši drugače enako kakor z galičnoapneno brozgo. Škropivo iz bosnapaste je brez peska in brez smeti, zaraditega se škropilnice ne zamaše tako rade in se dajo pri škropljenju porabiti najfinejši razpršilniki Škropljenje gre rado od rok in se porabi manj škropiva kakor pri galici. Ravnotako je pa tudi bosnapasta veliko cenejša kakor galica ter stane samo 14 K za 1 kg. Družba jo oddaja v sodih po 50 kg, ter priporočamo podružnicam, da si ga naroče vsaj za poskušnjo. Uspehi škropljenja z bosnapasto, ki so se napravili minulo leto na Dolenjskem in na Štajerskem so bili izvrstni, tako, da so se vsi vinogradniki, ki so preizkušali to sredstvo, izrazili, da bodo v bodoče uporabljali le bosnapasto proti peronospori. Nekateri uspehi so bili objavljeni v lanskem »Kmetovalcu" štev. 17. od 15. septembra, ter se vsi vinogradniki zadovoljivo izražajo o tem sredstvu. Priporočamo torej našim vinogradnikom, da se oprimejo tega sredstva, ker bodo ž njim mnogo ugodneje in ceneje pokončevali peronosporo na trti. Posredovanje kupčije z živino. Iz kmetijskih krogov prihajajo pritožbe, da ne morejo spraviti svoje živine,v promet posebno vsled tega, ker kupci ne vedo za kmetovalce, ki imajo živino na prodaj. Kupci so navezani, če si jo hočejo nabaviti, hoditi od vasi do vasi, od hiše do hiše, ter iskati sami prodajalcev. Navadni živinski sejmi ne zadostujejo vedno. Treba bi bilo najti način, ki bi nudil prodajalcem možnost, obvestiti kupce, kje si lahko nabavijo potrebno živino brez prevelike izgube na času. Kot tak način se priporoča objavljanje prodaje na javni deski pred občino, na šolah, pri mlinih ali na kakih drugih poslopjih, kjer je promet bolj živahen. Naj bo tukaj naveden način take objave, kakor je v navadi v deželah, kjer je živinoreja bolj napredna nego pri nas. Živinorejec, ki ima na prodaj kako ži-vinče, kravo, vola, prašiča, ovco itd. gre na občino, tam naznani, da ima naprodaj to in to vrsto živine, toliko stare, za meso, za mleko ali vožnjo itd. Ti podatki, z natančnim naslovom lastnika, se napišejo na desko, ki visi pred občinskim uradom, in je postavljena v ta namen. Pride kupec v vas, mu ni treba drugega, kakor da pogleda na to desko in si tam izpiše tiste naslove, katerih lastniki imajo blago zanj primerno. Po tem gre naravnost k dotičnemu prodajalcu in sklene brez velike zamude časa kupčijo. Če ga eden ne zadovolji, gre k drugemu ali k tretjemu, dokler ne dobi zaže-ljene živine. Ni mu pa treba hoditi od hiše do hiše in popraševati po živini. Tako posredovanje je zelo umestno in koristno za kupca, ki si prihrani veliko časa, pa tudi za kmetovalca, ki mu ni treba hoditi na daljne sejme, na katerih navadno zapravi precejšnji del izkupička od živine. Vendar tako posredovanje zahteva od kmetovalcev izpolnitev nekaterih pogojev, ki so neobhodno potrebni, če se naj posredovanje vrši pravilno: 1. Lastnik živine mora natanko navesti stanje živali, ki je naprodaj: starost, primerna za meso, za mleko, za vožnjo itd. Poštenost pri teh navedbah je glavni pogoj, da se ta način posredovanja tudi splošno vpelje. Ce so navedbe krive, izgube kupci zaupanje do kmetovalcev, in celotno posredovanje pade v vodo. 2. Ko je lastnik prodal živino, mora to takoj naznaniti občini, da se z deske zbriše njegova ponudba, kajti za vsakega občinskega funkcijonarja ni ničesar tako neugodnega, kakor če je naslovil kupca na kmetovalca, ki je med tem že prodal živino, tako da je oni brezuspešno napravil pot morda uro ali dve daleč. 3. Lastnik živine se mora prej natančno obvestiti o približnih cenah, ki se tedaj plačujejo za tako vrsto živine, da ne bo od kupca zahteval pretirane cene, ali pa, kar se še največkrat pripeti, da stavi tako nizko ceno, da je s tem sam največ oškodovan. 4. Občine, ki na ta način posredujejo med prodajalci in kupci, morajo od tega imeti tudi kako korist. Za vsako prijavo na občinski posredovalni deski naj plača ponudnik primerno, seveda nizko pristojbino, ki gre v občinsko blagajno. 5. Lastnik živine, ki je stavil ponudbo in prodal svoje blago, mora takoj po sklenjeni kupčiji naznaniti občini, da se njegova ponudba izbriše. Če tega takoj ne stori, ga naj občina za to njegovo malomarnost občutno kaznuje z globo, ker je s tem stavil v nevarnost zaupanje kupcev do občinskih prijav na posredovalni deski. Globa gre v občinsko blagajno. V tem zmislu bi bilo treba vpeljati to posredovanje po naših občinah. Razen živine bi se na deski lahko navedle tudi ponudbe za druge kmetijske pridelke. Lahko bi se ta način posredovanja izboljšal še s tem, da se po več občin omisli take deske na krajih, kjer je večji promet, na pr. v središču okrajev, pri večjih železniških postajah ali drugod, kjer so prometne zveze bolj ugodne za tujce. Objavljamo ta način posredovanja med ponudniki in kupci živine, ki je v deželah z razvito kupčijo živine že dolgo v navadi, s pozivom, da se naši živinorejci izjavijo o njem, je li bi bil primeren tudi za naše kraje, Opozarjamo pa takoj, da morda v začetku to posredovanje ne bo imelo takoj zažtljenega uspeha, ker se morajo najprej kupci in prodajalci navaditi nanj. Morda bo kdo tudi ugovarjal, da bodo pri tem trpeli naši živinski sejmi. Tega se ni bati, kajti, kdor se je odločil gnati svojo živino na semenj, se bo navzlic takemu posredovanju podal na sejmišče, kjer tudi bolje izve za dnevne cene, kakor doma. Ravnotako je pa tudi za kmetovalca, ki hoče doma prodati svojo živino, neobhodno potrebno, da se prej dobro pouči o dnevnih cenah živine, da ne bo oškodovan po prekupcih. Pot do blagostanja. V naši državi imamo kulturnih tla (brez travnikov) čez 13 milijonov (fralov, prebivalcev pa je približno 12 milijonov. Na vsako dušo odpade torej povprečno 11 orala zemlje, ki se lahko obdeluje. To bi bilo dovolj ne samo za prehrano domačega prebivalstva, ampak tudi za izvoz. Žal o(j te kulturne zemlje ostaja še velik del neobdelan. Temu žalostnemu pojavu so krive med drugim tudi ekonomske prilike, ki preprečujejo intenzivnejše izkoriščevanje kulturne zemlje. V interesu narodnega gospodarstva je, to še posebno v agrarnih deželah, da se kmetijski produkciji zajamči dobilkanosnost, t. j., da se cere agrarnih pridelkov vzdrže na primerni višini. Ali kaj vidi zdaj kmet, ki polaga račun o svojem gospodarstvu? Vzemimo samo en primer: Pred vojno se je prodajalo 100 kg koruze za 14 do 16 K. Za ta denar si lahko kupil trpežno cajgasto obleko, ali par dobrih čevljev, ali 8 zavojev žebljev. itd. — Danes se proda en stot koruze po 350 K. Ena obleka stane 1500 K. En par čevljev 6-800 K. Zavoj žebljev 80 K. Vsled tega opozarjamo na sledeče: Potrebščine, ki jih kmet mora kupovati, so se podražile mnogo bolj, nego se je povišala cena kmetijskim pridelkom. To nesoglasje ubija poljedelčevo produktivnost. Kmet mora pridobiti z iztržkom svojih pridelkov toliko, da pokrije stroške pridelovanja in stre ške za vzdrževanje družine in hišnega gospodarstva. Ako dobiva manje, pada v dolgove. Od vseh činiteljev, ki določajo višino kmetijskega pridelovanja v našim kraljestvu, je cena najvplivnejši činitelj. Nihče ne bo prideloval, kar se ne izplača. Ali glede poljedelske produkcije moramo pomisliti še na sledeče dejstvo : industrija, tvornice lahko izpreminjajo vrste svojih izdelkov, da ohranijo rentabiliteto svojega posla. Kmet tega ne more. Poljedelstvo je odvisno od podnebja, vrsti tla, kolobarjenja in še mnogo drugih prirodnih činiteljev. Kmetu n. pr. ni mogoče, da zaradi nizkih cen žita opusti setev žita. Kmetijsko gospodarstvo ni tvornica, ki proizvaja danes blago ene vrste, jutri druge vrste. Odtod izvor premnogim izgubam v kmetijskem gospodarstvu. V našem kraljestvu oipada 87% celokupnega prebivalstva na kmetijski stan. In če teh 87% trpi škodo pri svojem gospodarstvu, mar se ne zmanjšuje stem najobčutneje gospodarska moč države kot take V Usodni časi, ki jih preživljamo, zahtevajo od jugoslovanskega kmeta, da svestno izpolnjuje svoje dragocene dolžnosti, a da obenem zavestno in zadružno nastopi v dosego in obrambo svojih pravic, da tako s povilano produktivnostjo osreči sebe in državo, težko pričakovano že od toliko rodov jugoslovanskega naroda! A pot do tega cilja utira gospodarska prosveta. Vprašanje napredka v kmetijstvu se. rešuje z vprašanjem prosvete, vzgoje in kmetijske izobrazbe. Čitajmo in širimo kmetijske liste in knjige in skrbimo za strokovno kmetijsko izobrazbo! Ciril Jeglič. Žveplo za zatiranje trtne plesnobe. Znano je, da je žveplo najizdatnejše sredstvo za zatiranje raznovrstnih plesni (Ervsiphacee), ki škodujejo kulturnim rastlinam. Najbolj znana in najvažnejša od njih je gotovo i rt na plesnoba ali oidij (oidium Tuckeri). Učinek žvepla obstoji v prvi vrsti v tem, da se žveplo na zraku, posebno pa pod učinkom solčnih (ul-travioletnih) žarkov, razkraja in tvori