131
Zgodovinsko-jezikoslovne reči.
o panonsko-slovenski boginji imenovani ,,Vida
Solitana".
Spisal Davorin Terstenjak.
V svojih različnih spisih sem si prizadeval, dokazati iz ostankov panonskega jezika,'^^) iz stroja starih panonskih mestnih imen, in iz izrekov rimskih in gerških pisateljev, da stari Panoni niso bili ne Traki ne Illiri. *) Ker še se nekteri novejši izsledovatelji stare zgodovine zmirom opirajo na klasike, hočemo tukaj pretresovati, koliko dokazov tiči v njihovih izrekih za tračišnost ali illiršnost starih Pa no no v. Med glavnimi pisatelji, kteri Panone imajo za IIlire, je rajni GašparZeus.
Zeasevi dokazi so v kratkem sledeči.^) Zeus umuje tako: ^Akoravno Strabon očitno Pa n on o v ne imenuje IIlire, vendar njih illirsko pokolenje si misli kot znano. Illiria mu leži okoli jezera pri Bojih, do kterega so Panoni segali, tam je začetek ilirske zemlje." — Dalje umuje Zeus: ^Keltski Skordiski so se med Traki in IIliri posadili, pod temi se pa le njihovi zahodni sosedje zastopiti morejo."
Vse to umovanje ni resnično. V petih bukvah Strabo-novih ni govora, da bi Illiria okoli jezera pri Bojih ležala. Res piše Strabon v sedmi knjigi sledeče: „Jaz govorim najpervo od lUirie, ktera mejaši na Ister in Planine (^Alpes), med Italio in Germanio leži, in se začenja pri jezeru Vindelikov,   Rhaitov  in Bojev."   — To  bi
*} Dio C as si (49, 36) piše, da se je oblačilo platneno z rokavi pri starih P a n o n i h velelo panus alipanaš, raski: panja, „ein leinener Ročk der Bauerinnen",^ in da so po tem oblačila dobili ime, kar je mogoče, ker mi Htirčani horvatske Zagorce zavoljo njihovih biz (bergaš) imenajemo Bizjake, pa tudi iz pana, muza se da ime Panon izpeljati. Ako so se Panoni veleli tako zavoljo svojih panj — panušev, so to ime dobili od sosednih sorodnih Norencov.
*3 Potrebne dokaze ^nahajaš v mojih spisih: ^Slovensko-horvatska povest o Cehu, Lehu, Mehu", dalje v spisut ^Kako daleč je segala meja starih Japudov^? v lanskih „Novicah"5 — dalje v mojem spisu: Ueber zwei Worter aus der Sprache der alten Panonier v „lVIitthei1ungen des histor, Vereins fur Krain" itd. ^) Kaspar Zeus „Die Dentschen und die Nachbarstamme" str. 255 itd.
tedaj bilo bodensko jezero. Ako bi tam 111 iri stanovali bili, kako tedaj bode stalo s Zeusovim terdenjem, da so Vindeliki in Rhaiti bili Kelti? Po vsi zemlji današnjega Kranjskega, Stirskega, Koroškega in Tiroljskega bi toraj mogli v stari dobi IIliri stanovati, kar spet Zeusu do-padlo ne bode, kteri, in za njim vsi njegovi učenci z nepremakljivo stanovitnostjo terdijo, da so po teh pokrajinah bili izključivo Kelti ali Vlahi naseljeni.
Ravno tako neresnično je drago Zeusovo umovanje: Strabon piše: „Eno stran te zemlje so poharili D a ki, ko so keltske plemena Bojev in Tauriskov uničili, kterih vojvoda je bil Kritasir, ker so terdili, da je ta zemlja njihova, čeravno jih je ločila reka Patisus (^Tisa), ktera Iz planin v Is ter teče pri Gallih, kteri se Skordiski velijo". — Tako so Daki unkraj Tise stanovali,^ na izliva Tise pa Skordiski, Tauriski in Boji. Ce Strabon reče, da Skordiski zmešani z Iliiri in Traki stanujejo, tedaj ne sledi iz tega, da bi se pod tem zahodni sosedje razumeti imeli, ker so se Skordiski tudi v jugu do gore Skordus (dnešnji dan Argentaro in Perserin} razte-govali, kjer so tudi I Iliri stanovali, in proti izhodu na iraške Moisijance segali.
