To in oi izza pigilih fli XVIII. Lvr.MO poistave, čil iin jaik, Mo« rase.n, a tudi veseljak, Zavedem vedno< narodiniak: Od nog do glave — poštenjak. 'Piregiladajoč pred par dneivi sitare  svoje liste najdam na oiviitku enega teli listov goni oiznačeine besede. Spoiminjaile so nre moža, s katerim seini bil v prvjh letih svojega učit&ljavanja na Kraniskem v prav iintim:neim stifcu. Bil je to kateheit Joža Z a 1 o k a r. Minago som ioiel doslej opravka z gg. kateheiti mled svo§ini sikoro 40-lettii.m delovamjean v liudsikj šoli, a nobeden teli gospodoiv mi ni v tako žrvam in prijetnom spamirnu nego J. Zaloikar. Jorža biil je origii'nail posabne vrstc. Praiva goirenjska grča ni poiztial mnogo galanterjoe, odikrito je poiveda.1 v»iikdar, kar je- mislil, zaihribtticisti n:i paznal. Pošteno je rad zabavljal, a pni tem hudaga ni mislil niikoli. — Nego^aJ je razen »šport«. Izvrstem pešec }o je mahjiiil ob prostem času — večkrat sam ga sprennIjal — čaz hrib in plan. Često je kazal svojega telesa jaikost in izredmo svojo nioč je dmevno kai siisteimatično uriil do¦ina; bil je iizboran teloivadac, spratein jahač, pa tudi plavač, da mu ga ni biilo kimalu vrstnika. Ljuba zabava mu je bil tudi loiv. Skratika Joža je bil sportsiman — comie il fauit! V vesalo družbo je rad zahaiial. Sam imieniten basist je bil koj polag, kjer se je poipevalo. Marsikatero je časi rakel. Celo lJagaza je často zajahal, spodrkmjl mu je ne nnailokrat. A to ni delo kaj; tiimibolj smo se ni,u smajali. Kjer je bil Joža, tam je hila zabava. Ni čudo torej, da je bil v viseli krogih pril]u,bljena oseba! Na vraitiih svoje sobe imiel je prib.it pod 'svojo viizitarico vedino kalk zwačHem napis, n. pr.: Če -iTTisltš tu vstopiti, stori to veselih krač! Pri&rčno pozdravljan lni <tu: Zlasti če si slovenislk'ga rodu! Nikar ne čakaj, kar vstopi! Preliladiš se lahtko .tn v lopi! Krattiko je živiljenje, Hitro mtae čas: Zato jemat' ne zairtudi Karkoli le ti nudi! UokJer bodeim tavail tod, Ljubil born svog rod! Če imeniš me poisetit tu, Nilkar ne misli, da kratiš mi miru! Vse rade voJje daim, Kar zmore doim moj in hratm! Vse se uigonobi, vse lrnime, Ljubezen prava le ne — gisne! (Iiinal sani zabeležamh več takih izretkov, a so se m? poiitzguibili. Vsaj emkrait na mesec je Zalokar take napise zamenjal). Da so tii iizretki mmogo in to v z g o j i >1 n o uplivaM na množne njagove obiiikovalce — iz bogate svoije Jknjižmice je .loža slednji teden liudam .Tzpoisojaval ¦kmjfge! — se pač ob seibi razume. — MJadiimo je .Io-ža naizimarno Ijubil. Kaitehetizirail je z neutrudino vinerno. B r e z n u j n e g a vzrok a n ii op u s t i 1 1 e e n e u r e n e. Kajpada je imel tudi uspehe po tam! — Otrooi so ga kar ¦oblaigr(wali. Cala četa je biia vedno okrog njega, če se je kje pniikazal na cesti. Ni pa prišel nikdar piraznih rok med ljubljane rrsu otročilče v šoilo. Po vrsti jim je delil sadija, peciivo i. dr., najboj pa tistiim, o katerih je z-nal po učiiteijih, da so lepega vedanja in pridni tudi pri1 — n j i h) Joža je bM dober pedagoig. — K meni je pcigošto zahajal, jaz pa k njemu. Zampno sva se potgoivarjala o šolskiih zadevah in odkrito mi je oasto praViil o svojih naklepilh. Vedno je tuhtaJ, kaj bi počel, da bi prip-oimogel do boljše bodočnosti svoijim roijafcom. P r a v i n a ¦ r o d n i u č i it e 1 j! Najbolj je Joža hrapenel po tem, priti v Ameriko 'med tamošnje rojake Sloivance. Vsaj pa je bil tudi pradisitiiniran v to! »Le čez valiiko lužo me vleče, tam bi si uradil žinpnijo po svoje tar župlja.ne svoje si vzgoijil po nazoriih svojih!