strupene pline (žveplov dvokis, žveplov vodik in dr.), ki uničijo mi-celij (podgobje) glivice. Učinek žvepla je pa lahko zelo različen in je odvisen predvsem od treh faktorjev, to je: 1. od zračne toplote, 2. od čistosti žvepla in 3. od finosti žveplovih delcev. Razkrajanje žvepla se vrši tem hitreje, čim višja toplota nanj vpliva. Najugodnejši je učinek žvepla pri toploti od 24° do 38° C. S poskušnjami se je dokazalo, da potrebuje žveplo pri toploti 240 do 26 0 C — 8 dni, pri toploti 32» do 35 0 C — 4 do 5 dni in pri toploti 38° C samo en dan, da uniči micelij oidija, ki rase na trtnih listih in jagodah. Če ne vsebuje žveplo več kot 2 % tujih primesi, se lahko reče, da je za zatiranje plesnobe zadosti čisto. Dobi se pa v trgovini žveplo, ki ima tudi 20 ali več odstotkov tujih primesi. Učinek takega žvepla je seveda nezadovoljiv. Največjega pomena pa je pri žveplu njega finost. Čim finejši, torej čim drobnejši so delci žvepla, ki ga spravimo na trto, tem močnejši in gotovejši je njegov učinek. Zato ne bi smel zoper trtno plesnobo nihče rabiti žvepla, ki ni zadosti fino, ker je sicer njegovo prizadevanje, da obvaruje grozdje pred boleznijo, brezuspešno. To bi si pa morale predvsem zapomniti naše gospodarske organizacije, ki preskrbujejo vinogradnike s tem blagom. Kakor ne bi smela taka organizacija kupiti umetnega gnoja drugače, kakor da se poprej prepriča, koliko vsebuje redilnih snovi, tako tudi ne bi smela kupiti | žvepla drugače, kakor da je da preiskati glede čistosti in finosti. V trgovini dobivamo dve vrsti žveplovega prahu, in sicer žveplov cvet in žveplovo moko. Žveplov cvet je sublimirano žveplo, ki obstoji iz samih drobnih, na površju gladkih krogljic. Te krogljice se na trti ne samo težko primejo, ampak tudi težko oksidirajo (razkrojijo). Zato je žveplov cvet zoper trtno plesnobo neraben. Žveplova moka je zmleto žveplo in obstoji iz drobnih, robatih in raskavih delcev, ki se zato na trti rajši primejo in rajši razkrajajo, nego žveplov cvet. Zato naj se rabi zoper trtno plesnobo vedno le žveplova moka in to najfinejše vrste. Najfinejše je takozvano ventilirano ali vejano žveplo, (italijanski: zolfo ventilato). To žveplo se pripravlja na ta način, da se zmleto žveplo prepihuje (preseja) skozi jako fina, svilena sita. Finost žvepla se presoja s posebno* pripravo, imenovano suliurimeter. ki jo je sestavil francoski kemik Chancel (beri Šancel). Ventilirano žveplo ima 85° do 100° finosti po Chancelu. Ako kaže žveplo manj kot 70° finost', ni zanesljivo in se ne bi smelo rabiti. Čim finejše je žveplo, tem več ga gre na kilogram, zato je umevno, da je vkljub višji ceni vinogradnik vendar na boljšem, če kupi tinejše žveplo, kajti žveplo se prodaja na težo, rabi se pa na mero. Poleg tega se finejše žveplo trte bolje prime ter se ž njim doseže boljši učinek. V najnovejšem času se je v oziru fine razdelitve žvepla dosegel velik napredek. Posrečilo se je namreč pripraviti t. zv. koloidalno žveplo, ki sestoji iz mikro-skopično drobnih delcev in se da v vodi razmešati na mlečnobarvno tekočino. Petdeset gramov (pol deke) takega žvepla zadostuje za sto litrov vode, da se dobi tekočino za škropljenje trt proti plesnobi. Kakor kažejo prve poskušnje, tako žfeplo na trti veliko bolj drži kot žveplov prah, kajti tudi tritedenski dež ga ni mogel raz trt odprati. Njegov učinek pa je zaradi izredno fine razdelitve tako izdaten, da se močnejših raztopin niti rabiti ne sme, ker bi opalile ne samo micelij oidija, temveč tudi grozdje samo. Poskušnje s tem žveplom se bodo letos vršile tudi pri nas in se bo njih izid na tem mestu objavil. B. Skalicky, drž. vinarski nadzornik, Novomesto. Kmetijske stavbe. *) Gospod Ivan Belle je nedavno v „Kmetovalcu" objavil nekaj vrstic o kmetijskih stavbah. Akoprav mi je pisatelj znan kot odličen strokovnjak na kmetijskem polju, se vendar z njegovim mnenjem glede kmetijskih stavb ne morem strinjati, ker to njegovo mnenje ne odgovarja niti mojemu opazovanju, niti mojim skušnjam. Veliko število let se pečam s kmetijstvom in sem že tolifco kmetijskih stavb deloma nanovo postavil, deloma pa predelal in popravil, kakor malokateri slovenski kmet. Pri tem sem za zidovje skoraj izključno rabil le kamenje ali opeko, za kritje pa opeko, a se tega nisem nikdar kesal. Opazoval sem, da so tudi vsi drugi razumni kmetovalci delali isto, ter stare lesene stavbe nadomeščali s stavbami iz opeke in kamenja, lesene ali slamnate strehe pa z opečnimi strehami. S katerim koli pa sem govoril, vsak je izražal svoje zadovoljstvo, da se je do tega odločil. Še od nobenega nisem slišal, da bi mu bilo žal, da je staro leseno ali ilovnato stavbo nadomestil z novo iz kamenja in opeke, ter leseno ali slamnato streho zamenjal z opečno. Opeka je naravnost idealno stavbno gradivo. Stene iz opeke so suhe in propuščajo, ker je opeka luknjičasta, tudi zrak. Na drugi strani pa opeka ni zgorljiva, in se lahko napravi v vsaki poljubni obliki. Gospod Ivan Belle meni, da je zlasti dovažanje opeke in kamenja z velikimi stroški združeno. Temu ne morem pritrditi. Po vsej Sloveniji bo težko najti kraja, kjer bi ne bilo na razpolaganje ali kamenja ali pa ilovice za zidno opeko. Zidna opeka pa se da povsod brez posebnih in dragih priprav izdelovati kar na licu mesta, torej tam, kjer se ho rabila. Kopanje in pripravljanje ilovice za zidno opeko, lomljenje kamenja, ter dovažanje ilovice in kamenja na stavbišče, pa so dela, ki se dajo prav dobro tudi pozimi opraviti, ko je pri kmetih itak malo dela, da kmetovalec dostikrat ne ve, kako zaposliti svoje ljudi in svojo živino. Kjer pa ni ilovice za zidno opeko, tam pa tudi ni ilovice za zidovje iz ilovice. Stroški zidanja iz kamenja in opeke tudi niso mnogo večji, kakor stroški zidanja iz ilovice ali lesa. Posebno les je danes tako drago gradivo, da je v mnogih primerih železje ceneje, kakor les in res tudi vidimo, da se v novejšem času, kjer je le mogoč,e, les nadomešča z železom. Lesena ali slamnata streha pa je čisto gotovo veliko dražja, kakor streha iz zarezne opeke. Lesena ali slamnata streha drži le 10—15 let, dočim drži *) Opomba uredaiištva: Četudi se ne strinjamo 7. mnenjem pisatelja v tem spisu, vndar ga objavljamo, da sc sliši tudi nasprotno mnenje o tem dandanes tako perečem vpra-šanju. Preouščamo pa gdu. Belletu, da primerno odgovori in pojasni svoje stališče. Opozarjamo tudi na to, da g. pisatelj ni kmet, četudi se peča s kmetijstvom in torej ne more tako dobro poznati težkoče pri kmetijskih stavbah, ki jih imajo kmetovalci v. nabavo potrebnega kredita, streha iz dobre opeke takorekoč večno. Pri tem pa so danes cene lesa in slame tako velike, delo pokrivanja s slamo in z lesom, in popravljanje slamnatih in lesenih streh tako drago, da je tudi naprava prve strehe, zlasti iz zarezne opeke cenejša, kakor pa lesena ali slamnata streha. To so mi potrdili vsi, ki so imeli slamnate ali lesene strehe, pa so jih nadomestili z opečnimi. Tudi še nisem opazil kmetovalca, ki bi bil opečno streho zamenjal z leseno ali pa s slamnato, pač pa se lahko dan za dnevom opazuje nasprotno. Slama, ki se porabi za krmo ali steljo, utegne danes kmetu koristiti več, kakor slama na strehi. Ce se tu in tam gotova društva brigajo za to, da ostanejo posamezne hiše krite s slamo ali z lesom, storijo to zaraditega, da ohranijo pokrajini njen značaj. Iz istega razloga se taka društva brigajo za to, da se ohranijo znamenite razvaline. Zaraditega pa vendar nihče ne bo priporočal, naj začnemo nalašč razvaline graditi. Že stavba samanasebi iz negorljivega gradiva, torej iz kamenja in opeke, in krita z negorljivim gradivom, zlasti z opeko, ni veliko dražja, kakor stavba iz ilovice ali lesa, krita s slamo ali z lesom. Če se pa upošteva amortizacija poslopja, ki se pri poslopju iz kamenja ali iz zidovja, lahko razširi na dvojno število let, kakor pri drugih stavbah, če se upoštevajo tudi prihranki pri popravilih in pri zavarovalnini, potem ni nobenega dvoma, da je z gospodarskega stališča le priporočati, da se za vse stavbe, zlasti tudi za kmetijske, rabi trdo in negorljivo gradivo. (Konec prih.) Nove naredbe, važne za kmetovalce. Nova izvozna carina. V zmislu predlogov Državnega gospodarskega sveta, ki je imel početkom tega meseca dolgotrajna posvetovanja v Beogradu je privredno finančni ministrski komite v svoji seji od 19. t. m. odobril novo izvozno tarifo. Zlasti se je pri tem upoštevala želja naših lesnih producentov, da se zniža izvozna carina na obdelan les. Od vagona desk iz mehkega lesa se plača 400 K. K temu pride še davek na poslovni obrt v znesku 200 K (to je 50 odstotkov), skupno torej 600 K. V primeri z današnjo ceno lesa je ta izvozna carina jako nizka. Zastopniki agrarcev so hoteli, da bi se tudi izvozna carina na pšenico ukinila. Temu pa se je