Skordiski so stanovališča lili rov in Trakov s silo posedli, in tako so še utegnile zmirom i Ilirske in traške zaklepnice fenklave) obstajati, in Strabon je z vso pravico pisati smel: „da Skordiski zmešani med 11 lir i in Traki stanujejo''.
Dalje Strabon očitno reče: „da so Panoni od Izliva Tise do Segestike (^Siska) in Istra stano«-vali, proti severu in iztoku, in da se po drugih krajih njih stanovališča niso več raztegovale". Ti drugi kraji zamorejo le edino zapadni in jugoza-padni biti, kjer pa No renče nahajamo, kterih Zeus nima za Illire, ampak za Kelte.
Že Herddot ^) ve za Illire le na zapadni h pritokih Strymona, dnešnje Morave, do Venetov.
Drugi Zeusov 2) dokaz, „da Panoni že zatega voljo morejo biti Iliiri, ker Strabon Diasionce, Pyru8te, Mazajce in Daisitiate šteje k panonskim rodovom,'^ (^ktere Plini ^) in Vellej'*) med i Ilirski mi plemeni navajata^ — nič ne velja, ker je Strabon tukaj zmešnjavo napravil, in v Panonio potegnil, kar je v Dalmacii ležalo. Vellej in Plini prav dobro te rodiče postavljata v Dalmacijo. Strabon je Illirijo si mislil v administrativnem ne pa vrodoslovnem pomenu^^), sicer bi tudi Tauriski okoli Nauporta mogli Iliiri biti, ker Strabon piše, „da Nauportas iz IIlirie teče".
Tako iz Strabona ne dobivamo nobenega terdnega dokaza za illirščinost Panonov.
Drugi zgodovinarji se opirajo na Appiana, kteri piše, „da se Panoni k Illirom štejejo." Pa poslu-šajmo Appiana samega. On piše: ,,Paioni so velik narod na Istru, njihovo okrožje sega po dolgem do Japydov in D a r d a n o v. Pri Gerkih se velijo P a i o n i, pri Rimljanih Panonii, slednji jih, kakor sem gori rekel, k lili r o m štejejo. ^)
Pa sadaj še preberimo verstice, na ktere se Appian poziva, in mi bodemo se sopet prepričali, da Appian ni nikdar terdil sorodnosti Panonov z Iliiri. Do-tične   verste   se  tako  glasijo:^)   ^Rimljani   ne  razločujejo
') Herodot   i,   49.    ^j k. Zeus   lib.  cit. stran  254,   355. ^) Plinius „Hist. nat.'' 3, 22.   ^ Vellej us II,  115.
*) V tem smislu imenuje Florus (3, 4) keltske Skordiske Trake. Zeus sam terdi, da so Skordiski proti koncu 4. stoletja v IlHrio prišli in se kraj gore mons Claudius naselili (Zeus 1. C. str. 1676). Nekteri pisavci, kakor IVIuchar in KnabI, hočejo z vso silo dokazati, da je ^mons Claudius bil dnašnja rogačka gora. To ni nikdar resno, naj se samo pogleda: Livi Epitome. 63. ^; Appian in IIlir. 14.   ''J Appi an in lilir. 6.
samo teh narodov: Skordiskov, Maidov, Dardanov, ampak razun njih tudi Paione (Panone), Rhaite, Noričanc^ evropejske My8iane in vse njihove mejašne sosede na desnem bregu Istra v soglasji z Gerki — od gerškega naroda, in davajo vsakemu plerpenu njegovo lastno ime; občinsko ime, ktero vse te dežele pri njih imajo^ je pa Iliiri a. Početka tega njihovega mnenja nisem mogel najti". Tako Appian. Kdo zamore iz Appiana sedaj dokazovati, da so Panoni bili po jeziku en rod z Iliiri?