« Taiko mi je večkrat dejal. In srona ta želja se niu je ras izpoliiiila... Ostavil sem Kranjsko. Miiinilo je par desetletij. Často mi je priš&I v mfeli dragi moj Joža. Kaj pozitiraiaga o .njeim nisem inogfel doizmati. — Kar nalatifln v nekem slovaniSlkem časrarku n.a notico1, iiz katare sem zvedal, da je Joža Zalokar brižan dušen pastir med Slorvenci v Zjad. državali seveme Amerike, kjer ga njegova čreda pestuje z največjo linbeznijo. Po- izvam natamčen njagoiv naslov ter ttiu pišem. Bilo je to 25. fabruarja 1905. i. Čez par masecev — 8. julija 1905 — doibim \<l Amerike list od Zalokarja. Na ¦oivitku pisina je bil natiskam nastopen nasJov: St. Barbara's Church Bridigaville. Al.!egheny Co. Penii. Un. St. N.-America. Rev. .1. Zalokar.  Nad 12 pol piisamsike oibliike je obsegalo Zalokarjevo pisanje. .Oibšinno 'ini je razlagal Joža, kako je prišel v »Maleriko«, kaj se je trudil in pahal, da si je ustanofvil tti dušino pastirstvo imad svojimii rojaki, kaikoršno si je talco srono zaželel. \7 leit že dehije taim i,n srečen je med Ijubimi miu župljani. Nwo cankev — posvečeno sv. Barbari — in udofoni župni dvorec si je seziidal v »Bričkih Vilah«; a to niu je naiprtilo tažkega napoTa in vclikih žrtav. Pa vse je preanagal; železna vodja pa nauitrudno delo zmoreia tudi najtežavnajše zaprake ... Bridko se je pritoževal o svoiih rojakih ria Kranjiskani, češ da ga nepresiano nadlegujejo z raiznimi prošnjaimi it.' Večkrat je že poižrtvovafoo potmagal, a ¦naiposled je onemog-el... Presedalo miu je že prosjačenje hrez mere in kraja. Navedel mi je več vzgiledav tega nadležnega proisjačenja. Naj naivedem le dva silučaja: I. Nek premožen mliimar z Ribniškea okraija želi, da bi mlu Joža dal študirat sina. Joža rniii že-ljo šaljivo adkfomi veleč: Vaš malin naj pridmo le melje, Na zelniiku Vašem pa bujmo naj rase (Vara) zelje! 'raven pa pijte in žijte kar brez sikrbi, In lahko v šolali šoJate še študemte tri! II. Župnik ene naifvečjih fara na No•tranjskeun — farni patron sv. M!artin — piše Jožii, naj mu svetuje, kako naj bi no\ o cerkev sezidal ter kalko naj bi v n jej n a p r a v i 1 p e č im po kaikeun kapiitu. Te.tnlu de Joža: a) Sv. Martin je dal svoj plašč zmTzuij-očemtu reveau, a ne peoi. — b) ZaimetK kraška burja i. dr. utstavljajo ljuidi na poti d ocerkve, anev cerk v i. — c) Če je šola v H. zaktirjena, pa vildjub tem« otrok radi hude p-oti (zaineti — mraiz — burja) ni v šolo. — d) Za zidanje nove cerkve se bo našlo zidiva na Krasu dos-ti, demar pa se naij pritegne z raziniih podružnic: vsaj ga je tam nakapičenega dovolj! Potean bo že šlo. A truda m dela še bode na preositajamje. Le po&ku&iti je treba! Jaz sem, to storil do sita. Najbolj me je aveselilo v t&m listu dejstvo, da je Zaloikar v njeini z biistriim očesom tudi motril raz-voj našega ljudsikeiga šolstva ter z z-adoščenjeim se dotaknil c-rganizatoričneiga dela stoiveinskega učiteljstva, poudanjajoč, da so sloven.sk i u č i t e 1 j i 1 a h k'o p o n o s n i n a s v o jo »Zavezo«, io 'prvo vseslovensko z d r u ž b o. Kako resno je irnislil glede te naše zdnužbe, kaže konec njegovega li&ta, ki s,16ve: ŽeliiTii Vam, predragi, vse najbaljše čase, U č i t e 1 j s k i v a š i »Z a v e z i« pa p o 1 n e k a s e! * Pisad sem Joži še enikrat v Ameriko, a odgovora miseim doibil več. Mož je podlegel preveiliikeiniai naporu, žal, preizgadiaj !¦ Kritje ga tuja zemlja — meinda že nad 10 let —, a počiva med — svojci! Bil je pravi slovenski apostol iin uoenik. Čast njegovim lniainom. Bodi mu ohranjem trajen spo.inin! — Tovairiški pozdrav rn poiklon! Vaš stari Slamoštev.