vlada uorla in tako se bo plačevalo pri izvozu pšenice 120 K carine in 60 K poslovnega davka, skupaj torej 180 K za 100 kg. Tudi izvoz mesa je še precej obremenjen. Za izvoz prašiča se plača 1200 in 600, skupaj 1800 K. Pri izvozu svinjskega mesa in slanine se plača 400 in 200 skupaj 600 K za 100 kg, za mast pa 720 K. Za izvoz pitanega vola preko 500 kg se plača 2000 in 1000 skupaj 3000 K, za vole izpod 500 kg pa 4000 in 2000 skupaj 6000 K. Dosedaj razširjeno mnenje, da se plača za lažje vole manjša vsota, ne odgovarjajo torej resnici. Vobče se more reči, da izvozna carina na meso ni tako nizka, kakor se je govorilo in pisalo, kar je takoj neugodno vplivalo na cene. O novi izvozni carini nam poročajo iz Beograda: Po novi tarifi je izvoz v inostranstvo sveboden razen sledeče robe: pšenica, oves, konji, kobile in žrebeta razen belgijske in norske rase, goved in bivoli razen komadov preko 500 kg žive teže ob utovar- jenju; ženska živina mora biti, da se nekontingentirano izvaža, stara nad osem let, biki stari nad tri lela, ovce, razen pitanih, volna in volneni izdelki razen preprog, pšenična moka, sladkor, premog, razen lignita, zlato, srebro in izdelki iz njih, staro in sirovo železo. Glede teh predmetov postoje izvozni kontingenti za pšenico, oves, pšenično moko. Velika je bila borba glede konj, zlasti glede lahkih. Treba, da interesenti na podlagi statistike, koliko ima odvišnih konj, zahtevajo kontingent, oziroma zmanjšanje carinske postavke. Tarifa ima sedaj samo še 75 postavk. Poleg carine, ki se plača v srebru, se plača še 50% obrtnega davka. Postavke tarife so te-le. Pšenica od 100 kg 120 kron, oves 40, riž 200, krompir 20, makovo seme, seme solnčnice, sezamovo, konopljeno in drugi oljnati plodovi 400, aniš-anason 40, sladkorna repa 80, bilje za krtače 20, opij 2000, konji belgijske in norske pasme preko tri leta od komada 2000, žrebeta do tri leta belgijske in norske rase od komada 800, konji in žrebeta ostalih ras 8000, mule 2000, osli 800, goveda, živa, preko 500 kg, 2000 K od komada, živa izpod 500 kg 4000 K, zaklana (očiščena) od komada 1200 K, ovce žive, od komada 80, koze, žive, od 100 kg 400 K, svinje žive, od komada 1200 K, zaklane in sveže svinjsko meso 400 K od 100 kg] goske in pure žive od komada 24 K. kokoši, uc; in druga živa kuretina od komada 12 K, zaklana sploh od 100 kg 400 K, konji zaklani, očiščeni od 100 kg 400 kron. (Opomba: Konji se smejo klati samo, ako niso sposobni za drugo uporabo. Klanje je pod nadzorstvom državnih veterinarjev.) Slanina, usoljena, suha in prekajena od 100 kg 400 K, meso soljeno in v saiamuri, sušeno, prekajeno, krače in na drugi način konservirano 480 K, svinjska in gosja mast od 100 kg 480 K, salama, razne klobasice, švargle in mortadele brez carine. Divjačina in meso od nje od 100 kg 1200 K. Mleko svežo in kislo, smetana od 100 kg 40 K. Jajca od 100 kg 800 K, med 200 K, vosek 2000, mast in olje iz kosti 480, loj 480, volna 8000, volnene krpe in odpadki kakor tudi izdelki iz volne 2000 K, izdelki iz prediva prosti, lanena povesna 800 K od 100 kg. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko -gospodarska vprašanja, ki dohajajo na Kmetijsko družbo za Slovenijo ali na uredništvo .Kmetovalca" se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu*. Odgovori, ki so splošno poučni se uvrste med »Vprašanja in odgovore*, na ostala vprašanja se pa odgovarja pismeno, če je priložena znamka za odgovor, Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki sd zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj i dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodni številki Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko - gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko-gospodarska se ne odgovarja v »Kmetovalcu', ampak le pismeno, če je je pismu priloženo 1 K v znamkah kot prispevek k družbenem pokojninskem zaklada. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okolščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 12. Imam 400 kg živega apna in vprašam, kako bi se najbolje z apnom gnojilo po travnikih in s katerimi drugimi umetnimi gnojili? (M. P. v V. p. F.) Odgovor: Apno ima v zemlji različne važne naloge in spada k onim snovem, ki jih rastline neobhodno potrebujejo za hrano. Apno pospešuje razkrajanje živalskih in rastlinskih ostankov v zemlii, katere popolnoma razpadene, imenujemo sprstenino ali humus. Dalje vpliva apno v zemlji tudi na pretvarjanje težko raztopljivih rudninskih snovi. Pri tem postanejo rastlinske hranilne snovi raztopne in za rastline užitne. Težka zvezna zemlja se s primešavanjem apna znatno izboljša, ker apno zemljo rahla. Apno pa ne izboljšuje le zemlje, ampak tudi rastline. Travnik, ki je reven na apnu, daje zelo slabo krmo, ki po nji živina preje hira kakor pa uspeva. Končno pa ima apno še drugo dobro lastnost namreč, da pokončuje rastlinske in živalske škodljivce. Za gnojenje Vašega travnika zadostuje množina 300—400 kg na 1 ha ali l'/4 joha. Najpriporoč-ljivejši način gašenja in gnojenja z apnom je sledeči: Poleg živega apna si pripravite veliko posodo z vodo in par košaric, spletenih iz vrbovih šibic. V košaro naložite živega apna in ga potopite pod vodo v posedi. Apno začne poganjati mehurje ter šumi in brblja. To traja 2 do 5 minut. Nato košarico potegnete iz vode in apno iztresite, nakar v dobrem četrt ure razpade v prah. Za gnojenje pravilno ugašeno apno ne sme biti mazavo, ampak dodamo mu le toliko vode, da razpade v prah. 100 kg živega apna vzame v tem slučaju 32 kg vode vdse. Takoj, ko je razpadlo apno v prah, ga morate raz trositi. Razvozite ga s samokolnico in sproti raztrosajte po travniku. Apni se lahko vse leto, od pomladi do jeseni. Glavno je, da apnite v suhem vremenu na suho zemljo in da apno takoj spravite v zemljo. Travnik v tem slučaju pobranate s travniško brano. Apno se sme mešati le s kajnitom in kalijevo soljo, in to šele tedaj, preder se rabi, ker se sicer zmes strdi. Tudi s hlevskim gnojem se ne sme apna mešati. Svetujemo Vam, da gnojite z apnom posebej, kadar so gori popisani pogoji za apnenje ugodni. • Vprašanje 13. Kako se napravi dobra cepllna smola? (J. M. v K.) Odgovor: Mrzlo tekočo cepilno smolo se napravi na sledeči način: V prstenem ali železnem loncu raztopite na zmernem ognju 2 kg smrekove smole, ako te nimate, pa isto množino kolofonije. Lonec naj bo tako obilen, da ga napolnjuje raztopljena smola le do polovice. Med rartapljanjem pridenite 100 g čebelnega voska in 2 žlici lanenega olja. Ko se je vse to dobro raztopilo, odstavite posodo od ognja, da se malo ohladi in prilijte počasi, med neprestanim mešanjem, 280 g toplega finega špirita. Tako dobljeno cepilno smolo nalijte v stekleno ali pločevinasto posodo, ki se da neprodušno zapreti, in hranite do uporabe. V slučaju, da bi se smola preveč strdila, jo segrejte in primešajte še nekoliko špirita. S. KMETIJSKE NOVICE. Zakupnina pri agrarni reformi. Minister za agrarno reformo je izdal okrožnico, s katero se urejuje vprašanje plačanja zakupnine veleposestniških zemljišč, ki so oddane v začasni zakup po predpisih odredb agrarne reforme. Okrožnica določa sledečo višino letne zakupnine pri štiriletnem zakupu za njive osmerostroki čisti kata-stralni prihod, za travnike in pašnike deseterostroki čisti katastralni prihod, in sicer stari, čisti katastralni prihod, ne pa štirikrat povišan. To zakupnino pobirajo davčni uradi, ki so dolžni javno razglasiti, da morajo zakupniki v roku od mesec dni od dneva razglasa plačati predpisane iznose. Zaraditega se opozarjajo vsi zakupniki, ki so dobili zemljišča v zakup po predpisih agrarne reforme za gospodarsko leto 1919. in 1920. odnosno 1920. do 30. septembra 1924., da pravočasno vplačajo dolino zakupnino, kakor ostale prinose pri davčnih uradih, da ne uti^pljo pri izterjatvi večje škode. Mi^de postrvi. Poverjeništvo za kmetijstvo razpolaga še z nekaj tisoč postrvjega zaroda (domače potoč-nice ozir. križanke) po znižani ceni 80 K za 1000 ribic. Naročila je poslati poverjeništvu do 20. t. m. Kultura tobaka v Sloveniji. Prijav za kulturo tobaka je prispelo do 23. februarja tukajšnji tobačni tvor-nici iz 29 občin, ki so priglasile 160 sadivcev s 450 tisoč sadikami, kar odgovarja približno 20 oralov zemlje. Z zadovoljstvom beležimo, da je doslej prispelo največ prijav iz Štajerske. Manj zadovoljive so prijave iz Dolenjske in Prekmurja. Morebiti popravijo to prijave pri-. hodnjih dni. Opozarjamo pa, da se prijave za sajenje tobaka morajo zaključiti in tvornici v Ljubljani doposlati do konci tega meseca. Opozarjamo nadalje, da se bo vsak nasad tobaka, ki ne bo prijavljen in oblastveno dovoljen, uničil in bo lastnika zadela visoka kazen. To velja tudi za najmanjše število sadik. To se opetovano razglaša, da ne bo pozneje praznih izgovorov. Interesente opozarjamo, da se bodo tobačni nasadi zavarovali zoper nastalo škodo po toči. Način zavarovanja bo na kratko popisan v navodilu, ki ga vsebuje dozvola, katero dobi vsak prijavljen sadivec v rokf. Veščak za tobačno kulturo je že izbran in nastopi v kratkem svojo službo v Ptuju. Njegova glavna nHoga bo letos, praktično poučevati producente na licu mesta o vseh lazah tobačne kulture. Kmetijska razstava v Pragi maja 1.1. Kmetijska družba češkoslovaške republike v Pragi je sklenila obnoviti predvojne kmetijske razstave v Pragi. Te se bodo začele v tekočem letu in se bodo vršile vsako leto maja meseca v Pragi s sodelovanjem cele države in inozemstva, vsled česar bodo imele mednarodni značaj. Letošnja razstava od 12. do 17. maja bo razdeljena v sledeče oddelke: 1. Kmetijstvo v splošnem: analize, šole, bibliografija = kmetijska književnost, gnojenje, uprava in statistika. 