To in oi izza pigilih fli XVIII. Lvr.MO poistave, čil iin jaik, Mo« rase.n, a tudi veseljak, Zavedem vedno< narodiniak: Od nog do glave — poštenjak. 'Piregiladajoč pred par dneivi sitare svoje liste najdam na oiviitku enega teli listov goni oiznačeine besede. Spoiminjaile so nre moža, s katerim seini bil v prvjh letih svojega učit&ljavanja na Kraniskem v prav iintim:neim stifcu. Bil je to kateheit Joža Z a 1 o k a r. Minago som ioiel doslej opravka z gg. kateheiti mled svo§ini sikoro 40-lettii.m delovamjean v liudsikj šoli, a nobeden teli gospodoiv mi ni v tako žrvam in prijetnom spamirnu nego J. Zaloikar. Jorža biil je origii'nail posabne vrstc. Praiva goirenjska grča ni poiztial mnogo galanterjoe, odikrito je poiveda.1 v»iikdar, kar je- mislil, zaihribtticisti n:i paznal. Pošteno je rad zabavljal, a pni tem hudaga ni mislil niikoli. — Nego^aJ je razen »šport«. Izvrstem pešec }o je mahjiiil ob prostem času — večkrat sam ga sprennIjal — čaz hrib in plan. Često je kazal svojega telesa jaikost in izredmo svojo nioč je dmevno kai siisteimatično uriil do¦ina; bil je iizboran teloivadac, spratein jahač, pa tudi plavač, da mu ga ni biilo kimalu vrstnika. Ljuba zabava mu je bil tudi loiv. Skratika Joža je bil sportsiman — comie il fauit! V vesalo družbo je rad zahaiial. Sam imieniten basist je bil koj polag, kjer se je poipevalo. Marsikatero je časi rakel. Celo lJagaza je často zajahal, spodrkmjl mu je ne nnailokrat. A to ni delo kaj; tiimibolj smo se ni,u smajali. Kjer je bil Joža, tam je hila zabava. Ni čudo torej, da je bil v viseli krogih pril]u,bljena oseba! Na vraitiih svoje sobe imiel je prib.it pod 'svojo viizitarico vedino kalk zwačHem napis, n. pr.: Če -iTTisltš tu vstopiti, stori to veselih krač! Pri&rčno pozdravljan lni 1 n o uplivaM na množne njagove obiiikovalce — iz bogate svoije Jknjižmice je .loža slednji teden liudam .Tzpoisojaval ¦kmjfge! — se pač ob seibi razume. — MJadiimo je .Io-ža naizimarno Ijubil. Kaitehetizirail je z neutrudino vinerno. B r e z n u j n e g a vzrok a n ii op u s t i 1 1 e e n e u r e n e. Kajpada je imel tudi uspehe po tam! — Otrooi so ga kar ¦oblaigr(wali. Cala četa je biia vedno okrog njega, če se je kje pniikazal na cesti. Ni pa prišel nikdar piraznih rok med ljubljane rrsu otročilče v šoilo. Po vrsti jim je delil sadija, peciivo i. dr., najboj pa tistiim, o katerih je z-nal po učiiteijih, da so lepega vedanja in pridni tudi pri1 — n j i h) Joža je bM dober pedagoig. — K meni je pcigošto zahajal, jaz pa k njemu. Zampno sva se potgoivarjala o šolskiih zadevah in odkrito mi je oasto praViil o svojih naklepilh. Vedno je tuhtaJ, kaj bi počel, da bi prip-oimogel do boljše bodočnosti svoijim roijafcom. P r a v i n a ¦ r o d n i u č i it e 1 j! Najbolj je Joža hrapenel po tem, priti v Ameriko 'med tamošnje rojake Sloivance. Vsaj pa je bil tudi pradisitiiniran v to! »Le čez valiiko lužo me vleče, tam bi si uradil žinpnijo po svoje tar župlja.ne svoje si vzgoijil po nazoriih svojih!« Taiko mi je večkrat dejal. In srona ta želja se niu je ras izpoliiiila... Ostavil sem Kranjsko. Miiinilo je par desetletij. Často mi je priš&I v mfeli dragi moj Joža. Kaj pozitiraiaga o .njeim nisem inogfel doizmati. — Kar nalatifln v nekem slovaniSlkem časrarku n.a notico1, iiz katare sem zvedal, da je Joža Zalokar brižan dušen pastir med Slorvenci v Zjad. državali seveme Amerike, kjer ga njegova čreda pestuje z največjo linbeznijo. Po- izvam natamčen njagoiv naslov ter ttiu pišem. Bilo je to 25. fabruarja 1905. i. Čez par masecev — 8. julija 1905 — doibim \