Appian sam *) začenja popis rimsko-ilirske zgodovine tako: „111 ir i se velijo pri Gerkih one ljudstva, ktere nad Macedonijo in Tracijo od mej Chaonov in Thesprotiov da Istra stanujejo. Ta odločba velja od dolžine dežele. Kar se širine tiče, se ta dežela razprostira od Macedonije in gorate Tracie do mej Paionov (Panonov) do jonskega morja in najprednejših višav Alp^. Iz tega popisa vidimo, da Appiaa ni štel Panonov k Illirom, in da so Iliiri do najprednejših višav Alp — toraj v severo-iztoku do Snež-nikov, Javornika, do illirsko-japudskih mest Terpe in Metula segali. Vse okrožje od i Ilirski h Dardanov, to je, do onega kraja, kjer dandanašnji Una dela mejo med Avstrijo in Turčijo, in kjer Glina začne teči po avstrijanski zemlji do njenega izliva, od ondot gori po levem bregu Kolpe do kranjskega mestica Loža, od ondot proti Krasu, od ondot dalje naprej čez Vipavo^ Ljubljano, Celje, kraj pohorskih panog — prek čez lipniško polje do virov Rabe, in od ondot prek čez Wechsel, mesto Baden proti Dunaju — je toraj bilo stanovlišče Panonov. V tem prostornem okrožji pa ni najti ne enega ostanka tračstva ali illirstva. ^'^)
Proti iztoku pa je meja Panonov segala od izliva Une vSavo proti O s e k u, čez goro „m o n s Claudius^, kjer so po Pliniju stanovali keltski Tauriski in Skordiski do Dunaja, in kraj levega pobrežja Dunaja gori proti Kar-nasu (Carnuntura). V tem okrožji ne imenujejo stari pisavci nobenega drugega naroda razua keltiških Bojev kraj p leskega jezera (Neusiedler-See), kteri pa so že za Rimljanov do drobnega zginili, in razna nekterih manjih betvic keltiških v kotu med Savo in Dravo,  kterih sled se  najde blizo gori do Koprivnice.
Posebne betve Panonov so bili 1. Latovčani po Ptolomaji-) vtto to N(6qi'A(x)v ^ kteri so posedovali okrožje od L j u b 1 j a n e'•^*^^*J do Nevoduna — dnešnjega Ker-škega. 2. Brevci^J, kteri so stanovali med Kolpo iii Savo, kjer še dandanašnji se prebivavci velijo Brajcf. 3. K o 1 e č a n i, ktere Ptolomaj stavlja pod Boje — toraj kraj levega pobrežja ogerske Drave in Mure od Legrada in Kolačeka, ktero mesto še na stari rod Kolečanov^) opominja gori po ogerskem Slovenskem kraj rečice Šale do pleškega jezera. 4. Acali,^) ktere Ptolomaj stavlja v soseščino Bojev, toraj so Acali bili prebivavci hribe vate   pokrajine   med   Bistrico,   Rabo   in   Muro.   5.
*} Appianin IIlir. 1. *') V tem okrožji tudi ni najučenejši izsledovatelj zgodovine starih Illirov Ottfried Muller (Dorier I, 2. „Ueber Makedoner'' 43} iskal, tudi ne učeni Hahn v svojih izverstnih bukvah ,.Albanesische Studien^S kteri sam terdi. da so že za Strabona utegnile slovenske plemena v Panonii stanovati. **) Ljubljana za Rimljanov Hemona. Za slovensko obliko tega imena pričuje ime mesteca Homona v zempiinski varmedžji kraj rečice Laburce. Znano je, da se je blizo Hemone izkopal spomenik Laburo sacrum, Laburu zz: svetlemu, la-bemu — vodnemu duhu posvečeno.                                   Pis.
^) Ptolomaj II, 15, 16. ^) Brevci pomenja ovčarje, toraj toliko, ko illirsko ime D al m a ti, od illirske besede d al m a, brav, brev, oven, pa tudi prasec, primeri poljsko: wieperž =: beran, oven in prasec, veper. ^^ Kolečani, kolčani od ka)> kol zzz collis, litevsk. k al na s. Kolčani zn. Gorčani. ^} Acali od ac, Iliigel, Felsenspitze = acumen po obliki kakor: G oral i. V gori naznamljeni okolici so še vasi: Windisch-Hatzmaas do rf^ Hatzendorf.