2. Rastlinarstvo: žita, pesa, lan, tobak, vinarstvo, sadjarstvo, hmeljarstvo, vrtnarstvo, rastlinske bolezni, zdravilne rastline. 3. Gozdarska produkcija. 4. Živinoreja: govedoreja, konjereja, perutninarstvo, prašičereja, čebelarstvo in živino-zdravništvo. 5. Kmetijska industrija: sladkorna, destilacija alkohola, mlinarstvo, mlekarstvo, produkcija sira, pivovar-ništvo, produkcija škroba, pridobivanje olja, uporaba sadja, izdelovanje umetnih gnojil. 6. Kmetijski stroji: motorni plugi, najmanjše vrste kmetijskih strojev in orodja. 7. Kmetijska znanost in pridelki kmetijstva. 8. Sedanje kmetijske organizacije in institucije. 9. Kmetijsko stavbarstvo: načrti, modeli, notranja ureditev kmetijskih stavb, opekarne in lončarstvo. — Prijave za sodelovanje kakortudi vse natančnejše informacije daje Zemedelska jednota čsl. repu-bliky Praga H. Vodičkova ul. 38. Cement za kmetovalce ln kmetijske zadruge. Poverjeništvo za kmetijstvo je izposlovalo, da bo Trboveljska tvornica za portland cement oddala v letu 1921. mesečno 50.000 kg cementa za kmetijske namene v Sloveniji. Blago bo razdeljevalo poverjeništvo samo. Naročniki ga bodo dobivedi naravnost iz tvornice, ki bo tudi kupnino vselej obračunila naravnost ž naročniki. Tiste kmetijske podružnice in kmetijske zadruge, ki reflektirajo na cement, naj prijavijo potrebno množino do 15. dne vsakega meseca poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani, ki bo potem vse potrebno ukrenilo, da se bo blago dobavilo tekom 4—8 tednov. Blago se bo oddajalo le v celih vagonih (10.000 kg) in je tedaj umestno, da se kmetovalci, ki potrebujejo manjše množine, združijo in naroče blago skupno potom svoje kmetijske podružnice. Poverjeništvo pa ne more prevzeti nikake odgovornosti za pravočasno dobavo cementa, četudi je Trboveljska tvornica obljubila, da bo blago dobavila v zgoraj navedenem norn alnem roku. Vse druge dobavne pogoje prejmejo naročniki naravnost od tvornice same, oziroma Trboveljske družbe v Ljubljani. URADNE VESTI. Razglas glede oddaje subvencijskih bikov. Kmetijska družba za Slovenijo bo, v kolikor bodo dovoljevala od države v ta namen določena sredstva, nakupila in bikorejcem podeljevala subvencijske bike. Prošnje zanje naj se vlagajo po okrajnih zastopib, občinah ali kmetijskih podružnicah; kjer obstoja bikorejska ali živinorejska zadruga, pa po tej. Te korporacije prevzamejo tudi razdelitev bikov prosilcem. Nakup bikov se bo vršil s posredovanjem državnih strokovnjakov in živinozdravnikov spomladi in jeseni 1921., največ v domačih plemenskih, okoliših, le malo število se jih bo nabavilo tudi na Gornje Štajerskem. Nakupnimi prevozni stroški do zadnje železniške postaje se poravnajo iz subvencijskega fonda. Nadaljrii transportni stroški od zadnje postaje do prejemnika odpadejo na tega. Prosilci dobijo bike s popustom do največ ene tretjine nakupne cene, pri čemur se vložena varščina v znesku 1*200 K vračuni v nakupno ceno. Jamstvena doba traja dve leti, to se pravi, pri redni oskrbi preide bik po dveh letih v neomejeno last bikorejca. V slučaju, da se bikorejec ne drži pogojev, ki jih je podpisal v zaveznem pismu, je dolžan subvencijo vrniti. Istotako zapade vplačana varščina, če dodeljenega bika ne prevzame. Kmetovalci, ki hočejo prevzeti subvencijske bike, naj se obračajo na Štajerskem v prvi vrsti na okrajne zastope, na Kranjskem pa na pristojna županstva; če ta odklonijo posredovanje, pa na pristojno kmetijsko podružnico. Kjer obstoje rejske zadruge, naj prevzamejo iste posredovanje. Pri vsaki prijavi je vložiti predpisano varščino v znesku 1200 kron. Da se bo potrebno število bikov lahko pravočasno oskrbelo, je potrebno, da so vse prijave za leto 1921. najpozneje do konci aprila tuuradno priglašene. Na dobavo v naprej določenem roku se družba ne more vezati. Zavezna pisma je dobiti pri Kmetijski družbi za Slovenijo, Ljubljana, Turjaški trg. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Razglas glede oddaje subvencijskih merjascev. Kmetijska družba za Slovenijo namerava tudi letos, v kolikor bodo dovoljevala državna sredstva, posredovati pri nabavi dobrih plemenskih merjascev. Merjaščki se bodo nakupovali pri najboljših [domačih svinjerejcih v starosti približno 4 do 6 mesecev in se bodo oddajali s popustom do največ, polovične nakupne cene. Transportni stroški gredo na račun naročnika. Prošnje je vlagati pri pristojni občini; prošnjam je priložiti pravilno* podpisano zavezno pismo in vplačati znesek 400 kron kot varščino. P. osilec se mora zavezati, da bo merjasca pravilno oskrboval, skoke vpisoval v spuščalni zapisnik in merjasca pripuščal proti zmerni skočnini. Jamstvena doba traja do izpolnjenega drugega leta, to se pravi, po tem času preide merjasec v polno last prasičerejca. V enem kraju se zamore postaviti le en merjasec; izjeme so dovoljene le v slučaju, če pristojna kmetijska podružnica potrdi potrebo več merjascev. Prijave do konci marca t. 1. na Kmetijsko družbo, Turjaški trg. Zavezna pisma je dobiti pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Razglas glede oddaje subvencijskih merka£ev jezersko-solčavske pasme. V kolikor bodo sredstva dopuščala, se bodo letos oddajali subvencijski merkači, primerni hribovskim rejam in prosilcem iz Belokrajine, ako vpošljejo znesek 320 kron. Prosilec se mora zavezati, da bo prevzeto žival dobro oskrboval in dajal merkača proti mali odškodnini tudi sosednjim rejam za pleme na razpolago. Jamstvena doba traja dve leti od dneva prevzema, nakar preide žival v polno last prevzemnika. Nakupovanje in razdelitev se vrši na pomlad in jesen. Prevozne stroške nosi naročnik. Zavezna pisma je dobiti pri Kmetijski družbi v Ljubljani Glavni odbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Ponudniki in kupci plemenske živine. (Pod tem naslovom Kmetijska dražba za Slovenijo odslej naprej redno objavita vse one lastnike plemenska živina, ki so pri volji plemensko živino prodati in vse on« kmetovalce, ki jo želijo kupiti, s čemur je dana prilika prodajalcem ln kupcem stopiti v stik in tako poskrbeti za zamenjavo plemenske živine. PriglaSati je nakup in ponudbo vseh vrst moSklh ln ženskih plemenskih živali ter naj vsak priglaSenec natančno prijavi svoj naslov, vrsto domače živali, njen spol, pasmo, starost, Število Itd. Nappodaj ■ o: Bika, p ncgavca, 2 leti starega, licecciranega, dobrega plemenjaka proda Franc Foljanc, posestnik v Lescah št. 11. na Gorenjskem. Par prašičev, jesenskih, proda Miha Iskra, Lesce št. 49. na Gorenjskem. Bik, marijadvorske pasme, 31/2 leta star, dvakrat licen-ciran, obdarovan s prvo nagrado je naprodaj pri g. Irmi Tratenšek, posestnici pri Sv. Juriju na P., p. Gor. Sv. Kungota. DRUŽBENE VESTI. * Kmetijska družba za Slovenijo ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine: Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd. je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po i kg za 120 kron, pol kg za 70 kron, četrt kg za 40 kron, osminko kg za 25 kron, 50 gramov za 15 kron. Apneni dušik po K 400.— sto kg. Bosnapasta po K 12'— za kg v čebrih po 50 in IOO kg pri večjem odjemu primeren popust. Čebri se ne računijo posebej. Drevesne škropilnice na prevoz, razne kakovosti na izbero po različnih cenah. Ep o nit, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. stane 120 kron kg, poštnina in ovoj posebej. (Nada'jevanje .Družbenih vesti" v inseratnem delu lista.) L V. KONJ ERE] EC. Štev. 1. Uradno glasilo Samostojnega konjerejskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani. UrednlSka priloga 4. Stev. »Kmetovalca" L. 1921. plemenskih žrebcev na plemenilne postaje v Sloveniji za leto 1921. žrebca J* Kraj postavitve u TJ O . o •m Št. ime in pasma Kočevje 450 56 Furioso angl. p. Trafalger „ „ Ribnica 349 408 Peregrin arab. p. Nonius norm. Cerklje 342 236 397 331 North-Star angl. p. Furioso » „ Gidran arab. p. Dahoman „ „ Kostanjevica 351 375 313 350 Ur. Noniui norm. Carabas angl. p. Betyar Schagya „ ni h postajah Bisrtica-Mokronog 347 346 21 371 Gidran araN p. Furioso angl. p. Loustic R. am. p. Marzouk arab. p. J* 0) <0 ■o Št. Jernej 33 139 428 13 372 364 Valentin angl. p. Przedswit „ „ Amurath arab. čistk. Gidran arab. p. Favory lipic. Furioso angl. p. O X co 5 tO B v Novo mesto 283 522 '439 319 Furioso ang. p. Maestoso lipic. Gazlan arab. p. Matschaker angl. p. *—1 ® k a. xt Sv. Križ 409 216 Dahoman arab. p. Furioso angl. p. U) ta ■ •—* O Podgaber 110 378 483 Przedswit „ „ Furioso „ „ Taxis lipic. O > 1« C Bloška polica 472 68 360 Gidran arab. p. Krn noričan Gidran arab. p. o J3 v in >N Škocjan 388 84 338 80 Furioso angl. p. Gidran arab. p. Schagya angl. p. Afrikanus angl- POlEOt Ig - Studenec 381 520 420 26 405 421 Nonius norm. Furioso angl. p. Loustic T. am. p. Troja-Nonius norm. Asti Brillant nor. Colonell Blass n. Črnomelj 316 49 Blocksberg angl. p. Amurath arab. polk. Bled 165 456 Vaselin am. trab. Bonee „ „ i Vrhnika 321 414 383 438 Bogdany angl. p. Przedswit „ „ Snežnik noričan Biber-Herk nor. žrebca odsek Kraj postavitve -M o Št. ime in pasma žrebci na vojaških plemenilnih postajah Selo 280 85 19 406 341 32 146 44 470 34 429 Gidran arab. p. Balkan angloarab Dahoman arab. p. Furioso angl. p. Star of Han. angl. Furioso angl. p. Ispas hucul Kras noričan Am. Blass nor. Blocksberg angl. Artus Trumm norič. Kom. Dobrova 370 Hedor „ Dragomelj 476 50 Hedor , Blisk Trzin 367 Luno „ Krašnja 54 Brdavs „ Podgorje 99 Miško i« Paradišče 380 Rudi „ N Št, Vid 362 Opus - „ — > Vel. Stara vas. 90 Turjak „ O Ljubgojna 393 Herkules B v Bezovik 87 Krim „ u >N Boh. Bela 524 Cilll Stern „ Dovje 386 Georg Češnjica 47 392 Dobrač „ Norbert v Hraše 359 394 Carlo Max „ Georg Podhom 384 491 Georg v „ Benno Brillant 355 Romeo » Zg. Otok 425 Agis Pascha B Žirovnica 37 29 Savan „ Šum „ Godešice 1 Vulkan „ Prap. Polica 2 Andre Berger „ u tO -a o o JU d) to ■a o w a> J- (1) C o ja a tn O a. X! rt c u e u "o. A >05 «1 O > rt G O xi U u >N Kraj postavit , e Brežice Bučečovci Ljutomer lic. Št. Jurij ob Ščavnici Sp. Polskava SI. Bistrica Ptuj Gaberje Središče Mur. Sobota žrebca št. 15 261 322 314 88 363 9 10 38 95 89 41 126 31 48 14 28 108 38 25 16 23 2 116 30 100 58 61 22 24 57 64 104 119 8 94 112 92 77 96 109 330 59 434 354 Sevnica Sv. Peter p. Sv. Gorami. Arjavas Št. Jurij ob juž. žel. Sv. Peter v Sav. Dol. Poljče Prekopa 285 347 46 385 62 161 98 67 122 132 66 1 466 18 179 144 70 115 ime in pasma Gidran arab. p. Siglavy „ „ Dahoman „ v Matschaker angl. p. Pollisson atn. trab. Am. Gidran arab. p. Przedswit angl. p. Furioso v ^ „ Furioso „ „ Furioso „ „ Bluff am. dirk. Nonius norm. Blocksberg angl. p. Gidran arab. p. Gidran „ „ Przedswit angl. p. Bogdany „ Prinz Dillon a. d. Othello am. dirkač. N. P. Nonius norm. Dahoman arab. p. Nonius norm. Matschaker angl. p. Dealler „ „ PoIlux noričan Bleguš Gidran arab. p. Aylmer angl. p. Carabas Carabas Furioso Aylmer Kum Apollo noncan Blazam Gregor „ Bled Dereš „ Lovro „ Afl. Robinson Kum Dobrač Moritz Furioso angl. p. Dahoman arab. p. Furioso angl. p. Oumbert noričan Brabant „ Kum Bodo Georg Louis belg. Griming nor. Dobrač „ Carolus „ Norbert „ Gacha belg. Erhard nor. Bogatin belg. Marquia de Rou „ Cadeth Theseus nor. Salomon belg. Marquls „ Max nor. Ruder belg. žrebca Kraj postavitve $ TI O -M o M Št. ime in pasma Grlice 390 191 Stern nor. Blass B Konjice 43 188 Silni „ Barnum „ Čeple 497 42 Bogdan Bucephal v Biser „ Oreh ovci 195 189 Ernst „ Brillant „ Apače 91 75 Sultan belg. Hrast „ Biš 114 263 Castor „ Clairon de Cop „ Juriški dol 103 413 Nickel „ Marcel „ Sp. Porčič 3 320 Vainert , Tronton „ Šetarjeva 131 255 Martinet „ Bob Sp. Hoče 82 293 Coquet „ Longpont B Srkovec 192 Blass nor, Sp. Korena 130 Podarke belg. <33 m ■O n u Poljčane 51 107 Vran nor. Škrat „ O O Hlapje 63 Adonis belg. • H d Bukovci 121 Luno nor. m (D X Mezgovci 39 Rož nor. 0 X O XI Pleterje 445 Brillant „ V u >N Podvinci 123 Calvados belg. — Slovenja vas 239 Kruger de St. Jean „ Trnovski vrh 65 Bojan nor. Mestna občina Ptuj 40 441 Luno „ Allod-Norbert , Zlatoličje 111 7 Dietrich „ Prizren . „ Livajnci 86 Srnjak „ HarJek 11 345 Goričan „ Brillant Savci 17 120 Bandit Ernst „ Pollux Gajovci 4 Razor „ Sv. Martin p. Slo-venjgradcu 81 5 Barbarosa-Aal „ Perun „ Velenje 178 404 Albert-Brillant „ Herkul Muta 71 Črt Kotlje 162 Nanos , 1 žrebca u Kraj postavitve s 1 I o J* Št. ime in pasma Arjavas 11 12 Norbert Coquet belg. n •*—» rS Zerkovci 9 Dietrich nor. tri Zg. Korena 10 Clairon belg. rt C Turniš 3 Vandetta am. dirk. a rt Zlatoličje 4 5 Max de Longp. belg. Kastor „ > o Bratoničice . 6 Luno nor. o a Pleterje 7 Max belg. o Šalovci 8 41 Brillant nor. Sokol belg. Ivanjkovci 40 Bravo nor. Gaberje 13 Gjurka belg. G. Bistrica 14 Brabant » X © 0) Hotice 15 Ruder » Kot 16 Ruder V •o 0 Trnje 17 Parpai » Gaberje 18 Bismark » J* M Črenšovci 19 Herko » aJ Pinica 20 Sedukteur if u (D Dobrovnik 21 22 Nacles nor. Sarmany „ C o Mur. Črnci 23 Morgan belg. Mur. Petrovci 24 Professor y> = t Serdica 25 26 Hedor Cezar 7> n Skakovci 27 28 Moltke Marius » » s Tešanovci 29 30 Gambrinus Kumps » » u 3 Tišina 31 Morgan » H JA Šalahovci 32 Leander » u u Zenkovci 33 Cezar » Cu > Selo 34 Riga nor. C ■« Beltinci 35 36 Converzano lipic. Zinon belg. •v. u Propovci 37 Gumbart nor. C v o Tri Mlinci 139 Ortalan belg. Gerlinci 42 Jaco S 1. julijem se premesti žrebca štev. 372. Favory iz Št. Jerneja na Bled; žrebca štev. 351. Urmeny—Nonius iz Kostanjevice v Št Jernej. Vojaška plemenilna postaja na Bledu je izrecno samo za toplokrvne kobile, in vojaška plemenilna postaja na Brdu izrecno samo za huculske kobile. V splošnem velja pravilo, da se plemeni kobile z istopa-semskimi žrebci. Podpolkov. Ravnihar. Plodovitost žrebcev. Velika mržnja je nastala zoper starejše žrebce, deloma neupravičeno, ker po lanski statistiki breje ostalih kobil je razvideti, da je plodovitost žrebca kaj popolnoma individualnega, z drugimi besedami, da ni odvisna cd starosti, marveč od individualne lastnosti, pa tudi od oskrbovanja, krmljenja in dela. Izdelan ali s prepogostokratnim skakanjem izrabljen žrebec, ne bo dober plemenjak, to je — malo kobil ostane po njem brejih, veliko jih zvrže, žrebeta so zanikerna. Zcebec, ki pa nič ne dela in samo žre, je pa morebiti še slabši za pleme. Žrebec se mora primerno gibati v vozu ali pod jahačem. Cim slabše jahače ima žrebčarna, tem več se mora žrebce vpregati, ker nič ne pokvari konja hitreje, posebno na zadnjih nogah, kakor slab jahač, — ravno oni del telesa, ki se pri skakanju najhitreje obrabi in ki ga je najbolj varovati O oskrbi in krmljenju ne govorim, ker mora ista na žrebčarni samaposebi biti prvovrstna. Povprečno ostane polovica vseh zaskočenih kobil jalovih, ne glede na starost žrebca, upoštevati je pa tudi, da ni vsaka kobila sposobna plemenjača in da se ne sme vedno le pri žrebcih iskati vzroka, če ostane kobila jalova. Kot dokaz, da nima starost nobenega vpliva na plodovitost, navajam sledeče podatke posebno znanih žrebcev. plem. doba {starost v letih flME ŽREBCA skupno število zaskočenih kobil odzaski i. kobil je ostalo jalo' ih se je obrejilo se je ožrebe-tilo 1919 16 431 Pl.Gaeta 46 22 24 20 21 360 Gidran 10 4 6 6 18 414 Przedswit 33 14 19 17 17 439 Gazlan 66 34 32 24 17 364 Furiso 35 17 18 16 17 15 Gidran 63 36 27 24 16 38 Furioso 70 33 37 33 n 17 89 Bluff 61 26 35 30 n 16 428 Amurath 24 8 . 16 14 16 58 Gidran 37 19 18 16 Primeroma k tem starim žrebcem navedetn 10 mlajših žrebcev, ki so imeli največ kobil, so morali biti torej priljubljeni. plem. doba starost v letih IME ŽREBCA skumo število zaskoč. kobil od zaskoč. kobil je ostalo jalovih se je obrejilo se je ožrebe-tilo 1919 8 349 Peregrin 56 34 22 8 »» 7 331 Dahoman 42 25 17 16 6 313 Betyar 49 26 23 19 »» 10 408 Nonius 57 26 31 26 10 388 Furioso 68 36 32 26 6 371 Marzouk 51 21 30 25 >> 6 14 Przedswit 61 36 25 21 M 8 28 Bogdany 44 22 .22 19 9 23 Nonius 42 14 28 25 6 22 Garabas 49 20 28 17 Podkovstvo, spisal žlvlnozdr. Lovro Tepina, je najboljša knjiga o tem predmetu. Moral bi jo Imeti » ne samo vsak kovač, ampak vsak umen konjerejec, ki so mu mar zdrave noge njegovih konj. Dobi se to knjigo pri Kmetijski družbi za 40 K. Če primerjamo tedaj stare z mlajšimi žre ci, razvi-dimo, da ni razločka med njimi. Po znanstvenih preizkušnjah je dognano, da pojema plodovitost splošno z 22 letom ; precizno se pa tega tudi ne more trditi, ker po statistiki starih kobilarn so imeli do 30 let stare žrebce, ki so plodili in dokaze imamo tudi mi; n. pr. bil je to Brabant mrzlokrven žrebec, -*-ki je bil 22 let star, in ko se ga je hotelo izločiti, so prosili konjerejci sami, da naj še ostane nameščen, — drugi je Bravo, ki je bil star 19 let, je