132
Arabisci,')toje, Rabiščani, kraj reke Rabe, in 6. Oseriates, to je Ozerjani ^) kraj blatenske^a jezera. Poglavitne mesta starih Panonov so toraj bile a) Ile-mona, b)Petovio,c)Si8cia,d)Sabaria,e)Solva. Ker bi mi utegnili nasprotniki mojih terdenj še besede Ap-pianove (la lllyr. 14) nasproti deržati, je tedaj tudi le treba navesti. Glasijo se: „Slovitni so Paionci že od časov Macedoneov zavoljo Agrianov, kteri so Filippu in Aleksandru zlo koristili, in se kot stanovniki dolnje Paionie in kot izseljeni Illiri k Paionom štejejo. Ko je Korneli vojsko s Paionci slabo opravil, je postalo njihovo ime strah za vse Itale, in dolgo so se bali nasledni k o n s u 1 i nad P a i o n c e iti^'.
Pod temi Paioni nimajo se razumeti Panoni. Ti Paioni so celo drug iUirsk rod, kterega že Dio Oassi točno razločuje od Pano nov (49, 36), in so južno in iztočno od gore rhodopske stanovali, in bili soplemeniki Teukrov (Herodot V, 13). Ti maloazijanski rodovi so že pred trojanskim bojem v velikih trumah v Evropo se preselili, in Trake iz njihovih sedežev kraj Strymona pregnali in do Thesalie in Epira jo porinili (Herodot 7, 20, 75). Betva teh ilirskih Paionov — Agriani so stanovali kraj virov Strymona, in bili zavezniki Filipa in Aleksandra. Zoper te Paione se je konzul Korneli vojskoval. Panoneje še le Avgust začenjal pobojevati. lUirski Te u kri pa so bili soplemeniki Trojane o v, toraj Trojanci tudi rod illirsk, kar je že Homer (llias 20, 215 itd.) vedli.
Tudi Diador Sicul (4, 75, 5, 48) in Strabon (Geog. 7) sta to povest poznala. Sorodnost Trojan o v z Illiri poterjuje tudi ostanek jezika. Po Plutarhu so Trojan i Ackillesa, kterega so Gerki imenovali 'f^xv7tovg (Okypu8), to je berzonog, v svojem jeziku imenovali: ^AaTists (Aspete), v jeziku dnešnjih Skipetarjev, kteri so po ostroumnih preiskavah Pottovih, Hahnovih in Fallmereyer-jevih ostanki starih lil i rov, pa tcTTZsirs, gtcbitb še sadaj pomenja berzi, OKvg pa schnell, primeri Fallmereyer „Das albanesische Element in Griechenland" stran 29). Rad bi poznal kritičnega jeziko- in zgodovinoslovca, kteri si dokazati upa, da se kraj gornje Save, Drave, Mure, Šale, Rabe najde illirsk živelj. Da so Illiri bili potomci Irancev (Medov, Persov) ne pa betva Arjanov, sem že na drugem mestu dokazal.
Da Panoni niso bili tras ki rod, sem že tudi na več mestih svojih spisov dokazal. Traki niso nikdar na desnem pobrežji Dunaja imeli stanovitnih stanovališč. Ako Herodot pravi, da unkraj Istra stanujejo samo tras k e plemena, velja to o zemljah na levem pobrežji Istra ležečih, kjer nahajamo Dake in Gete (Thucyd. 2, 96).*^*')
Panoni in Traki si tudi nikdar niso bili prijatli. Ko so Panoni za Tiberia hotli rimski jarem odtresti, so jih Traki na cedilu pustili, in še celo Rimljanom na pomoč poslali svojega vojvoda Bhymetalkesa, kteri je Panone pri Sremu premagal. V Sremu namreč je bila rimska posadka, ktero je Bat o vojvoda panonskega roda Brevcov navalil, ali rimski namestnik Caecina Sever je od Panonov obloženo terdnjavo rešil. (Dio Cassi LV. 29, 30). Nasproti vidimo Panone v družbi sorodnih Norencov pod Tibe-riom Istrio napadati (Dio Cass. LIV. 20). Ta zavez glasno govori, da sta naroda bila sorodna po kervi, jeziku in veri, kar tudi spomenik Brevcov pričuje, kterega so aorenski boginji Noreji posvečili.             (Konec si.)
') Rabščani od Raba zz: Laba, lichter weisser Strom. Že Pott je dokazal, da je A v imenu reke Rabe latinsk pred-etavek (Pott „Die Personennamen" stran 435). ') Oseriates z:: Ozerjani še v ruščini ozero m jezero.
*) DoUinger „Heidenthum und Judenthum" str. 32 piše prav jasno o Traki h in dokazuje, da so stanovali na Ogerskem iztočno od Tise, v Erdelji, Bukovini, Moldavi in zapadno od Pruta in Valahije.
133
Zgodovinsko-jezikoslovne reči.
o panonsko-slovenski boginji imenovani ,,Vida
Solitana"
Spisal Davorin Terstenjak.
(Konec) Seje tudi  o Panonih  navesti A p pianov o  opazko (in  Illir.   6),  da  ne  živijo   po  mestih,   ampak  po   pristavah in vaseh, in sicer dalje, da nimajo občinskih svetovavnie za zbirališča, in tudi ne občinskih glavarjev.
Kdo ne spozna v tem popisu na pervi pogled demokratične ustave in uredbe starih Slovanov? To patrijarhalno življenje je vladalo do najnovejše dobe v slovanskih zemljah. Appian tudi pravi, da so Pano ni mogli 100,000 vojakov na noge spraviti, vendar je to vsigdar težko slo, ker jim je manjkalo občega poglavarja. Ravno takošno piše Prokop (Bellum got. 3, 498) o An ti h in Slovanih: „Čez Ante in Slovane ne vlada en edini poglavar, ampak iz pervih časov imajo Ijudovlado.
Vprašati še bi kdo utegnil, kako je to, da se v boji Panonov z Rimljani vojvoda dalmatinskih Djsi-diatov, kteri so po Pliniu bili illirsko pleme, veli Balo, in ravno tako Bat o vojvoda panonskih Brevcov CDio Cass. LV, 29)?
Bat o je toraj illirsko ime. Teukrova hči, Dardanova žena, se je velela Batea. Teukri pa so sorodni bili s Trojani, Trojani pa z Dardani, Dardani pa so bili Illiri, toraj je Bato čisto illirsko ime, in ker se je vojvoda panonskih Brevcov tako imenoval, so bili Brevci — Uliri. Tako bodo nasprotniki mojega terdenja sklepali, vendar ta sklep ne stoji na tako terdnih nogah, kakor se misli. Vsakdo ve, da imena potujejo od roda do roda. Tako nahajamo, da so slovanski Rusi pridevali imena skandinavskih Varagov svojim otrokom, in Skandinavci izposojevali od Slovanov imena. Tako se je tudi utegnilo dopasti ime Bato sosednih mirov slovenskim Panonom, in tako tudi ime do vojvoda Panonov priti. Razun tega je ime Bato tako dobro slovensko, kakor tudi illirsko. Zna poznamenovati to kar Scipio od bat, scipio, ali to kar očka, ruski: batjuško, Vaterchen, zastran oblike primeri staroserbske imena Deso, Grozo, ime polabsko-slovanskega kraija Krito itd. Bato v pomenu oča tudi poznajo Serbi (Vnk rječnik str. 17). IJa so Brevci bili druge narodnosti, bi tudi utegnila ta okolščina biti čeravno mala priča. V boji z Rimljani je dalmatinski zveznik bil izdajavec. Od kervnih bratov, ktere navaja enako velik namen r- oslo-bodenje iz  ptujega jarma — ni  kaj takošnega pričakovati.
O posebnem jeziku Panonov govori Tacit, in dotične verste sem že na drugem mestu razložil. Tukaj bodi pristavljeno, da na Peutingerjevi tabli se imenuje panonska reka Le pav. To poznamovanje za reko tudi poznajo Serbi „Lepenac" voda, koja više Skolja utječe u Vardar'^ (Vuk rječnik str. 325). Dosti panonskih krajnih imen, kakor Plešo itd. je že razložil naš slavni Šafafik (Slawische Alterth. I, 245 itd.). V Antoninovem potopisu v močvirni stoječe rimske postaje Lusio in Lugio, to je, luža in lug, imate tako nepokvarjeno slovensko iice, da n! treba o njih domačnosti dvomiti. Ako vsako ime se ne glasi po gramatičnih pravilih, naj se premisli, kar učeni Movers pravi: „Griechen und Romer pflegten Fremdennamen den Gesetzen ihrer Aussprache anzupassen, oder diese mit ahnlich lautenden griechischen oder lateinischen Wortbedeutungen zu vertauschen, oder ganz neue Namen an die Stelle der barbarischen zu setzen, sehr selten gaben sie den fremden Laut rein und ungefalscht wieder" (Movers, das phoni-zische Alterthum 11, 3). Tako v Antoninovem potopisu namesto postajinega imena Lusmana = Luž mana nahajamo: locus Felicis. Peutingerjeva tabla pa ima Lusmana iz debla luž s sufFiksom ana, toraj: Lužmana zz: locus palustris.