imel 109 kobil, od katerih je ostalo le 34 jalovih. Vsa žrebeta po njem so bila prvovrstna. Pri tem pa izgube mrzlokrvni žrebci navadno prej plodovitost, kakor toplokrvni. Da nam bo v doglednem času primanjkovalo žrebcev, ni res, ker je danes od 91 toplokrvnih samo 15 več kot 16 let starih, večina žrebcev pa mani kot 12 let. Tudi je mogoče prihraniti precej veliko žrebcev, ker jih je danes veliko preveč na posameznih postajah. Po dosedanjih predpisih je bilo do 10 let staremu žrebcu dovoljeno na teden 9 skokov, torej med pleme-nilno dobo 144, od 10 leta naprej na teden 13 skokov, med plemenilno dobo 199 skokov. Pri nas pa pride en žrebec komaj na 80 skokov Ravnotako smejo ime'ti žrebci povprečno 60 kobil, imajo jih pa pri nas približno samo 43. Vdeljeno je na postajah 83 žrebcev, če se povprečno računi na žrebca 45 kobil, bi zadostovalo popolnoma 70 žrebcev, toliko jih je pa na žrebčarni v starosti do 15 leta. Ni moj namen govoriti zoper to, da je treba poskrbeti za naraščaj, pač pa zoper to, da se deva v nič prvovrstne dobre plemenjake, ki so dosegli gotovo starost. Številke so najboljši dokaz, da mržnja proti starim žrebcem ni upravičena. Podpolkovnik Ravnihar KONJEREJSKE VESTI. Vsem udom in konjerejcem! Današnjo številko smo poslali posebej vsem onim udom Konjerejskega odseka, ki doslej še niso plačali udnine za letošnje leto, ter ji priložili položnice. Prosimo vse doseganje ude, da ostanejo tudi nadalje zvesti olseku ter mu pridobivajo novih. Posebej pa opozarjamo vse konjerejce na odsekov sklep, da se morejo premovati le konji udov Konjerejskega odseka. Udnina, ki znaša letno 5 kron, je itak tako nizka, da ne bi smelo biti niti enega konjerejca, ki ne bi bil ud konjerejskega odseka. Seja konjerejskega odseka 1. Kmetijske družbe za Slovenijo v Ljubljani, z dne 14. febr. 1921. Predsednik Zupančič je»otvoril sejo s pozdravom ra navzoče odbornike, zastopnika dež. vlade in drž. žreb-čarre, ter poročal, da se je o priliki dodelitve žrebcev na plemenilne postaje predvsem oziralo na krajevne razmere in želje, ki so iih izrazili pri dodelitvi navzoči zastopniki konjerejcev. Zato so se izvršile nekatere izpre-iiTerr.be v prvotni razdelitvi. Sklep zadnje seje, da se odda za občino Vodice žrebca Vesco, se vsled vsestranskih ugovorov ni izvršil ter se je razveljavil. V zmislu sklepa i zadnje odborove seje in na temelju pregleda kobil, ?e je sklenilo nastaviti na Bledu za letošnjo plemenilno dobo toplo-krvnegu žrebca, tcda ločenega od stojišča mrzlokrvnih. Na pristojna ministrstva v Beogradu se je odposlal predlog, da se zviša izvozni kontingent žrebet s prošnjo, da se obenem zniža izvozna carina. Odbor pa je doznal, da je izvozna družba »Impex« vložila skoro istočasno protest proti znižanju carine in zahtevala celo nje zvišanje, tako za konje, kakor tudi za ostalo živino. Ker bi bilo tako zvišanje le v korist izvozničarjem, v veliko škodo pa konjerejcem, je zavrnil odbor z ogorčenjem to nakano in sklenil primerne protiukrepe. Nato se je prečital in odobril zapisnik zadnje odborove seje ter rešilo došle vloge. Za občni zbor se je določilo, da se vrši dne 9. maja t. 1. v posvetovalnici Kmetijske družbe za Slovenijo. Spored se objavi pravočasno v »Konjerejcu«. I etošnja premovanja se bodo morala vršiti nekoliko poprej kot običajno, ker se bo vršil meseca avgusta v Ljubljani vzorčni velesejm, ob kateri priliki bi se naj priredila tudi razstava konj, ki bi se je udeležili domači konjerejci s svojim najboljšimi konji. Zato se je sklenilo, da se vrše premovanja v Boh. Bistrici, Lescah in Kranju v prvi polovici junija, v Ribnici, na Igu, v Mengšu in v Št. Vidu nad Ljubljano, Veliki Loki, Mokronogu, Črnomlju, Novem mestu in Št. Jerneju pa v drugi polovici meseca julija. Odprodaja odvišnjih in za plemensko rejo manj sposobnih žrebčkov iz žrebetišča na Črnučah se je odobrila. Sprožila se je misel, da bi drž. žrebetišča sprejemala v rejo tudi mlade žrebice. Vso oskrbo bi prevzela drž. uprava, lastnik pa bi dal potrebno krmo. Tak način vzreje plemenic se bo vreljal najpreje za toplokrvno pleme v žrebetišču C ven pri Ljutomeru. Želeti bi bilo, da se konjerejci tega načina odgoje oprimejo, nakar bi se uvedel tudi v žrebetišču na Brdu za mrzlokrvno pasmo. Oskrbniki drž. žrebcev st> izrazili željo, da bi se jim z ozirom na nizko skočnino zvišala drž. subvencija. Odsek je ugotavljal, da je skočnina pri nas res zelo nizka v primeri z drugimi deželami in državami, vendar letos ne bo mogoče zvišati subvencije, ker v proračunu tak povišek ni upoštevan. Upati je, da bo s prihodnjim letom v ta namen stavljena v proračun primerna svota. Vabilo k rednemu občnemu zboru Konjerejskega odseka II. Kmetijske družbe za Slovenijo, ki bo v ponedeljek, 21. marca 1921. ob dveh popoldne v mali dvorani „Narodnega doma" v Mariboru. SPORED: 1. Poročilo o delovanju v letu 1920. 2. Računsko poročilo. > 3. Organizacija okrajnih društev in izprememba pravil. 4. Predlogi članov. 5. Slučajnosti. Konjerejski odsek II. Kmetijske družbe za Slovenijo. Predsednik : Lovro Petovar. METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na pol strani 600 K, na '/< strani 300 K, na /« strani 50 K. Vsaka beseda v .Malih naznanilih' stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. St. 4. Ljubljana, 28. februarja 1921. Letnik XXXVIII. ]tfala naznanila. Za vsako besedo |e naprej plačati 80 vinarjev, denarju ali znamkah najmanj pa skupaj K 12'— sicer se naznanila ne objavijo. Up avništvo ne prevzame posredovanja. Mlinske bamna sekane iz najboljše bele, ostre niinSHB Kamne, Skale, trde ln srednje od 40 do 100 cm Uroke, po naročilu tudi večje, izdelujem lopet in prodajam do najnižjih cenah s pismeno larancllo. Leskovšek Anton, posestnik in kamnosek, St. juri) ob južni železnici pri Celju._60_ Najboljše apno in portland cement dobavlja najceneje na vse postaje od O. Radgone do Ljutomera, v D. Lendavo, pa tudi na vse druge postaje. Tvrdka V. Bratina Krlževci pri Ljutomeru. Naprodaj so cepljene trte Žlahtnina iGutedel), Beli ratol. Proda se tudi več tisoč lepih belo vkoreninjenih Smarnic sebsttrSger) In vkoreninjenih divjakov. Cena po dogoru. Prane Zeienko. trsničar, Vadol 59. p. Juršinci pri Ptuju. ranliaiiBtntB Kakor vsako leto ima tudi letos UEpiJEDE iriB. večje množine vseh naiboij priporočjlvih vrst in jamčrno le na amerikanskih podlagah in križankah cepljenih trt, dobro zaraščenih in vkoreninjenih. Ne zamudite Jih naročiti, ker bodo spomladi gotovo zmankale, pri I. štajerski trtorejski zadrugi, p. Juršinci pri Ptuju. 25 rihflanii I Proda se tadi opustitve čebelarstva UEUCIOI JI I razno čebelarsko orodje, več praznih panjev kranjičev Gerstung in Kunschak. Cena po dogovoru. Poizve se v trgovini Dunajska cesta 10. Ljubljana. 27 Vodovodne cevi Rnpfa za dvanajst oseb, v dobrem stanju se radi Dl Eli selitve proda po ugodni ceni. Poizve se v upravništvu .Kmetovalca__38 v premeru 1 cole in l]/< cole oddajani v velikih in tudi v najmanjših množinah, po prav nizkih cenah, J. Raztoršek, Šmartno pri Litiji. 39 Naprodaj slamoreznica/^VeS^S nična soda, težji voz (tajselj) vse v dobrem stanu Joiel Hočevar, Žeje 12, pošta Komenda. 71 5 bn čistega clkornega semena ima na prodaj n|| Adalbert Krautberger, Kotlje, "" Koroško. 72 Plemenskega pošta Radomlje. montafonske pasme kupi Feliks Starč, Kolovec, 73 11I n f* b a 14 dni starega lepega simodolca ima JUlIbnn na Drodaj Ivan Petkovšek, Ljubljana, lžan3ka cesta 24. 74 Lep itlDhPab devetmesečenliplčanec po očetu, 61'GUIiGn, tudi za pleme, je naprodaj za Delavsko kmečko rodbino ceno po dogovoru. Naslov: A. Škerlj, posestnik, Gotna vas, p. Novo mesto. 75 Iščimo trtničarja in drevfsničarja za takojšen nastop. Ponudbe z opisom predito-brazbe in dosedanje prakse sprejema podružnica Slov, kmetijske aružbe v Novem mestu. 76 Ulttnania veščega tudi sadjarstva, sprejme VrlllDrJD, oskrbnlitvo grajšcine Runerč vrh. Dolenjsko. — Pismene ponudbe na Feliks Staič, Kolovec, pošta Radomlje. 77 za molžo in oskrbovanje k 25 kravam sprelme v službo oskrbništvo Marbek, (Vuhred — Marbek) na štajerskem. 78 Hnnanituli (oskrbnik, samostojni gospodarski UjirUVIlBlJ, adunkt) se iš.e za manjše veleposestvo s poljedelskim in gozdnogospodarskim obratom na Gorenjskem, z večletno prakso, absolvent kake kmetijske šole, ne starejši od 40 let, ne jženjen, popolnoma zmožen sioveničine in nemščine v govoru in pisavi. Prepisi špriieial se naj priložijo prošnji. Ponudbe se naj pošljejo upravništvu .Kmetovalca' pd naslovom .Uora-viteij*._79_ Pozor mlinarji! lena sita, kakortudi pristna volnena sita (pajtelni) 24 in 32 cm široka, priporoča trgovina Avgust Čadež, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35, nasproti Stare »Tišlarjeve gostilne." 82 Mntibv raznih oblik in sekire proda v poljubni illllline, množini Hočevar, izdelovatelj sekir ia motik. Mekinje._70_ Tnl hnnio bn*e ln enega kozla, sanske pasme. Irl UTEJE HUiE proda Alojzij Schuschei, Bre-žice ob Savi. Cena po dogovoru._84 Alfa Viola, nov, ima naprodaj Franc Teršan, posest, v Petrovčah 85 Posnemalnik pri Celju._ Mlinska sita volnena, 25 cm široka, iz angleške volne ima zopet naprodaj tvrdka R. E. Mihelčič, Zagorje ob Savi. Istotam se dobi raznovrstno manufakturno blago. 83 si dinamo stroj ijavo se proda ki zamore pzvajati elektriko za približno 6 normalnih žarnic loden bi bil za razsvetljavo kakega mlina. Več re I. Bernik, Ljubljana, Linhartvoa ulica št. 5. Stanovanje na deželi ?„v^Utep.jrr ljanska undniška rodbina proti primerni p ači za meseca julij In avgust. Ponudbe na upravništvo Kmetovalca pod št. 85. ^ Tnl MtaciPbp 4 mesece Stare, Hešove-York-Irl pmlbH*, tirske pasme ima Martin Kozjek, Zbilje, Smlednik. naprodaj 86 fkblfhnib 8amslci. zmožen poljedelstva, živlno-Uani IIIIM, rejstva in vinorejstva se sprejme na Rotenturngrad, Gornja Radgona. 80 Poljedelske stroje vseh vrst, kakor: domače, sna*llne sadne, mline, trijere, stroje za lusčenje koruze, repo in krmorezn ce črepalnice, peči, decimalne tehtnice, plugi, brane in druge stroie dobavlja takoj Stani-siaus Schmid, Stras«, Stmk. 82 Kupci na posestva pozor! Proda se posestvo v bližini Rajhenburga z vsemi premičnimi stvarmi. Posestvo obstoji iz treh dobro ohranjenih poslopij, z lepim sadonos-nikom in vinogradom, obsega 14 oralov zelorcdo-vltne zemlje. Cena po dogovorn. Več pove 24 Am. Voden Kališovec, Rajhenburg, Spodnje Štajersko. Ste prehla]eni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod ? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vam je Fellerjev Elsa fluid! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalnl steklenici 42 K. Državna trošarina po-sebel. Zagorski sok zoper kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 9 K. Slaba hrana Vam je pokvarila že- Inrfap 1 Fellerjeve prave Elza-krogljice ga spra-lUUEb l vljo v red 1 6 škatljic poštnina posebej, a najceneje. J Stubtca, donja, Elsatrg br. 333. 6 škatljic 18 K. Omot in a najceneje. Eagen V. Feller, ..... 10 lb Listnica. Ženitna ponudba R. L. ki so upravništvu došli ' * IJenem roku 7. t. Prosimo pošljite zopet po dopise, naknadno t. j. po stav-81 VInometre »Bernadot« — Asbeste bombaž In prašek — Bponit — Francosko žeiatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro galico — Natrijev bisulfit — Ribji mehur — Špansko zemljo — Tanln Žveplo v prahu — Limonovo kislino — Vinsko kislino — Sode bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija ANTON RflHC LJublJaia, ŽidoTSka ulica 1. • Gospodarska zveza v LJubljani Dunajska eesta — Bavarski dvor. Velika zaloga vsakovrstnih poljedelskih strojev (5, iz najslovitejftih tovarn. Zastopstvo za paraa kotla znanih tiornlc ,Walslt Kmetijska družba za Slovenijo priporoča udom za spomladno gnojenje iz svoje zaloge v Ljubljani kostno moko surovo in razklejeno kajnit suferfosfat apneni dušik % kalijeva sol Q po izvirnih cenah, ki so razvidne Iz družbenih vesti tega lista. Tvor-nice so cene znatno zvišale, družba pa bo naročitve, ki jej pravočasno dohajajo, še po starih cenah izvršila. io Kmetovalci ne zamudite prilike! Nihče naj ne odlaša z naročanjem da spomladi, ko bodo gnojila zopet dokaj dražja. Lepa posestva 27 oralov dobra njiva, vinograd, travnik, gozd, in sadonosnik, 2 hiši z hlevi vse skupaj zidano in dobro ohranjeno, dalje 10 govedi, 3svinje, 45 hektolitrov jaboičnika in veliko premičnine, stroji in krma. Cena 720.000 kron. — 34 oralov njive, vinograd, travnik, gozd, velik sadonosnik, 45 hektolitrov jabolčnika, 3 konji, 14 govedi, 8 svinj, veliko premičnine, stroji, krma itd. Posestva so oddaljena od kolodvora pol ure. Cena 920.000 kron. Nadalje posestvo z 42 orali se takoj proda. Več o tem pove Franc Podlipnik, posestnik, Tezno št. 37 Maribor NajstarejSa hranilnica v Sloveniji KRANJSKA HRANILNICA i mm ustanovljena leta 182P (prejema hranilne vloge proti 3 •/, obrestovanju in dovoljuje hipoteSna posojila p 4 V/. S hranilnico sta zvezana Kreditno drnttvc I starostna hranilnica xa posla in delavca. Hranilnica je sirotlnskovarna in jo nadzoru! deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo prlblUno S milijonov kron. Čisti dobiček je, v kolikor se ne porabi u okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določer v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. (1) Za te svrhe se je doslej darovalo 8,098.001 kron. Pismene poilljitve Je nasloviti na Kranjsko braiilnieu « Ljubljani, > .nalile« ulica štev. B. Tovarna stroje? in livarna železa in kovin ^ K S H. JEŽEK, Maribor, Aleksandrova cesta SI Ima na skladu bogato zalogo strojev in orodja za obdelavanje zemlje, se-jalnlh in kosilnlh strojev, poganjalnih strojev, mlatllnlc, čistilnic, strojev in prlstrojev za pripravljanje živinske krme, grozdnih in sadnih mlinov, grozdnih in sadnih preft, sesalk, črpal, okrožnih žag. Benzlnovi motorji ln motorji na sesalni plin. (16) Popolne opreme opekarn, Samotnih tovarn in tovarn za cement, mlinov in žag. Valcove stolice za zdrob in ploho mletje. — Transmisije. Odlitki iz železa in kovin po lastnih in tujih kalupih (modelih). stroje v popravilo. Družba ,IMPEX' Ljubljana, Krekov trg št. 10 kupuje vse vrste klavno živino in prašiče po najvišji ceni. 19 | Primeiaj krmi Mastin i j V zmislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubil. Izporoiil dne 28. julija 1899., it. 25.255, smejo dietično sredstvo Mastin, redilni prašek za prašiče ln za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet oglasen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.261. Ako se Mastin pri Vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem za naročite po pošti. 5 zavojev Mastina K 50 poštnine prosto na dom. (3) Mazilo zoper garje (aaftomaz'io) uniči pri Ijudfcn gaijt, i.^aj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje. Pri živini uniči garle. 1 lonček po poiti K 15-. Lekarna Trnk6csey Llnbllana, Slovenija. Zraven rotovta. G 0 Zenostavitev blagovnega prometa. Ude v oko-1 ših Maribora, Ptuja in Celja uljudno prosimo, da naročajo odslej vss tu objavljene kmetijske potrebščine potom i,ačelništev kmetijskih podružnic v teh centrih. Na podlagi došlih naročb bodo podružnice skupno naročale in vzele gotove predtrete na svojo stalno zalogo, druge pa jim ne bo treba šele iz Ljubljane poslati, temveč se jim lahko odpremijo ceneje naravnost iz tvOrnic. Drevesne škropilnice na prevez, razne kakovosti na izbero po različnih cenah. Gumijeve cevi za trtni Škropilnice itd. nceter po 28 K. Kalijevo sol ž 41 % čistega kalija bo dobiti v prihodnjih mesecih v celih vagonih v vrečah po 50 kg po 280 kron sto kg franko Spilje, v nadrobni oddaji pa po 320 kron iz Ljubljane v papirnatih vrečah. V jutastih vrečah po K 345'— sto kg. Kose. Družba bo pričetkem 1921. leta zopet oddajala udom kose iz dobrega štajerskega jekla, in sicer 65, 70 in 75 cm dolge, takozvane »kranjske« oblike. Cena kosam bo od 50 do 53 kron za komad. Če bi se zgla-silo kaj naročnikov za kese, srpe in reznice tržiškega izdelka, potem jim družba lahko tudi te po izvirnih cenah iz tržiške tvorn ce F. Kajetana Ahačiča priskrbi. Te domače kose so zelo močno izdelane izdelane iz najlinejšega jekla in so os obit o po goratih krajih jako priljubljene. Kostni superfosfat po K 380"— sto kg z vrečami vred. Lanene tropine z 38 do 42 odstotki beljakovin in maščobe stanejo 600 kron sto kg iz ljubljanske zaloge. Naročniki naj po možnosti dostavijo svoje vreče v zameno. Lopate, komad po K35 '-r. Mlečne cevi iz kosti štev. 4561 po K 140. Modra galica po K 24'— kg. Cena velja gl. razglasa le za skupna naročila. Rafija, majunga extrissima, pripareča družba vinogradnikom v pravočasni nakup za ceno po K 45'— kg. To blago je že tukaj, vendar pa je razpoložljiva množina le majhna in spomladi bo bržda zopet hudo pomanjkanje. Ta rafija je res tako prvovrstna, da nadkriljuje za najmanj 50 odstotkov vse, kar se nam je doslej ponujalo. Podružnicam v vinorodnih krajih bi priporočali nakup originalnega omota, ki tehta okoli 100 kilogramov in ki naj bi ga v svojem okolišu udom na drobno razdelili. Razklejena kostna moka 30—33% fosforove kisline v vrečah po 100 kg z vrečami vred K 260'— Seme krmilne pese, pristno severonemško blago, rdečo in rumeno mamutovko ali ekendorfovko po K 32*— kg, v celih vrečah po 50 kg po 30 K kg. Semensko deteljo, i. s. nemške lucerne kakor tudi domačo bo družba spomladi oddajala svojim udom. Oddajala bo samo najskrbneje čiščeno seme, ki bo preiskano po Državnem preizkušališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg bodo opremljene v izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnesti. Cene za semensko deteljo so naslednje: domača detelja v celih vrečah po 100 kg K 50'— kg « »v nadrobni oddaji K 56"— » seme lucerne v celih vrečah po 100 kg K 56'— » « € v nadrobni oddaji K 6t— « bela detelja, znamke U »%o 60.