Toliko tukaj o izrekih starih gerških in latinskih pisateljev glede starih Panonov. Kakor klasiki ne terdijo, da bi stari Pa no ni Kelti, llliri ali Traki bili, tako tudi ne starine starih Panonov, njih jezik, njih šege in njih božanstva.
Ze poznamo panonsko-slovenske božanstva: petujskega Jarmoga, leskovskega Sedata, ljubljansko Acaiuto in Labura itd.; sadaj še hočem drugo panonsko-slovensko boginjo zdravja z imenom Vida Solitana razkladati. Spomenik z napisom VIDAE. SOLITHANAE. SACRVM. je
139
140
našel visokoučeni in prezgodaj umerli Dalmatinec profesor O ar ara, vesvoljnemu učenemu svetu po svojih arhajolo-^ičnih spisih slavno znan v Topuskem (glej Neoge-bauer, die Siidslavven str. 231). Topusko stoji v perveni banskem polku (regimentu), in ima slavnoznane toplice. Varhinja teh toplic se je velela Vida solitana. V ba-senstvu arjanskih narodov nahajamo bogove so In ca in mesca in božanstva vode kot predstojnike in darovnike zdravja, kot nebeške moči celi t ve in vračenja. Pri Gerkih je bil solnčni bog Apollon in njegov sin Aes-kulap bog celitve in ozdravljevanja, in bolan je mogel nju na pomoč klicati (Pindar, Pyth. V, 83, Ser-vius, Aen. XII, 405). Rimljani so mu postavili posebno vežo, da bi hranil ljudstvu ljubo zdravje (Livius 27, 23) m kot boga celitve so ga v Meseni že od starih časov častili (Pausan 4, 34, §. 4).
Razun zdravje delivnega s o In ca so tudi arjanski narodi, posebno stari Indi in Slovani mlademu mescu pripisovali ozdravivno moč. Ze v Bhagavat-Giti (XV, 13) se mesec imenuje darovatelj vode, življenja, pospe-ševatelj ozdravivnih in vračivnih zelis, predstojnik zdravništva, in v starih vedskih spisih se pravi o njem, da življenje podaljša (Nirukta, XI, 6). Tudi v narodnih povestih Slovanov se takošne moči pripisujejo mescu, posebno mlademu, kterih vseh tukaj navesti bi se preveč na dolgo in široko vleklo.
Razun božanstev luči so tudi božanstva vode bile vračivne in ozdravivne. Posebno voda, ktera se zajemlje pred solnčnim iztokom na velikonočni dan, ima ozdravivno in lepoto delivno moč. Te vere ne nahajamo (samo pri Rusih (Karamzin I, 3) in drugih Slovanih, temoč tudi pri sorodnih starih Prusih in Litvanih (Tettau und Temme str. 278), in še dan današnji pri prebivavcih ponemčenih v nekdanjih polabsko-slovanskih deželah (glej A. Kuhn, Markische Sagen, str. 311  itd.).
Ako je že naturna voda se častila kot vračivni živelj, koliko več še mineralna. Tudi mineralnim vodam ali toplicam je predstajal solnčni Bog, kakor gerški AppoUon in keltski Bel en. Poleg tega pa še so stari arjanski narodi častili posebne ženske bitja, ktere so bile varhinje vod, pri Rimljanih so se velele Nymphae,'^*) pri Slovanih Vile in Rusalke, ali pa Vide. Se sadaj Slovenec pozna povesti o Babi Vidi, ktera je vsako bolezen znala ozdraviti.***) Ker se Vida veli Baba, je ta priimek priča, da je Vida bila boginja vode, ker božanstva vode se velijo starci, očaki, babe, matere, primeri: Ssng Orjtvg^ The t is, Thetys pri Gerkih, ker voda je tata „die Ernahrerin, die Amme" (glej Welcker griech. Mythologie str. 618). Vodni bog Nereus se nasproti veli: starec, ded, očak (Ilias 1, 538), pri Slovencih Taterman ^"^•"^«^) od t a t e r zzi očak, ded, zavoljo oblike primeri: Juterman, Koderman. Rusi v svojih narodnih pesmih potoka Don ne imenujejo drugač, kakor batjuško =: očka, Vaterchen. Vodne božanstva so toraj stari Slovenci imenovali zavoljo svoje obrodivne in re-divne, ohranjivne moči — očete, dade, tatre, babe, matere, tate, in tako je tudi vodna boginja Vida v narodnih povedkah dobila ime: Baba Vida. Se živo slovansko narečje, in sicer serbsko ima besedo Vida v pomenu vračnica, vidanje ziz. liječenje, vida ti zz: liječiti, vidac, vidavica, f) Art Pflanze,  herbae genus
v
*) V lažkih  toplicah   na Stirskem  so   rimski  kamni  z  napisom: Nymphis avgustis sacram. **) Mitologicno   ime  Vida se   je  še   ohranilo  v  narodnih  pesmih slovenskih:        „Lepa Vida proso plela.