— K za kg travniška bilnica, vzor 1314 — "/75 50.— » » > brezpredenični mačji rep, vzor 1213 36.— » « « travniška latovka, vzor 87 40.— « » » pasja trava, vzor 147 38.— « i « pokončna stoklasa, vzor 1550—tl/aQ 22.— « « » angleška ljulika, « 1723 — 9S/g» 28.— „ » « angleška ljulika, » 1726 — 5%0 22.— » » « laŠ ka ljulika, » 1334—>7/9i 26.— » * » prvovrstna travniška mešanica, vzor 1883 28.— » » » esparzeta, španska detelja, neluščena 24.— » » » Poštnino in vrečice je plačati posebej. Surova kostna moka po K 200— za sto kg, z vrečami vred. Škropilnice. Naša družba je prejela iz Italija oakrene trtne škropilnice najboljšega sistema. Komad stane 350 kron. Vinogradniki naj škropilnice b^ez odloga naročijo, ker je zaloga le majhna. Tobačni izvleček v posodah po 50 kg 440 K za posodo. V manjših množinah tega sredstva družba ne oddaja, vsled česar naj udje potom podružnic skupno naročajo. Trtne škropilnice. Družba ja prejela sedaj tudi iz Nemške Avstrije nekaj kompletnih trtnih škropilnic zoper peronosporo čiste medeninske pločevine z znamko B pa po 800 kron za komad v orig. zabojih, |ki se ne računijo posebej. Količina je majhna, "vsled česar se bodo morale upoštevati le prve naročitve Vile, komad po K 30— in K 35-—. Vinometri po K 50"— za komad. Vreče. Pri pošiljatvah vreč je na spremnid natančno navesti zakaj 10 vreče ali če jih dotičnik vrača. Zdrobova moka, (Brechermeh!) 20% fosforove kisline 5% dušika K 260 za sto kg. z vrečami vred. Železninske potrebščine. Opozaijamo ude ' da smo pravkar prejeli iz jeklarne v Ravneh nekaj železnega orodja. Izdelki so vseskozi jako močne, dobre kakovosti, in jih družba oddaja udom vsekakor ceneje, nego si jih morejo drugod nabaviti. Vile z tremi rogljami so po 30, z štirimi rogljami po 35 kron, in lopate po 35 kron komad. Ker je zaloga le majhna, naj udje takoj naročijo. Živinsko sol. Družba je prejela iz Solnograda nekaj vagonov živinske zdrobljene soli. Ta sol bo stala zbog visoke monopolne takse in davka na poslovni promet okoli 600 kron sto kg. Prijave se sedaj sprejemajo. Zveplalniki. Družba je prejela iz Italije ročne žveplalnike. Komad stane 250 kron Žveplenokislo glino namesto galuna, kot dodatek galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja 2 K 40 h kilogram. Izkušnje so pokazale, aa lehko brez škode za učinkovitost primešamo ga ici polovico IvepljtnokisU gline in si na ta način prihranimo polovico galice. Mesto treh ali dveh kil vzamemo na sto litrov vode le poldrugo ali eno kilo galice in ravnotolko gline, apna pa kakor navadno, uspeh bo sigurno popolnoma isti, kakor ob polni množini galice. Žveplenokislo glino je treba pri družbi takoj naročiti. Žveplo žvepelne ploščice ali žvepleni nabiček na 'juti za žvrplarje sodov, najboljše, brez arzena po 28 K kron kilo. Žveplo, Floristella, 10 K kg, ventilirano dvoj. raf. po 11 K kg, \ entilirano, mešano z 3 % galice 12 K kg. ZADRUZNA m GOSPODARSKA BANKA =========== v Ljubljani ===== posluje začasno v prostorih Zadružne zveze, = Dunajska c. 38./I. ===== Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lom-bardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kmetska posojilnica lIllkllSHelra n&rnBlMk registrov, zadruga z neomejeno aavezo ljiiaijiansiie oltollce » « ljifbljani • > v lastnem zadružnem domu na Dunajski oesti štev. 18. Obrestuje hranilna vloge po 3 °/0 (2) brez vsakega odbitka rentnega davka katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloga v tekočem računu v sveži s čekovnim prometom ter jih obrestuje ob dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad 42,000.000 kron. ====== Stanje rezervnih zakladov 1,100.000 kron. ===== Razprodaja! Ugodni nakup! Vodovodne cevi kovanega železa, asfaltirane, z mufami nove. Zdrže pritisk 20 atmosfer. Razprodam vso množino na drobno, radi odpotovanja~po zelo znižani ceni. Premer 1 cole po K 40'za tekoči2meter , IV.....K 50.,, .. Vso partijo oddam'generalnemu kupcu po K 16 za kilogram. Naročila in ponudbe sprejemam do 8. marca t. I. Ivan Razboršek, Šmartno pri Litiji. Vabilo na občni zbor Kmetske posojilnice in hranilnice na Vrhu pri Vinici, Belokrajina, dne 28. marca t. I. v občinski pisarni na Vrhu, ob 3. uri popoldne. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Revizijsko poročilo. 4. Izvolitev načelstva in nadzorstva. 5. Predlogi članov. V slučaju nesklepčnosti, te Trii pol ure pozneje drugi občni zbor, z Istim dnevnim redom, ki bo veljaven ob vsaki udeležbi. Načelstvo. Zopet nekaj za Vasi Muči 11 Vas glavobol? Trganje po udih ? Glht in revmatizem? Prehlajenje? Nespavanje (iervoznost ? . Poizkusite tudi Vi Fellerjev piavi Elsa F1 id. Čudili se bodete in hvalili Ftllerjev Elsa Fluid kot dobrega prijatelja v hudih časih 1 6 dvojna-tih ali 2 velike specijalne steklenice 42-— K. Revma prašek in tablete zooer revma 15'— K. Asoirin praški 15'— K. Ali Vam elodec nI v redu? Težka prebava? Nimate teka ? Oj, kako bodete zadovoljni če poizkusite Feller-jeve prave Elsa-krogljice 1 Te so resnično dobre 1 6 škatljic 18 - K. Sagrada Barber 12 — K. Ze-kdec okrepčujoča švedska t nktura 20'— K. Balsam in Zivljenski esenc 6— K. Pravi See-boferjev bulsam 15'- K. Za prebavo! Prebavni prašek 4-— K. Soda bicarbonica 3'— K. Otvarjajoča želodčna sol 6 — K. Karlsbadska sol 6— K. Regenerol znamka .Hega-(liziolo-giške soli po prof. Neusser-ju. 1 škat ja 25'— K. Najfinejše ricinovo olie 6"— in 30.— K. Tamarin-den pastilje 2 50 K. Čaj za čiščenje krvi 8-— K. Senesbleter in Muterbleter od 3-— K naprej. Ali kašljate ? Sluz odstranjuje in kašelj tolaži Zagorski prsni sok 9-— K. Hegapločice (prsne pastilje zoper kašelj; 7-50 K. Bonboni iz slada in trpotca od 3-- K naprej. Prsni čaj proti kašlju 8'— K. Fiakerski prah 8'— K. Ouajakol sirup na zdravniški predpis 40-— K. Lipov čaj 8.- K. Olavobol? Ravno tako pripraven, kakor zanesljiv v uporabi Je Felleijev mentolni črtnik .Elsa- 12— K. Prašek zoper glavobol 15'-- K. Kinin prašek, prašek zoper mrzlico 30-— K. Slabokrvnost ? Tekoči železni e .strakt 20'— K. Železni albu-minat 40'— K. Na zdravniški predpis Arsoferrin-tektoitttes iz lekarne k sv. Dnhu na Dunaju 25-—K. Hegaferrin 45'—K. Apneni železni sirup 20 - K. Biaudtektolettes 15 - K. Pravo najfinejše ribje olje .Elsa* 85-- K. Zobobol? Zobne kapljice 5'— K. Zeleno olje 30 — K. 0 esna voda 5'— K. Sredstvo zoper gliste 1 Elsa gilstovni sladkorji 1 vrečica 7'50 K, sladkano ali čisto glistovno seme na tehtnico od 4-— K naprej. Srbečica, garje. Mazilo zoper garje 12 — K. Naphtolno mazilo 16 — in 20 — K. Žvepljeno mazilo 12 — K. Vsa ostala mazila kakor Cinkovo mazilo, belo svinčeno mazilo, aromatično mazilo, lavorovo mazilo v škatljah po 3 —, T— in 12 — K. Mazilo za rane 15-— K. Otročje mazilo in kafrni cvet 12 — in 60 — K. Mazilo zoper ozeblino 15"— K. Dlahilon obliž, repni obliž, 2 — ln K. Cvet in mazilo zoper golšo 15-— K. Proljev, dlareja? Bastlerjeve kolera kapljice 15-— K. Krene kapljice 10-— K, Cimetove kapljice, Melisov cvet, kamilčne kapljice, Kimlove kapljice, Prominčeve kapljice, Baldrian kapljiče, Hoffmanove kapljice mala steklenica 6'— K, velika 30'— K. Bob ove kapljice (Bibergeiltropfen) za žene 30'— K. Zdravila za živino. Živinski prah 1 škatlja 7-50 K. Mazilo za konje 25'- K. Arnika 6" - in 30-- K. Grenka sol 3 — K. Kreolin 15.— K. Terpentinevo olje _•— in 30"- K. Državna trošarina se računa pri alkoholnih prcpdratlh posebno, ampak samo po lastnem strošku. Gosti terpentin 5-— in 10-— K. Mazilo zoper uši 3-- in I2-— K. Omot in poštnina so računa posebno, toda najceneje. Priporoča se več naenkrat naročiti, kajti stroški na več robe razdeljeni, manj znašajo. Pri vprašanju naj se prilože poštne znamke za odgovor NaroČil ti se a EUGEN V. FEL Stublca Donja, ELSA TI drestrajo na: LER, lekarna, tO br. 333. — Hrvatska. Pirelli&Comp.D. D. : MIkANO : : Najbolja (is> gumija za cijeple-nje vinove lože „EXCELS10R" Glavno zastupstvo za Jugoslaviju BERTHOLD NEUMANN veletrgovina kolonijalne robe Zagreb lllca 73/1. kat. Telefon: 277. Brzojavii Engros. Ponudite vso neporabno zlato in srebrOf stari denar, tolarje, srebr' nlke, zlatnike i. t. d., 9 ker Vam vse to leži doma v shrambi brezobrestno tvrdki zlata in srebra I. Augustin, Dunajska cesta 36. Za praznike in bližnjo spomlad priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega su-kna, volnenega blaga za moške In ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene ln bombažaste robce za na glavo 1.1, d. Opozarjamo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. A. & E. Skabern« veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mostni trg 10.