Poleg si prav ljubo pela, Lepa Vida proso žela Al ni hila več vesela^' itd. ***) O Tatermanu glej moj članek v predlanskih ^Novicah".
t) Vidavica je  po  Vidi  dobila  ime,  kakor perunica  po  Pe-runu,   homan   po  bogu  ognja Horaanu,   belin  po  Beiinu.
(V"ak RIječnik str. 59). Vida toraj pomenja lekarico, vračnico. Pa kaj pomenja pridavek Solitana? Tadi to ime je slovensko.
Skoraj v vsakih toplicah se nahaja sol (Kali, Natroa i. t. d.), zatega voljo Slovenec toplice tadi imenuje soliti na. Tako se govori o dobernski, olažki, o sati nski, o rogački Solatini. Deblo je sol, g^erški dl^ lat. s al. Iz tega debla dobimo adjectivno obliko solat, ali pa solit, primeri: roga t iz debla rog, bogat iz bog, gerbat, gibbosus iz gerb (Miklošič „Bildang der Nomina^ str. 65). Temu adjektivalnemu suffiksu se priklepa daljnji sufFiks ina, od kodar iz solat se dobiva — solatina. Iz debla sol pak je tudi mogoča oblika solit, kakor \z luč — luč i t, radiatas, iz žena, ženit itd., ktera oblika dopušča suffiks ana, tako iz solit, dobimo sekandarno solitana (primeri: smetana iz korenike met (Miklošič, Bildung der Nomina str. 43) zzi solatina. Vida solitana toraj pomenja to, kar Vida Solatina.
Razun teh tukaj omenjenih božanstev zdravja so še stari Slovani častili matere, tate, ktere so z različnimi zeliši ljudi ozdravljale. O Ta t ah, kterim se tudi najde spomenik z napisom: „Tatis augustis sacrum" postavljen , sem že govoril na drugem mestu. '^*)
Bral sem v teržaškem časniku, da se nekteri na Kranjskem zlo veselijo mogil dolenskih, v kterih mislijo najti poterdila za keltičnost starih prebivavcov Kranjskega in Stirskega. Jaz sem takosnih mogil na Štirskem poleg Negove, Radgone, Ptuja, Hoč, Pulskave že več pregledal, ali nektere ročkice, malo pepela, stare kopita, kakošen rimsk dnar, poterte sulice itd. so mi malo dokazov dale za gotovo odločbo narodnosti sedanjih prebivavcev; zato mi je ljubša živa beseda in pa nadzemeljski spomeniki s svojimi kultnimi podobščin ami. ¦^¦^*) In vse te starine govorijo modremu, kterema je eno oko zadosti, za — slovenšnost starih NorencovinPanonov.
Belin (Bilsenkraut) se tudi veli trava svete Apollonije, kar na Belina — Apollona opominja. *) Glej moj članek „Ueber den Gott Latovius v Mittheilungen des histor. Vereins  fiip Krain Janner 1858",   primeri tudi članek o Tatermanu. **) Gori smo culi.  da so Panoni nosili  platnene oblačila z rokavi. Celo drugači je bila traško-illirska noša,  kteri   so imeli dolge pantalone do  pet segajoče,   čez pantalone srajco,   ktera je   do kolen segala.    Pantalone  so  bile  tudi doli vkup zvezane (giej Montfaucon Antiauite exp1iquee Tom. III. Planch. 46).